AKTUALNO VPRAŠANJE _:_:_:_m_i_____ Ze v eni prejšnjih številk »Glasa Gorenjske« smo pisali, da bedo v Naklem gradili skladišče za semenski krompir. To bo osrednje skladišče semenskega krompirja za Gorenjsko, kjer bo rnoč vskladiščiti 09 vagonov tovrstnega krompirja. Ing. MARKO GLAŽAR na Kmetijski poslovni proizvajalni zvezi v Kranju nam je na vprašanja, kako napredujejo dela, kdaj bodo pričeli graditi skladišče semenskega krompirja v Naklem, kako 1e t denarnimi sredstvi in kakšno bo to skladišče, odgovoril naslednje: »Skladišče semenskega krompirja v Naklem bodo pričeli graditi predvidoma že ta mesec. Pričakujemo, da bomo v začetku novembra že vskladi-ščili v teh prostorih letošnji pridelek semenskega krompirja. Sredstva za gradnjo skladišča sedaj imamo — 40% sredstev iz kredita Okrajnega ljudskega odbora Kranj in Zadružne hranilnice iz Kranja, 60% pa smo uspeli dobiti na razpis iz republiškega inve- sticijskega sklada za pospeševanje kmetijstva. Krompir bo v nakelskem skladišču vskladiščcn v boksih. Prostor skladišča bo dvakratno izkoriščen s tem, da bo v teh prostorih tudi sejmišče za živino, morda tudi , kmetijske razstave ipd. Poleg skladiščnih prostorov bo tudi avkcijska dvorana.« Kot kaže, bo Naklo v najkrajšem času postalo zadružno središče Gorenjske. Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE IZ RESOLUCIJE O NALOGAH DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA GORENJSKE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ŠT. 51 — CENA DIN 10.— Kranj, dne 1. julija 1957 I. kongres delavskih svetov Jugoslavije je po 3-dncvnem zasedanju sprejel resolucijo o nalogah, delavskega samoupravljanja, resolucijo o ustavitvi po-izkusnih eksplozij nuklearnega orožja ter pozdravno1 brzojavko CK Zveze komunistov Jugoslavije in tovarišu Titu. Iz resolucije o nalogah delavskega samoupravljanja povzemamo naslednje: »Ker so okviri gospodarske politike določali aktivnost delavskih organov upravljanja in ker je od gospodarskega sistema •mnogo odvisno nadaljnje delo delavskih svetov, smatra kongres, da mora biti gospodarski razvoj in nadaljnje izpopolnjevanje našega gospodarskega sistema v interesu samoupravnosti neposrednih proizvajalcev in razširjanja njihovih pristojnosti usmerjen: 1. k svobodnejšemu razdeljevanju dohodka, ki naj čimbolj direktno v proizvodnji uresničuje pravico neposrednega proizvajalca k zaslužku po delu. Za uresničenje tega načela je neobhodno potrebno: izpremeniti sedanji sistem plač, zlasti v industriji. Status proizvajalcev z S PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V naslednjem povzemamo samo nekaj poglavitnih drobcev iz poročila Predsednika Občinskega ljudskega odbora Kranj tov. Vinka Hafnerja na četrtkovem plenumu Občinskega odbora SZDL. Nobenega dvoma ni već, da je bila pred dvema letoma izvršena združitev nekdanje mestne občine z devetimi okoliškimi občinami družbeno in *'Cisjp'.cdars,ko napreden ukrep. S to združitvijo je bila le uzakonjena prirodna komunalna skupnost, ki je de-J^sko naslajala skoizi več desetletni razvoj, ki se je začel z naglo industri-aUzaci]o Kranja in s tem povezano občutno spremembo gospodarske in gocialne strukture mesta, kakor tudi širšo okolice. Velike gospodarske zmogljivosti mesta, izrazito blagovni karakter kmetijske proizvodnje na Podeželju in sorazmerno dobre prometne zveze čvrsto povezujejo občino, ki se sicer razteza na. 37.656 ha velikem ozemlju, v prirodno1, gospodarsko Lr» družbeno skupnost. Med 39.000 prebivalci je kakih 61% delavcev in 16,8% kmetov. V občini je 107 gospodarskih podjetij socialističnega sektorja (brez 18 kmetijskih zadrug) in 13.870 zaposlenih. Po letošnjem družbenem planu bo dalo občinsko gospodarstvo 14.907 milijonov din narodnega dohodka ali povprečno 381 tisoč dinarjev na prebivalca. Od tega Ustvarja industrija 91,6%, kmetijstvo in gozdarstvo 1,5%, gradbeništvo in Projektiranje 1,6%, cestni promet 0,2%, trgovina 2,7%, gostinstvo 0,3%, obrt 1>6% in komunalna dejavnost 0,6%. V ljudskem odboru, ki ima 44 cd-borni kov, je 45% delavcev, 39% uslužbencev, 14% kmetov in en obrtnik. Ljudski odbor je v dveh letih svojega dela našel pravo mesto v komunalnem *nehan;zmu. Kljub obsežni problema- tiki velike občine sproti obravnava, čeprav s težavo, vse zadeve, o katerih je dolžan sklepati, na vsaki seji pa se osredotoči tudi vsaj na eno važnejše .vprašanje komun. Bistvena slabost ljudskega odbora pa je v njegovi osebni sestavi ter bo treba na volitvah, ki bodo predvidoma to jesen, imeti to stvar pred cčmi. Ker je od dejanske izvolitve odbornikov minilo že skoraj 5 let, so zabrisane prejšnje volilne enote, s tem pa je začela pešati odgovornost odbornikov volivcem. Nekaj odbornikov se je v tem času tudi izselilo, posamezniki pa so preobremenjeni. Največji del občinske dejavnosti poteka skozi svete kot izvršilne in upravne organe ljudskega odbora, ki jih je 16. Širši družbeni pomen svetov se uveljavlja zlasti na ta način, da se navezuje občinske svete na neposredno sodelovanje z ustreznimi organi delavskega in družbenega u-pravljanja in da se predstavnike teh organov v obliki razširjenih sej in posebnih posvetovanj neposredno priteguje k razpravi in odločanju svetov o raznih zadevah. Ljudski odbor skuša v okviru zakonitih možnosti Čimbolj oimejiti čisto upravno delovanje svetov in ga prenašati neposredno na upravo, da bi se sveti razbremenili in se laže ukvarjali z osnovno problematiko ter z razvijanjem družbenega upravljanja na svojih področjih. Ta proces pa gre seveda .počasi in je zaviram tudi z veljavnimi pravnimi predpisi kakor tudi z nekaterimi personalnimi in drugimi praktičnimi težavami. Slabost svetov pa je tudi v njihovem sestavu, ki je pretežno u-službenski, saj je med člani vseh svetov 63% uslužbencev. Upravni aparat občine je nesporno kvalitetnejši in boljše organiziran od aparata prejšnjih občin. Vendar celo tako številen in organizacijsko razčlenjen aparat pri sedanjih pogojih ne more uspešno opravljati obsežnih in zapletenih upravnih nalog velike občine in zato še teži k porastu. Ce upoštevamo znatno večje pristojnosti sedanje občine in obseg upravnega dela, je moč ugotoviti, da se z uvedbo komunalnega sistema vsaj v kranjski občini upravni aparat ni podražil, s čemer pa ni zanikano, da se ni podražil v celotnem okraju in da ni predrag in preobsežen tudi v kranjski občini. Vzrok za to je zlasti v tem, da razmejitev pristojnosti med okrajem in občino še ni popolna in da tudi v okviru občine naloge in pristojnosti posameznih organov še niso dovolj razmejene. Razen tega pa je treba upoštevati, da se zdaj opravljajo v občini mnoge popolnoma nove upravne in družbene naloge. Referent tov. Vinko Hafner je hkrati opozoril tudi na to, da so občinski uslužbenci že po svojem položaju zelo izpostavljeni kritiki, ki je koristna, če je objektivna, če pa jo povzroča n©poučenost ali osebna prizadetost državljanov, demoralizira uslužbence. Brez krajevnih odborov, ki jih je 22, bi velika kranjska občina nikakor ne mogla uspešno delovati. Z aktivnostjo krajevnih odborov v marsičem ohranjuje živahna gospodarska pobuda prejšnjih malih občin in njihova povezanost s podeželskim prebivalstvom. Letošnji občinski proračun določa za redne potrebe krajevnih odborov 6,730.000 din ali še enkrat več kot lani. Posebnost krajevnih odborov pa je v njihovi pretežni kmečki sestavi. Zbore volivcev upravlja občina lo- čeno v 42 območjih. Povprečna udeležba na zborih volivcev se je gibala od 7,8 do 10,8% volivcev, pri čemer je bila v mestu nekoliko nižja kakor na podeželju. Letošnji finančni položaj občine je letos boljši kot lani. Glede povezanosti občine z organi delavskega samoupravljanja pa je čutiti, da se kolektivi ne čutijo več samo kot organizirani proizvajalci blaiga, ampak tudi kot organizirani državljani občinske skupnosti, ta proces pa seveda ne poteka hitro. Poseben pomen za povezanost občine s proizvajalci bo imela ustanovitev občinskega zbora proizvajalcev. V razpravi o poročilu tov. Hafnerja je bilo med drugim poudarjeno' to, da se negospodarske investicije preveč drobijo na več krajev v občini hkrati, in dalje to, da bi bilo treba poiskati oblike za izdatnejše seznanjanje volivcev z občinskimi problemi. Predsednik Odbora za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS tov. Mirko Zlatnar, ki se je udeležil plenuma, pa je v svoji debati zlasti poudaril to, da je treba v komunalni samoupravi uveljavljati vlogo organov delavskega in družbenega upravljanja, kakor delavskih svetov, stanovanjskih skupnosti, u-pravnih odborov zadrug itd., ki v družbenem življenju prevzemajo nase čedalje več poslov. V tem je tudi namen samoupravljanja, da državljani neposredno sami po teh organih urejajo probleme. Zato mora tudi ljudski odbor težiti k temu, da svoje delo čimbolj povezuje z dejavnostjo1 teh samoupravnih organov. družbenimi sredstvi za proizvodnjo je treba v sistemu razdeljevanja trajneje določiti, tako da bo posameznik mogel računati z zadovoljitvijo svojih življenjskih potreb za daljši čas in da bo mogel s svojo iniciativo in svojim delom čimbolj vplivati na svoj lastni položaj, 2. k ustvaritvi čimbolj izenačenih pogojev gospodarjenja za vse kolektive, da bi bil njihov večji ali manjši delež pri razdeljevanju dohodka posledica ustvarjene proizvodnje in delovne storilnosti ter uspeha v skupnem gospodarskem poslovanju. Razen tega je treba podjetja izenačiti glede režima osnovnih sredstev in odstraniti dosedanje različnosti v obravnavanju starih in novih osnovnih sredstev. Ponovno in točno je treba oceniti vrednost osnovnih sredstev kot nujen pogoj realnega izločanja ustreznih sredstev, tako za enostavno kakor tudi za razširjeno reprodukcijo; 3. h krepitvi samostojnosti podjetij v okviru planskega usmerjanja proizvodnje, potrošnje in razvoja proizvajalnih sil. V ta namen je potrebno, da se razširijo pravice neposrednih proizvajalcev v upravljanju o-snovnih sredstev in amortizacije, da narašča raven skladov za samostojno razpolaganje in za "investicije v odvisnosti od razvoja proizvodnje in ustvarjeno produktivnosti dela, kakor tudi da bo razširjena reprodukcija mnogo bolj pod vplivom proizvajalcev samih, da se odstranijo neupravičene razlike in nesorazmerja cen. Razen tega naj se uporabljanje ustanovljenih fondov gospodarskih organizacij oprosti dosedanjih omejitev in razširi pravica organov delavskega samoupravljanja, da izkoriščajo sklade po potrebah podjetij, ki naj jih samostojno ocenjujejo. Neobhodno je potrebno, da se dosedanji način določanja skladov stalnih obratnih sredstev podjetij in sedanji, sistem kreditiranja obratnih in investicijskih potreb napravita enostavnejša in prilagodita stopnji razvoja samoupravljanja delavcev; 4. k razvijanju samoiniciativo proizvajalcev za boljše uprav-ljanje, za zadovoljevanje potreb trga, za razširjenje proizvodnje in povečanje delovne storilnosti, kakor tudi za ustvarjanje u-streznih gospodarskih pogojev za nadaljnjo delitev dela na podlagi specializacije proizvodnje in kooperacije, povezovanja, poenotenja in združevanja podjetij, zasnovanega na pospeševanju proizvajalnih sil, na materialnih koristih in potrebah svobodnih proizvajalcev ter njihovih neokrnjenih pravic upravljanja. Težko je delati v zasebnih lokalih »Kmetijstvo se motorizira,« bi lahko imenovali motiv na sliki zgoraj, posneti v okolici Begunj: kosec se je p-ipeljal na travnik z mopedom in ga postavil v senco. ZGORAJ LEVO: živžav na kopališču v Kranju je iz dneva v dan večji. — LEVO: Tudi cesta skozi Hlebce pri Lescah bo dobila asfaltno prevleko, da ne bo več zoprnega prahu. S tem bo skoraj v celoti asfaltirana cesta Lesce—Begunje Precej naših gostinskih obratov je v prostorih, katerih lastniki so zasebniki. Ponekod je celo oprema privatna last. Večina teh lokalov je nesodobnih, kar seveda ne privablja gostov. Prostore bi bilo treba urediti, pri tem pa povsod naletijo na težave. Lastniki se za obnavljanje navadno ne zmenijo, podjetja pa v zasebne stavbe ne morejo investirati. V Kranju je takih neustreznih lokalov več. Posebno pereče je stanje v gostilni »Pri Mavrju«. Z upravnikom smo tokrat nameravali imeti kratek razgovor, ker pa za to ni našel časa, smo povabil1 na pomenek direktorja gostinskega podjetja Hotel »Evropa« Jožeta Markeljna. Zanimale so nas predvsem razmere v gostišču »Kokra« na Primskovem, ki spada k »Evropi«. »»Gostišče Kokra« je bilo priključeno k našemu podjetju lansko jesen,« je povedal tovariš Markelj. ■»S tem ukrepom smo zmanjšali režijske stroške in zdaj vodimo vse knjigovodske posle pri nas.« »Ali je gostišče dobro obiskano?« »Gostov je dovolj, le prostori so za delo in za goste nemogoči. Obisk bi bil lahko še večji, če bi prostore prikupneje in bolj higienično uredili.« »Ste opomnili na to pomanjkljivost tudi lastnika?« »Seveda smo, a vse zaman, ker noče nič slišat: o tem, da bi kaj investiral v lokal. Bili smo pripravljeni, da mu pri tem pomagamo, vendar ni bil za to.« »Torej boste še vnaprej imeli tako neprimerno gostišče v sklopu vašega podjetja?« »Upam, da ne dolgo. Na Občinskem ljudskem odboru Kranj smo zaprosili za dodelitev novih prq-storov v stavbi splošnega ljudskega premoženja nasproti sedanjega gostišča. Tam nameravamo urediti lep, sodoben lokal, ki bo ustrezal vsem higienskim predpisom. Pričakujem, da bo ljudski odbor naš predlog podprl in prošnjo ugodno rešil,« je končal tovariš Markelj., -ey 1926 2 Glas Gorenjske Kranj, dne 1. julija 1957 LJUDJE IN DOGODKI COMMONWEALTH ZASEDA A Grški kralj Pavle in kraljica Frederika bosta 10. julija letos obiskala Jugoslavijo, kjer se bosta mudila nekaj dni na Brionih kot gosta našega predsednika republike in njegove soproge. A Jugoslavija bo zgradila dve ladji za potrebe egiptovske trgovske mornarice. A Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd bo na povabilo naše vlade od 4. do 8. septembra obiskal Jugoslavijo. A Državni sekretar za narodno obrambo, general armije Ivan Gošnjak, je po vrnitvi iz Sovjetske zveze v intervjuju sodelavcu »Narodne armije« med drugim povedal tudi tole: »Kakor veste, me je lami v novembru maršal Zukov povabil, naj obišeem Sovjetsko zvezo in njene oborožene sile. Temu vabilu sem se odzval letos v juniju. Lahko rečem, da so nas sprejeli v Sovjetski zvezi izredno toplo in prijateljsko ter z največjim spoštovanjem in vojaškimi častmi. Kamorkoli smo prišli, povsod so nas sprejeli prisrčno in prijateljsko. — Iz obiska v nekaterih enotah in iz tega, kar smo videli na nekaterih vojaških vajah, je meč sklepati, da je sovjetska vojska povsem sodobna vojska, katere kadri imajo bogate vojne izkušnje in se nenehoma izpopolnjujejo. — Sovjetska industrija proizvaja zdaj mnogo večjo izbiro blaga za široko potrošnjo, kar je videti iz dobro preskrbljenih trgovin. Ljudje so zdaj mnogo bolje oblečeni, kakor pred dvajsetimi leti, videti so tudi mnogo bolj veseli, kakor takrat, ko je bilo življenje v Sovjetski zvezi dokaj težavno. — Prepričan sem, da so stiki, ki smo jih navezali s predstavniki sovjetske vojske, zelo koristni in. da bo ta obisk v Sovjetski zvezi in pri njenih oboroženih silah nedvomno prispeval k poglobitvi stikov med našima dvema •državama.« A Politični svetovalec predsednika egiptovske republike Naserja Ali Sabri je izjavil, da je Egipt pripravljen urediti stike z Veliko Britanijo s pogojem, da britanska vlada poravna škodo, prizadeto Egiptu ob lanskem napadu. A V Novo Gorico je prispelo na obisk 100 bivših italijanskih partizanov, ki so se med minulo vojno borili v sestavu naših partizanskih enot. A Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Sveto-zar Vukmanović je v zvezi s svojim obiskom v deželah jugovzhodne Azije naknadno prejel vabila kamboške, tajske in severnovietnamske vlade, naj obišče te dežele. A Delegati zahodnih držav na zasedanju razoro-žitvene komisije Združenih narodov v Londonu so se v glavnem sporazumeli o tem, da bodo privolili V opustitev poskusnih atomskih eksplozij. A Meteorološki urad v Washingtonu je sporočil, da je zaradi uragani, ki je v četrtek divjal v Lou-siani, izgubilo življenja 200 do 300 ljudi. A Zahodnonemška letalska tovarna Messer-schmidt, znana po svojih lovskih letalih iz minule vojne, bo spet začela proizvajati vojna letala. Nova letala bodo reaktivna, francoskega tipa in namenjena za urjenje pilotov zahodnonemške vojske. nmšm ili Državniki dežel članic Commonvvealtha* (izg. Kamnvelt-a), ki predstavljajo nad četrtino vsega svetovnega prebivalstva, so se sestali na redni letni konferenci v Londonu. Ta sestanek ni nič nenavadnega, saj je Commonwealth že več ko 3 desetletja stara organizacija, njeni sestanki pa so povsem redni. Letošnje srečanje 10 predstavnikov dežel Commonvvealtha pa je le posebej zanimivo: to je namreč prvi njihov sestanek po nesrečnih egiptovskih dogodkih, ki so prizadejali močan udarec tudi tej razrahljani mednarodni organizaciji. Letošnji sestanek ima tudi največ udeležencev; v članstvo so namreč sprejeli novo afriško državo Gnano kot desetega člana. Ostali člani razen Velike Britanije pa so še: Indija, CeyIon, Pakistan, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Južnoafriška unija in ccntralno-afriška federacija Rodezije in Njase. Očitne pa so tudi druge spremembe. Samo dva od vseh predsednikov sta že stara znanca na konferencah Commonvve-altha: indijski premier Nehru in avstralski premier Menzies. Tudi britanski predsednik vlade Macmillan se tokrat prvikrat udeležuje konference kot premier vlade »Njenega veličanstva«. Trije premieri pa so odsotni in jih nadomestujejo le ministri iz njihovih vlad: novozelandski premier je zbolel, ceylonski je preveč zaposlen z notranjepoli- * Commonvvealth pri nas često-krat prevajamo »Britanska skupnost narodov«. Toda ta izraz ne ustreza povsem pojmu Coomonvvealth, zlasti pa je danes že povsem zastarel naziv »britanski«. tičnimi dogodki, južnoafriški premier Strijdom pa se zaradi napetega stanja z azijskimi članicami noče udeležiti konference. Južna Afrika namreč surovo zatira vse temnopolte prebivalce na svojih tleh, med njimi tudi indijske priseljence. Zato bi bilo za Nehruja le prehuda preizkušnja, če bi se moral vsesti za isto mizo s predstavnikom danes najbolj reakcionarnega rasizma. To pa ni edino nasprotje znotraj Commonvvealtha. Razdirajo ga tudi druge težave in protislovja. Indija in Pakistan sta še vedno v prepiru zaradi Kašmira, Velika Britanija je naletela na ostro kritiko azijskih dežel zaradi nepremišljenega napada na Egipt in tudi drugače se njeni interesi kot največje kolonialne sile ostro križajo s prizadevanji dežel Azije in Afrike, ki so se posvetile boju proti imperializmu in kolo-nializmu. Indija in CeyIon sta predstavnika politike »aktivnega sožitja« in se ne želita vklj-.i-••evati v vojaške pakte, medtem ko je večina ostalih članic včlanjena v razne blokovske organizacije. Commonvvealth je zato res čudna in nenavadna organizacija. Dokler je bilo to britansko imperialno carstvo pod vlado britanske krone in mogočnega britanskega ladjevja ter pod nadzorstvom britanskega funta štcrlinga, je bil tudi razumljiv njegov obstoj. Danes pa se Commonvvealth razvija v svobodno združbo neodvisnih in suverenih članic; britanska krona jc le še simbolična vez in še ta ne za vse, saj sta Indija in Ceylon že postali republiki. Nevv York Herald Tribune« piše, da to nikakor ni zveza držav. »Nobena zveza ne bi mogla prenesti takš- nih sporov, kakršen je kašmirski med Indijo in Pakistanom. Niti bi lahko zveza zbrala okrog sebe afriško državo Ghano istočasno z Južnoafriško unijo, kjer vlada plemensko razlikovanje.« Toda, nadaljuje časopis, »ni namen konference, da bi karkoli rešila, ampak da da priložnost za prijateljsko izražanje nesoglasij in dosego splošnega razumevanja med članicami prek osebnih stikov vodilnih državnikov«. Commonvvealth dejansko postaja čedalje bolj tribuna za razpravljanje o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in stališčih posameznih vlad do njih. Zato je nekdo tudi jedko ožigosal Commonvvealth kot »debatni klub za akademske razprave«. Vendar pomeni Commonvvealth le nekaj več kot samo to. Radio Moskva pravi, da je Commonvvealth »pomemben činitelj v svetovni politiki«, sedanja konferenca pa »dogodek, ki nima neznatnega pomena«. Res da jc razlik med članicami Commonvvealtha več kot pa stičnih točk. Vendar so tudi vezi med njimi še zelo močne. Te pa so predvsem gospodarske. Vse dežele veže tako imenovani preferencialni sistem, ki znatno olajšuje trgovinsko menjavo med njimi. Dežele Commonvvealtha pa so udeležene z dobro tretjino v svetovni trgovini, a polovico tega je trgovinska menjava med njimi samimi. 10 predsednikov, zbranih v Londonu predstavlja tudi blizu 650 milijonov prebivalstva v sv otu. Že zato bo njihov razgovor lahko več kot samo »brezplodno klubsko razpravljanje«, pa čeprav ne bo dal več kot samo koristno izmenjavo mnenj, stališč in pogledov na današnji svetovni položaj. tyT A T7TTM TO** A'»T("; v nedeljo smo zabeležili IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNTK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MERO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU Cl-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Do srede tedna lepo poletno vreme. V drugi polovici tedna ali v začetku naslednjega tedna, t. j. med 6. in 10. julijem, nenavadno močno nevihtno neurje z nalivi in deloma točo. KONFERENCA ZVEZE BORCEV NOV ZA OKRAJ KRANJ Jesenice, 30. junija. Danes je bila tu konferenca Zveze borcev NOV za kranjski okraj. Uvodoma je o problematiki organizacije ZB poročal predsednik O-krajnega odbora ZB tov. Ivan Bertoncelj-Johan. Konference se je udeležil tudi predsednik O-krajnega odbora SZDL tovariš France Popit. Z. V NAKLEM JE TEKMOVALO 18 MLADIH KOSCEV Naklo, 30. junija. — Danes popoldne je bilo v Naklem tekmovanje mladih koscev, ki ga je priredil aktiv mladih zadružnikov Naklo. Tekmovanja se je udeležilo 17 fantov in eno dekle v starosti od 15 do 26 let. Aktiv mladih zadružnikov je povabil na tekmovanje mlade kos- ce iz KZ Besnica, Kranj, Pod-brezje. Križe in Naklo. Tekmovali so1 v hitrosti in predvsem kvaliteti košnje, upoštevali pa so tudi starost tekmovalcev. Največ točk je dobil Ciril Je-rala (Naklo) 87, drugi Janko Po-ličar (Naklo) 85,5, tretji Peter Leban (Naklo) 83,5 točk od 100 možnih. Tekmovala je tudi Ivanka Bukovnik, ki se je uvrstila na 15. mesto. Zmagovalec je prejel zapestno uro, razdelili so pa še deset denarnih nagrad v vrednosti od 200—1500 dinarjev. Kot nam je znano, so bile tekme koscev tudi v Zireh. Lj. OBČNI ZBOR OKRAJNE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA Kranj, 30. junija. — Včeraj je bil v sejni dvorani OLO v r 21 P O K E D E L J E K SAJ TI NISI ZA DRUŽBO »Večerjo!« je nestrpno zadonelo iz sobe. V kuhinji so rezko zažvenketali krožniki. Nič posebnega ni bilo v tem glasu, in vendar . .. Mož, ki je zahteval večerjo, je dojel, da je bil prav njegov zapovedujoči glas kriv, da je roka, ki je držala krožnike, v strahu zadrhtela. Za trenutek ga je spreletela nejevolja zaradi ostrega prizvoka v njegovem glasu. Kot bi se sramoval te trenutne slabosti, je stopil v kuhinjo. Zapičil je oči v ženo, ki je s tresočimi rokami pogrinjala mizo, in ostro dejal: »No — bo treba še dolgo čakati?« »Pripravljeno je,« je odgovorila žena. Kljub komaj zaznavnemu trepetu v glasu sta bili besedi izgovorjeni mirno in vdano. Ko je oblastno sedal za mizo, ni umaknil pogleda z žene. Nekako spremenjena se mu je zdela, pa tudi v glasu ni bilo tistega vsakdanjega prizvoka, ki ga je poznal že 12 let. Ker ni bil prijatelj dolgega razmišljanja, je segel po jedi. Vsaka kretnja, drža in celo poteze na rej enem rdečeličnem obrazu so razodevale človeka, ki zna živeti — za vse drugo se ne meni. Med jedjo je bral časopis. Jedel je z naslado človeka, ki mu ni mar, kaj jć — da je le sit. Zena je togo in nemo stala ob štedilniku in ni odvrnila oči od njega. Menda ga je tišina pri štedilniku zmotila, da je dvignil pogled od časopisa. Komaj zaznavno je prikimal in dejal: »Dobro.« Nate je bral dalje. Zeni beseda »dobro« ni bila nepoznana. Kako tudi. Vsak dan — 12 let jo je poslušala. »Dobro« opoldne . . . »Dobro« zvečer. Vsak dan. . . Vse tedne . .. meseca in leta . .. Dvanajst let — odkar sta bila poročena in je kuhala zanj. Kaj je to vse, kar ima mož povedati ženi. Saj je vendar še toliko drugih besed.. . »Mirko, ostaneš nocoj doma?« je plaho vprašala. »Ne — veš, imam poslovilni večer. Tone — saj ga poznaš — odhaja v drugo podjetje, pa bomo zalili. Saj mi ni dosti do tega. Ampak veš, kako je. Nočem zamere.« »Ti, ali bodo drugi tudi prišli — mislim žene?« je vprašala žena. »No — da, nekatere že. Bolj veselo je, če je v družbi nekaj žensk,« ji je brezbri/.no odgovoril. »In jaz — zakaj me nikoli ne povabiš? Zakaj me ne popelješ s seboj v družbo?« je iztisnila iz sebe. vOprosti, pa saj sama veš, da nisi za. družbo,« je glasno pribil mož. Ta trenutek si ni upal pogledati žene v lice. Pogledi so mu nemirno begali po mizi. S trepetajočimi prsti je drobil kruh, ne da bi se tega zavedal. Kot bi se nenadoma zavedel svoje neodločnosti, ]e vstal in stopil proti vratom. »Mislim, da ti je to jasno, kar sem ti povedal!« »Da,« je planila žena. »Tako mi je vse jasno, da mi bolj biti ne more.« Tudi ko je nadaljevala, je bil njen glas trd in odločen. »Za gospodinjstvo in garanje sem ti dobra, za družbo ne. Seveda — v družbi so nalepotičene ženske z lepimi gladkimi rokami in manikiranimi nohti privlačnejše. .. Vem, zakaj me držiš samo doma, zakaj nočeš, da bi odšla tudi v družbo, pa čeprav imava samo enega otroka. Služkinjo hočeš imeti, in kaj naj počne služkinja s teboj v družbi. Kaj briga služkinjo, kaj se dogaja po svetu. Tudi tega nočeš, da bi se zaposlila. Seveda, s tvojim denarjem si me prikoval doma. Naredil si me za sužnjo . . . Ničesar ti ne očitam, toda denar ni vse — vsaj zame ne. Tudi jaz imam pravico do življenja in živeti hočem, slišiš, hočem!« Njen izbruh dolga leta zatajevanih čustev je bil tako nagel in pristen, da je mož onemel in ni verjel, da je ta silna izpoved privrela iz ust njegove skromne, tihe žene. — Sedel je za mizo in se zamislil. .. Ta večer ni odšel z doma. 8. A. J Kranju občni zbor okrajne organizacije Rdečega križa. Iz poročil, ki so jih podali posamezni delegati in funkcionarji, je bilo videti, da je bilo delo Rdečega križa precej uspešno. Seveda je prišlo tudi do nekaterih pomanjkljivosti-in ovir, ki so prekrižale prvotne načrte. Organizacija bo v bodoče napela vse sile, da se delo organizacije razširi in poglobi. Občnega zbora so se udeležili številni člani RK,ki so skoraj popolnoma napolnili dvorano. M. UMRLA JE CUFARJEVA MAMA Jesenice, 29. junija. — V soboto je umrla na Jesenicah mati proletarskega književnika Toneta Cufarja. Pogreb bo v ponedeljek, 1. julija ob 16. uri izpred doma »Partizan«. MREŽA AVTOBUSNEGA PROMETA SE SIRI Begunje, 30. junija. -— Danes dopoldne so v Begunjah izročili v promet novo avtobusno progo Begunje — Podbrezje — Jesenice,, katere se bodo zlasti s pridom posluževali delavci vseh treh izmen Železarne Jesenice. Otvoritvi sta prisostvovala predsednik sindikata železarne Tone Pintar in zvezni poslanec France Arh. — Avtobusno progo bo vzdrževalo podjetje Transturist Škofja Loka. U. POČASTILI SO SPOMIN PADLIH V soboto je minilo 15 let, odkar je v Mostah okupator ustrelil 29 talcev. Spominu padlih se je danes poklonila delegacija s konference ZB okraja Kranj. U. VLOM V KAMNIŠKO DELIKATESO V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno v poslovalnico kamniške delikatese. Čeprav je lokal vselej tudi ponoči močno razsvetljen, ni motilo neznanega tatu, da se ne bi splazil skozi straniščno okno. Potem, ko je spretno odprl vrata lokala, se je lotil ročne blagajne, iz katere je odnesel 56.000 dinarjev gotovine. Po uspelem vlomu je izginil brez sledu. KAJ VSE KRADEJO Telefonski naročniki s kamniške strani niso mogli dobiti v soboto telefonske zveze z Vodicami. Vzrok je bil kmalu pc+-jasnjen. Na telefonskem vodu med Mostami in Vodicami je ponoči neznani zlikovec odrezal telefonsko žico v dolžini šestih telefonskih drogov. PREDSEDNIK ObLO KRANJ SPREJEL PROSVETNE DELAVCE V soboto, 29. junija je predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner priredil v Dijaškem domu na Zlatem polju lep sprejem vsem prosvetnim delavcem kranjske občine. Izrekel jim je priznanje za njihov trud med letom, v svojem nagovoru pa se je dotaknil tudi šolske reforme, ki jo bodo prosvetni delavci že to jesen pričeli uveljavljati. Izrazil je željo ljudskega odbora, da bi pri preobrazbi naše šole prav vsi zavestno sodelovali. Govoril je tudi o družbenem in materialnem položaju prosvetnega delavca, ki se vsako leta izboljšuje. Za tov. Hafnerjem sta pozdravila zbrane prosvetne delavce tudi predsednik Sveta za šolstvo ObLO Kranj Leon Janškovec in predsednica Sveta za šolstvo OLO Kranj Smilja Gostiševa. Po sprejemu so se učitelji in profesorji odpeljali na enodnevni izlet na Polževo. -ey PRIZNANJE PROSVETNIM DELAVCEM NA JESENICAH Predsednik ObLO Jesenice tovariš" Maks Dolinar je v četrtek popoldne priredil v hotelu »Korotan« sprejem za vse prosvetne delavce iz območja jeseniške občine. Zahvalil se jim je za njihovo trudapolno delo pri vzgajanju najmlajših v tekočem šolskem letu in jim čestital k doseženim uspehom. K enako vestnemu delu jih je po/val tudi v prihodnje. Tov. predsedniku se je za njegove besede zahvalil v imenu prosvetnih delavcev prof. Aleks Cebulj. Na sprejemu je bilo okoli 150 učiteljev in profesorjev. U. KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV V »ISKRI« V sredo, 26. t. m. je bila v tovarni »Iskra« Kranj redna letna konferenca Zveze komunsitov. V razpravi so člani ugotovili, da so osnovne organizacije po posamezn:h oddelkih sprejele v svoje vrste premalo mladine. Od VI. kongresa dalje jo bilo sprejetih komaj 63 novih članov, od tega 41 v letošnjem letu. Tudi ideološko vzgojo so* zanemarjali. Od 300 komunistov, kolikor jih je v tovarni, pa se jih udej-stvuje v družbenem življenju komaj polovica. V zvezi s tem je konferenca sprejela sklep o izvolitvi posebne komisije, ki bo članom pomagala pri vključevanju v družbeno življenje. yT tovarni je tudi še nekaj borcev in invalidov, ki jim bodo morali omogič 11 pridobitev kvalifikacije. Člani Zveze komunistov se bodo še vnaprej trudil' za večjo produktivnost in večjo skrb za človeka. ZA DAN BORCA NA BLEDU Letos bodo Blejci in okoličani počastili praznik ZB s pohodi v partizanske kraje in s prireditvami na prostem. Nekdanji borci, aktiv'stv in drugi občani Bleda, Bohinjske Bele in Rib-nega se bodo zbrali na Kupljeniku, kjer bodo po kratkem kulturnem programu imeli zabavno prired'tev. S polaganjem vencev in z žalnimi svečanostmi pa se bodo oddolžili spominu padlih borcev in talcev. Na podoben način bodo praznovali ta dan tudi člani ZB iz Gorij in drugih vasi. B. LEPI USPEHI JESENIŠKIH STROKOVNIH ŠOL Dijaki vseh jeseniških strokovnih šol so ob koncu letošnjega šolskega leta dosegli dober učni uspeh. Na vajenski šoli, ki ima nad sto učencev, je polagalo zaključni izpit 36 učencev. Izpit je opravilo 35 kandidatov. Na Metalurški industrijski šole je cd 197 učencev izdelalo 164 učencev. Zaključni izpit je polagolo 60 kandidatov, od tega 57 z uspehom. Na Mojstrski šoli, ki obstaja šele drugo leto, zaključnih izpitov še ni bilo. Šolanje traja namreč tri leta. Metalurški in kovinarski oddelek sta imela konec leta 97 dijakov, ki so v glavnem člani delovnega kolektiva Železarne, pa tudi člani drugih kolektivov. Razred je uspešno izdelalo 88. dijakov. Na Tehniški srednji šoli oziroma na metalurškem delavskem oddelku TSŠ Ljubljana, ki ima na Jesenicah šele 1. in 2. razred, je od 33 dijakov izdelalo 34. Za tehniško srednjo šolo se javnost še prav posebno zanima in Jeseničani želijo, da bi razen delavskega ustanovili tudi redni metalurški oddelek. U. DIJAKI TEHNIČNE SREDNJE ŠOLE SO ZA ZAKLJUČEK LETA UPRIZORILI »HLAPCA JERNEJA« V sredo popoldne je bil v dvorani Delavskega doma na Jesenicah svečan zaključek šolskega leta za dijake Mojstrske in Srednje tehniške šole. Dijaki so tedaj prejeli spričevala, zaključku pa so prisostvovali razen članov profesorskega zbora tudi predstavniki šolskih odborov, ObLO in Železarne Jesenice. Dijaki Tehnične srednje šole so navdušili navzoče s Cankarjevim delom »Hlapec Jernej in njegova pravica«. U. 4605 MALI OGLASI Poceni prodam hladilnik BAD, Primeren za mlekarne, gostilne in mesnice. Notranja prostornina *2 X 4G X 74. Naslov v oglasnem oddelku. Ključe za hišna vrata sem iz-Bnbil na Titovem trgu v Kranju. Najditelja prosim, naj jih odda na Titov trg 7, Kranj. Prazno sobo — tudi nedograjeno iščem v Kranju za shranitev pohištva. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »plačam dobro«. Poceni prodam pisarniško o- Premo. Ogled dopoldan. Naslov v ogl. oddelku. Prodam avtomatsko tehtnico, novo, bele barve, nemške znamke, z računalom, nosilnost 20 kg in kompleten sekular za žaganje . Liiienfeld. Ze leta 1711 je bil lastnik gradu Anton Fran Josip pl. Posarelli, ki je bil dvakratni poslanec (deputatus )in načelnik deželnih stanov in je 25. avgusta 1728 z dvanajstimi odličnimi udi deželnih stanov pozdravil v Kranju cesarja Karla VI., ki se je preko Ljubelja peljal v Ljubljano k vdanostni pok Ioni t vi deželnih stanov. Ta Posarelli je umrl 1759 in je pokopan v skupni grajski grobnici v nakelski cerkvi. Leta 1778 je prešel grad v last Frana Pleterskega, upokojenega duhovnika, ki ga je po svoji smrti 1785 prepustil bratu Bernardu. Pozneje sta postala lastnika gradu Mihael Smole iz Ljubljane, ki je grajska zemljišča razprodal, in za njim Janez Pogačnik iz Tržiča. Dupljanski grad sam na sebi ni nobena posebnost. Leži na ravnini in ni bil nikdar utrjen, kot je razvidno iz izvirne slike v Valvasorjevi zgodovini. Prvotno dvonastropno zgradbo so po požaru 1832 znižali za eno nadstropje in obenem skrajšali na vzhodnem koncu za eno tretjino. Dane9 predstavlja navadno eno-nadstropno kmečko hišo, ki ji je ostalo ime Vojvodov grad. Vidna je še grajska temnica in celica za straižo. Hiši na desno, kjer so bili svojčas grajski hlevi, pravijo pri Štalarju, sosedu na levi, kjer je bila grajska kašča (fišterna), pa pri Fištru. Tudi ledinska imena Ribnik in Na šetni spominjata na imenit-nost lastnikov tega gradu. 24 LU O O N 93. Počitek je bil le kratkotrajen. Odpravili so se skozi gozd na raziskovalno ekspedicijo. Veselo so preskakovali razpadajoča debla, se prerivali skozi zapleteno grmovje in zdajpazdaj naleteli na skrite kotičke, ki so bili pregrnjeni s travo in cvetjem kot z nekakšno preprogo. To raziskovanje jih je veselilo, ni pa navdajalo njih srca z kdove kakšnim presenečenjem. Dognali so, da je otok kake tri kilometre dolg in četrt kilometra širok. 94. Obala, ki se je najbolj približevala bregu, je bila ločena od otoka z ozkim kanalom, ki je bil morda le kakih sto petdeset metrov širok. Skoraj vsako uro so se malce kopali in tako je bilo že skoraj sredi popoldneva, ko so se vrnili v taborišče. Bili so preveč lačni, da bi se tokrat odpravili lovit ribe. Zato so segli kar po mrzli gnjati in posedli v senco na razgovor. Toda razgovor se je kmalu zataknil in popolnoma zamrl. 95. Občutek osamelosti jc čedalje bolj prevzemal fante. Začeli so razmišljati. Neko neopredeljeno hrepenjenje sc jih jc po-laščalo. Toda sramovali so se svoje slabosti in nihče ni bil toliko pogumen, da bi jasno povedal svoje misli. — Mahoma pa so začeli segati do njih neki čudni, prav posebni glasovi. Postajali so bolj izraziti in »pirati« so drug drugega vprašujoče pogledali. 96. i »Kaj je to?« jc vzkliknil Joe pridržano. »Ne vem,« je odvrnil Tom popolnoma tiho. »To ne bo grmenje,« je pristavil Huck s skoraj plašnim glasom, »kajti grom . . .« — »Tiho bodi!« je siknil Tom, »raje poslušaj in ne blebetaj.« Nato so čakali nekaj časa in to čakanje se jim je zdela čela večnost, nakar je bobnenje zopet skalilo, tišino. — »Pojdimo in poglejmo raje,« je dejal Tom, »kaj je .. .«