»Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik Trbovlje — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranj« LETO XIV. ST. 16 TRBOVLJE, 13. APRILA 1961 CENA 20 DIN Za Občni zbor Občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah uveljavljanje novih gospodarskih predpisov Letošnji občni zbor ObSS Tr- * Tudi družbenemu upravljanju v bovlje daje poudarek predvsem I javnih službah posveča poročilo dvem značilnim nalogam si n di kal- posebno pozornost, prav zato, ker bih organizacij v občini v nadalj- novi gospodarski predpisi o ražnjem obdobju. Kot prvo navaja I delitvi dohodka po delu prevajajo Poročilo občinskega sindikalnega' sveta vsestransko angažiranje vseh Podružnic in vodstev za uveljav-1 jan j e novih gospodarskih predpi-s°v in s tem v zvezi nadaljnje poglabljanje delavskega in družbenega upravljanja v podjetjih in jav-bih službah. Kot drugo nalogo pa omenja potočilo skrb za izboljšanje ter prilagoditev vsebine in metode dela organizacij značilnostim novih gospodarskih predpisov. Poročilo sindikalnega sveta na-dalje opozarja na nekatera dejstva, v katerih omenja nekatere Probleme v gospodarski politiki v občini ter poudarja potrebo po skladnejšem razvoju med posameznimi področji gospodarstva — (predvsem v obrtni dejavnosti) ter Pravi, da je razvoj družbenega standarda premalo povezan oziroma neskladen z razvojem gospodarstva. Pri tem opominja poroko, da je treba v občini predvsem fazviti take dejavnosti, ki bodo omogočile zaposlitev tiste delovne K'le, ki je v občini razpoložljiva, hamreč zaposlitev žena in mladine. Poročilo nadalje v polni meri Podpira zbiranje sredstev za stanovanjsko izgradnjo,-zlasti z uvajanjem naplačil za dosego primata stanovanjske pravice. Pri tem naj Pi sindikalne podružnice nastopale kot pobudnik in organizator zadevnih vlaganj sredstev v te namene in podobno. Posebno pozornost posveča poročilo tudi delavskemu in družbenemu upravljanju v občini. Pri |fm opozarja na nekatere nega-dvne tendence, namreč zapostavljanje kolektiva kot nosilca upravljanja. Sprejemanje planov podje-*i£> zaključnih računov brez predhodnega posvetovanja s kolekti-v°m, enostransko sklenjene vafr.e °dločitve so še vedno birokratska Pmtoda In niso v skladu s samoupravljanjem. Sindikalni svet se v svojem poročilu zavzema za hitrejšo, vse-sIransko uveljavitev ekonomskih onot v kolektivih, kateri morajo dobiti vse pravice, tako pravne gospodarske. Naloga sindikal-n>h organizacij je pa, da se čim-“°lj zavzemajo za decentralizacijo "amouprave. vse izvengospodarske družbene dejavnosti na načelo dohodka, seveda ne povsem tako kakor v gospodarstvu. - Občinski sindikalni svet sodi, da je možno uvesti samoupravljanje v vrsrto ustanov že sedaj s tem, da ljudski odbor priporoči uvedbo teh načel v pravilnikih zavodov in ustanov. Glede delovanja zbora proizvajalcev opozarja ObSS na to, da bi le-ta moral zagotoviti odločilnejši vpliv proizvajalcev na gospodarsko politiko komune. Priporoča sprovajanje načela odločanja obeh zborov na ločenih sejah ter uveljavitev svetov pri obravnavanju posameznih vprašanj, kar bi pripomoglo k skrajšanju sej ljudskega odbora. Na ostalih področjih se poročilo ObSS zavzema za politiko izobraževanja. — Uveljavljajo naj se vse take oblike izobraževanja, ki bodo usposabljale hkrati proizvajalce in upravljavce, kar naj upoštevajo izobraževalni programi, ki se sestavljajo v podjetjih in na delavski univerzi. — Nadalje se poročilo - zavzema za foriniranje počitniških skupnosti, za Širše in sistematično delo pri organiziranju delavskih Športnih iger ter za izletniško dejavnost. Pri delovnih odnosih se opozarja na določene nepravilnosti, ki se pojavljajo pri politiki kaznovanja, ki niso v skladu z določbami in načeli zakona o delovnih razmerjih. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE Dnevi, Id ostanejo v spominu 6. aprila 1941 sta Nemčija in Italija napadli Jugoslavijo. — Leta 1943 je glavna operativca skupina NOVJ začela prehajati čez Drino in prodirati proti Sandžaku. — Leta 1945 je bilo osvobojeno Sarajevo. 9. aprila 1945 je bila sestavljena ljudska vlada Srbije. — 10. aprila 1941 so na seji CK KPJ v Zagrebu ustanovili'vojaški komite, vodstvo pa zaupali tovarišu Titu. 12. aprila 1945 je JLA prebila sremsko fronto. 14. aprila 1945 je bila sestavljena ljudska vlada Hrvatske. 15. aprila 1941 je CK KPJ izdal razglas, v katerem je obsodil izdajalce in pozval ljudstvo ter vojsko, naj nadaljujeta z odporom proti napadalcu. Kralj in vlada sta pobegnila v inozemstvo. 16. aprila 1945 je bila sestavljena ljudska vlada Makedonije. 17. aprila 1941 je bila podpisana brezpogojna kapitulacija jugoslovanske vojske — Leta 1945 je bita sestavljena ljudska vlada Cme gore. 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE 'j 100 let rudarske godbe na pihala v Zagorju Meseca maja bo Rudarska god- | godba 'na pihala povabila tudi šoba na pihala, ki deluje ▼ okviru vrstne godbe iz sosednih kraja*. DPD Svobode v Zagorju, prazno- Ob tej priliki bodo nagra™'*ieJosameznvka. bila vedno skupaj, potem pa je Da bi pa zbrali denar in mate-prulo med nama nekaj navskriž rial za dograditev prostorov za in sva se razšla. Sedaj se spet sestanke krajevne organizacije večkrat srečava, ker imava oba SZDL in drugih društev, kar bi enak posel. " “ ‘ OBRAZ! I 81 Privatno mnenje Venomer je Tone trdil svoje, da j se noče nikomur zameriti, da tudi, ! če kaj reče, nič ne zaleže, da imajo tako in tako le nekateri j bilo res koristno in potrebno za besedo — in podobno. _ Po običajnem uvodu je začel vse **&*•*. d* volivci ne bi bili Na vso srečo je ljudi s taksnim J Tone pripovedovati, kako je I njihovi vasi. v v tem pogledu odvisni od pri- mnenjem vsak dan manj. Na zbo-vatnika, o tem nista tista dva rih, na sestankih in povsod dru-hotela nič slišati. god ljudje vsak dan bolj spresče- — Zadnjič smo na zboru precej Tako se je hudoval Tone. no in odkrito govore, govorili o cesti. Posebno dva sta i— Kako, da teh stvari nisi po- KM. Troglasni zbori bodo nastopili tudi s tremi množičnimi pesmimi. Spremljala jih bo litijska godba. Na sestanku so se delegati pomenili o vsem. Vsak zbor bo dobit tudi spominsko diplomo. Da bo pa ostal na revijo čimlepši spomin, je povabljen na prireditev tehnik ljubljanske RTV, ki bo vse nastopajoče zbore posnel. To bo lep spomin, obenem bodo pa posnetki lahko služili tudi za študij. Posamezne občine bodo povabile na sektorsko revijo vse svoje zborovodje, ki so nastopili na občinskih pevskih revijah. Po nastopu v Litiji bo skupno posvetovanje. Pokroviteljstvo nad sektorsko revijo je prevzel predsednik občine Litije Slavko Pungerčar. Litijani bodo imeli ob tej priložnosti obilo dela. Treba bo res prisrčno In lepo sprejeti našo do-raščajočo mladino. Sprejelo jo bo okrašeno mesto. To mora biti res velik dan - velik praznik za vso našo pojočo mladino. Prepričani smo, da bodo Litijani in okoličani napolnili dvorano, saj toliko kvalitetnih pevskih zborov menda res še ni nastopilo v Litiji. Naj bo ta velika prireditev pravi mladinski pevski praznik tak, da bo vsakemu mladincu, ki bo to videl in ne bo sodeloval, težko pri srcu, da ni sam zraven. Ta revija naj da našim zborom nov polet, nove pevce in dokaže, da imamo res mnogo pevcev, le najti je treba pot, da jih pozneje vključimo v zbore odraslih. Prepričan, da bodo vsi, ki jim je pri srcu kulturni dvig našega delovnega ljudstva, primerno podprli to veliko prireditev, gre prireditveni odbor z veseljem na delo. M. V. Te oni po sueiu ZLOČINSKI NAPAD NA JUGOSLOVANSKEGA DIPLOMATA Na Zivojiina Bulata, svetnika Jugoslovanske ambasade v Pragi Je bil v petek, 7. aprila, izvrtan zločfervski napad pod rirrajno sumljivimi okoliščinami. Kot poroča Tanjug, je svetnika Bulata povabil češki književnik Pavle Hanuš, naj ga obišče v njegovem stanovanju. Bulat je res v petek ob 11.30. uri prvič obiskal Hanuša. Istega dne pa je okrog 19. ure prišel na jugoslovansko ambasado v Pragi neki šofer taksija in dejal, da svetnik Bulat leži »v nezavesti« v nekem stanovanju in da gre »za zastrupitev«. Do tega stanovanja je šofer peljal sekretarja jugoslovanskega veleposlaništva Radjeaoviča in Vukmanoviča. Ko sta Radjenovič in Vukmanovič prišla do Bulata, sta najprej šofer in Hanuš nenadoma izginila. Jugoslovanska diplomata sta ugotovila, da je bil Hanuš v stanju, ki priča o nasilju in zločinskem napadu. Njegove osebne stvari, beležnica, listama in koledar so bile raztresene po sobi, njegova obleka pa je bila zmečkana. Bil je fizično popolnoma izčrpan. Sele ko sta ga oba diplomata odnesla na ulico, ee mu je prvič vrnila zavest. Dr. Lea Bogdanov, sanitetna podpolkovnica JLA, ki je slučajno v Pragi, je bala v petek popoldne prisotna pri zdravniškem pregledu in je izjavila, da vsi znaki kažejo ,da je bilo Bulatovo stanje posledica nasilnega vbrizgavanja nekega narkotika. Ta primer, ki presega vse meje in ki predstavlja ogrožanje življenja jugoslovanskega diplomata, zbuja vrsto vprašanj, na katera bodo čeboslovaške oblasti morale odgovoriti. GOVOR PREDSEDNIKA TITA V TUNIZIJSKEM PARLAMENTU Predsednik republike Josip Broz-Tito si je v nedeljo ogledal Kartagino v Tuniziji in je položil venec na spomenik žrtvam kolonializma v Sedzumu. Zvečer je predsednik Habud Burgiha priredil jugoslovanskim gostom svečano večerjo, nato pa slovesen sprejem. V ponedeljek, 10. aprila, pa je imel predsednik Tito govor v tunizijskem parlamentu. ‘. | KOCA POPOVIČ V LONDONU Na povratku iz New Vorka, kjer je bil na zasedanju Generalne skupščine, je. državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič prispel v ponedeljek privatno v London. Obiskal je člana britanske vlade, lorda čuvarja državnega pečata Eduarda Heeta, ki nadomestil je odsotnega zunanjega ministra Huma. Koča Popovič je še zvečer odpotoval v Beograd. j SUVANA PUMA V BEOGRADU ' V Beograd Je včeraj prispel predsednik laoške vlade princ Savana Puma, ki se bo mudil na uradnem obisku v naši državi do 13. aprila. Princ Suvana Fuma bo gost vlade FLRJ. Pred obiskom r naši državi je Suvana Puma obiskal Rangun, New Delhi, Kairo, Pane in London. 18. aprila bo na povabilo predsednika Kenmedyja ZDA. irnnmnHiiniiiiniinniiiiiiiiinmmnmtmTmnniTniTTmTmmnininmiitnnnTmmTmniTininnniiminTiimnTiimmiiiininnninninmimmnnmiiiiniiBmmiinnninniniiniiiinramnii Ljudje in dogodki V torek, 11. aprila, *e je pred jeruzalemskim sodiščem začela sodna razprava prod enemu največjlh zločincev v človeški Zfodov'-! — bivše-—u SS - Obersturmbannftihrerju Adolfu Eichmannu. Obtožnica, ki so jo Izdelan v več mesecev trajajočem postopku ln obsega 4.000 strani dokaznega gradiva, mu o&'•* *■> je kriv za smrt milijonov Zidov, ki so jih nacistični zločinci pomorili v nemških koncentracijskih taboriičih širom po Evropi. »—--»a v zalemu bo predvidoma trajal najmanj dva meseca In bo ic enkrat razkril «•—■• očmi človeštva vse grozote, krvavega nacističnega naailja. Po vsem svetu z največjim zanimanjem pričakujejo poročila s tega procesa. "-iti v Jeruzalemu ne bo sedel na zatožni klopi samo Elchmann, ki Je zagrešil nepopisne zločine, marveč bo hkrati z njim na zatožni klopi nacizem v celoti, v vsem svojem nečloveškem zverinstvu, a katerim je v krvavi dobi tretjega Rajha od 1933 do Ob začetku procesa 1943. leta kopičil zločin za zločinom nad mnogimi narodi. Nič čudnega torej, da je ta proces v Zahodni Nemčiji vzbudil precej zaskrbljenosti v uradnih krogih, Dajstvo je namreč, da so v Zahodni Nemčiji že danes na vplivnih položajih ljudje, ki bi prav tako kot Elchmann že zdavnaj morali priti pred sodliče, da bi položili račun za svoje zločinsko poe ‘.Je v času nacizma. Prav v tem pogledu zadene velika krivda povojne oblasti v Nemčiji, kajti one niso storile ničesar, da bi bili zločinci pravično kaznovani. Se celo več! V Zahodni Nemčiji po vojni praktično ni bilo — razen nurnberškega procesa — nobenega procesa proti nacističnim vojnim zločincem. Tem so soditi samo v posameznih državah, ki so jih nemške čete med drugo svetovno vojno okupirale. Spričo take politike seveda ni bilo težko raznim esesovcem in nacistom zasesti pomembne položaje v državni upravi, sodstvu in gospodarstvu. Znano je n. pr. da je bil Adenauerjev sekretar Globke zagrizen na- cist. Takih pa je v Zahodni Nemčiji še mnogo. Zato se ne smemo čuditi, ko beremo poročilo zveznega urada - d-naciflkacijo v Ludurigsburgu, U navaja, da ima sicer registriranih M tisoč nacističnih zločincev, ki so krivi za pokole v koncentracijskih taboriščih in drugod, da pa ao bile le v 1.000 primerih zaključene preiskave ln bodo procesi Izvedeni v prihodnjih 12 mesecih. šele proces proti Eichmannu je torej vzpodbudil zahodnonemlko pravosodje, da je začelo nekoliko Intenzivneje razmišljati o kaznovanju bivših nacističnih krvnikov. Tak odnos do predstavnikov proslulega nacističnega režima nedvomno daje potuho in vzpodbudo za novo požlvljanje naci-stičn miselnosti. To se Je posebno jasno pokazalo pred dobrim latom pri ponovnih prottžldovsklh Izgredih in se nadalje manifestira v kopici drugih navidez d-ebnih, a vendarle pomembnih dejstvih, ki vse bolj očitno kažejo, da se v Zahodni Nemčiji oživlja militaristični ln ravanšističnl duh. Zahodno nemški uradni krogi s skrajnim cinizmom gl ra Jo na vsa očitka glade nemške nedavne preteklosti. Edino tako lahko tolmačimo tudi izjavo nemškega kanclerja * ''zauerja svojim sodelavcem, naj bodo pripravljeni na moralno klofuto, ki Jo bo dobila Nemčija spričo jeruaalemskaga procesa »--’* Elchmanno- Froeea v Jeruzalemu bo nedvomno r ar kri! pred vsem človeštvom nedavno preteklost v vsej svoji grozoti. NI dvoma, da bo neposredni krivec, M sedi na zatožni klopi prejel edino možno kazen. Toda s, tem bo zadoščeno pravici le v enem primem. Mnogi, ki so prav tako krivi, pa bodo še vedno ostali nekaznovani. Prav M bilo, da bi ta proces vzpodbudil vse napredne sile v svetn, da bi dokončno obračunale s tistimi temnimi silami, ki želijo, da bi se zgodovina ponovila. Le tako bo proces dosegel svoj pravi namen, kajti tiste grozote, M jih je doživelo človeštvo v nedavni preteklosti, se ne smejo ponoviti. ta vse te elemente, v katero bi se vključevala tudi vrednost opravljenega strojepisnega ali kopirnega dhla in podobno. Resnost, s katero se j« delavski svet te gospodarske ustanove lotil priprav za sprejem pravilnikov, narekuje interes, da bi bili U pravilniki čimprej izdelani in omogočali čimvečje uveljavljanje nagrajevanja delavcev po storjenem delu. T. Zanimivosti z zasedan|a delavskega sveta IB Trbovl|e Na zadnji seji DS Investicijskega biroja v Trbovljah so osredotočali svojo razpravo na dvoje glavnih vprašanj: obseg planiranega celotnega dohodka podjetja in njegova realizacija ter določitev okvira za izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka in pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov. \ Iz sprejetih sklepov je bila jasna odločitev delavskega sveta, da je treba usmeriti vse organizacijske enote v intenzivno delo za dosego planiranega celotnega dohodka, ki bo večji kot v letu 1960. Obseg naročenih del in predvidevanja zagotavljajo, da bo z dobro organizacijo dela mogoče ustvariti predvideni načrt dela. Glede na uveljavljanje novih gospodarskih predpisov se je pokazala kot najbolj aktualna naloga kolektiva sprejem novih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in o razdeljevanju osebnih dohodkov. V tej zadevi je bil DS mnenja, da upravni odbor takoj formira posebno komisijo, ki bo takoj pričela z izdelavo navedenih pravilnikov. Da bi pa komisija laže in uspešneje delala, eo sklenili, da UO imenuje strokovno skupino, ki bi pripravila vso tehnično dokumentacijo za posamezne grupe. Strokovna skupina naj bi proučila vse oblike obračunavanja storitev v okviru posameznih grup del, pripravila vse možne sisteme notranje delitve dohodka v grupah ter preanalizirala obračunavanje storitev uslug posamezni grupi določenih faz del po drugih oddelkih. Takšne okvirne naloge naj bi imela strokovna grupa pri pripravi za IjKlelavo pravilnikov o delitvi dohodka znotraj podjetja. — To pa glede na sprožene predloge, da bi določene grupe imele za posamezne projekte jasno sliko vseh komponent, ki sestavljajo njihovo ceno izdelave, in Acer da bi grupa odbijala od vrednosti predme- .............lwll,lllwlllllllll,M**l***M*,lllll**l****M*m***************rc********"**^*™^^**”l^^^^ Okrajni občni zbor Okrajne trgovinske zbornice Ustanovitev šolskega centra V teli dneh »o po naših zasavskih občinah konference, na katerih razpravljamo o družbeni aktivnosti žena. Minuli četrtek so se sešle na tak delovni pogovor žene trboveljske občine, včeraj pa članice SZDL v Hrastniku. Te konference so hkrati priprave na konferenco Zveze ženskih društev Jugoslavije, ki bo 19. in 20. aprila v Zagrebu. Na tej konferenci bo več V gledališki dvorani Delavskega I izredni občni zbor Okrajne trgo- sodnik okrajnega odbora SZDL -doma v Trbovljah so se v petek, vinske zbornice. I Ljubljana inž. Vitja Rode, Stane 7. aprila, zbrali delegati trgovskih Razen izvoljenih delegatov so se J Fele, podpredsednik OLO Ljublja-podjetij ljubljanskega okraja na I občnega zbora udeležili še pred- | na, predsedniki nekaterih občinskih ljudskih odborov ter predstavniki trgovinskih zbornic iz Beograda, Skopja, Subotice in Sarajeva. Predsednik Zlato C indic je v svojem uvodnem poročilu govoril predvsem o položaju trgovskih podjetij v novem gospodarskem sistemu. V samem poročilu kakor tudi v razpravi so na občnem zboru naglasili potrebo oblikovanja močnih trgovskih podjetij z decentraliziranim dejavskim upravljanjem. Močan poudarek so nadalje dali tudi skrbi za izobraže-j vanje delavcev v blagovnem prometu. Občni zbor je sprejel nov statut okrajne trgovinske zbornice, sklep o ustanovitvi šolskega Centra za izobraževanje delavcev v blagovnem prometu. Nadalje so na občnem zboru sprejeli delovni program za leto 1961 ter resolucijo o nalogah trgovine v prihodnjem obdobju. — Občni zbor je tudi sklenil, da bodo gospodarske organizacije — članice zbornice plačevale Občinski prispevek 1 promila od doseženega prometa. S sredstvi, ki jih bo zbornica zbrala, bo še v večji meri kot doslej skrbela za sistematično izobraževanje delavcev v trgovski stroki ter za večje investicije za družbeni standard trgovskih uslužbencev. Ko* v samem poročilu so tudi v razpravi dali poudarek vprašanju blagovnega prometa v luči novih gospodarskih sprememb. Pionirji okraja Ljubljana pozdravljajo Izredno skupščin* okrajne trgovin, zbornice r Ljubljani, ki je bila v petek, 7. aprila, v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Pred konferenco žena v Zagrebu Delovni pogovor žena Trboveljčanke so na svoji konferenci prodvsc . poudarile, da so ■bile doslej vse premalo družbeno aktivne in da jih čaka ravno na tem področju precej intenzivnega dela. Konferenca je sprejela tudi zaključke občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta, ki sta jih ta dva odbora poslala vsem delovnim kolektivom, da bi referatov s področja družbenega ti preko sindikalnih podružnic ln položaja žensk. I organov upravljanja večkrat raz- Za vežio aktivnost žena q Narodno gledališče v Beogradu je 20. marca, izvedlo novo dramsko delo Radomira Plaoviča — Car David. Avtor je delo napisal že pred dvajsetimi leti. za čas od 13. do 23. aprila Nestalno vreme s pogostimi padavinami. Močnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo od 13. do 19. aprila. Dr. V. Manohin »Zasavski tednik-, glasilo SZDL LHija. Hrastnik. Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk* v Kranju. * Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva in uprave: Trbovlje, Trg revolucije H (telefon 80-191). poštni predal 32. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje BflO-79-1-148. -Letna naročnina 600 din, mesečna SO din. -številka M dinarjev. Prejšnjo sredo je bila v Hrastniku občinska konferenca žena, na katero so bile vabljene v*e žene, ki so vključene v odbore raznih organizacij in v organe samoupravljanja ter predstavniki občinskega ljudskega odbora, sindikata, DS itd. Po referatu predsednice komisije za družbeno upravljanje žena pri občinskem odboru SZDL tov. Sande Perič se je razrila razprava, ki Je nakazala vrsto problemov, ki ovirajo večjo aktivnost žena v družbe no-političnem življenj«. Posebno je bilo poudarjeno, da ao stanovanjske skupnosti vse premalo naredile za razbremenitev žena in družin, zato je žena še vedno preobremenjena in se poleg službe ne more posvetiti še aktivnemu družbeno - političnemu delu, ker jo po končanem delu v tovarni ali pisarni čaka vse delo doma v družini. Na konferenci ao nadalje opozorili, da se pri gradnji otroških igrišč lahko bolj pogumno začne z delom in da ni treba vedno čakati, da bodo zbrana vsa po predračunu zbrana sredstva. Igrišča Je mogoče urediti tudi s prostovoljnim Razvoj in uspeh IB v Trbovljah Investicijski biro v Trbovljah, o katerem smo pisali v prejšnji številki, a -vojim delom in rastjo tudi prispeva k gospodarskemu razvoju komune. Zanimiva Je nagla rast tega projektantskega podjetja. Leta 1957 Je Investicijski biro v Trbovljah realiziral 5,758.000 din. I-eta 1958 se je realizacija te gospodarske ustanove povečala za 874 odstotkov, naslednje leto te za 1229 odstotkov. v letu 1960 je Investicijski biro v Trbovljah povečal svoje dohodke za 2981 odstotkov ter realiziral 158,869.000 din. V* delom in z minimalnimi sredstvi, saj ni nujino, da so vsa igrišča takoj moderno opremljena in komfortna, kot se misli, kadar se govori o njih. Tudi skromno urejeno Igrišče je za otroke lahko zanimivo in jih privablja, da se zbirajo ln igrajo. Konferenca je prav tako opozorila na nekatere negativne pojave, ki jih bo treba čimprej odpraviti, če hočemo, da bo žensko delo enako cenjeno kot moško in da bo ženska lahko v resnici postala popolnoma enakopravna na vseh področjih družbeno-poli Učnega delovanja. Mnogo kritike je bilo na račun nekaterih podjetij glede reševanja perečih vprašanj in odnos-' vodilnih tovarišev v posameznih kolektivih, ki se kljub vabilu niso udeležili te konference. Ta graja je upravičena ,ker sc iz Steklarne kt ima zaposlenih največ žena, ni udeležil konference nihče, ker so tistega dne sklicali sejo DS, tako da se tudi žene. ki so v delavskem svetu niso mogle udeležiti konference. Daši Je bilo izrečeno mnogo kritičnih pripomb, lahko trdimo, da Je konferenca uspela, saj so na njej opozorili na obilo rešitev, ki jih bo treba v bodoče s skupnimi močmi reševati. POČITNIŠKI DOM PREDILNICE LITIJA Kolektiv litijske Predilnice Je lani v Novem gradu uredil počitniški dom, ki ima 60 ležišč. Lansko leto Je v tem domu letovalo 35 odstotkov vsega kolektiva. Tovarna Je k dnevnemu penzionu prispevala 50 odstotkov sredstev. Letos bo pa podjetje pomagalo z regresom tudi Ustim, ki bodo letovali v planinskem domu no Jančah. Za ta kolektiv »o v planinskem domu rezervirali skozi sezo-MtSMt. pravljali o stanju zaposlenih žena, zboljšanju njihove kvalifikacije, proučevanju delovnih mest, na katerih bi bile lahko zaposlene žene, da ustanovi vsaka sindikalna podružnica odbor za družbeno aktivnost žena in drugo. Občinski odbor SZDL v Trbovljah bo pripravil v prihodnje vsaj dvakrat širše posvetovanje o vprašanjih družbene dejavnosti žena. Na konferenci so spregovorili tudi o problemu nezaposlene ženske delovne sile. Po podatkih Zavoda za nezaposlene delavce Je v Trbovljah nezaposlenih 182 žensk. Vendar bi se, če bi bilo na razpolago več delovnih mest, zaposlilo vsaj 400 žena. V letošnjem letu se bo zaposlilo manjše število žensk le na Opekarni in v podjetju »Elit«. Samo vpogled na to nam da misliti, da bi' morala trboveljska podjetja preglodati večkrat svoja delovna mosta ln na njih zaposliti tudi žene ter skrbeti za njihovo strokovno usposabljanje. Na konferenci so Izvolile tudi šest delegatk, ki bodo zastopale ljubljanski okraj na konferenci Zveze ženskih društev Jugoslavije v Zagrebu. Mod delegatkami je tudi sekretarka SZDL Hrastnik Fani Vizovšek. PRVA PEC BO ZAGORELA ZE V JUNIJU Vse kaže, da bo Podjetje za elektroporcelan in keram4ko na Izlakah doseglo letos največjo proizvodnjo v zadnjih sedmih letih. Računajo, da bo prva peč v tovarni zagorela že letos meseca junija, druga pa do konca leta. Proizvodnja tovarne se J« že po kvalitet! povzpela na takšno višino, da j« po njenih Izdelkih vedno večje povpraševanje. Nekatere proizvode so v tovarni že za- Ob zaključku so izvolili še delegate za izredni občni zbor Trgovinske zbornice za LR Slovenijo. NOVE OBLIKE IN METODE DELA Seminar za člane obč. komiteja ZK in sekretarje OO ZK občine Hrastnik je bil pretekli teden zaključen. Njegovi udeleženci so obširno razpravljali o norih oblikah in metodah dela občinskega komiteja kakor tudi osnovnih organizacij ZK ter ugotovili, da 7 dosedanjim delom novim nalogam ne bodo koe. Nove naloge terjajo tudi drugačen profil komunista, zato so mnogo govorili o kriterijih za »prejem v ZK, o delu z novimi člani, o kadrovski in kazenski politiki. Razprava na obeh seminarjih, ki Je bila razgibana, Je pokazala, da vodilni komunisti razumejo novo vsebino dela s člani ZK in se zavedajo, da bo prav od njih odvisno, kakor hitro bodo nov« oblike in metode dela sproveden« v osnovnih organizacijah ZK. Po udeležbi in razpravi lahko rečemo, da je seminar uspel in bo. do njegovi zakljuSri koristili vsem udeležencem. PROSVETNI DELAVCI V LITIJI IMAJO SVOJ KLUB Prosvetni delavci iz Litije so s« odločili ustanoviti svoj klub. ki bo imel sedež v poslopju litijske gimnazije. Litijski prosvetni delavci imajo v načrtu, da bodo na svoj« klubske sestanke vabili tudi kulturne aktiviste, kakor Ivan Bratko, pisatelj Anton Ingolič, pisatelj Ivan Potrč in drugi. DUŠAN KOLENC - NOVI PREDSEDNIK ObLO ZAGORJE OB SAVI Prejšnji teden, v sredo, 5. aprila, sta oba zbora občinskega ljudskega odbora v Zagorju ob Savi sprejela družbeni načrt in proračun občine za leto 1961. Ker sedanji predsednik občine — Rado Taufar odhaja na daljši študijski ™ ----------------dopust, so za novega predsednik* čeli kompletlrati in ne izdelujejo Izvolili dosedanjega podpredsed-več le posameznih delov. I nika Dušana Kolenca. Na kratko po domovini ŠTAFETA MLADOSTI JE 2E ODŠLA NA POT Iz Titovega Ulica je 8. april* ie krenila na pot 'stajeta Mladosti. Ob njenem odhodu je bil slavnostni miting, ki se ga je udeleiilo 15.000 prebivalcev. Letošnja štafeta ima se posebno veliko in veličastno simboliko: na svojevrsten način pomeni začetek sploine proslave 20-letniee revolucije in vstaje jugoslovanskih narodov. Skazi revirje bo letos štafeta Mladosti tekla le 21. aprila. 1 POPIS PREBIVALSTVA JE KONČAN , V soboto, 8. aprila, je potekel rok za Popis prebiva' seva. Trajal je sedem dni. Samo v naši republiki je bilo ^ delu 5500 popisovalcev. Njihovo delo je bilo zelo o jur* in naporno ter zaslutijo zanj vse priznanje. — Do kont maja bodo znani prvi rezultati popisa prebivalcev. 3 Pretekli teden Je pripravil občinski odbor Rdečega križa proslavo krvodajalcem, ki so lani dali 184 litrov krvi. Ob lej priliki »o podelili 7 diplom podjetjem, 10 rialih značk vsem. ki so dali kri desetkrat In 22 »rebrnih značk vsem tistim, ki eo se odzvali krvodajalski akciji po petkrat. Na sliki predsednik RK Zagorje, France Bron, predaja zlato značko in diplomo 30-kratnemu krvodajalcu, MODERNIZACIJA STORITVENE OBRTNE DEJAVNOST! Na občnem zboru Obrtno komunalne zbornice za ljubljanski okraj, ki je bil 8. aprila, so predvsem dali poudarek modernizaciji storitvene obrti, izobraževanju strokovnih kadrov in finansiranju Šolstva. To so bili osnovni problemi, ki so jih obravnavali v soboto na tem občnem zboru. Na osnovi teh predpisov se je obrtna zbornica preimenovala v obrtne komttnalno zbornico. PRED KONFERENCO 2ENA JUGOSLAVIJE Upravni odbor Zveze ženskih društev Jugoslavije jf sestanku upravnega odbora v glavnem razpravljal o Pr,'^0 voh za bližnjo konferenco lena Jugoslavije, ki bo od 21. aprila v Zagrebu. Na njej bodo predstavnice Zveze skih društev in predstavnice družbenih in oblastnih org** obravnavale družbeno politično aktivnost lena in Se vr .. drugih aktualnih vprašanj. — Tudi iz Zasavja se bodo stopnice tena udeležile te konference. STRUP V SLADOLEDU V Kosovski Mitroviči jt prišlo prejšnji teden do množične zastrupitve s sladoledom v slaščicami Emina Rahmani ja. Zastrupili so te večinoma otroci. Sanitarna inšpekcija je takoj zaprla trgovino Emina Rahmani)*. Po prvih ugotovitvah se je zastrupilo približno 150 oseb. tmašMie žrtev ** lre*° *ru**/a m ** LETOŠNJA GRADBENA SEZONA V POLNEM TEKU Kaj pravijo v GP Zasavje Letošnja mila zima je omogoči-la, da gradbena sezona pravzaprav, n> prenehala. Gradili so skoro skozi celo zimo. Že lansko leto je bilo v delu plodno, saj smo gradili 12 večjih objektov. Med drugimi 113 primer osemletko na Plevča-kovern hribu v Trbovljah, ki bo letos končana. Dogradili smo nadalje lansko leto poslopje za tovarno zidakov pri trboveljski elektrarni, opravljali dela pri pokrivanju Trboveljščice pri Cementarni Trbovlje, katere dela se letos nadaljujejo. Prav tako smo delali pri regulaciji trboveljskega potoka ob rudniški žagi pri Neb^ju, kjer se dela letos nadaljujejo. Nadalje zida naše podjetje samski dom za rudnik Trbovlje— Hrastnik, 40 stanovanj za RTH in devetstanovanjsko hišo za JŽ. Priželi smo z gradnjo 3-stanovanjskih stolpičev za RTH, na katerih se dela letos nadaljujejo, enako tri stanovanjske stolpiče za Stanovanjski sklad. Tudi na teh se dela letos nadaljujejo. Gradbeno podjetje »Zasavje« v Trbovljah pa gradi tudi RTV postajo na Kumu. Tu se dela še nadaljujejo. — V TVbovljah smo zgradili Potrošniški center 1. maj. Začeli smo z gradnjo 2-1-stano-vanjskega bloka za Cementarno Trbovlje pri Dežmanu, kjer dela letos nadaljujemo. Značilno za ta Priprave za volitve v zadružne svete V nedeljo so bili sestanki s člani KZ po vseh vaseh hrastniške občine. Na njih so govorili o delu KZ, o perspektivnem razvoju kmetijstva in o volitvah v zadružne svete, ki bodo 23. tega meseca. -Večina sestankov je uspela, ponekod so se pa nanje slabo pripravili. Ob zaključku so se pogovorili tudi o novih kandidatih za nov zadružni svet. V njem bo 40 članov, od katerih jih polovico voli delovni kolektiv, drugo polovico pa izvolijo člani KZ na volitvah. mm ..mapa stanovanjski blok je, da so bila vsa obrtna mizarska dela opravljena v lastnih delavnicah, prav tako vsa dela iz umetnega kamna. Poleg že lansko leto začetih del so letos obeta še bogatejša gradbena sezona. Predvidene so namreč naslednje gradnje: skladišče in delavnica za Tapetništvo v Trbovljah, pričeli bomo z gradbenimi deli pri povečanju Splošne bolnišnice v Trbovljah, zidali bomo Zdravstveni dom in upravno zgradbo za Zdravstveni dom v Trbovljah, nove stanovanjske bloke za Rudnik Trbovlje-Hrastnik ter stanovanjski blok za Elektrarno Trbovlje. V sklopu podjetja »Rudis« pa bomo gradili separacijo ter mizarsko delavnico v Zagorju. »GRADBE- DEJAVNOST GP NIK« V LITIJI Tudi dejavnost gradbenega podjetja »Gradbenik« v Litiji je bila preteklo leto dokaj pisana in živahna. Podjetje je gradilo na teritoriju litijske občine in v Ljubljani. Lansko leto je podjetje dokončalo stanovanjskoposlovni blok za skupna investitorja Komunalno banko in Zavod za socialno zavarovanje v Litiji. Na kmetijskem posestvu Ponoviče—Grmače pa je podjetje zgradilo dva odprta hleva z molznico. V gradnji je četverček za učitelje v Gabrovki in stanovanjski četverček za posestvo Ponoviče—Grmače. Nadalje je gradilo 6-stanovanjski blok v Šmart- nem, za Lesno industrijo v Litiji, prav tako v Litiji 12-stenovanjekl blok za domačo Predilnico, podjetje pa je tudi pričelo z gradnjo osemletke v Šmartnem pri Litiji. V Ljubljani je podjetje opravljalo dela na gradnji 26-stanovanj-skih hiš za Stanovanjsko zadrugo »Prane Rozman-Stane«. Izvršilo je nadalje več manjših del v Tovarni usnja v Šmartnem in v litijski Predilnici, poleg tega pa še dela za potrebe lastnega podjetja. Letošnje leto bo ,kot kaze, se dovolj plodno. Podjetje »Gradbenik« bo nadaljevalo z že začetimi deli iz lanskega leta, na novo pa bo pričelo z gradnjo polstolpniee za ObLO Litija ter trgovsko hišo za trgovsko podjetje »Preskrba« v Litiji. Prav tako bo opravilo razna manjša dela kot na primer vodovodni rezervoar v Litiji, podjetje pa bo sodelovalo pri gradnji Zasavske ceste ter izvršilo več adaptacij za razna podjetja v Litiji. Ena izmed prvenstvenih nalog podjetja »Gradbenik« bo v letošnjem letu izboljšanje mehanizacije, nadalje izboljšanje organizacije in kvalitete dela. Zelo koristno služi podjetju lastni opekamišJd obrat, v katerem predvidevajo letos izdelavo približno 1 milijon kosov raznih vrst opeke. Kaj so zgradili lani in kaj bodo zidali letos v Hrastniku in Zagorju, bomo poročali v prihodnji Številki Gradbeno podjetje »Zasavje« gradi nov rodtdšfci stanovanjski Mok Gospodarski razvoj občine Zagorje v letošnjem letn Nov stanovanjski blok Cementarne gradi podjetje »Zasavje« Pred dnevi sta oba zbora ljudskega od-J bofa ▼ Zagorju ob Savi sprejela proračun občine za letošnje leto in družbeni ekspozeja, prebral Potrošnika ie treba zadovoliiti UREDITEV NEKATERIH TRGOVSKIH LOKALOV V TRBOVLJAH Na občnem zboru sindikalne podružnice trgovskega podjetja »Prvi junij« v Trbovljah so med drugim razpravljali o važnih gospodarskih vprašanjih v podjetju In o vlogi sindikata v novi gospodarski politiki. Na občnem zboru so ugotovili, da je bilo delo sindikalne podružnice v zadnjem Času prav uspešno, zlasti pri uvajanju delavskega samoupravljanja. Delo se je izboljšalo tudi s tem, da so bili sindikalni funkcionarji izvoljeni v razne odbore in komisije. čeprav bi delo v samem podjetju smeli Oceniti za zadovoljivo, je vendar ie obilo vPrašanj nerešenih, ki imajo svoj vzrok v premajhni strokovni in tudi politični *zobrazbi. Posebno pereče je vprašanje visokokvalificiranega trgovskega kadra. Dasl pravilnik podjetja določa, da morajo biti po-*'°vodje in prvi prodajalci visokokvalifi-cir»ni, tej zahtevi doslej žal ni bilo mo-*°če ustreči. Da se položaj izboljša, je trgovska. zbornica za okraj Ljubljana ‘bupno s trgovskim podjetjem »Prvi Junij« osnovala v Trbovljah Poslovodsko lolo. Obiskuje jo 14 trgovskih delavcev. bi sc strokovno znanje trgovskih uslužbencev povečalo, je trgovinska zbornica Uredila že več seminarjev in tečajev. —• ^»ko je Že lansko leto tečaj za tekstilno ,tr«ko obiskovalo 42 tečajnikov. V dneh °d 22. do 24. marca letos je bil sem:nar ** poslovodje in prve prodajalce o temi fc^rRanizacija poslovanja gospodarskih *n°t ter organizacija sodobne trgovine«. bi trgovski uslužbenci našim gospodinjam lahko strokovno obrazložili po- men in način uporab« sodobnih pralnih sredstev, je spričo okoliščine, da gre tudi naš* tekstilna in kemična Industrija s tako naglimi koraki naprej, da potrošnik težko dohaja njune dosežke, nujno potrebno. da zna prodajalec kupcu razložiti vse potrebno o raznih tkaninah In katero pralno sredstvo se najbolje zanje uporablja. V ta namen bo trgovsko podjetje »Prvi junij« najprej organiziralo tečaj s temo »O uporabi sodobnih pralnih sredstev za vse vrste tkanine«, glede na vse večjo uporabo detergentov. D« ie trgoTiko podjetje trudi porečeti strokovno znanje svojih prodajalcev, govori tudi poseben sklad za poiolsko izobrazbo. — Podjetje nudi svojemu osebju vsestransko pomož, da se strokovno izpopolni. Tako obiskujajo na primer ESS v Trbovljah trije, Viljo komercialno lolo dva In Viljo pedagoiko lolo dva prodajalna. Ne sme se več zgoditi, da prodajalec ne bi znal razlolltl potrolnlkn nujnoat in potrebo novih cen, ukrepov in predpisov, ki bi bili potrebni zaredi nove gospodarske politike, v kateri te rskiajnje celotno jugoslovansko gospodarstvo, ki prahaja na realno, ekonomsko baao. Pozitivni rezultati te pričakujejo v trgovski stroki tudi od negra|evan|a po učinku. V novi gospodarski politiki bo možen boljll pregled finančne rentabilnosti in gospodarstva posamatnih trgovskih poslovalnic. V ta naman te pripravljajo novi instrumenti za nagrajevanje po učinku. Upajmo, da at zaradi tega ne bo zmanjlnla kulturna postrežba — nasprotno, pričakovati je izboijlenje v tem pogledu, saj bodo prodajalci sami laintsrssiran! na tem, kajti kupec gre tja, kjer je hitro in kulturno postrežen. Da bo p* potrošnik pri nakupih z izbiro blaga in s kulturno postrežbo res zadovoljen, bo nujno treba rekonstruirati že zastarel« trgovske prostore. V večini poslovalnic bo treba staro opremo zamenjati z noro, sodobno, kajti pri potrošniku, ki hočr nekaj kupiti, ni zgolj odločilna samo cena, ampak tudi notranja podoba poslovalnice, r katero vstopi, nadalje zadovoljiva izbira blaga ter strokovna in kulturna potrežba. Zaradi tega je trgovsko podjetje »Prvi junij« sklenilo, da bo vse zastarele poslovalnice sodobno opremilo — vsako leto po dve. Hkrati z obnovitvijo starih prodajaln bo podjetje skušalo odpreti le tri nove trgovine v kraju, tako da bo potrošnik imel zares vsestransko izbiro. V ta namen je trgovsko podjetje odkupilo prostor v novi stolpnici, kjer bo odprlo prvo specialno poslovalnico »Moška moda«, če bo dobilo potrebno posojilo, ker z lastnimi sredstvi tega ne zmore, bo podjetje morda kmalu preuredilo špecerijsko trgovino pri Rozmanu v Zg. Trbovljah r raanufakturno poslovalnico, ki je r tem delu kraja nujno potrebna. V poslopju Komunale ▼ Zg. Trbovljah bo pa podjet)e v spodnjih prostorih uredilo novo špecerijsko trgovino. : ppmm obrazložitev pred sprejetjem proračuna in družbenega plana predsednik občine Redo Taufar, povzemamo naslednje! Plan gospodarskega razvoja občine Zagorje za leto 1961 je eden najpomembnejših aktov, o katerih razpravlja in sklepa ljudski odbor. Prt sestavljanju družbenega plana so se upoltev^ vsi Člnitelji, ki vplivajo na gospodarski razvoj občine. Ob upoštevanju teh člniteljev se predvideva, da bo družbeni produkt letošnje leto nasproti letu 1960 večji za okoli 18 odstotkov, narodni dohodek pa za okoli 14 % pri istočasnem porastu zaposlenih za 12,5 % in povečanju produktivnosti za 7—9%. Takšen porast narodnega dohod-Usi. proizvodnje In storilnosti bo ocio^olHf, da se bo realna osebna * potrošnja lahko povečala za 10 %, na prebivalca pa 9,2 %t proračunska potrošnja za 28 %, Investicijska potrošnja iz lokalnih virov pa za 20 odstotkov. Glede na pomembni položaj nekaterih domačih podjetij bo celotna investicijska potrošnja na osnovi lokalnih virov finansiranja in kreditov porastla za 32,3 %• Večji porast od povprečja celotnega gospodarstva se pa pričakuje v letu 1961 v prometu, komunalni dejavnosti, kmetijskih zadrugah In obrti — nižji pa v trgovini, gradbeništvu, kmetijstvu, gostinstvu in gozdarstvu. Na povečanje narodnega dohodka za 14,4 % bo mimo drugega vplival predvsem nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov, ki omogočajo spremembe in dopolnitve gospodarskega sistema ter predvsem nadaljnjo sprostitev vseh člnite-IJcv, ki vplivajo na razvoj gospodarstva. Spremembe in dopolnitve sistema odpiralo našemu gospodarstvu še močnejši polet, pospešen tempo gospodarskega razvoja. Družbeni plan upošteva vse stimulativ- Lep uspeh . HrcJSnjl teden je bila končana | Sestavljen Jc _UkO, g*^"*^* !eto5n,ia X. mednarodna razstava pnevmatično »II ■ pomočjo «ek iznajdb., prirejena v palači Centre tromotorja. jbternanional v Bruslju, na kateri razstavljalo svoje nalnovejšo J^ajtibe približno 1000 iznajdilc-VCv lz dežel Evrope, Afrike in AHje. ^ rvikrat se jc pojavilo na tej Razstavi s prototipi svojih članov ‘Utll mlado Združenje jugoslovan-T** Iznajditeljev. Med nagrajenci je tudi revirski ^aajditclj VALENTIN 03RED-Hah ** SIroJnc tovarne v Trbov- zlat svo'‘* skupini je bil nagrajen z j0 ln kolajno in diplomo nakladalen: ?rcmo|Ia' ki Ba H' iznaSel . --“ n Osredkar, čigar prototip v ci0 ,°*M otrožko Igračo je futV ral na razstavi kakor nakla--Jc v naravnl velikosti. Vzbujal gr na'lvečjo pozornost rudarskih In tudi nih strokovnjakov kakor Va>' proizvajalcev opreme v teh ** Industrijskih področjih. - IZ DOMŽAL °BlSK Otj*."' t l*°filtn!Slte zveze na Ekonomiki vi|j 1 *°H *o v zadnjem iaiu zelo požl-.v0|c,V°l° dejavno«, taj iell|o vključiti v HnVr,t* floivet dllakor. • fci..cn. Predavani ao navezali etike tudi in c' h. Domfal. Ti to jim v loboto PeiJ0j c^° Vrnili nedavni obitk. Ob tej ^^tetib11'' *° ,C l>omcr*li v nekaterih d*Kipli«ah. Nagrajen je bil s Škrlatno kolajno In diplomo. Tudi jamska stojka Iznajditelja Valentina Osredkarja »Valent« Je prav tako prejela visoko prlzi. .-nje v svoji skupini Iznajdb v rudarstvu. Nagrajena Je bila s srebrno kolajno In diplomo. Ta stojka je privabljala celih deset dni rudarske strokovnjake sveta c rudarskimi Inženirji In Izdelovalci rudarske oprente lz Zahodne Nemčije na čelu, od koder Se vedno uvažamo jamske stojke. Vendar se Je pa prt nas le pokazalo, da »o jamske stojke tipa Valent bolje obnesejo kot pa uvožene. 2e samo zanimanje za Jugoslovanske stojke na Poljskem In drugod Je dokaz, da Jih hočejo le več. Vendar Je nala zmogljivost za Izdelovanje teh stojk za sedaj še nezadostna. Nagrajeni so pa bili za razne iznajdbe ie drugi Jugoslovanski iznajditelji, tako: Oton Herman Iz Celja, France Dollnlek Iz Ljubljane, neki Iznajditelj la Novega Sada, Jože Blaznik In Jože Prevc lz CelnJIc, arhitekt Niko Kralj Ir Tovarne »Stol« iz Kamnika, na dalje neki Iznajditelj Iz Skopja In drugi. Nagrajencu, domačinu iz revir-Jev, nad« čestitke! žinitelje-, predvtem « tem, da računa na iprostittT notranjih reierv r goapo-darakih organizacijah. Doieženl razvoj proizvodnih zmogljivo«! v lato 1960 ter predvidene investicije omogočajo, da se bo skupni fizični obse* industrijske proizvodnje povečal v latu 1961 za 26 r/c. Biitvtn porast bo v obratu »Varnost, in v podjetju »Keramika, na Izlakah. Letos je ie v obratu novozgrajena naprava za izdelovanja hidrirnesa apna, zaradi čaaar ae bo proizvodnja apna v občini povečala od 55 tisoč ton v letu 1960 na 10.000 ton v letošnjem letu. Poraembnejli porast bo dosaien nadalje tudi v pridobivanju premoga, čigar produkcija aa bo letet povečala od 655.000 na 7CC.OOO ton, pri instalacijskem materialu od 169.000 na 196.000 ton in v proizvodnji rezanega lesa, ki te bo letos povečala od 5500 na 6500 kubičnih metrov. — Podjetje .Vernost, bo v letu 1961 prldnbilo . licenco ter pripravilo vse potrebno, de bo na njeni osnovi stekla proizvodnja v letu 19l2. Pred kolektivom tega podjetja stoje nove naloge, v katere bo treba vloiUi vse lile, četudi bodo finančni rezultati vidni Itlt prihodnja leto. Temu nasproti bo pa morala konfekcijska tovarna »Sava« — če bo hotele doseči predvidene gospodarske uspehe — preusmeriti svoje napore v konjunkturno aluibo, prilagajati avojo proizvodnjo vedno bolj zahtevnemu triilču ter se usposobiti, da bo vzdržala močno konkurenco na tržl-!ču letoinje leto. V planu »Keramike« je upoltevana tudi tista proizvodnja. Iti jo bo prinesla povečana zmogljivoat v zadnjtm kvartalu, zaradi česar mora podjetje predvsem paziti na to, da bo rekonstrukcija obrata izvrtana v določenem roku, kar valja tudi za Hudnik. * Pora« kimtijtka proizvodnje za 11 % bo povačal tržne vilke za okoli 20 %, s ilmtr bo bistveno pripomogel k bol|iemu oskrbovanju prebivalstva s kmetijskimi pridelki. Računajo, da bo okrog 29% obdelovalnih povrlin zajeto v kooperacijo, kor bo pozitivno vplivalo na proizvodnjo. čele se bo trgovske zmogljivost, sej se bosta v kraju odprli še dve novi samopostrežni trgovini, in to v prvi polovici leta. Družbeni plan gostinskih storitev predvideva povečanje obsega teh storitev za okoli 8,9 %. Zajema nove zmogljivosti, preureditev hotela »Kum«, s čimer bo gostišče pridobilo 8 novih postelj za 'tujce, kar pa seveda še ni dovolj. Potrebe naraščajočega turizma bi perspektivno lahko rešili s preureditvijo sedanje stavbe Obl.O gostinsko-turističen obrat. Potrebna investicijska sredstva bi bila minimalna, istočasno bi pa tedaj rešili problem, ki je v kraju nedvomno pereč. Ta predlog sp obravnavali na zbor!h volivcev. Pojavil se je pa nov pred* on, namreč, da bi se v sedanjo stavbo ObLO preselila uprava Rudnika Zagorje, dosedanje poslopje sedeža rudniške uprave nai bi te pa preuredilo za rudniški muzej. O tem vprašr.nju bodo še razpravljali v občinskem ljudskem odboru pt> pred&gu sveta za blagovni prpmet, ki bo proučil oba predloga. V letošnjem letu niso predvidena sredstva za nadaljnji razvoj Medijskih topi c, vendar bo treba temu vprašanju posvetiti vso skrb zaradi vedno večjih potreb po rekreaciji domačega prebivalstva in naraščajočega turizma. Posebna pozornost »e bo letos posvetila tudi razvijanju obratov družbene prehrane. ZNATEN PORAST INVESTICIJ Na sektorju proizvodnje računajo z znatnim porastom investicij, saj so ic-te za 32 % večje kot lani. Pri tem se računa, da bodo negospodarske investicije poras’e za 76 % in gospodarske za 23 %>. Investicije na obeh področjih kažejo večjo stopnjo porasta kot pa porast narodnega dohodka. To j« pa mogoče predvsem zaradi povečanih sredstev iz posojil, katerih delež je znašal lani le 35 %, medtem ko znaša letos ta delež 41 % vseh investicijskih sredstev. Ustrezno temu pa paifc delež lastnih sredstev od 65 na 59 %. Dvig realne osebne potrošnje prebival- V kmetijstvu •© ▼ letu 1961 dali pose- | ^ zagotovljen z ustreznim porastom ben poudarek živinoreji ter ao v ta namen predvidene Investicije za izgradnjo hlevov. Za organizirano proizvodnjo obstajajo večji pogoji, kakor »o pa bili upoštevani pri porastu kmetijske proizvodnje. Da bi mogli doseči v naslednjih letih hitrejši poraet kmetijske proizvodnje in uvajati specializirano proizvodnjo, ustrezajočo danim pogojem, je potrebno, da KZ Že letos izkoristi ugodne prilike, s katerimi bo mogoče doseči večji obseg organiziran« proizvodnje. TRED GRADBENIŠTVO SE POSTAVLJAJO POSEBNE NALOGE Nizka stopnja mehanizacije, sldba organizacija gradhlŽČ, predvsem pa počasno izvajanje zaključnih del vpliva na to, da je učinek investicijskih naložb nizek, da dela trajajo dlje časa la sc vložene sredstva le polagoma aktivirajo. Da bi sa odpravile te pomanjkljivosti, se pred gradbeništvo postavljajo posebne naloge, predvsem, da K v letu 1961 poveča mehanska oprava v tej stroki in izboljša organizacija dela na gradbiščih. Na boljši uspeh investiranja bo pa vplivala tudi pravočasno izdelana dokumentacija. Prometne storitve bodo v letu 1961 ^roti lanskemu letu za okoli 57 % večje. Takšen porast bo omogočil predvsem prenos rudniškega avtoparka na Avtoprevoa-niško podjetje v Zagorju. Nadalje uvedba novih avtobusnih prog v notranjim in zunanjem prometu, za kar bo seveda potrebna boljša organizacijska učvrstitev podjetja, predvsem pa seveda tudi boljše gospodarjenje v njem. TRGOVINA IN GOSTINSTVO storilnosti in proizvodnje. Pri tem bo važno, da se nova delovna sila smotrno zaposli; na novo se bo zaposlilo največ 540 ljudi. Največ novozaposlenlh bo v Rudniku, nadalje v razširjenem obratu »Varnost«. Proračunska potrošnja bo letos porasla za 28 %, sicer jc pa večja, kot je dvig nerodnega dohodka. Takšen porast je mogoč predvsem zaradi nove delitve dohodka, ki se formira v odvisnosti od izplačanih osebnih dohodkov in sprostitve bi«*-kiranih sredstev iz leta 1960- Ob izvajanju nalog družbenega plana no pa treba posvetiti posebno skrb realizaetri pooblastil, ki jih ima občinski ljudski odbor na osnovi zakonitih določil v zvazl z novimi gospodarskimi predpisi. 5 tem v zvezi na primer določitev stopnje prispevka za investicijski sklad občine, določitev stopnje prispevka za občinski sklad skupnih rezerv za potrebe gospodarskih organizacij, določitev stopnje prispevka za občinski sklad za šolstvo in dela prispevka, ki pripada občini, prilagoditev obstoječega stanja novemu sistemu bančništva in drugi važni predpisi. Vse to bo terjalo tako od organov ljudskega odbora kot od organov delavskega samoupravljanja trezno razmišljanje in zavestno odločitev. Zato bodo morale tudi politične organizacije Čim širše tolmačiti državljanom načela gospodarski sprememb za pravilno poučenost delovnih ljudi in organov delavskega samoupravljanja. Ob združenju In skupnosti vseh bo možno še prekoračiti predvideno gibanje proizvodnje in s tem tudi potrošnjo. Na ta način bomo ustvarili tudi trdnejše pogoje za porast osebne Vomlad v Zagorja Obseg trgovskih storitev se bo letos po- . potrošnje in družbenega standarda, kakor večal za okoli 13 % pri istočasnem izbolj- j to predvideva perspektivni plan federa-lanju kvalitete trgovinskih storitev. Pove- cije in republike. R. T. Pobuda naintlaišib stanovalcev Bralci nam pišejo! Zbor volivcev v Litiji razpravljal a Šolstva Pionirski mladinski hišni svet v III. bloku Cesic zrnate v Zagorju Pionirke in pionirji ter mladinci, ki stanujejo v III. bloku Ceste zmage v Zagorju, so nedavno ustanovili pdonirsko-mlariinskd hišni svet. Zadali so si nalogo, da bodo sodelovali pri olepševanju prostora okrog stavbe, In sicer s prostovoljnim delom. Sami si bodo uredili igrišče pred blokom ter prostor olepšali z zelenjem. Sklenili so tudi, da se bodo medsebojno razumeli ter čuvali red in čistočo v novozgrajenem bloku. Predlagajo, da naj stanovanjska skupnost Center pomaga še ostalim, da si izvolijo svoje svete najmlajših stanovalcev, katerim napovedujejo tekmovanje ob 20-letnici revolucije, ki jo praznujemo v letošnjem letu. Takoj drugi dan po izvolitvi hišnega sveta so začeli s prostovoljnim delom, pri katerem pa želijo, da bi bilo le-to načrtno, da bi dobili strokovno pomoč in minimalna sredstva, katera bi potrebovali za ureditev igrišča in olepševanje okolice. Leopold Vozel Na zbora volivcev v Litiji so bili doslej vedno sproženi najbolj pereči problemi in naloge, bi. naj bi jih reševali organi komune. Kmalu po formiranja komune v letu 1957 so volivci iz Litije in Šmartna terjali gradnjo vodovoda. Občinski ljudski odbor in odbor za gradnjo vodovoda sta se že takrat lotila te naloge. Danes je vodovod že napeljan v Litiji, nadaljuje se pa gradnja vodovoda proti Šmartnem. Nekoliko kasneje so volivci postavili na dnevni red gradnjo Zasavske ceste. Zasavska cesta je danes v izgradnji. O tem smo že in bomo Se pisali. Kasneje — v letu 1958 — so volivci spet sprožili vpraSanje hitrejše stanovanjske izgradnje. Petletni plan te izgradnje je bil izvrSen v Štirih letih. Z novim načinom finansiranja zidanja hiS se bo njih izgradnja verjetno nadaljevala s hitrejSim tempom. Pred dvema letoma so volivci načeli vprašanje adaptacije telesnovzgojnih objektov. Za adaptacijo telovadnice v Litiji je bilo vloženo preko 4 milijone dinarjev. Ta objekt je lepo urejen in služi svojemu namenu, ureja se pa tudi fizkulturni stadion. Leta 1959 so volivci na svojih zborih ohravnavali vpraSanje asfaltiranja glavne ulice v Litiji. Tudi to delo je izvrSeno. S temi pripombami smo hoteli .poudari- Izpolnila se iim bo želia Dolgoletna želja, in ne samo želja, temveč potreba kolektiva Tapetništva v Trbovljah, imeti svoje delovne prostore, se bo letos uresničila. To mlado in ne tako majhno podjetje — saj šteje že 53 članov — je pokazalo, da se tudi z malim doseže veliko. Tako je ta delovni kolektiv v izredno težavnih delovnih pogojih svoj letni plan presegel lani za 100 odstotkov, z 61 milijoni din prometa. Da so delovni pogoji tega kolektiva zares težavni, vidimo že iz tega, da je imel svoje delavnice polnih 16 let v raznih privatnih in nehigienskih prostorih, razmetanih po vseh Trbovljah. Daši je Novice iz Radeč in okolice Stanovanjska skupnost in njeni servisi so pričeli z deli za lepše lice mesta. V kratkem bodo podrli obzidje ob krajevnem uradu in na ta način strnili železniško s centrom mesta. Razen tega bodo na več mestih uredili riove bcjonske ograje z nasajenim drevjem. Tečaj v Jelovem končan. — Organizacija SZDL v Jelovem je v februarju pripravila gospodinjski in šiviljski tečaj, ki ga je obiskovalo preko 30 deklet iz vse vasi. Pred nedavnim sja bila oba tečaja zaključena. Mnenje vseh ljudi v kraju je, da sta tečaja uspela, za kar gre zahvala požrtvovalnim učiteljicam Kodela, Vodenov in Sušina ter seveda gojenkam za vestno udeležbo pouka. Zbiranje naročnikov za Zasavski tednik. — Organizacija SZDL v Radečah je skupno z aktivi LMS napravila akcijo za zbiranje naročnikov za naš list. Do sedaj so zbrali že preko 30 novih naročnikov, zelo verjetno je pa, da bo njih število še večje. Posvetovanje s štipendisti v Papirnici. — Samoupravni organi in politične organizacije v Tovarni papirja v Radečah so na zadnjem posvetovanju sklenili, da bodo v začetku maja pripravili posvetovanje z vsemi kadri, ki jih štipendira podjetje. Namen tega posvetovanja je, s, oznati probleme štipendistov, njihovo politično aktivnost in njihtfvo mnenje glede razvoja podjetja. To je vsekakor zelo koristna oblika dela in ne bi bilo napačno, če bi z njo pričeli tudi v drugih gospodarskih organizacijah. Druga Tribuna mladih v Radečah. — Mladinska organizacija v Radečah žc pripravlja drugo Tribuno mladih, na kateri bo tov. Rudi Brilej, član odbora ZB NOV in predsednik delavskega sveta v radeški Papirnici, govoril o življenju v Radečah med drugo svetovno vojno in o svojih doživljajih iz NOV. Za njegovo pripovedovanje vlada med mladino že sedaj mnogo zanimanja in so vsi prepričani, da bo Tribuna mladih v celoti uspela. IZBOLJŠANJE PREVOZA DELAVCEV NA DELO Pred kratkim .je Elektrarna Trbovlje dobila nov avtobus s 46 sedeži. Sedaj ima podjetje prevoz delavcev na delo urejen tako, da vsi prihajajo na svoje delovno mesto ob istem času, to je ob 6. uri zjutraj, ob 14. uri in 22. uri in tudi vsi skupno odbaiajo s svojega delovišča. Poprej so bile ravno zaradi neurejenega prevoza oziroma zaradi premajhne kapacitete avtobusa težave ter so morali nekateri prihajati ni delo ob 5. uri ziutr.v, drugi ob šestili, ravno tako je bilo v popoldanski in •večerni delovni izmeni. Nov avtobus omogoča prevoz vseli delavcev naenkrat z dela in na delo ter zaradi tega odpade dnevno kar 5 voženj. podjetje doseglo lani velik promet, pa delovna storilnost še ni mogla biti na taki stopinji, kot bi lahko bila, če bi bile vse delavnice združene v eni zgradbi. Samo za najemnino je podjetje lani izplačalo raznim privatnikom okrog 1 milijona dinarjev. Čeprav se je delovni kolektiv Tapetništva nenehno trudil, da bi dobil vsaj začetna sredstva za gradnjo, mu to ni uspelo. Potem pa je zaprosil ObLO Trbovlje za odobritev investicijskega posojila. Ljudski odbor je prošnji ustregel ter odbbril za začetna- dela 5 milijonov dinarjev, dal pa tudi podjetju na razpolago gradbeno zemljišče pri garažah Avtoprevoz-ništva. Toda za izgradnjo poslopja ie treba 30 milijonov din. Raz- liko 25 milijonov je prav tako investirala občina iz družbenega proračuna. Z gradbenimi deli so pričeli. C«, bo šlo xx> sreči, se bo kolektiv Tapetništva v Trbovljah po izjavi, tl, kako pomembno vlogo ima zbor volivcev pri določanja vrstnega reda investicij. Pristojni organi so željo volivcev vedno upoštevali, zlasti ie pri vprašanjih širšega javnega interesa. Velikega javnega pomena je tudi vprašanje šol. Zato bo treba najti možnosti, če ne letos, pa prihodnje leto, da se izvrže nujno potrebna adaptacijska dela na šolskih poslopjih v Litiji. Vsekakor bo pa treba ie letos poiskati potrebna sredstva, da se poslopja zavarujejo pred propadanjem (streha). Zbor volivcev v Litiji je sklenil, da se vnese obnovitev šole v krajo v družbeni plan in v petletni perspektivni načrt. doslej precej skrbi šolstvu. Tako je bila v občini zgrajena ena nova šola, popolnoma adaptirana ena šola, na več šolah je pa bilo izvršenih število manjših adaptacij. V leta 1960 so v Šmartnem pričeli z gradnjo nove šole. Tamkaj je namreč pouk otrok v 3 izmenah. Lansko leto je bilo v gradnjo šmarske šole vloženo 18 in pol milijona dinarjev, letos bo pa za nadaljevanje del na njej treba zbrati 30 milijonov. Če se torej vprašamo glede prioritete šolskih investicij, se bomo vsekakor odločili za nadaljevanje gradnje Šmarske šole, treba bo pa seveda zagotoviti minimalna sredstva za zavarovanje šolskih zgradb v Litiji, da jih obvarujemo pred propadom. Da pa rešimo šolske probleme, bo delujejo vse gospodarske organizacije, če hočemo v občini urediti vsaj najvažnejša vprašanja na tem področju. S tem v zvezi stopa namreč vedno bolj v ospredje vprašanje reforme v šolstvu, ki terja ne samo nove metode in prijeme v šolskem pouku, ampak tudi večja materialna aredstva. Prav bo, da bo v doglednem čaan ponovno sklican zbor volivcev, na katerem bi pristojni organi poročali, kako je oapelo zagotoviti sredstva za rešitev problemov šolstva in kakšne ao panpektrre za reševanje nadaljnjih nalog na tem področja. To namreč ni samo vprašanje občinskega ljudskega odbora, temveč vseh samoupravnih organov, proizvajalcev in vo- Občinski -ljudski odbor je posvečal že treba, da v tej akciji bolj kot doslej so- livcev v komuni. Uspešno delo mladine V zadnjem mesecu se opaža ▼ Zidanem mostu izredno pospešeno delo mladinske organizacije. Prav gotovo so s tem ▼ zvezi tudi nekatere spremembe v vodstvu te organizacije, v kateri so prijeli zelo resno razmišljati ne samo o mladinski organizaciji, temveč o vseh drnžbeno-poli-tičnih vprašanjih v kraju. Na nedavnem zboru volivcev se je zelo opazil vpliv mladih s številnimi konstruktivnimi predlogi za dela r komunalni in splošni družbeni dejavnosti. V zadnjem času se pospešeno dela na gradnji športnega igrišča. Vzporedno s tem pa mladi ljudje v okrilju Partizana razvijajo živahno športno dejavnost, zlasti na področju malega rokometa in namiznega tenisa. — Tako so pred nedavnim ustanovili prvo nedeljo z velikim uspehom odigrali komedijo »Ad aeta«, za prihodnje pa že pripravljajo novo igro. Tudi sestanki mladincev ter seje mladinskega vodstva v Zidanem mostu jasno kažejo pripravljenost mladih ljudi za polno aktivnost v celotnem družbenem življenju v kraju. V bližnji prihodnosti ho na pobudo mladih sklicana skupna seja s stanovanjsko skupnostjo in odborom SZEfL, na kateri bodo mladi volivci prinesli svoje predloge ter izrazili svojo pripravljenost za delo na komunalnem razvoju kraja. Mladina Zidanega mosta zelo odločno poudarja, da ne želi, da bi njen kraj bil »dolga vas«, temveč prijetno središče družbenega življenja. Razen vsega tega pripravlja zidanmolka žensko rokometno ekipo na radeškem pod- UpraVTlika Rotarja do konca le- I ročju, ki že redno vadi in se pripravlja I mladina svojo delovno desetino za grad-tošnjega leta lahko že preselil V na bližnja tekmovanja. njo športnega igrišča v Radečah. Prav gobove delovne prostore. Podobno je na področju kulturno-pro- tovo velja novemu mladinskemu vodstvu Jas • svetnega dela. Mladi ljudje so nedavno | v kraju vsa pohvala za požrtvovalno delo, Do sedal med najboljšimi Pred nedavnim se je sešel novi odbor Rdečega križa na Vačah. Na sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki SZDL, ZB NOV in gasilcev. O pomenu in nadaljnjih nalogah RK je spregovoril xtredsednik Kovač. Med drugim je posebno poudaril nadaljnje naloge te humane organizacije. Na Vačah bodo v okviru Rdečega križa priredili tečaj za prvo pomoč. Posamezni odborniki so dobili nalogo, da pridobe l judi za , obisk tečaja na svojem področju. Predavanja bodo štirikrat po tri 1 ure. Predavala bo vaška babica, nadalje zdravstveni delavci iz Li-) tije.. Zaželena., so . predavanja r,ff raznih boleznih, na primer o tu-| berkulozi, raku itd. ! Ker bodo v mesecu jvgustu iz-| vedli v litijski občini krvodajalsko i akcijo, bodo tudi na Vačah skuša-| li pridobiti čimveč ljudi za to človekoljubno akcijo. Vsa leta je RK na Vačah izvedel s svojimi sredstvi enkratno pomoč socialno šibkim. Novi odbor ,je sklenil, da bodo nudili to xx>-moč potrebnim še naxwej. Rdečega križa vabili tudi predstavnike drugih organizacij, da štomagajo pri reševanju raznih nalog v korist vsem potrebnim. Prav posebno so poudarili sodelovanje z gasilskim društvom. Skupno s tem društvom bo RK kupil nosila za ponesrečence. Ta so potrebna posebno v krajih visoko v hribih, kamor reševalni, avto ne more. Sredstva za ta nakup bosta zbrali obe društvi. Do sedaj je bila vaška organizacija med najboljšimi. Upajmo, da bo tudi v bodoče. G. D. Tečaj Rdečega križa v Litiji Po dvakrat tedensko je v Litiji tečaj Rdečega križa, ki je namenjen za pripravo zdrave prehrane bolnikom in dojenčkom. Tečaj obiskuje 29 žensk in bo trajal 6 tednov. Organiziral ga je Sklenili so, da bodo na sestanke občinski odbor RK. ki bo po njegovem lastnem prepričanj« ■prineslo žc mnoge lepe uspehe ne samo mladim,' temveč vsemu prebivalstvu tega železniškega vozližča. Ik Vsako nedeljo filmska matineja Uprava kinematografa v Šmartnem je že večkrat pokazala razumevanje za želje naših otrok. Tako bo v šmarskem kinu v bodoče vsako nedeljo matineja po enotni ceni 20 din za otroka. Mladini Šmartna in okolice bo kino prikazoval domače umetniške filme, risanke in poučne ter dokumentarne filme. Obisk pri prvi predstavi je p>o-kazal, da so mladi gledalci z odločitvijo kino uprave zelo zadovoljni. M. D. UREDITEV PROSTOROV ZA SZDL Občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju si mnogo prizadeva, da dobe krajevne organizacije Socialistične zveze na terenu svoie prostore, ker bi tedaj njihovo delo bolje potekalo. Letos si bo kar 5 krajevnih organizacij uredilo svoje prostore. Občinski odbor je v ta namen določil nekaj sredstev. Dve organizaciji sta za ureditev prostorov povabili tudi svoje člans, ki bodo s prostovoljnim delom pomagali, da prideta organizaciji do potrebnih delovnih prostorov. ZA ZBOLJŠANJE MEHANIZACIJE 1 ’\ 13 MILIJONOV DIN Gradbeno podjetje v Zagorju ima letos v' načrtu znatno povečanje svojih kapacitet. Za zboljšanje svoje mehanizacije je podjetje prispevalo iz lastnih sredstev skupne porabe 13 milijonov din. Plan podjetja za letošnje leto predvideva povečanje gradbene dejavnosti za 12 odstotkov. Vrednost proizvodnjo bo znašala po predvidevanjih 338 milijonov din. -Pokaži, kaj znaš« v Kisovcu. V preko dvajsetih točkah so se predstavili pevci, recitatorji, posamezni instrumentalisti In ansambli. Prireditev je bila zanimiva, tako da so Klsovčani zadovoljni odhajali domov. Na sliki razdelitev nagrad 02 SPOROČA : TRBOVLJE Dne 1. aprila 1961 je ob 4. ur! zjutraj na odseku ceste II., It. 328 Tftovlje—Zagorja pri kilometrskem kamnu It. 4 padel z mopedom Miha Podlesnik iz Trbovelj. Pri padcu je dobil hujle telesne požkodbe in je bil prepeljan v bolnižnico v Trbovljah. Dne 3. aprila 1961 se je ob 10. uri pripetila prometna nesreča v Trbovljah na Vodenski cesti pri hili It. 1 a. Iz smeri Bcviko—Trbovlje je vozil motorno kolo Jože Matulj a precejšnjo hitrostjo ter je na Vodenski cesti pred omenjeno hilo prehitel tovorni avtomobil. Ker pa je bil tu ovinek in je cesta nepregledna, jc voznika zaradi velike hitrosti zaneslo na levi pločnik. Voznik motornega kolesa in Fabja-nova sta bila huje telesno poškodovana in odpeljana v trboveljsko bolnišnico. — Na motornem kolesu je precejšnja gmotna škoda. HRASTNIK Dne 2. aprila 1961 ob 13. uri se je v Hrastniku na cesti III. reda zgodila prometna nezgoda, pri kateri sta bila udeležena Dora Tavčar, hči Jožeta, rojena 15. julija 1940,- iz Hrastnika It. 28, z motornim kolesom NSU Prima S-25721, in pešec Leopold Aflič, sin Janeza, rojen H. novembra 1921, z Dobovca št, 7. Slcdnii jc bil ob trčenju obeh laže poškodovan, na vozilu je pa škode za 6000 din. Do nesreče je prišlo po krivdi voznice, ki ni znala upravljati motornega vozila. Dne 6. aprila 1961 ob 15.10 se je v vasi Suhadol pri vlakojavnici na cesti II. reda dogodila prometna nezgoda. Udeležena sta bila voznik Florijan Matko, rojen 25. oktobra 1927, iz Čeč št. 9 z osebnim avtom Opel-Record S-26880, in Franc Amigoni, rojen 20. februarja 1927 iz Trbovelj. Vo-denska cesta 33 r osebnim avtom M.rc:-des S-16400. — Do nezgode je prišlo pri srečavanju »a nepreglednem , ovinku in zaradi preozke ceste. — No obeh vo/il:h je škode za 90.000 din, telesnih poškodb pa ni bilo. LITIJA NESREČA NA ŽELEZNICI V petek, 7. aprila 1961. ob 1.05, je prišlo na postaji Sava, približno 2 kilometra pred kolodvorom, do hude železniške nesreče. Pri tovornem vlaku št. 548 je kmalu, ko je odpeljal iz Zagorja, iztirila pri drugem delu vlaka cisterna, ki je tekla iztirjena kakih 6,5 km. Na Savi je lokomotiva potniškega vlaka št. 511 pri srečanju zadela v iztirjeno cisterno in jo odbila s proge na nasip. Ta je za seboj, jjotegnila še vagon, natovorjen s sladkorjem. Oba vagona tovornega vlaka in lokomotiva so bili močno poškodovani in cenijo škodo za preko 10 milijonov din. — Od potnikov ni nihče poškodovan. TRIBUNA BRALCEV KJE SO BILI ZASTOPNIKI SVOBODE II? Prejšnjo nedeljo je bil v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah posvet društev Svobod in prosvetnih društev o klubskem življenju in delu v njih. Posvetovanja so se udeležili skoro vsi zastopniki druitev od Litije do Radeč, le od Svobode Trbovlje II, kjer imajo že najdlje urejen klub, ki dosega lepe uspehe, ni’ dine, toda mladina bilo nikogar, akoravno jc zastopnik iz Ljubljane govoril o uspehih kluba Svobode II. Vsem se je zelo čudno zdelo, da ni bilo nikogar od tega društva. K. K., Radeje PREMALO ČUTA ODGOVORNOSTI Vprašanje smo takoj poslali upravnemu odboru Svobode Trbovlje II, ki je odgovoril, da je bilo društvo obveščeno v četrtek in »o b:,i 71 m d tivi',l'Il *n tovarišice, ki delajo na področju klubskega in filmskega delovanja ter ao bili lanaluo leto na tečaju v Kopru. Rezultat tega ukrepa je pa bil, da je eden od določenih na stvar pozabil, ena tovarišica je pa zaspala — tako da je vsak komentar tu odveč. Upravni odbor Svobode II si je zadal za nalogo, da v delo pritegne čimveč mla-r glavnem zelo slabo obnese v delu, in to predvsem zaradi tega, ker ima premalo čuta odgovornosti do dela. DPD Svoboda Trbovlje II ODGOVOR TRGOVSKEGA PODJETJA »POTROŠNJA« IZ ZAGORJA Na objavljeni članek »Zakaj različne cene v poslovalnicah trgovskega podjetja »Potrošnja« v Zagorju odgovarja uprava tega podjetja naslednje: — V zadnjem času je bilo opazit! raz- Uh železniški nesreči v Zagori« sklh podjetjih, in to za enake artikle blaga. Kalkulacije oziroma prodajne cene določa komerciala podjetja, vendar ne izključujemo možnosti, da zaradi spreminjanja nakupnih cen pride do različnih prodajnih cen v okviru podjetja. Zgodi se, da določene poslovalnice prodajajo blago dlje Časa, medtem ko drug« poslovalnice enako blago prej razprodajo. Pri dodatnem nakupu se že spet ugotav-Ija višja ali nižja nakupna cena od grosističnih podjetij. Seveda pa s tem ne izključujemo mož' nosti primerov, da se blago lahko prodaja tudi po poslovalnicah draŽe, kakor so obremenjene, kar seveda ni v skladu z namerami in interesom uprave podjetja. Sodimo, da bi morali naši potrošniki v tem pogledu resno opazovati cene ter v tem pogledu bolj konkretno lotiti kri' tike, ker bi upravi podjetja s tem omogočili hitrejšo raziskavo in ukrepanje. Glede tega menimo, da bi naši potrošniki ali potrošniški sveti lahko mnogo storili, za kar bi jim bila uprava podjetj* hvaležna. Uprava podjetja še pripominja, da *° samoupravni organi podjetja razpravljal' o omenjenem članku ter sklenili, da bod° kazensko preganjali take pojave, te i'h bodo še zasledili. 521 MILIJONOV ZA OBJEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA V hrastni.4ki občini bodo v ^ toSnjem letu namenili preko 521 milijonov dinarjev za podroČjc družbenega standarda. Tako bed° zgradili okoli 90 stanovanj v vred' nosti 217 milijonov, pričeli z gra£*' njo Sole v Radečah, nadaljevali z gradnjo ceste skozi Hrastnik in Radeče, regulirali potok v Hras*t" niku in Radečah, dogradili ^ Hrastniku, pričeli z gradnjo zdrav' stvenega doma in druga NOV STANOVANJSKI BLOK Z gradnjo stanovanjskega s sedmimi družinskimi stanovanj So kolektiv trboveljske Elektr*f0 zaključil zidavo hi? na De#n»*'|,l° vem travniku v Trbovljah. predvideva, da sc na tem zcinUJKu zgradi in uredi tudi otroJko jz vsemi potrebnimi napravam*' 1 manjšim kopalnim bazo OD SREDE DO SREDE Obveščevalec **jv. •: 'f mnu ooliisi ■ Komunalno podjetje Zajorje ob Savi obvešča vse družbene organizacije, društva in ustanove, da nima sredstev za denarno pomoč. — Eventualne prošnje se v bodoče ne bodo več obravnavale. • Obveščam, da nisem plačnica za dolgove svojega moža Viktorja Kosca. — Zlatka Kosec, Trbovlje, Keršičev hrib 22. • Zelo poceni prodam spalnico in kuhinjsko opravo. Naslov v upravi lista. • Iščem opremljeno sobo v Trbovljah od 1. maja dalje. — Ponudbe na uredništvo Zasavskega tednika, Trbovlje. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem prim. dr. Flajsu, dr. Pešcu in Tiholeju ter oštabemu zdravniškemu osebju za ves trud in uspešno zdravljenje. Zahvaljujem se tudi strežnemu osebju internega odd. splošne bolnice v Trbovljah. Rozalija Zabrložnlk Večjo vseljivo enodružinsko hišo z malim lokalom in vrtom na prometni točki, primemo za dve družini in obrtniško dejavnost — ugodno prodam (tudi polovico). — Pojasnila: Pogačar, Sevnica, Kolodvorska 49. RAZPIS Po sklepu upravnega odbora razpisuje - KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE ob Savi delov no mesto skladiščnika. Pogoji: ustrezna šolska izobra zba z vsaj triletno prakso v materialni službi. Ponudbe je dostaviti do 1. m aja 1961. PREKLICI Preklicujem govoric«, ki sem jih izrekel o Francu Koširju, Prapreče it. 17, kot neresnične. - Franc Klanči Sar, Prapreče št. 18, Trbovlje. - Podpisani preklicujem sum tatvine mesa na Ivanko Golobič — ker sem bil v zmoti. - Oskar Na-glav, Trbovlje, 1. moj 18. TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV HRASTNIK RAZPISUJE MESTI: 1. ©bratovodje apnenic 2. referenta za strokovno vzgojo Pogoj: pod 1. rudarski tehnik oziroma jamski nadzornik, gradbeni tehnik ali kvalificiran delavec rudarske stroke z 10- do 15-letno prakso na tem delovnem meotu v podobnem obratu; pod 2. kemijski tehnik. Samsko stanovanje na razpolago. Osebni dohodek po pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja do 15. aprila 1961. Komisija za razpis mesta direktorja pri občinskem ljudskem odboru Trbovlje razpisuje mesto UPRAVNIKA gospodarske organizacije Krojaštve In šiviljstvo Trbovlje Pogoji: mojstrski izpit za ustrezno stroko in najmanj pet let prakse. Z 250 din kolkovane prošnje s kratkim opisom dosedanjega dela se naj vložijo pri Komisiji za razpis zneeta direktorja ObLO Trbovlje v teku 15 dni po objavi tega razpisa. Komisija za razpis mesta direktorja ObLO Trbovlje Upravni odbor Občinskega sklada za zidanje stanovanjskih blš Trbovlje razpisuje NATEČAJ naslednjih delovnih mest pri Občinskem skladu *a zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje 1. Direktorja sklada Pogoj: visoka strokovna izobrazba oziroma UMetna praksa na ustreznih vodilnih mestih. 2. Za kreditno-varčcvalno službo in za plansko komercialno službo, za ekonomista Pogoj: visoka strokovna Izobrazba, višja s »-letno prakso ali pa srednja z 18-letno prakso. 8. Za tehnično službo, za Inženirja ali za gradbenega tehnika . .. ... _ Pogoj: 5-lelna odnosno 10-Ietna praksa s pooblastilom. 4. Za računovodske In za administrativne pode, za uslilžbcnca Pogoj: vitja, srednje eU nižja strokovna isobrasba ■ B- odnosno z l#-letno prakso. Prošnje za razpisana delovna mesta, opremljene s kratkim življenjepisom in dosedanjih zaposlitvah je treba nasloviti na Občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš Trbovlje, prostori Občinski ljudski odbor Trbovlje, soba s/. 4S. Upravni odbor Občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš RAZPIS Kmetijska zadruga Litija objavlja na osnovi sklapa zadružnega svata s dna 29. marca 19*1 licitacijo odvečnih cenovnih s reditev in drobnega Inventarja, pripojenih KZ in poseetva Pono.lče-Grmačc: 1. tovorni avto »Mareadas* — nevozen 2. motka In (enaka kolesa S. razni prenosni in prevozni kmetijah! stroji in orodja 4. pisalni stroji 5. računski stroji 6. (alazna blagajna 7. potnetnelnik t. tehtnica, decimalna, ilvinikc In druga 9, mlatilnica, znamke Zarja, Elita, Slava in Zmaj 10. raant oprema za trgovino 11. elektromotorji 12. razna plaamlika oprava 19 .vozovi, sodi, kadi in kuhinjska poeoda. Licitacija bo na sedalih blvilh kmetijskih zadrug. In sicert Vače, dne 14. aprila Kretnice, 19. aprila Vel, Knetrevnica, 12. aprila Šmartno, IS, aprila Sava, 19. aprila Litija, 20. aprila, povsod s pričetkom ob |. uri. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Ca pa n« bo interesentov družbenega sektorja, se prodaja izvrii tudi zaiebni-kom. Razpisana sreditva te na vpogled vsak dan od 8. do 10. ura v krajih, kjer te ho Izvedla licitacija. — Tu je na vpogled tod! izklicna cena. Kmetijska zadrega Litija OPOZORILO Osebe, ki je 8. aprila vzela zavoj pri Lizi, naj vrne ukradeno na isto mesto, eicer jo bom naznanila, ker je bila opazovana. Tedenski športni pregled I. kongres telesne kulture Slovenile f| *8#r Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 13. aprila franc. barv. CS film ZAKLAD Z OBALE DURANCE; 14. do 17. aprila slovenski film VESELICA; 18. do 20. aprila franc, filtri PAST ZA DEKLETA. »Svoboda — Trbovlje II«; 13. aprila PROGRAM RISANIH FILMOV; 14. do 21. aprila franc. barv. CS film NESREČNIKU, in II. d£l. .„, _ . 1r,, »Svoboda. - Zasavje« v Trbovljah: 14. do 17. aprila angleški barv film ZVEZDA INDIJE; 21. do 24. aprila ameriški barv. film PLES NA VODI. V petek dopoldne ta Ja začel z Ljubljani prvi kongrei telesna kultura Slovenija. Zbrana delegata in gosta ja pozdravil podpredsednik Glavnega odbora SZDL Slovenija tovarli Franc Kimovec. Omenil ja, da so bili po beograjskem kongresu telesna kultura doseženi v Sloveniji pra-cejlnjl rezultati v pogledu napredka telesne kultura, da pa ja la vedno dovolj nepravilnosti, kar vte ja treba na kongresu skuiati odpraviti. Glavna točka programa na kongresu ja bil referat »O vlogi is nalogah telesne kulture v Sloveniji«. Podal ga je Leopold Kreta — predsednik skupnega sekretariata Partizana in športna zvara Slovenija. Referat ja bil zalo skrbno pripravljen in ja at jel vaa področja talcsnokulturnaga živ. Ijanja. Poudarjeno ja bilo, da telesna kultura nikakor oa sme zaostajati v izredno hitrem družbenem razvoju in če je jugoslovanski kongres telesna kultura nakazal smer razvoja, mora slovanski kongres dati žt prva konkretne rezultate. Pri uresničenju kongresnih načel so bili doseženi določeni uspehi. Zanje pa sc mo- Republilka rokometna liga Rudar... V drugem kolu j« Rudarjev nasprotnik Svobode Iz Ljubljane verjetno računal na oba točki. Vsaj prvi dogodki to bili dokaz za to. kajti gostja so zaigrali hitro Hi zaradi smole domačih bili tudi učinkovitejši. Po vodstvu 5 s 3 v korist Svobode so pa Rudarjevci zaigrali taktično bolje in predvsem z duhovitimi akcijami v napadu povsem razbili obrambo gostov. To ja pa vplivalo tudi na rezultat* saj »o domači do konca prvega dela imeli ie d golov prednosti. Tudi v drugam delu so imeli domači pobudo, toda sodnik Marko (Marihor)g kljub temu, da ja sodil zanesljivo, js vse preveč popuičal in gostja so s svojo ostro igro v obrambi preprečili It marsikateri gol. To pa ja bil tudi vzrok, da st jt tekma kljub premoči domačih končala samo z I goli razlike. SVOBODA. Pribo!ič, Lezorko 9, Golja 1, Pran,ul 1, Dežman 1, Zmuc 1, Palčič 1, Krapež 1 In Potočnik 7. RUDARi Lopan, Pavlič, Klančllar J, Škrinjar 10, Žibart, Juvan, žagar 4, Ačkun 5, Jazbec. ramo zahvaliti predvsem delavcem na terenu. Šolska telesna vzgoja je najvažnejša postavka v telcsnokulturnem življenju, saj zajema vso mladino, šolskim Športnim društvom, Športu na univerzi in pa Športu v delovnih kolektivih je treba posvetiti vso pozornost. Predsednik Krese se je zadržal tudi dlje časa na vpralanju Šolanja kadrov, na tekmovalnih sistemih, kvalitetnemu Športu in profesionalizmu, za zaključek ja pa obravnaval celotno materialno vpreSanje In predlagal, naj bi kongres slovenske telesne kulture sprejel »Vlep o ustanovitvi ENOTNE TELE5NO-KULTURNE ORGANIZACIJE, T popoldanskem delu kongres« so razpravljali delegati o vzgoji vodnifklh ka- drov, o organizacijski shemig ki naj M frl imela enotna organizacija, o problemu to* lesne vzgoje za rudarje — glade na njihovo težko delo. Profasor Drago Ulaga ja prispeval k razpravi z znanstvenega »tališča do telesne kulture. Poudaril je, da se pri sodobni Športni vzgoji ni treba beti, da bi strokovnjaki zanemarjali načelo vsestranostl. V soboto dopoldne je kongres nadaljeval delo z razpravo »O nov( skupni or* ganizaciji za telesno vzgojo v Sloveniji«. Delegati so kritično razprav!)e!i o osrednjih telesnovzgojnih zvezah. Na koncu razprav« so delegati sprejeli nov statut nove telesnovzgojne organizacija Slovenija in poudarili, da mora biti KVALITETA tudi odraz KVANTITETE. SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Maribor:Rudar 3:1 (2:1) V izredno borbeni, ostri in dramatični, presenečenja, neodločen rezultat. NajlopSI Igri je enajsterica Rudarja v nedeljo Izgubila obe točki v Mariboru in • tem ' M zapravila vsako upanja na prvo m(ito. — Po Igri, ki jo je v nedeljo dala anajstorica Rudarja, smo lahko zadovoljni in tudi ne. Ponovila sc je ista stara slabost kot prejSnja nedcljei lepe kombinacije v polju, slabi zaključni streli na gol. Preko 4000 gledalcev na stadionu ob Tržalkl ee-sti je bilo priča najbolj!! tekmi spomladanskega dela prvenstva. Z malo bolj odločno igro in tudi ve{ sreče ne bi bno gol dneva je bil zadetek Irta, ki je v 13. minuti * prvega polčasa iz kakih 16 metrov z volejem premagal vratarja »Maribora« |n Izenačil igro na 1:1. To je bil edini gol, ki to ga dosegli Rudarjeve!. Knavs je Imel nekaj priložnosti, a so Ul njegovi stroji v aut. Ce bo mojtvo Rudarja nadaljevalo i tako igro kot doslej, je sicer upati na uspeh, vendar je treba vnesti v napad več odločnosti. V predtekmi so mladinci »Maribora« premagali mladince Rudarja i J :2. KONCERT ZBORA DOMA JLA IZ BEOGRADA V nedeljo, 18. aprile tega leta ob 19. uri, bo v »Uda- \ liikl dvorani Delavgkrea dom* r Trbovljah KONCERT ZBORA DOMA JLA IZ BEOGRADA. Pevfltl zbor goriav-Ijajo pri/nani profesionalni prvri. dogorel pa Ja doma in na tujem viaoka in nedeljena priznanja kot eden najboljših pevskih zborov naše države. Na koncertu bo sodeloval kot vmesni RECITATOR PRVAK SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA STANE SEVER. ZBOR BO VODIL DIRIGENT MLADEN JAGUST. Obeta se nam izreden umetniški užitek. Vabimo vas, da se v Bimvešjem številu udeležite ter* Izrednega koncerta. Izkoristite Izredno priložnost. Vstopnice so naprodaj vnaprej pri blagajni Delav-ikega doma. DELAVSKI DOM TRBOVLJE V Četrtek, 20. aprila ob 19. url, bo gostovala v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Opera SNG Is Ljubljane z Puccinijevo MADAME BUTTERFLT, Zaradi Izredne popularnosti opere, ki Jo uživa med poslušalci In obiskovale!, smo prepričani, da sl jo bo ogledalo CimveCJe število ljudi. Cene nizke. Vstopnice se dobe v naprejšnjt prodaji pri blagajni Delavskega doma. Abonenti Imajo prednost do nakupa vstopnic do 16. aprila 1961. L|ubl|anska nogometna podzveza RUDAR (Hrastnik) i PROLETAREC * I » (4 i 0) Začetni udarce ao imeli goatje Ko jc že tcc karalo, da w bo igra dveh enakovrednih netprocnkor razvijala na aradlni Igrišča, ja iz gnrčt, ki-ja naitala pred vra.tl Proletarca, ntki Radarjev napadalec dorasel gol in tako povedel tvoje moitvo v voditvo. Dobro minuto po prvem golu, ko ao goatje ie urejevali avoje vratc, ja Vezovilek doragel drugi gol .** Rudarja. lati Igralec je nekej minut pozneje prejeto žogo podal Potočanu, ki ja zabil tmtji gol za Rudarja. Naletu Tl udarjenih igralcev ob podpori občlnatva Proletarec ni bil več kot. V 92. minuti jc Rudar po lepi kombinaciji doragel le četrti gol. Do polčaaa je bil Rudar la v premoči in ja zapravit la dva atosditotnl prlložnotti. V drugam dalo Igra ja pa Cisto nepričakovano prevzel pobudo Proletarec, ki v prvem delu Igre ni mogel urediti tvojih vret. Začel ja hitro in ottrn. ker mu ja tudi prlnetlo dva zadetke. Kazalo ja ia, da bo Proletarec doragel Izenačenja, kar ja Igral večll dal pred vrati Rudarja. — Oatre napada ja Rudarjeva nbramba la a težavo odbijala. Neko tako loga je prejel Mlllnovič, ki ja v hitrem protinapadu tabli peti gol ca Rudarja. Nato je poatala igra groba in nentanimiva, kar te odraža le tega, da je Rudar dorasel ieitl gol iz proatega ttreia, Proletarec pa v zadnlt ra-kundi g ll-mctrorko tretji gol. K. S. IVO HRIBOVŠEK: MLADINCU Rudar (Hret(nlk) i Proletarec 1 i 0 (0:0). Bretitvo uapaino proti .Kočevja. BRATSTVO : .KOČEVJE« 2 : 0 Na avojem igrišču za Savo ja braatnUho Bratitvo odigralo prvenitveno tekmo t moltvom .Kočevja«. Goatje to ie ujpefno upirali, včatlh celo preoaero, vendar ja bil končni rezultat v prid Bratetvu, ki j« tako oivojilo dvoje dragocenih točk. Rokomet Zatavtka rokometna liga PARTIZAN (Radeče) : RUDAR (B) 29:19 (12:9) PARTIZANI Zabraatnik, Morar, R*ee (2), Gotpodarlč (4), Mrežar (10). Koran (i). Zupančič 4), Pargar (9). RUDAR (B)i Dobrsvoljpik. Ovnik (4), jelen (I). Upornik (9), Mala!. Kertnlč, Ribič, Učakar, Kukovič. Xo!ek, Pretkan. Sodil |e Pratkar Iz Vldme-Krlkega, Igra ja zadovoljila gledalca, medtem ko le igralce precej oviral prah na Igrittu. ZENSKE — Svoboda : Rudar 15 : 4 Kljub porazu pa je izredno .pomiti«** ekipa Rodarla zaigrala požrtvovalno. Ah. tinirana ekipa Svobode je zmagala prod« vtem zaradi fizična prednosti. Piše Prem SLAPNIK VTISI S POTI PO Sl oblečenimi delavci v sivih delovnih konstruira 300 specialistov orodne oblekah. stroje. Tovarna izdela letno 10 tisoč Tudi ta tovarna ima svoj večer- stružnic, ni tehnikum, kjer se izobražuje de- Pri obhodu tovarniških objektov lovni kolektiv. Prav tako pa to- smo si podrobno ogledali in se se-svečajo izredno skrb družinskim znanili s kompletnim proizvodnim članom svojih delavcev, saj imajo procesom, ki je zelo sodoben in mo-tudi svojo kino dvorano, svoje gle- demo organiziran. Ogledali smo si dplisčt, pionirski dom, otroški vr- oddelke za pripravo materiala, me-tec, športni stadion in veliko knjii- hanično obdelavo, termično obde-Dne 30. novembra 1960 smo obi- lavo, montažni in verižni sistem, tiskali Tovarno orodnih strojev — stem kontrole in barvanja. Spoznali • Krašnji proletarci», ki je v neposredni elifini Moskve. V tovarni stas je sprejel načel- V Dnnjcckem bazenu smo obi- nam pa tudizgoraj^ omenjeni ba- nik oddelka j' rmo se tudi z notranjim transportom, ki je popolnoma mehaniziran ter .z or%anvzaciio proizvodnje. svoje izdelke ttZ^aTTa ‘proizvaja ^leike %ob So/oTJavce^ ££$% [eja^kZZ °prcmc za rudnike, kot so Tovarna izvaža svoje izdelke skoraj v vse države Evrope, Afrike in Azije, po pripovedovanju pa celo v ZDA. "'er izvozni stroji vseh vrst v -se- lo aovro organiznano, /\»./-u««a» -f-i------- ............ ^.° i‘Je!>as? delegacija eiiah do 1200 kV/, individualne iz- z velikim asortimentom obdeloval- 'zdeluje orodne stroje Danes ima K'01™0?',‘‘‘ZaZedZin da po-vozne stroje — J~ rann L\rr ph Ih vi eh vrst. v svojem programu izdelavo J vrst da so le-ti prvorazredni in da po ^eli so z o 'EgZ ‘.TOČO kuZmeii čvrst e‘ma- "Izrdno nas ~)e ''preselil kon- popolnoma avtomatiziran, fe - - na pri- 1200 inženirjev in tehnikov. Je ze- Utni proizvodni proces. Tovarna je mer izvozni stroji vseh vrst vse- lo dobro organizirano. Razpolaga ‘Z"™:™ 1200 leW, individuai L r--L‘J sz£ *•&£■£■vs*. w r i zsz artag s »Tanter, j« žffSS* d.*ktorjeV, 'montažno poizkusni od- tudi nad redom in čistočo, ki jt Ustnim projektivno - konstnAcijj h*h dobila preče, teh *'lek za izvozne stroje, pokazali so vladala v tovarni in nad enotno skm birojem, k,er projektira m Konec Šahovski maraton IV. Za naslov dopisnega velemojstra jo potrebno osvojiti 1. do 3. mesto v finalu svetovnega prvenstva posameznikov ali zbrati na prvi deski olimpijska tklpe naj-vač točk. Po tam kritariju ja bila dodeljena titula dopisnega velemojstra naslednjim lahlstom: RAGOZIN (ZSSR) — tedanji svetovni prvak v dopisnem Šahu, velemojster običajnega Šaha, sekundant in osebni prijatelj Botvinika); PURDY (Avstralija), BARDA (Norvtlka); ENDZELINS (Avstralija); MALMGREN (Svedska)t dr. NAPOLITANO (Italija) »n L. SCHMID (Zap. Nemčija). Ca« je, da zdaj povem, čemu sem do- | pisni • v ra rol PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH V petek, 14. aprila 1*61 ob 1«. «rl v prostorih gostilča Kepa za teren SZDL na Neži predavanje Toneta Bantana: PRAKTIČNI NASVETI ZA VRTIČKARJE. V nedeljo, 16. aprila 1*61 ob 11. uri v osnovni Soli na Dobovca predavanje dr« Mihael« Drnovžkove v okviru Svetov nega dne zdravja: PREHRANA V ZDRAVJU IN BOLEZNI. V četrtek, 20. aprila 1*61 ob It. uri bo v prostorih SZDL pri Sufnu v okviru Svetovnega dna zdravja ZDRAVSTVENO PREDAVANJE dr. Vladimire JuŽničeva. V četrtak, 20. aprila 1961 ob 1*. uri prostorih kluba Svoboda Trbovlja II predavanj« Milenka Rola, pomočnika direktorja Dtlavike univerza v Ljubljani, POTOPIS PO NASI DOMOVINI (spremljano gs lab imenoval šahovski maraton. Kar vpralajte mojstra uavadnaga Saba, koliko truda terja analiziranje prekinjana partije! Dopisni igralci so stalno v takšnem položaju, ker traja vsaka partija povprečno najmanj lato dni In pomeni analizo prekinjene partije od poteze do poteze. Imeti toliko prekinjenih partij hkrati je težavno, toda dopisni lahistl to ledriijo brez pretenzij po nagradi in alavt. Možnost obsežne in globoka analiza ustvarja pogoje za odkrivanje najskritejših fines šahovske igre. Dopisni tnrnlrji zahtevajo tudi skrajno rednost, disciplino, potrpljenje in vztrajnost. Že nekaj ur ni lahko biti v slabši poziciji, kaj šele celo vrsto mesecev in zato vseeno ostati korekten! Z druge strani pa samo dopisni Sabisti vedo, kakšno zadovoljstvo nudi počasna gradnja lepe pozicije. Končno omogoča dopisni šah znanstva in prijateljstva labi-jtov raznih narodnosti, čeprav se nikoli niso videli in se verjetno tudi ne Bodo. Konec Sah v Trbovljah Šahovskega brzoturnirja ▼ Trbovljah za prvenstvo v _ mesecu marcu se je udeležilo 24 igralcev, od teh tudi Sahisti iz Hrastmka, Razdelili so »e v dve skupini. Končni vrstni red brzoturairja za prvenstvo v mesecu marca: 1. Mirko šribar 6 točk; 2. Jaabac ml. 4,5 točke; 3.—4. Robert Frece in Cveto Milenkovič (Hrastnik) po 4 točke: 5.-6. Miro Kranjc (Hrastnik) m Andrej TauSČ po 3 točke, katerim stede ogtnS -ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN najmočnejši oddajnik AmcriSka mornarica je na atlantski obali začela graditi doto radijsko oddajno postajo, ki bo najmočnejSa na svetu. Njen oddajnik bo obratoval z močjo 200 kilovatov in bo oddajal s frekvenco 14 do 30 kilociklov na sekundo. Postaja bo imela dve 299 metrov visoki oddajni anteni, sli-lale pa jo bodo ladje na vseh svetovnih morjih. Nova amerilka radijska oddajna postaja bo dograjena ie letos in nekateri pravijo, da bodo z njo opravili vrsto poskusov, ki naj bi tehnikom pokazali, ali je mogoče vzpostaviti zvezo tudi s podmornicami. Dobro namreč vemo, da voda ne prepuSča radijskih valov in vsa dosedanja prizadevanja, da bi jim utrli pot skozi vodne plasti, so se popolnoma izjalovila. Z novim, silno močnim oddajnikom pa bo morda tehnikom uspelo tudi to, kar bo nedvomno velikega praktičnega pomena. SAMO ZA ZALJUBLJENCE V japonskih trgovinah bodo v kratkem pričeli prodajati posebne aparate, s katerimi bo moč ugotoviti laž. Aparat bo stal približno 15.000 dinarjev in bo po mnenju konstruktorja prišel prav posebno mladim dekletom, ki bodo lahko ugotavljale, kaj mislijo njihovi zaročenci. Najstarejše trojčice Tri vdove z imeni Faith (Vera), Hope (Upanje) in Charity (Ljubezen) so praznovale te dni v Fra-minghamu (ZDA) svoj 93. rojstni dan. To so najstarejše žive trojčice v ZDA in verjetno tudi na svetu. Vee tri so že dve leti pacientke na neki kliniki. ^ Strokovnjaki nekega nemškega antropološkega inštituta trdijo, da se sedaj rodi vedno več izredno nadarjenih otrok. Nasprotno pa je število slaboumnih otrok v primerjavi s prvimi povojnimi leti občutno manjše. Gansterji napadli vlak Že petič v zadnjih sedmih me-, vreče iz vagona, izskočila še sama secih so londonski gangsterji na-fin stekla proti bližnjemu pokopa-padli lokalni vlak. Tokrat znaša ]'*"■>, :-< )o plen okoli 300 milijonov dinarjev. Ko je vlak iz postaje Waterloo t dni privozil na postajo v okolic Londona, je naprosil neki bolnica, vlakovodjo, naj mu pomaga njegovega bolnika, ki je sedel v invalidskem vozičku, prenesti v službeni vagon. Vrata potniških vagonov so bila namreč preozka, da bi spravil voziček v vagon. Bolnik se je vlakovodji ginjeno zahvaljeval za njegovo ustrežljivost. Komaj pa je vlak krenil, je »invalid« skočil iz vozička in potolkel vlakovodjo z dobro odmerjenim udarcem na tla in ga skupno z bolničarjem zvezal. V tistem trenutku se je vlak nenadoma ustavil, ker mu je rdeča luč preprečila nadaljno vožnjo. Oba gangsterja sta pometala denarne SITNARJENJE KOT POKLIC Margareta Greaves ima zadnji čas lep postranski zaslužek, ker ji ni treba početi drugega kot ves ljubi dan sitnariti in kritizirati. Neko gradbeno podjetje v Bum-leyu (Anglija) jo je zaposlilo, da bo vsako novo zgrajeno stanovanjsko hišo tako dolgo »preizku-, šala«, iskala napake in tako dolgo »sitnarila«, dokler ne bo v hiši vse v redu. Margareta Greaves pregleda povprečno po eno stanovanjsko hišo na dan in skrbi, da so vsi priključki v redu in vse druge pomanjkljivosti odpravljene. »Vsako stanovanje si ogledam z očali gospodinje, ki se bo vselila v stanovanje in ki bo s svojo družino v njem stanovala,« pravi Margaret, ki zelo skrbno opravlja svojo dolžnost. Dobro bi bilo, ko bi tudi nekatera gradbena podjetja sprejela v službo takšne nadležne »preizkuševalce« novih stanovanj. Morda bi imele kaj dela... Skočila sta vanj in se * veliko naglico odpeljala. Policija nepri- n’ s •».»T J1 «> Te dni so zaključili z zadnjimi kadri filma »Ni majhnih bogov«. Filmsko komedijo so snemali v ateljejih Avala-filma v Beogradu, ki je tudi producent filma. Ker v filmu, ki ima tudi podnaslov — Servisna postaja —, sodelujejo številni znani jugoslovanski igralci, lahko pričakujemo, da bo ta komedija prijetna osvežitev v domači filmski repertoarni politiki »Rejec malih živali« DRŽAVNI TOŽILEC ZAHTEVA ZA VOJNEGA ZLOČINCA CHMIELEV-SKEGA DOSMRTNO JEČO »Človeška družba se zgraža nad zločini Chmielewskega in ga ne trpi več v svoji sredi. Človeški um si ne more izmisliti kazni, ki bi bila primerna za tega nacističnega zločinca«, je dejal državni Poznaš: Moi kraj včeraj? Samo pet rešitev je bilo iz prejšnje številke Zasavskega tednika »Poznaš moj kraj včeraj?« Slika je predstavljala Kovinarsko naselje Strojne tovarne Trbovlje. Med prispevki je eden eelo označil, da slika predstavlja Jeseniae, ta sc je pošteno uštel. No to pot je bil žreb uklonjen Vinku Janu, Čeče 39, pošta Trbovlje II. Današnja slika pa predstavlja... kateri kraj pa povejte vi, pionirji, zraven pa napišite objekte glavne Industrije v tem kraju In kateri narodni heroji so Iz tega kraja tožilec na procesu v Ansbachu. Državni tožilec je zahteval za 56-letnega bivšega poveljnika koncentracijskega taborišča Gusen dosmrtno ječo (v Zahodni Nemčiji je dosmrtna kazen odpravljena). Sodišče je Chmielewskemu v 293 primerih dokazalo naklepni umor nad jetniki. Tožilec je pristavil, da je Chmieletvski moril iz nizkotnih nagibov in se naslajal nad mukami svojih žrtev. Državni tožilec je v nadaljevanju svojega govora dejal, da je obtožnica omejena na 293 umorov, čeprav je bilo v koncentracijskem taborišču Gusen pod vodstvom Chmielewskega umorjenih 11.000 jetnikov. Toda sodišče je obtožencu lahko po sodnih predpisih dokazalo direkten umor »samo« v 293 primerih. Chmieletvski je bil v letih 1941 in 1942 poveljnik nacističnega taborišča Gusen L, »podružnice« zloglasnega uničevalnega taborišča Mauthausen. Po vojni je živel pod imenom »Karl Eiermann« kot rejec malih živali v bližini Ans-bacha. »Jugoslavija je kriva« — je priznal Hitler Nedavno so v Angliji objavili popolen testament šefa najhujše diktature, kar jih pozna človeštvo — Adolfa Hitlerja. »Fiihrer« je diktiral ta svoj politični testament pred svojim samomorom 30. aprila 1945. V tem testamentu je tudi ta odstavek (ko omenja krivce za poraz nacizma); »Odpor Jugoslovanov nas je presenetil. Mi smo v Jugoslaviji izgubljali svoje najboljše ljudi in moči. Jugoslovani so nam pravzaprav vsilili borbo in mi smo morali tam nekaj let prelivati svojo kri...« DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ 1 Dnevnik taboriščnega zdravnika ,| V torek se je pričela v Jeruzalemu sodna obravnava proti Adolfu £ Eicbmanrtu, ki je obtožen — 15 let po končani vojni — da je (| j deportbral v Auschreitz milijone zidov. 4 Takoj za procesom proti Eichmannu pa se bo začel v Nemčiji drug proces, namreč proti Karlu Richardu Baeru, zadnjemu aus-^ viškemu poveljniku, ki so ga nedavno aretirali v Sachsemvaldu. (| v Danes ve vsakdo: Ausčhwitz je pomenil koncentracijsko (| l1 taborišče, zaplinjenje, krematorij. Tedaj nepojmljiv pekel. In vendar 1' jih je danes malo, ki bi res do podrobnosti vedeli, kaj se je v (i Auschrvitzu pravzaprav godilo, razen tistih, ki so ta pekel doživeli (| sami. j i V času, ko človeštvo sodi ljudem, ki jih lahko prištevamo med j) največje zločince vseh dob, priobčujemo ta dokument grozote, ki nosi naslov: >Bil sem zdravnik za seciranje v Ausch-tvitzUr, Avtor je ogrski sodni zdravnik dr. Nikolaj Nyhzli. Za uvod k temu dokumentu je zapisal dr. Nyiszli tole: v *Podpisani dr. Nikolaj Nyiszli, KZ kaznjenec z vtetovirano šte- 11 vitko A 8450 je napisal pisanje, brez vsakršne misli na maščevanje, 11 samo, da bi služil resnici. Brez olepševanja, brez vsakršnega preti- I * I ( tavanja sem napisal svoje doživljaje, s svojimi pogledi kot nepo- 1 * (i sredni opazovalec in sodelujoči v aušviških krematorijih, v katerih I* (i ognjenih zsMjh so izginili milijoni očetov, mater in otrok. I* ■ I Kot prvi zdravnik aušviškega krematorija sem sestavil nešteto I* II protokolov o obdukcijah in sodnozdravniških izjav in jih podpisal i1 s svojo vtetovirano številko. Te dokumente je nato podpisal moj I1 I) šef dr. Mcngele, potem pa sem jib poslal v Institut za rasrtobiodoske 11 in antropološke raziskave v Berlin — Dahlem. I1 Ne hrepenim po literarni slavi. Ne kat pisatelj, kot zdravnik I1 sem doživel Auscmvitz. In kot zdravnik hočem poročati o njem.♦ I1 To sliko groze, ta opis morda najstrašnejše zablode lr i človeštva vseh dob priobčujemo v svarilo, da bi se ne- ( koli več ne ponovila. (( l Silno vročega popoldneva v maju 1944 drdra prek 'j 1i Slovaške, tovorni vlak s štiridesetimi vagoni. Ta tovorni J | i1 vlak ne prevaža blaga, ne živine, tudi municije ne ali <1 j J materiala, pomembnega za vojne potrebe — naprtan je I1 z ljudmi — ogrskimi Židi. J j Štiri dni že drdra vlak svojemu cilju nasproti, cilju, 11 ki ga še ne poznamo. I1 Vzdušje v vagonih, katerih line so zastrte z bodečo j| i žico, postaja vedno neznosnejše.. Nič čudnega, v vsakem vagonu tiči 90 ljudi. Izparevanje neumitih, potečih se ji teles, je skoro ravno tako neprijetno kot smrad prena- i polnjenih straniščnih posod. i1, Tatra leži že za nami. Vozimo se skozi Lublin, po- J j tem skozi Krakov. Pičlo uro nato se vlak spet ustavi. (i' Auschwitz beremo na tabli. Ime nam sprva ne pove i1 ničesar. O tem kraju še nikoli nismo slišali ničesar. <[ Skozi špranjo opazujem, kaj se dogaja. Dosedanjo (i i1 stražo SS zamenja druga. Tudi železniško osebje, ki nas i1 j j je doslej spremljalo, zapušča vlak. Po zmešljavi krikov 'j in klicev sklepam, da smo dospeli na našo poslednjo Ji | postajo. ji Sopihajoč vlak spet potegne. Po dvajsetih minutah se vlak z dolgotrajnim brlizganjem končnoveljavno Lustavi. Ji Spet najdem luknjico, skozi katero pogledam ven. 'J Enoličnost pokrajine rumeno ilovnate barve prekinja J, ii tu in tam nekaj zelenih grmičev in pa struga jjeke Visle. ,i i| Vzhodna zgornja /filezija. V ravnini pred menoj se do i1 obzorja dvigajo v rednih presledkih betonski bloki. Go- '* ' i sta mreža bodeče žice jih povezuje med seboj. Varčevalke J J ii iz porcelana in številni napisi mi pričajo, da je v žicah Ji i1 tok visoke napetosti... Betonski zidovi tvorijo velike i> 'J četverokote okrog stotin zeleno pobarvanih in s strešno '' J, lepenko kritih barak, ki se v dolgih vrstah nizajo druga J J i! za drugo. Za bodečo žico vidim postave v kaznjeniški 1J obleki, ki vlačijo lesene plošče. Druga skupina koraka \ | J v strnjenih vrstah. Na ramah nosijo lopate — od daleč se zdi, da nosijo puške. Spet drugi nakladajo bale na 11 kamione. Najzanimivejši in najbolj značilni pa so enonad- 'J stropni stolpi, 30—40 m vsaksebi, vrste se v nedogled j, ji ob bodeči žici. Čuvajni stolpi. Na vsakem stoji esesovec Ji za strojnico. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Ina Rltter: ffl n (j r R 8 [f r lij JJ u 1 J l S 1 LU »Hvala vara ... prav lepa hvala,« je rekla Slika in toplo pogledala v njegov lepi, energični obraz. •In še nekaj... prositi vas moram za odpuščanje ... V mislih sem vam delala veliko krivico ...« Svoje tanke ustnice je dekle zapotegnilo in se tiho nasmehnilo. Riidigcr pa ni rek«el ničesar. Mislil sl je pač lahko, da ga je dekle obsojalo, toda sedaj je bil snet dobre volje, kajti Silkln pogled ni bil več prezirljiv. Hitro je pogledal na njene drobne roke, ki jih Je Imela sklenjene okrog kolen. Na roki ni nosila nobenega prstana. Riidigcr bi marsikaj dal, ako bi vedel, če Je kje na svetu moški, ki misli na to dekle. Slika je bila tako ljubka, da sl je težko misliti, da ni šc srečala moškega, ki bi mu ne bila več kot samo prijateljica. Polkovnik je stal pri oknu, ko je voz zavil na dvorišče. Ko Je zapazi! na kozlu voza svojega sina, je nagrbančil čelo In se obrnil, da bi stekel na dvorišče, toda tega ni mogel več storiti. Gospa Fcliclta je namreč takrat vsa nežna in majhna stopila pred njegovo mogočno postava. »Ostani tu .Adrian,« ga jr prosila in mu obe roke položila na ramena. Mož ja je vzdignil, ja zasukal In postavil za seboj na preprogo. »ROdiscr prinaša ...« « »Adrian!« Glas njegove žene Je zazvenel tako ostro, da je mož premislil izvršiti svojo namero. •Adrian, prosim te, ostani tu! Pusti RCUgirja, da napravi, kar misli, da je prav. Verjemi ml, da Je tako najboljše. Tvoji želji, da tuje ženske ne pripelje v hišo, je ustregel. Toda ... poskrbel Je, da bo Imela vsaj nekje streho nad glavo. Saj vendar nisi tako neusmiljen kot hočeš vedno biti. Vsaj tokrat popasli.« _ , Stari je zmajal z glavo ln stopil k oknu. Veliki voz tujih ljudi je stal pred hišo njegovega hlevarja Hansena, ki je pravkar nesel neko v odejo zavito žensko v svojo hišo. Njegov sin je stal pri konjih, zravon njega pa je bilo tisto svetlolaso dekle. »Ta dva se pa menda kar dobro razumeta,« je zagodel stari. »Vse kaže, da mu je trklja čisto zmešala možgane. Rad bi le vedel, kaj fant vidi na njej. Poglej samo, kako je napravljena ...« »Moj bog... je pač reva in nima kaj obleči.« Je rekla gospa Felicita sočutno. Imela je silno kultiviran čut za vrednotenje ljudi in Je Sliko že ob prvem srečanju vzljubila. »AH Jo lahko... povabim v hišo?« Je vprašala starega plašno. »Prav gotovo jc vsa premražena kot takrat — saj veš, ko je...« Storila je napako, da je moža spomnila na tisti prvi in edini obisk mlade tujke pri njih. To je spoznala takoj, kajti stari Je namrščil svoje obrve. »Ta naj mi ne hodi več v našo hišo!« je zarenčal in sedel na stol. Gospa Felielta je šc kar naprej opazovala mlado dekle na dvorišču, ki je sedaj z Rudlgcrjcvo pomočjo zlezla na kozla svojega voza ln prijela v roke vajeti. »Silno lepo dekle,« jc rekla Ama pri sebi. »Kam greš?« Je vprašal stari osorno, ko jc žena brez pojasnila hotela oditi iz sobe. Obstala jc pri vratih, sc mu prijetno nasmehnila, rekla pa ni nič. »Čudne navade,« je zagodel stari. Bil je ponosen na svojo ženo, dasl ji je pri svoji zadržan! naravi le redkokdaj pokazal, koliko mu pomeni. »Moški ne govori o ljubezni,« ji Je ob neki priliki dejal, ko jc bila šc nevesta. »To je numnost, saj dekle tnkoj ve 'pri čem je.« Gospa Felicita se je nasmehnila, ko se Je spomnila te njegove Izjave. Sla Je preko dvorišča proti Hansenovl hiši ln pozdravila hlevarja s toplim nasmehom, zaradi katerega so Jo vsi ljudje ljubili. Obstala Je ob postelji tuje bolnice. »Iz naše kuhinje vam bom kaj poslala, Hanscn,« je rekla hlevarju, potem pa še pristavila: »In ... hvala vam!« Mož jc stal v silni zadregi in nerodno pred njo, ob njeni zahvali pa je široko raztegnil usta. Za to gospo bi šel tudi v ogenj in gospa Felicita mu Jc brala z oči, kako vesel Je bil njenega obiska. Ljudje potrebujejo kdaj pa kdaj tudi kakšno priznanje, le njen mož tega žal noče uvideti. Nehote je vzdihnila, ko je mlslla na moževo neizprosnost. »Dobra ženska,« je dejal hlevar In sl nerodno drgnil svoje obdelane roke ter s palcem pokazal na okno. V mislih Je namreč imel mlado, lepo tujko. »Pomagati Ji moramo,« Je rekla gospa Felicita. Vedela Je, kaj Je Hansen menil s svojo pripombo in mu zadovoljno prikimala. Ni bilo naključje ,da se Je RGdigcr kar naenkrat pojavil ob Silili. Vedel Jc, da ta vsak dan ob določeni uri obišče bolno žensko ln Jc na dekle čakal skrit za nekim grmovjem. Prav tako kot ona, Je sedel na konju In se mladi tutkl veselo nasmehnil, tako da Jo Je od zadrege oblila rdečica po obrazu. Reka, ki mu Jo Je dala v pozdrav, se JI Jc tresla, kajti po crl-m životu Jo jo spreletelo ,ko ji Je roko tako krepko stisnil, • »Vas lahko mnlo pospremim, gospodična?« Je vprašal in prisilil svojega konja, da Je šel v koraku s SHkino kobilo. -Seveda,« j0 odgovorila mlada tujka, nekako nekako skopa z besedami. Gledala je togo predse, ker 'e čutila poglede mladega moča na svojem obrazu. Prvikrat po dolgih mesecih ji je bilo slino težko, da Je tako revno obleč" na. »Moj bog, kako jc to dekle lepo,« Jc mislil Rfl-diger ves provzet. Neka resnoba Je ležala na njenem obrazu, in prav to je delalo tujko tako nepopisno lepo. »Kakšno Je le, če se nasmeji?« »Veste. gospodičAa... pri nas doma pomenim prav malo,« j« naenkrat rekel Uudigcr Silkl. Rilo Je nekako opravičilo pred njo In upal je, da ga bo dekle razumelo. Slika ga je kratko pogledala od strani. »Res je, da sem dedič našega grajskega posestva, toda oče ne trpi, da bi se vtikal v gospodarske stvari. Vedno mora obveljati njegova beseda ...« »Cernu ml lc to pripoveduje?« sl je mislilo dekle začudeno. Fant ni 1)11 videti kot slabič, ki se mora brez ugovora podrediti volji močnejšega. »Tu je »edaj meja našega poses‘va,« Je rekel mladi mož In pokazal z namigom glave na bližnji travnttkl plot. Na tej strani so se pasle dobra rejene krave, zadaj za plotom pa sc Je začel piis'! svet z rjavo Iravn in nizkim grmičevjem, malimi in večjim', mlakami, kjer so gnezdile divje gosi. SHka je nagrbančila čelo. Zdelo se ji je, kakor da Je v pripombi n1 Je bilo sedaj, ko Je gledala zamišljen, »koral otožen obraz mladega moža zraven sobe. »Ce hočete... lahko govorim z gospodom Str-ffonom... Mogoče vam bo odkazal kakšno drug0 zemljo. Nf;em vedela, da vnm ta svet toliko pomeni,« Jc rekla Slika nekam hlastno. (Dul j e prihodnji*)