Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. 1 * * Nefrankirani dopisi se. ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK UpravnlStve: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstrO-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 174. Telefonska ifevllka ti. Celje, v sredo, 3. avgusta 1910. Čekovni raCnn 48.817. Leto II. Amerika in Evropa. Dopis iz Novega Jorka. Konec. Mnogo hitreje ko v Kanadi gine angleški upliv pred amerikanskim v Zahodni Indiji. Angliji danes tam de facto ni ničesar druzega ostalo, kot vsa teža uprave. In še čudnejše je, kako se Avstralija ameri-kanizira. To se kaže v manjših in večjih stvareh. — Glede obleke in hrane se tam ljudje vedno bolj urejajo po amerikanskih navadah. V gledališčih in koncertnih dvoranah so tri četrtine nastopajočih umetnikov Amerikanci. Po knjižnicah in knjigarnah je videti več amerikanskih kot angleških knjig. Avstralski trgovci iščejo v Ameriki svoje glavne trgovske zveze. Važnejše je še, da je avstralska ustava ponarejena po ameriški in da so za politično življenje merodajna načela severoamerikanske Unije. Tudi je avstralska justica popolnoma podobna ame-rikanski. Kako zelo se pozna Avstraliji amerikani-zem, priznavajo celo veliki londonski dnevniki, ki se že glasno bojijo, da se bode Avstralija kmalu popolnoma nagibala k Zjedinjenim državam ... Taki dogodki v najznamenitejših angleških kolonijah morajo dovesti do tega, da se bode središče anglosaškega sveta preložilo iz Londona v Washington. Evropejci so bili doslej le tihi opazovalci ogromnega in presenetljivega razvoja Zjedinjenih držav. Do najnovejšega časa je imel ta razvoj za staro našo domovino celo ugodne posledice. Te so pričele z borbo severoamerikanskih angleških kolonij za neodvisnost; brez te borbe bi ne bilo velike francoske revolucije — ali vsaj izbruhnila bi ne bila znabiti z toliko elementarno silo. Mnogi vodilni možje revolucije na Francoskem so se vrnili iz Amerike, kjer so se udeležili borbe za neodvisnost in se navžili demokratičnih idej. K tem je spadal Lafayette; on je prinesel s seboj iz novega sveta znamenit nauk o človeških pravicah. Gotovo, francoski filozofi 18. stoletja so nagrmadili mnogo eksplozivne tvarinc na Francoskem; ali k velikim činom je vzpodbudil šele velik vzgled. Mogoče je celo, da je odločilen udarec za vlado Ludovika XVI. povzročil Amerika-nec; saj se govori, da se je zakonodajno francosko ljudsko zastopstvo proglasilo šele na Jeffersonov svet za narodno skupščino. Dalo bi se pa tudi še na drugačen način dokazati, da je svoboda modernega Evropejca hčerka amerikanske svobode. Kaj bi pač bilo s političnim razvojem evropcjskih narodov, ako bi ne dobivali živeža in surovin iz Amerike in bi bila cela industrija in obrtništvo navezano izključno na domač pridelek? Ali šla je velika množica proletarcev vseh vrst in družabnih razredov v Ameriko, obdelala tam ogromne plantaže in farme ter tako pomogla staremu svetu do cenejših surovin, do kruha in do indu-strijalnega razvoja. Pa kaj bi vam mnogo o indu- striji govoril? Vi, gospoda in bratje v domovini, ste agrarci — četudi stradate pri tem kruha. Toda zakaj bi bil tak človek sit, ki nič ne misli? Severna Amerika, osobito naša Unija, se je v zadnjem desetletju v svojem značaju bistveno spremenila. Dočim je bila poprej žitnica za stari svet in zaželjen cilj vseh evropejskih izseljencev, zgubi v obojem tem oziru svoj pomen. Svojo pšenico porabimo sami in glede izseljencev smo postali sila izbirčni. To je pri nas tako. kakor v Kanadi: ljudi imamo namreč že dovolj. Pričenja se namreč sedaj v medsebojnem razmerju med Ameriko, to se pravi Združenimi državami in Evropo popolnoma nova doba. Doslej se je Unija branila samo z visokimi carinami pred evro-pejskimi industrijalnimi izdelki, sedaj pa začenja s svojim eksportom izrivati evropejskega. Najprej v bližnjem vam in daljnem Vzhodu. V Evropi so se čudili, kako brezobzirno so postopali Amerikanci pri financiranju železnice Haukau-Pukau na Kitajskem; pa to je bil še le začetek. Kaj pomenita gesli »Greater Britain« in znani vam »Deutschland in der Welt voran« proti sili in moči severoamerikanskih Združenih držav in pan-amerikanizma? Dolar je velik — in spodrinil bo shil-ling in marko. Saj vidite doma: skoro si bodete svetili po celi Evropi z amerikanskim petrolejem. In kruh vam bodo rezali amerikanski trusti, ki se bodo polastili žitnega eksporta cele Amerike, osobito Ar-gentinije. Med evropejskimi državami in ljudskimi plemeni ni edinosti. V splošnem ima prav Andrew Carnegie, ako trdi, da Evropa danes, kakor je, ne more niti misliti na uspešno konkurenco z Ameriko v svetovni trgovini. Rodoljubni Slovenci in Slovenke! Dne 14. avgusta vas vabimo v Gaberje pri Celju na sokolski zlet združen z veliko ljudsko slavnostjo. Zleta se udeleži celo slov. sokolstvo korporativno ali po zastopnikih. Politična Kronika. BESEDA — O KLERIKALNIH DENUNCI-JANTIH. Navajeni smo bili dosedaj, da so nas neprestano denuncirali pri provincijalnih in centralnih oblastih naši ljubeznivi več ali manj pristno nemški sodeže- lani. Denuncijantstvo se je v slovenskih vrstah gojilo bolj skrivno in je doslej veljalo javno vendar še za sramotno in vsacega dostojnega človeka nevredno delo. No — v Ljubljani se je sedaj zgodil znamenit preobrat: glavno glasilo največje slovenske po-litične stranke je začelo v svojih uvodnikih gojiti dcnuncijantstvo, ki se prav nič ne razlikuje od onega, katerega goji z dobro plačano vnemo »Štajerc«,. graški »Tagblatt« in različni manjši renegatski re-volver-žurnali na Sp. Štajerskem. Mi smo zadnjič ostro grajali, da je »Slovenec« na nizkoten in sramoten način denunciral primorske Italjane — bojda z namenom, da bi jim odjedel prav. fakulteto; v resnici pa je samo osmešil in osramotil naše vseučili-ške zahteve. Kajti za vseučilišče se ne smemo in se ne bodemo nikoli borili z denuncijantsvom. 2e takrat je »Slovenec« več ali manj odkrito namigoval na »zveze« med slovenskimi naprednjaki in Bel-gradom. »Dokaz« za to je bil nedolžen pevski zlet tja doli in pa to, da so v istem smislu pisali o tem zletu kakor o naprednih Slovencih sploh »Štajerc« ir. nemški listi že od 1. 1908 sem. »Slovenec« ni torej iznašel ničesar novega. Ali slabo je za naše klerikalce, da si skušajo s tem obrabljenim orožjem, ki bo za Nemce in vlado sedaj malo bolj pikantno radi tega, ker ga rabijo Slovenci proti Slovencem, zakrpati svoj politični ugled in povzdigniti svoj upliv v krogih, kjer veliko dado na klečeplaztvo, intrige in denuncijantstvo. Dr. Šusteršič je zavozil na Dunaju, dr. Korošec v Gradcu; slovenska politična »taktika« se je zadnji čas po zaslugi klerikalcev odlikovala z bahavo in žalečo kričavostjo, s tonom, ki je bil prav soroden s tonom, kakor ga rabijo klerikalni demagogi proti svojim političnim nasprotnikom na Slovenskem. In ta žaleča in neumna taktika nam je vzela ves ugled na Dunaju in drugod. Saj so gospodje došli do prepričanja, da je slovenski klerikalec lump kolikor ga je v koži, da se da z njim narediti kar kdo hoče, ako se mu da denarja. Cela slovenska politika se je prelevila v veliko sveto farov-ško botego, kjer se prodajajo verske in narodne svetinje za ceno, kakor jo kdo hoče. Kaj je slovenska opozicija na Dunaju vredna, to smo že tisočkrat povedali: edino za to oponirajo klerikalci, da bi škodovali slov. naprednjakom. Kdo je začel 1. 1908 nemire in pretepe? Nemci v Ptuju, Mariboru in Celju; ulica v Ljubljani je odgovorila. Mislimo, da ni resnega človeka, ki bi kakorkoli verjel ali mislil, da je ljubljanske izgrede kdo organiziral; to je pokazal potek. Tega niso mislili in sodili tudi v vladnih krogih, dasi so napolnili cesarju in odločujočim osebam ušesa s frazami in sumničenji nemško-narodnega časopisja. In sedaj pride »Slovenec« in nam nudi prizor, kakor si ogabnejšega ne moremo misliti! Na kolenih se plazi slovenski klerikalec k vladi in de-nuncira s pobožnim zavijanjem oči lastnega brata s frazami in lažmi — nemških losvonromovcev in LISTEK. Vanda. 9 Novela. Spisal Josip Premk. IV. Tako sva si stala nasproti z zročimi očmi, s pritajenim dihom ... Videl sem, kako ji drhte roki, a se boje približati mojim in moje se niso upale dvigniti do njenih, samo pogledi so govorili in vzhičenost njenih grudi, ki so padale in se dvigale pod lahno, svetlo obleko, kot da jih razganja silen vihar ... Drobni beli zobki so se ji svetili med polodprtimi ustnicami, ki so podrhtevale kot da se boje spregovorili in ves njen obraz je dihal dobroto in hrepenenje. Kakor sanja se je tistikrat nagnila naprej, trepalnice so se ji zaklopile in beli roki je sklenila pod labodjim vratom. »Fran! Zakaj ste taki! —« Začutil sem v obrazu njen topli dih tako prijeten in mehak kakor vonj južnih vrtov in v tistem trenotku mi je omahnila vsa moč in ves odpor ... Sklonil sem se in sem ji rahlo dvignil obraz in kot sem bral ponižno prošnjo v njenih očeh, sem jo poljubil v gorke ustnice. V tistem trenotku mi je poplačala vse težke ure, ki mi jih je kdaj zagrenila. In ko mi je ovila okrog vrtu svoje bele roke in pritisnila svoj obraz tesno k mojemu, ni bilo na svetu razun nje ne bitja ne stvarstva, za katero bi imel vsaj eno neznatno misel. »Vanda! Saj ni mogoče«, sem šepetal in nisem vedel kaj govorim. Čutil sem samo, da pritiska na moje lice svoj topli obraz in da mi žele povedati njene plahe oči mnogo .. .mnogo ... a je brez moči kakor jaz. »Torej me nič več ne sovražite?« Kot v spravo mi je ponudila svoje drobne ustnice in čutil sem, kako me privijajo k sebi njene roke silneje in silneje.-- Morda je bilo vse en sam trenotek, morda dalje časa — bogve: ko sem jo spustil iz objema je rdelo njeno lice ko mak, a njeni prsti so se še vedno stiskali z mojimi. Oči je upirala v tla, a smehljaj, ki je bil razlit po vsem njenem obrazu, je pričal, da se njena duša raduje ... Stopila je k divanu in me poprosila z nemim pogledom naj prisedem. Ob okno so trkale deževne kaplje, zamolkla svetloba je bila razlita po sobi, a vendar se je zgodilo vse prehitro, da bi si mogla gledati ob tolikem svitu nemoteno in mirno v oči... čutil sem tako in tudi Vanda je prikimala, ko sem spustil na okno gardino, da je zatrepetal skozi modrikast mrak le slaboten pramen meglenega dneva. In v tem tajinstve-nem mraku sva začutila oba, da sva otroka rojena edino eden za drugega, da je v najinih dušah samo soglasje in težka harmonija, ki je privrela iz srca kot dolgo zadržan studenec v tistem trenotku, ko sva bila ovita v mehko vijoličasto luč ... »In sedaj povejte, Vanda, kaj vas teži, v vaših očeh berem sedaj jasno, da ste me iskali že davno. Povejte mi vse in lažje vam bo; saj meni zaupajte, ako nimate nikogar, ki bi razumel vašo bol. Glejte, koliko časa je bilo potreba, da je izkrvavelo srce do zadnje kaplje in ni ostalo v njem drugega kot silno hrepenenje po vsem izgubljenem, ki je tako jasno sijalo iz vaših oči. Vanda, čemu bi si še vedno lagala, saj čutite, da sva vržena že davno v sredo reke — sedaj se udajva, naj že gre kamorkoli, samo narazen ne — nikoli več!« »Ne, ne, nikoli več«, je ponovila in naslonila glavo na mojo ramo. — »Preveč sem trpela, pa mor- t da je moralo priti tako, da sem sedaj tem treznejša. Fran — zakaj ste bili taki?« Pogledala mi je čisto blizu v oči in videl sem, da so solzne. Privil sem jo k sebi, da mi je slonela v naročju in takrat mi je razkrilo njeno ihtenje vso lepoto njene blage duše... Da, da! Oči, ki so polne tako odkritosrčne miline ne lažejo in ne morejo lagati. In vendar sem nekdaj dvomil o njih, dasi mi je govoril v srcu nek tajni glas vedno, da so me pozdravile takrat, ko so zablodile v globino moje duše iskreno — brez laži. Naposled se je umirila, pogledala me je skozi solze ponižno kot otrok, ko prestane svojo kazen, in nisem se mogel premagati, da bi je ne poljubil v zahvalo, kakor sem želel poljubiti vsaj enkrat le njo. In pustila je, da sem ji poljuboval tiste udane oči brez konca in kraja, da sem ji razgrel s svojimi poljubi ves obraz do drobnih ustnic, ki so pričale v tihem nasmehu, kako dolgo je že sanjala o blaženosti in sreči tega trenotka ... Samo včasih se mi je rahlo odmaknila, a hip nato ji je bilo žal in njene ustnice so same žejno poiskale mojih in se jim dobrikale dolgo in ljubeče, brez oddiha, kot se zamore poljubljati le dvoje blazno se ljubečih bitij. Pozabila sva na čas in vse in zdi se mi, da bi se tisti trenotek ne odtrgala eden od drugega, pa če bi naju hoteli razdru-žiti s kerubskim mečem. To so bili trenotki, ko je duša izbičana in trudna pila sladki napoj zaželjenih vsenemcev! Vlada bi naj bila milostna klerikalcem, naj bi je pustila h koritu — a udarila bi naj slovenske liberalce! Ne, ljubi »Slovenec«: Nemec bo sicer izrabil orožje, ki mu ga sili z denarjem kranjske šparkase podkupljena klerikalna klika v Ljubljani v roko — a udaril bo vse Slovence brez razlike. — Kajti prvo je tam nacijonalizem in lastni dobiček. Tako politično orožje je obsojanja vredno pri velikih narodih, katerim ne more škodovati; ali njegovo uporabljanje pri malih narodih je podobno na las medsebojnemu klanju. Posito šed non concesso: če klerikalci mislijo, da vzdržuje »Jutro« in časnikarja Pluta na Slovenskem srbska vlada, naj to jasno in zares brez ovinkov povedo, da bo slovenska javnost izrekla svojo sodbo. Kaj pa more pomagati Srbom »Jutro« v Ljubljani, časopis brez vsacega političnega upliva? Ako bi res dajali denar za njega, potem so neumni ali pa napačno poučeni. »Jutro« je, kolikor nam je znano, privatno podjetje in ni v zvezi z nobeno slovensko politično stranko. Ako ima »Slovenec« kake račune z njim zaradi konkurence — naj jih opravi direktno z g. Plutom in njegovimi tovariši. Žalostno dovolj, če nima za to konkurenco boljšega in vspešnejšega orožja! Da bi se zaradi te konkurence in zaradi umazanih političnih postranskih namenov denunciralo na tak način slov. naprednjake, to je pa nečastno in sramotno. Koneč-no še omenimo mimogrede: »Slovenec« je ostal zvest svoji ulogi avstrijskega špiclja in policaja na slovanskem jugu: kakor je sumničil Supila in srbske veleizdajnike tako sumniči sedaj slovenske »liberalce«. Toda opravil ni nič glede Supila in Srbov — in napravil ne bo ničesar glede liberalcev. Njegovim slavospevom Nikolaju Črnogorskemu — ki je nota-bene tudi Srb in je 1. 1909 energično kazal Avstriji handžar — se bode na slovanskem jugu vse smejalo in obžalovalo Slovence, da zmorejo toliko navdušenja za tiranstvo in špiceljstvo. Pa kaj, sorodne duše se vedno najdejo! Svoj grd pamflet sklepa »Slovenec« tako-le: »Pri nas se ne bode delala politika s handžarji in revolverji«. Res je, do tega ne pride in noben resen človek ne misli na to. A tudi ne s takim revolverskim denuncijanstvom, kakor ga je upeljal »Slovenec«. Mi se samo čudimo njegovim bralcem, da take stvari, ki jih je plačala poredno pruska marka in krona kranjske šparkase, mirno prebavljajo ... RAZVOJ KRIZE NA HRVAŠKEM. Nekateri politiki sodijo, da se bode dalo že v nekaterih dnevih reči, kako in kaj bo s sedanjo politično krizo na Hrvaškem. Drugi zopet pravijo, da se bode stvar vlekla do jeseni: to bi bilo dobro za bana, ako res namerja nov Khuenov režim na Ogerskem uvesti tudi na Hrvaškem in slabo za koalicijo, ker bi z neprestanim rovarjenjem vladnih krogov nedvomno trpela njena enotnost in disciplina-, — »Agramer Tagblatt« je sicer mnenja, da je enotnost koalicije tako velika, da je nemogoče vsako drobljenje njenih sil in da se dr. Tomašič moti, ako misli, da se mu bode posrečilo koalicijo razbiti. Kajti ja^no je, da e • C- banu v prvi vrsti za to. Naj se stvar suče kakorkoli: ravnanje banovo s koalicijo je tako, da ga ta ne more mirno požreti, ako se noče preleviti v stranko kimovcev in mamelukov. Obveljala bo naša sodba, ki smo jo izrekli koj spočetka: došlo bo na vsak način do razpusta sabora in kaka usoda čaka potem koalicijo, tega danes ne vedo niti njeni najvernejši prijatelji. — Sinočni »Pokret« javlja interesantno vest, da se pripravljajo furtimaši in frankovci že na skupno volilno borbo; trudijo se, dobiti v svoj krog tudi milinovce, ki so se ločili od frankovcev. SOCIJALISTICNA ZMAGA NA NEMŠKEM. Južnonemški socijalisti so si priborili 30. julija v drugem virtemberškem državnozborskem volilnem okraju (Ludwigsburg) znamenito zmago. Soci- omam, ko je okorna beseda molčala svoj pravični molk in so govorila pijano zmago le čustva, rajajoča med seboj v tako prisrčni razkošnosti, da se mi je zdela Vanda kot nežna golobička, ki hoče biti resnično srečna samo enkrat in potem magari — nikoli več... »In ti si se me ogibal«, mi je očitala naposled in me kaznovala s smehljajočim pogledom. »In zakaj?« »Ne vem, Vanda«, sem odvrnil in ji gladil raz-pletene lase. Rahlo se je odmaknila od mene, a svojo roko je še vedno pustila v moji. »Moj Bog, kako je to prišlo —« je zmajala, a srečen smehljaj le ni hotel in ni hotel izginiti raz njen obraz. »Povej mi sedaj —« in nagnila se je nekoliko bližje — »ali si me ljubil že takrat tako iskreno?« »Vanda, kako moreš vendar o tem dvomiti?« In stisnil sem ji desnico tako krepko, da je skoro zavzdihnila. »Toda kako si mogel napraviti kaj takega —« se je zamislila. »Dolgo je že od tega, odpustila sem ti sicer že davno, a popolnoma šele danes.« »Hvala ti, Vanda, a ne mislimo sedaj več na preteklost in na tisti dogodek, zaradi katerega sem pretrpel jaz gotovo več kakor ti.« »Ne, ne«, mi je oporekala, in v njenih očeh sem videl, da govori resnico. »Ti ne veš in ne ve nikdo, niti Matilda niti Mo drugi... Ko bi te srečala potem vsaj še enkrat, bi ti povedala vse, a morda je bolje, da ti morem danes, ko imam o marsičem drugačne misli, kakor sem jih imela takrat. Ah, saj takrat sem bila še napol otrok, in vendar si bil ravno ti, ki si me napotil čisto na drugo pot. In za to sem ti hvaležna.« jalist Keil je bil izvoljen z 18.705 glasovi proti nar.-liberalnemu kandidatu tvorničarjev, kateri je dobil samo 9,528 glasov in agrarcu dr. Wolfu, na katerega je odpadlo 4.930 glasov. S to zmago je narastel socijalistični klub v nemškem državnem zboru na 50 članov. Ta okraj so zastopali od 1. 1898 sem nar. liberalci. Poleg sistematičnega političnega dela socijalistov je zelo škodovalo to, da je dosedanji njihov poslanec dr. Hieber odložil svoj mandat zaradi tega, da je postal nadzornik virtemberškega ljudskega šolstva. O zanimivem preobratu, ki se vrši sedaj v Nemčiji in zlasti v nemški socijalni demokraciji, spregovorimo še o priliki. Štajerske novice. »Nesramno obrekovanje svete katoliške cerkve in njenih služabnikov. Liberalni lažnjivci!« Ko smo priobčili po sodnih aktih slučaj kaplana Lovrenka pri Vel. Nedelji nad Ormožem, je gotova naša razsodna politična javnost pričakovala v »Straži« ali »Slov. Gosp.« članek pod tem naslovom. Toda oba lista trdovratno molčita ... Gospodje, nikar ne razočarajte Sp. Štajerja! Le na dan s člankom! Ce morebiti ne veste za člankarja — gg. Gimperle in dr. Hohnjec tudi ne moreta vedno blamirati »Straže« — vam nasvetujemo dr. Jančiča v Sav. dolini! On se jako dobro razume na take stvari. Primeren odgovor je potreben, kajti drugače bi ljudstvo zares mislilo, da je božjim namestnikom več do bisage ko do edino zveličavnih naukov svete katoliške cerkve. Graški Schuster in slovenske pridige. Iz Gradca se nam poroča: Neki Slovenci, bojda klerikalni vi-sokošolci, so šli prosit graškega škofa, naj bi dovolil v eni izmed graških cerkev popoldne slovensko pridigo. Škof jih je zelo prijazno sprejel in jim obljubil, da bode njihovi želji ustregel, samo če dobijo slovenščine zmožnega duhovnika. Komaj so Slovenci odšli, pa je škof naročil takoj vsem graškim župnijskim uradom, da naj take slovenske pridige ne dovolijo. Taka je v praksi pravičnost svete katoliške cerkve napram vsem narodnostim. Ptujski okrajni komisar Rehnelt v službi štajer-cijancev. Po novem občinskem volilnem redu na Štajerskem ima okr. glavarstvo imenovati v volino komisijo 2 člana in 2 namestnika. V občini Pobrež pod Ptujem so bili davi razpisane občinske volitve. In ptujski okr. komisar Rehnelt je imenoval v volil-komisijo same štajercijance, Šoštariča, Forštnariča, Rižnerja in Zatlerja. G. Rehnelt, na čegavo prošnjo in željo ste to storili? Mogoče na Šoštaričevo? K tej zvezi bi vam le častitali; saj veste, kaj je napravil Šoštarič v okoliški trgovski zadrugi! Za to Ijubez-njivost se bodemo že revanžirali. Tudi Rehnelta bo treba naučiti politične dostojnosti, takta in ozira na želje slovenskega ljudstva, ne pa na želje gotovih odpadnikov. s Postopanje ptujskega okrajnega glavarstva napram slovenskim občinam v ormoškem okraju. Prijazno ptujsko okrajno glavarstvo ima navado, da pošilja vse uradne dopise, če le more. v nemškem jeziku. Pri tem izdatno greši na račun narodne nezavednosti županov. V ormoškem okraju na pr. pošilja središki in lahonski občini samo slovenske dopise, ker ve, da župana v tema dvema občinama principijelno ne sprejmata nemškega dopisa. Vsem drugim pa dopošilja nem. dopise. Narodni župani, ali ni sramotno za vas, da vas nemško-nacijonalni glavar tako izrablja vrid nemškemu uradovanju na Sp. Štajerju? Ukradena monstranca. V pondeljek po noči je ukradel neznani tat iz tabernakelja pri Sv. Petru pod Mariborom pozlačeno monštranco s hostijo vred. Monstranca je vredna nad 500 kron. Ker je bila cerkev ponoči zaprta, se je moral tat splaziti v njo že zvečer. Monštranco je zavil v zeleno platno od spo-vednice in odnesel. In v dokaz svoje hvaležnosti mi je ponudila ustnice, ki sem jih poljubil iskreno in ljubeče ... »Takrat —«, je nadaljevala, »sem živela pač, kakor me je vzgojil moj oče, ki me je vodil večina po samih zabavah in v kroge enakih ljudi, med kakršnimi si me videl tisti večer... Jaz sem ljubila le njih zunanjost, v dušo jim nisem mogla prodreti, sicer pa o tem tudi nisem nikdar razmišljala. Tudi moj brat je častnik, kakor je želel oče, a čuti se v tem stanu naravnost nezadovoljnega. V Ljubljani sem bila tisti čas prepuščena skoro popolnoma sama sebi, teta se ni brigala mnogo zame in samo sreča je hotela, da sem spoznala tebe. Videla sem, da si mi udan in srečno sem se čutila, ker tvoja odkritosrčnost in vsa neprisiljenost mi je zelo ugajala in ljubila sem te bolj, kot sem se zavedala. Pri tem pa nisem pomislila, kako te lahko razžalim z vsakim nepremišljenim korakom in oni večer, ko si me videl v kavarni— ah, pustiva to«, je prekinila naenkrat, kot da se zgraža nad tistim večerom ob vsakem najmanjšem spominu. »Ne, povej mi vse, Vanda«, sem jo poprosil. »Samo danes še ,in potem se ne spomnim nikoli več na tiste dneve, kaj ne?« je povzela in me pogledala vprašujoče. Pritrdil sem ji in ji položil roko okrog vratu, nakar je lahno naslonjena name mirno nadaljevala: »Tisti večer torej si me videl v družbi, ki ti ni ugajala. Jaz sem te hotela v tvoji vztrajnosti samo nekoliko poizkusiti in se nisem brigala zate, a to je bilo vzrok, da si mi napisal tisto grozno pismo in še isti dan odšel v tujino. S tem si mi dokazal, da si me ljubil, a meni ni bilo mogoče, da ti vsaj povem, kako krivično si me sodil. Tako pokvarjena nisem bila, „ Bralno društvo na Bregu" pritedi, kakor se je že poročalo, v nedeljo, dne avgusta v „Skalni kleti" veselico z veseloigri? ^Čebelarjev god". Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina za odrasle 50, za otroke 20 vinarjev, - Kjer,i je čisti dobiček namenjen za povzdigo društvene knjižnice, se je nadejati obile udeležbe. Dijaški kuhinji v Celju je darovala g&spa Terezija Šentak, veleposestnica na Vranskem 6 K mesto venca na krsto pokojnega g. Josipa Žigan^ V Žalcu. Iskrena hvala! X. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 3. avgusta 1910 o rastiTunelja v Savinjski dolini. Od našega zadnjega poročila imamo najlepše vreme in tudi tople noči. Prehod cvetja v kobule se pri goldingu naglo izvršuje in se bode obiranje dne 16. t. m. v obče pričelo. Kar se množine tiče, dobili bodemo nekaj več, kot ^'iha|a srednja letina. Pozni hmelj je vseskozi lep. R$^flina je popolnoma zdrava in brez škodljivcev."Včč? kupcev je že došlo. — Društveno vodstvo. Iz Mozirja. Gospdč. Franja Cretnik, P,o|pa ofi-cijantinja nas prosi konštatirati, da ni identična z ono Frančiško Cretnik, o kateri smo pisali v z^lfuplje-valni aferi iz šoštanjske okolice. )JoX» Opekla se je do smrti. Iz Maribora^ Pjarpčajo: V pondeljek je prala popoldne na dvorišču 49JfIa mesarja Cerneta pri Narodnem domu, 17 letna Trezika Skerbič iz Orehove vasi. Pri tem pa se ji je vnela obleka in je dobila tako težke opekline, da je že p* noči v bolnišnici umrla. ,-/0fp Nadučitelj Franc Sijanec pri 8?. Antona v Slov. gor. stopi s 1. septembrom t. 1. po štiridesetletnem plodonosnem delovanju na lastno prošnjo v zasluženi pokoj in se kot peuzijonist naseli pri Sv. Andražu v Slov. gor. Še na mnoga leta! Iz Frama pri Mariboru. (Velika Ciril in Metodova jubilejna slavnost dne 7. avg.) Minulo je pol leta odkar se je ustanovila podružnica C. M. D. za Fram in okolico. Mlada je torej še n^ga hčerka velezaslnžne družbe, toda v tem mladec aren se je porodila iskrena želja, da tudi on? proslavi jubilej svoje 25 letne matere ter stopi predi njo s kakim darom v dokaz udanosti in ljubezni: Zato priredi framska Ciril-Metodova podružnica dne 7. avgusta pop. ob 3. uri veliko jubilejno (tiril iu Metodovo slavnost s sledečim sporedom: Pozdrav. Petje 1. P. H. Sattner, Zjasni zvezde ,mu temne... 2. Hubad (narodna), Je pa davi slanca* padla. 3. E Adamič. Fantu. 4. J. Ocvirk, Rožmafm. 5. Hubad (narodna), Škrjanček poje, žvrgoli. 6. Dr. B. Ipavic, Ej tedaj. — Gledališka igra. Srečolov. Šaljiva pošta. Boj s konfeti itd. Prihitite k nam v romantični Fram narodno misleči Slovenci, da skupaj obhajamo lepo slavlje! Planinski vestnik. Obisk koč Slov. planin, društva je letos jgjjubu slabemu vremenu meseca julija ugoden. V„ J^pcbe-kovi koči je bilo že nad 40, v FrischaufovenTdomu že nad 140, v Kamniški koči 158 in BistffšKi koči okoli 700 obiskovalcev. Verando pri slapu pod Rinko je Savinjska podružnica napravila novo in sicer na drug^lj, mestu, nekoliko višje ob potu, ki pelje od slapa t^ levo na Okrešelj. Veranda bode turistom za pocivanje in ogledovanje krasnega slapa dobro služila. Nemški turisti zelo hvalijo Frischaufov9am poštenje in dobro srce, a bilo je prepozno;, ti si odšel in nikdo ni vedel kam. Bilo mi je, da moram izjokati vso trpko bol do zadnje solze, a oko je ostalo suho, samo v srcu sem čutila, kot da me grabi nekdo z železnimi kremplji... In to je bila grenka zavest, da me imaš ti, ki si me tako ljubil — za ničvredni-co, katere niti ne sovražiš, ampak jo samo preziraš, kakor si mi pisal. Nikjer nisem našla pravega miru, tudi Matildi nisem zaupala več toliko; ako sem jo zaželela, je bilo to samo zaradi tega, ker je bila ona v ozki zvezi z vsem in ker mi je vedela toliko povedati o tebi. Kmalu sem zapustila mesto in odšla domov tu-sem, kjer sem upala, da pozabim na vse, kar se je zgodilo, a varala sem se. Vedno so mi bile misli še pri tebi, o, kolikokrat sem prosila Matildo, fJovi koleki Slov. plan. društva so izšli in se predajajo v Zvezni trgovini in v trgovini g. Goričar in tjeskovšek v Celju. — Planince opozarjamo, naj pridno kupujejo. '^ŽSrka krasnih novih razglednic iz Savinjskih alp 1«? že izšla. Razglednice je sporazumno in s sodelovanjem Savinjske podružnice založila trgovina Goričar in Leskošek v Celju ter je čisti dobiček na-ipjWli?n podružnici. Ker so razglednice res umetniško,, izdelane, bodo dobra reklama za naše domače planine, katere bi naj tudi domačini' pridno obiskovali". Koledar S. P. D. je mnogo narodnjakov vrnilo, čeprav je dobro urejen, lično vezan in stane komaj eno kronico. Ta koledar je tudi važno delo iz narodno obrambnega stališča, kar še mnogi nočejo uvideti. Nemški narodni sveti za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko so si ustanovili svoj posebni odbor za promet tujcev, ki je izdal seznam »^eutsche und deutschfreundiiche Gaststatten in Šudp^terreich« že v četrti, pregledani izdaji 1. 1910. V tem seznamu kar mrgoli nemških in nemčurskih fpstilen n. pr. samo na južnem Štajerskem, katere <5&emo prihodnjič enkrat navedli. Od slovenskih gostilničarjev ter drugih zavednih Slovencev bi bilo tbVčj pričakovati, da bi z borno kronco podpirali »Koledar S. P. D., ki je prvi odgovor na početje 4ifčWiških planincev ter je posebno važen »Seznam ^ife^enskih hotelov in gostilnic« po Koroškem. Štajerskem, Kranjskem, Goriškem, Trstu z okolico in po Istri (str. 91—103), kateri se je z veliko težavo sestavil in je potreben še. da se popravi in spopolni. Slovenski hribolazci naj podpirajo in obiskujejo sa- Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. ;::