TRST, torek 8. julija 1958 Leto XIV. . Št. 161 (4006) PMHORSKI DNEVNIK Cena 30 lir TeL: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. C, II. Tej. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico OGLASOV: Za vsak mm višine v širin j enega stolpca: TELEFON *3-111 in >4-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nede evllk* rax,.n. Zai0žništvo llico 1-JI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, 3^, tepemo IM dii^ Poštni W ' 6M 70/3.375 jlpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekodt račun pri Komunalni ju j_1^ / \Po se začno trojni razgovori z Averofom Mala atomska konferenca De Gaulle hoče postati De|egati se strinjajo predsednik 5. republike?! da je bila —— Heuss obišče London BONN, 7. — predsednik republike Heuss bo od 20. do 22. oktobra z zunanjim ministrom Brentanom uradno obiskal London. Obisk bo zelo znamenit, ker že pol stoletja noben poglavar nemške države ni uradno obiskal Velike Britanije, akustične metode za ugotavljanje. O tem je govoril tudi ameriški delegat Northrup in sovjetska delegata Belašov in Sodovski. Po seji so vsi delegati soglasno izjavili, da je bila da- 2ENEVA, 7. — Peta delov Zunanji minister Strauss je na seja male atomske konfe-izjavil po televiziji, da je ne- j renče se je začela danes ob mogoče razpravljali o nevtral- i 15. uri v Palači narodov. Pred- nosti Nemčije kot o ceni za sedoval je načelnik britanske nemško združitev, dokler Za- delegacije. Dopoldne pa so zahod ne bo Imel dokazov o hodni delegat; imeli, kot na- =________________________________ _ ______________ iskrenih namenih Sovjetske vadno, poseben sestanek. Po- našnja seja «dobra seja«. Prof, zveze. Po Straussovem mne- P^danska seja se je končala J Fjodorov pa je dejal, da je n ju hoče SZ za določeno do- °T ^ 5 uri* Pr*hodnja seja prišlo na seji do nekaterih bo koeksistence oslabit: Evro- zakazana za jutri popoldne razlik. Toda dodal je: »Vendar od ra. uri. pa nas (e razliike ne zanima- Po seji je bilo izdano po- jo, temveč bolj tiste točke, ročilo, v katerem se poudarja, ki nas zbližujejo in ki nas da so sovjetski delegati pred- bodo pripeljale do morebitne-ložili načrt resolucije glede ga sporazuma.« . metod, s katerimi je mogoče Iz okolice zahodnih delega- tovna sila v modernem smislu ugotoviti jedrske eksplozije s cij pa se je zvedelo, da obrav-besede. Zato se morajo Nem- pomočjo zračnih valov. Zahod- navata sovjetski in zahodni či »premisliti« in preusmerit, ni delegati pa so predložili dokument dva različna načina v določenem smislu. «Zatp mi- seznam glavnih činiteljev, ki za proučevanje istega vpraša- po, izolirati Zahodno Nemčijo in v naslednji fazi svetovne revolucije za ."jev k -Ivrop?. Strauss je dodal, da Nemčija ne bo postala nikdar več sve- Diplomatski zastopniki v Beogradu vidijo v trojnem sestanku tesnejše povezovanje Grčije z izvenblokovskimi državami zaradi zahodnega nerazumevanja za rešitev ciprskega vpraš anja (Od našega dopisnika) BRIONI, 7. — Včeraj popoldne so se začeli na Brionih uradni razgovori najvišjih predstavnikov Združene a-rabske republike in Jugoslavije. Sodelujejo v razgovorih za jugoslovansko stran predsednik republike Tito, podpredsednik Zveznega iz- vršnega sveta Edvard Kar delj in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, za ZAR pa predsednik republike Gamal Abdel Na-s°r in zunanji minister Mah-mut Favzi. Razgovori se nanašajo na vprašanja, ki zadevajo obe deželi in predvsem nadaljnjo krepitev in razširitev njunega sodelovanja. v Beogradu, ki v troinem se- jo nevarnost za mir v tem de-stanku vidijo velik uspeh ju- 1“ sveta. goslovanske diplomacije. V za. j Spričo neodvisne politike, ki hodnih krogih namreč ne iz- j jo vodijo vse te države, vstev. ključujejo možnosti, da hi se | si tudi Grčija, kljub njem Grčija mogla zaradi nerazu- j pripadnosti zahodnemu bloku, državnikov obeh prijateljskih mevanja zahodnih wIad sa I Uskladitev poo 1 e d o v ° m ^ med-dežel prisojajo velik pomen pravilno rešitev ciprskega 1 _ 'n menijo, da bodo sadovi raz- vprašanja, tesneje povezati z POpni•„- del Združenih držav Evrope.« Ijali tudi o tehnični naravi bodo doseči nek zaključek. ‘ razgovori. Izmenjavi mnenj ' zunanje zadeve Koca popovi- j ca. Med njegovim bivanjem tiiiiiiiMititiMififiiiiiiiMiiiitMiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiriiifiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfriiiiiiiiiiiMiiiiifiii na Brionih bo prišlo do raz- . l. • • •»« | . gdvorov med zunanjimi mini- ranram pripravlja jutrišnji programski govor Saragat se je v zunanji skoro do kraja približaI politiki Nenniju Zdi se, da hoče voditelj PSDI na ta način prikriti programsko kapitulacijo v Fanfanijevi vladi - Veliko zanimanje za zunanjepolitični del vladnega programa (Od našega dopisnika) RIM, 7. — S svojim član kem o zunanji politiki je Saragat v soboto načel nadvse kočljivo vprašanje. Njegovi predlogi so naleteli na nenavadno velik odmev v vsem domačem tisku, hkrati pa tudi v inozemstvu. Zato bo Fanfani v sredo prisiljen posredno ali neposred- ■i 2 ^•. u o svojih sobotnih razgovorih z generalom De Gaullom. Dulles je po obisku v Beli hiši povedal, da je že v so-, boto poslal iz Pariza brzojavko, ki je vsebovala prvo kratko poročilo o razgovorih. Danes pa je smatral za potrebno, da še osebno poroča in- poudaril, da je bil sestanek z De Gaullom «zelo prisrčen«. Na neko vprašanje Dulles je odgovoril, da od generala De i nuna ni za itevui naj preneha z napori, da bi Francija postala atomska država. Ptjasn.l je, da je nah i vsa- ni parlament v deželi Porenje- j ke dežele, da sama o. oči o Vestfalija dosegla precejšnjo poiitjkli ki naj jo V0(Jj na zmago, tako da je dosedanje število deželnih poslancev zvišala od 95 na 104. Število poslanskih sedežev je zvišala tudi socialdemokratska stranka od 76 na 61. Poraz so doživeli liberalci, ki so padli s 26 na 15 poslancev. Pred dvema letoma so liberalci s pomočjo socialdemokratov vrgli demokristjansko deželno vlado, ki ji je predsedoval Arnold. Sedaj pa bodo ponovno zavladali demokristjani. Zmaga vlade na volitvah v Mehiki MEHIKA, 7. — Na predsed-niških volitvah je zmagal kan-zunanji minister Aveiof. Veti. didat vladne ustavne revolu-o trojnem sestanku je preše- cionarne stranke Adolfo Lopez i ga je 12 agentov tajne poiici-netifa diplomatske zastopnike I Mateos. Ni še znano ali je od-J je zaščitilo pred množico. tem področju. Dulles bo jutri spremljal Eisenhowerja na tridnevni u-radni obisk v Ottawo jn je verjetno proučil s predsedn -kom tudi vprašanja, o katerih bodo razpravljali s kanadskim predsednikom vlade Die-fenbakerom in z zunanjim ministrom Sydne.vem tnu..Hoin. Dulles bo 5. avgusta obiskal tudi Brazilijo. Neki li»t piše, da «nameravajo komun • sti organizirati protiameriške demonstracije na podoben način kot so po storili, ko je obiskal Peru in Venezuelo podpredsednik ZDA Nixon.» Pol cija pripravlja baje že zelo stroge ukrepe. Nixon pa je izjavil na neki svečanosti, da so ga hoteli v Venezueli skupaj z ženo ubiti. Sreča je bila v tem, da Vreme včeraj. Najvišja temperatura 27; najnižja 19,3; zračni tla+c 1018,2 stalen, veter 9 km sevemik, vlage 60 odst., nebo 7 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, S. julija Elizabeta. Spela Sonce vzide ob 4,23 in zatone ob 19,56. Dolžina dneva 15,33. Luna vzide ob 23,26 ,in zatone ob 11,56. .Jutri, SREDA, 9. julija Veronika, Verenka Po zaključku tržaškega velesejma Obseg sklenjenih kupčij je letos za polovico večji Jugoslovanska podjetja so tžkoristila ves dodeljeni kontingent - Nekatere senčne strani V nedeljo ob polnoči so spustili državno zastavo, s čimer se je uradno končal deseti tržaški mednarodni velesejem Pred to preprosto svečanostjo je predsednik velesejma inž Sospisio prečital po zvočnikih velesejma krajši pozdrav vsem razstavljavcem in obiskovalcem, se zahvalili za pomoč razstavljavcev, različnih državnih ustanov in tiska ter zaključil, da pomeni vsak zaključek velesejma v resnici pričetek novega, ki naj bo še boljši in »e lepši. Težko je že sedaj dati dokončno sodbo o uspehih in neuspehih letošnjega tržaškega mednarodnega velesejma. Ve-lesejemski uradi imajo dela čez glavo, saj je treba zbrati do danes ob polnoči vse pogodbe o kupčijah, ki so bile sklenjene na velesejmu, urediti račune in zaostala plačila, medtem ko imajo tudi razstavljavci polne roke dela s svojimi paviljoni, katere z vso naglico razstavljajo in nalagajo na tovorne avtomobile in železniške vozove. Kljub tem stvarnim težavam pa je velesejem-ska uprava sinoči izdala krajše uradno poročilo, v katerem se trdi, da je število obiskovalcev letos za 10 do 20 odst. višje, kot je bilo lani. Ta podatek ni povsem precizen, ker gre za različne primerjave, saj ne smemo samo primerjati števila obiskovalcev, ki so prišli na velesejem z običajnimi vstopnicami, temveč tudi obiskovalcev, ki so prišli s skupinskimi vstopnicami, one, ki so imeli najrazličnejše popuste in podobno. Vendar pa govori ta podatek o dobrem obisku, zlasti ker moramo upoštevati, da je bilo pet dni zelo neugodnih zaradi hudega dežja, ko je velesejem obiskalo zelo nizko število ljudi. Še teže je izreči dokončno sodbo o kupčijah, ki so bile sklenjene na velesejmu, za kar omenjeno uradno poročilo navaja izredno optimističen podatek, da je na osnovi prvih poročil obseg teh kupčij za polovico večji, kot je bil preteklo leto. Tudi tu imamo opravka z različnimi primerjavami, vendar pa lahko z zadovoljstvom zaključimo, da u-speh v resnici ni bil siab, kar so nam v osebnih razgovorih potrdili tudi številni razstavljavci. Po vsej verjetnosti i-mamo opravka z dejstvom, oa letos na velesejmu ni bilo tistih podjetij, ki so se v preteklih letih slabše odrezala in da so preostala podjetja napravila ugodne kupčije, kot jih niso niti pričakovala. Jugoslovanska podjetja so izkoristila celotni kontingent in ni bilo nikakih težav za prodajo, čeprav je bil letos za 50 milijonov lir višji kot lani. Prvi zaključki o letošnjem velesejmu, gledani s tega poslovnega zornega kota, torej nikakor niso neugodni in je predstavljal velesejem pozitiven prispevek za celotno tržaško gospodarstvo, katerega posledice se ne čutijo samo 14 dni. ko velesejem traja, temveč posredno z ustvarjanjem novih stikov in novih možnosti krepi tržaški gospodarski organizem. Vendar pa se s temi rezultati ne moremo zadovoljiti in se ču.iejo na račun velesejma sicer ne popolnoma upravičene vendar pa znjčilne kritike, da je postal preveč enoiičen, iz leta v leto enak. Težko je konkretno reči, kaj bi se dalo napraviti, nedvomno pa morajo odgovorni organi nuditi velesejmu večjo pomoč in predvsem sredstva, da uprava u-resniči svoje načrte (ki so o-stali žal že več let v predalih miz prav zaradi pomanjkanja sredstev) za gradnjo novih paviljonov in druga izboljšanja. Nekoliko več skrDi (kar se v praksi vedno pretvori v zahtevo po potrebnih sredstvih) je treba posvetiti tudi ostalim nekako obrobnim stvarem, ki pa običajne »smrtnike* nikakor ne zanimajo v zadnji vrsti V mislih imamo predvsem gastronomski park, ki je bil letos v primerjavi s preteklimi leti izredno reven (in to ne samo zaradi pomanjkanja kranjskih klobas in tera- na) in razne obrobne priredb tve, ki so v preteklih letih v večerih privabile večje število obiskovalcev. Razumljivo pa je. da je vse tudi zvezano z boljšo ureditvijo velesejma, ki mora imeti primerne sejne dvorane, tako da se kongresisti ne bodo več stiskali v nedostojnih zasilnih bajakah. Dejali smo že, da je bilo včeraj na velesejmu izredno živo in da so razstavljavci krepko pljunili v roke m z izredno brzino razstavljajo svoje paviljone. Tudi giede tega nudi velesejemska uprava zanimiv podatek, da je bilo včeraj demontiranih že 40 odst. paviljonov in da se bo ta odstotek danes dvignil na 90. Paviljoni so zato nudili svojevrstno sliko, saj so izgubili svoj značilni blesk, izginili so pisani reklamni napisi, ki leže po tleh in kažejo drugo znatno manj privlačno plat. Slavka v Ifalcempnfi se strnjeno Stavka delavcev cementne industrije, ki bi se morala zaključiti danes zjutraj ob 6. u-ri, j,e bila podaljšana za nadaljnjih 48 ur in se bo končala v četrtek ob 6. uri zjutraj. Kot smo že sporočili v nedeljo, je bila stavka podaljšana po sklepu osrednjih vodstev sindikalnih organizacij v Rimu, ker niso še dosegli nobenega sporazuma zaradi trmoglavosti delodajalcev. V cementni tovarni »Italce-menti* v industrijskem pristanišču se stavka kompaktno nadaljuje, razen male peščice stavkokazov, ki jih skuša vodstvo tovarne izkoristiti zlasti v odpremnem oddelku ea izvoz cementa na notranji trg. Zasedanje mešanega odbora v Rimu Pričakuje se konec razgovorov za danes ali najkasneje jutri Ker so vsi člani odbora zelo rezervirani, gre v zvezi z vsemi vestmi le za ugibanja (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Mešani italijan-sko-jugoslovanski odbor za reševanje manjšinskih vprašanj v okviru izvajanja Posebnega statuta je včeraj razpravljal kar celih šest ur na dveh sejah. O delu odbora ni nič konkretno znanega, zvedelo se je le, da še niso proučili pritožb posameznikov, ker hočejo najprej rešiti načelna vprašanja in konkreten način njihovega izvajanja. Člani obeh komisij so vsekakor zelo rezervirani in gre torej le za razna ugibanja. Dejstvo, da so včeraj tako dolgo razpravljali, vsekakor kaže, da napenjajo vse sile, da bi premostili morebitne nastale težkoče. Ker pa še ni znano, kdaj se bo zasedanje mešanega odbora končalo, so se ponekod razširile iiiiiiiiiiHiikiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinMfMimmMiiiHiMiitmiiiiiiiHiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmminiHiiiiitiiittiimvmintMiiMmiiiitiniiHiiiiii Zborovanje uradnikov CRDA Zahteve po spopotnitvi 4-odstotne nagrade in po izboljšanju pogodbe za kovinarje Ugodnost uživanja nagrade mora veljati za vse uradnike Pretekli petek je bilo na sedežu FIOM v Trstu zborovanje uradnikov obratov CRDA in arzenala. Razpravljali so o spremembah 4-odstotne nagrade in o obnovitvi ter izboljšanju vsedržavne delovne pogodbe kategorije. Razprava se je sukala zlasti okrog spremembe 4-odstotne nagrade. Ob zaključku zbo-ovanja so sestavili sporočilo, ki ga bodo razdelili vsem u-radnikom in ki vsebuje med drugim sledeče točke: 1. Zamenjava prejšnjega načina nagrajevanja, ki je cftno-gočil grobe diskriminacije in je povzročal nezadovoljstvo med koristniki. To vprašanje so vsi občutili, saj je bilo tudi ravnateljstvo prisiljeno u-poštevati razne kritike v tem pogledu, predloge interesentov in devetmesečno borbo, ki so jo lani vodili kovinarski delavci; 2. uveljavitev 4-odstotnega zvišanja je brez dvoma mnogo bolj ustrezna oblika nagrajevanja, ker je zagotovljeno in se ne da izkoriščati za nagrajevanje posameznikov. To obliko nagrajevanja je FIOM predlagala že lansko spomlad in je ta predlog tudi leto« ponovila; 3. način nagrajevanja, ki ga ravnateljstvo še vedno uporablja, vsebuje nekatere resne pomanjkljivosti, in sicer: i) tovarniški sindikalni organi so bili izključeni iz pogajanj in ravnateljstvo stremi k nadaljnjemu izvajanju »liberalističnega* načina- b) višina nagrade ne ustreza dejanskemu zvišanju proizvodnje, intenzivnosti dela in odgovornosti; c) ravnateljstvo je' izključilo uradnike v posameznih o-bratih iz ne dovolj jasnih vzrokov, čeprav se razen v enem ali dveh primerih ne more govoriti o diskriminacijah, ampak le o neupravičeni izključitvi. Dejstvo, da morajo vsi uradniki dobiti 4-odst. zvišanje, in sicer zato, ker je bila nagrada plačana zaradi zvišanja proizvodnje ali pa kot izboljšanje prejemkov na osnovi rimskega sporazuma, ki so ga delavci in uradniki dcsegli po dolgi borbi. Medtem ko so zborovalci z zadovoljstvom ugotovili da je bilo sprejeto bolj pravično načelo in da so bile delno sprejete predložene zahteve, po drugi strani pa so sklenili napraviti ustrezne korake za izboljšanje načina plačevanja povišanja in za popravek nekaterih vidnih napak o osebni ocenitvi. Poleg tega pa bodo zahtevali, da se ta ugodnost raztegne na vse uradni-kc. Glede obnovitve delovne pogodbe uradnikov pa so zboro- valci izrazili svoje zadovoljstvo za zahteve, ki so jim jih obrazložili in soglasno sprejeli stališče, ki ga je zavzel v tem pogledu glavni odbor IIOM. V prihodnjih tednih bodo sklicali še nekaj zborovanj uradnikov. KPI za bolniško zavarovanje kmetov Tiskovni urad tržaške federacije KFl sporoča, da je poslanec Vidali predložil predsedniku vlade vprašanje, ali namerava intervenirati pri dr. Palamari, da se tudi v Trstu uveljavi zakon št. 1136 z dne 22. novembra 1954 o zdravstveni oskrbi neposrednih obdelovalcev zemlje. Vse to tudi v zvezi z zahtevami, ki so jih v tem smislu že postavili vladnemu generalnemu komisarju sindikalne organizacije, lllimillllMIIMIIIfHHIIItlllllllllllHIIIIMIIIItllHMIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIHIIimillllllN občinski sveti in pokrajinski svet. «»------ Dr. Palamara sprejel predsednika trg. zbornice Včeraj je sprejel generalni vladni komisar Palamara predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassija, ki je poročal o prvem zasedanju izvršnega odbora trgovinske zbornice in povedal, da je odbor sklenil, predložiti svojo razširitev še s tremi člani: predstavnikom malih podjetij, zavarovalnic in zunanje trgovine. Pričakuje se, da ti predlogi ne bodo naleteli na težave, tako da bo v najkrajšem času prišlo do imenovanj in s tem do potrebne razširitve izvršnega odbora zbornice. Prometne nesreče Na vrsti so bili zopet številni skuteristi V vseh primerih pa gre le za lažje nesreče V nočnih urah med nedeljo in ponedeljkom se je 25 let stari težak Antonio Radin,, ki stanuje v ezulskem taborišču v Padričah, vračal s skuterjem proti domu in se peljal po cesti mimo Banov. Čeprav njegova hitrost ni bila velika, se je Radin iznenada znašel precej potolčen na tleh. Baje je treba vzrok padca iskati v premočni luči nasproti vozečega avta, katerega šofer verjetno ni znižal ob pogledu na skuterista svetlobnih signalov. Radin je oslepljen, čeprav za trenutek, izgubil ravnotežje in padel. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, _ kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Verjetno se bo zdravil kakih 10 dni. Zjutraj pa je moral v bolnišnico drugi ezul, in sicer 65-letni Decimo Vida iz taborišča na Opčinah. Upokojenec je povabil na drugi sedež 57-letno Natalijo Vremec ravno tako z Opčin, in se vozil po glavni cesti. Nedaleč od ezulskega taborišča pa je treščil v avto 41-letnega Ivana Gnjez-de s Proseške ceste, ki je privozil z nasprotne strani in je začel zavijati na desno. Vida : mm * y Na sliki vidimo del udeležencev vsakoletne večerje, ki jo je priredit sindikat prodajalcev Na sliki v,aimo aei ^ ^ ^ jkupno m gostov; med njimi so bili tud^oredstavmki časopisnih založb. Tajnik sindikata Giopanm Tota je pozdrav,l udele-tud, Pred,£ isal vomen te druiabne prireditve in voščit vsem obilo uspehov in ženska sta padla, a Vrem-čeva je imela več sreče, ker se ni udarila. Sicer tudi poškodbe Vide niso tako nevarne, da bi se moral zdraviti v bolnišnici. Po nudeni zdravniški pomoči so ga zdravniki odslovili, vendar vseeno bo moral mož počivati in se sam zdraviti najmanj teden dni. Do trčenja med skuterjem in avtom je prišlo malo pred 13. uro tudi na Nabrežju III. novembra, po katerem sta se z «Ducati» vozila 23-letnt Edo-ardo Chemberle s Proseka št. 267 in na drugem sedežu 52-letni Giovanni D’Ambrosi iz Ul. Bonafata. Na križišču z Ul. sv. Karla sta motociklista treščila v avto. Kmalu zatem so prišli na kraj karabinjerji in bolničarji Rdečega križa, ki so z avtom odpeljali oba skuterista v bolnišnico. D’Ambrosija so zaradi rane na čelu in izpaha noge sprejeli iz previdnosti na opazovalnem oddelku, Chemberla pa so odslovili. Oba bosta o-krevala v 8 dneh .vendar s to razliko, da se bo moral Chemberle zdraviti v domači oskrbi. Niti pol ure kasneje so sprejeli na stomatološkem oddelku Giovannija Petronija od Sv. M.M. sp., ki se je precej potolkel po raznih delih telesa pri prometni nezgodi v Ul. Flavia. Petronio, ki »e bo moral zdraviti 20 dni, je pojasnil, da je do nezgode, prišlo nedaleč od kina LumieDe, kjer je on vozil proti mestu istočasno, ko je z nasprotne strani privozil s Fiatom 600 Uligio Mara-čič iz Ul Vespucci, ki je zavil na levo proti stranski cesti brez imena, kjer je mali zelenjadni trg. Zaradi trčenja je Petronio odletel s svojega vpzila in padel na prednjo šipo avta, pri čemer se je seveda porezal in se potolkel. «» Ponovitev predvajanja filma «Diabctes» Pokrajinski odbor za zdravstveno vzgojo sporoča, da bo v kratkem ponovno predvajal liini »Diabetes* (sladkorna bolezen), ki ga je izdelal center za družbeno kinematografijo. Odbor se je odločil za to, ker si mnogo ljudi zaradi velikega navala prvikrat ni moglo ogledati filma. Kdaj bodo film predvajali, bodo sporočili po tisku. pesimistične govorice o resnih zaprekah zaradi različnih gledišč na vprašanja, ki jih odbor obravnava. Tu menijo, da se bo konferenca odbora končala jutri ali najkasneje v sredo. Na vsak način pravijo, da pretirani pesimizem ni na mestu, zlasti če se pomisli na dobre odnose med obema državama. Seveda pa se težkoče tudi ne smejo podcenjevati, saj gre za važna načelna vprašanja, glede katerih imajo posebno nekateri krajevni obrobni elementi ves interes, da se čimbolj zapletejo, saj je znano, da stalno mečejo polena pod noge vsem tistim, ki si i-skreno prizadevajo za izboljšanje odnosov. Danes po popoldanski seji je priredila italijanska delegacija jugoslovanskim gostom kosilo. A. P. Razpravljanje o statutu deželne avtonomije Danes ob 18. uri se bo sestala medzbornična komisija za proučitev vprašanj zvezanih z deželno upravo. V tej komisiji sodelujejo predstavniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Vidma in Gorii^ in proučujejo osnutek statuta bodg-če deželne uprave zlasti v zvezi s finančnimi in gospodarskimi platmi. Včeraj pa je o istem vprašanju zasedala komisija tržaškega pokrajinskega sveta, ki je prav tako razpravljala o osnutku statuta, ki,ga je pripravila .pokrajinska uprava. Izpred prizivnega sodišča Potrjena obsodba Maja lani so sodniki kazenskega sodišča obsodili 21-let-nega Giordana Carlinija iz Ul. Rossetti za tatvino in klevetanje na 11 mesecev in 15 dni zapora, seveda pogojno in brez vpisa v kazenski list. Z njimi so bili na zatožni klopi tudi drugi in medtem ko je bil eden popolnoma oproščen, so bili ostali obsojeni na milejše kazni. Proti obsodbi pa je samo Carlini vložil priziv, vendar ni čutil dolžnosti, da bi razpravi prisostvoval. Morda je že pričakoval, da mu bodo kazen v celoti potrdili, kar se je res zgodilo Zanimivo je, aa so fantu naprtili obtožbo klevetanja, ker je na sprejemnem oddelku bolnišnice, kamor je šel po zdravniško pomoč, izjavil, da so mu telesne poškodbe povzročili karabinjerji iz Ulice Hermet, ki so ga zasliševali v zvezi s tatvinami, zaradi katerih je bil kasneje tudi obsojen. Kamen priletel ženski v oko Izpred porotnega sodišča Razprava proti Di Pintu odložena na prihodnje zasedanje Danes bo sodišče sodilo Carla Pressota za sramotenje zastave Procesa proti Domenicu Di Pintu, obtoženemu umora žene Alojzije Orel, ne bo 14. t. m., kot je predvideval koledar zasedanja porotnega sodišča. Na predlog obtoženčevih odvetnikov Poiluccija in Vin-ciguerre, katerim se je pridružil zastopnik zasebne stranke odv. Berton, je predsednik sodišča dr. Rossi s privoljenjem predsednika prjzivnega sodišča odložil razpravo na prihodnje zasedanje. Danes se bo porotno sodišče sestalo, da bi sodilo Carla Pressota zaradi sramotenja zastave. Pressot je v umobolnici in če bi ugotovili, da je popolnoma blazen, pomeni, da procesa ne bo. V sredo pa bosta prišla pred porotnike 24-letni Sergio Schulz iz Ul. del Rivo in Lui-gi Zangrando iz Ul. degli Artisti, ki sta obtožena med drugim tudi ropa. Znižana kazen Furlanu Tudi prizivno sodišče je razpravljalo za zaprtimi vrati o prizivu, ki ga je vložil Fran-cesco Ricciulli iz Artegne, katerega so lani obsodili pred sodiščem v Tolmezzu zaradi nemoralnih dejanj, povzročitve telesnih poškodb, vdora v tuje stanovanje in tatvine na 2' leti, 10 mesecev in 28 dni zapora ter na 4.000 lir globe, kakor tudi na povračilo škode neki ženski, ki ga je kot žrtev prijavila. S prizivom pa je mož dosegel, da je odpadla glavna kazen; tržaški sodniki so prekinili postopek za glavne obtožbe, ker je bila prijava vložena prepozno in možu potrdili le obsodbo za tatvino na 28 dni zapora in 4.000 lir globe. Padec kolesarke Med vožnjo s kolesom po cesti med Trebčami in Gropa-do je 46-letna Frančiška Mezgec iz Gropade št. 83 včeraj nerodno padla, zaradi česar je morala z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico. Čeprav so ji zdravniki ugotovili rano na levi nogi in tudi verjetne kostne poškodbe, so jo po nudeni pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 8 ali v najslabšem primeru v 40 dneh. Na II. kirurškem oddelku pa so sprejeli Giovannija Ruzzer-ja iz Ul. Battaglia, ki se je med padcem po stopnicah udaril po čelu. Ce ne bo komplikacij, bo v 10 dneh izginila vsaka sled poškodbe. RAZPIS ZA VLAGANJE PROŠENJ ZA SOLSKO LETO 1958/59 7. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11. (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31. 1. Prosilci lahko prosijo: a) za sprejem v Dija- . ški dam za rednega ali zunanjega gojenca, b) za znižanje vzijrže-valnine v Dijaškem domu, c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada, i) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podpore sprejemata do 30. julija t. I. predsednica Dijaške Matice ali pa u-prava Dijaškega doma. Uradne ure v Dijaškem domu so v času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. 4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor Podpornega društva «Dijaška Matica« | 7,15: Prenos RL 7,15: Glasba za dobro jutro. 12,00: Glasba p,o željah. 13,40: Kmetijski nasveti. 13,45: Iz opernega sveta. 14,30: Okno v svet. 14,40: Filmska glasba. 15,20: Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev. 15,40—»17^*: Prenos RL. 17,00: Dunajski napevi. 17,25: Glasbeni mozaik. 13,30—22,15: Prenos RL. i SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, |0,00, 13,00, 35,00, 17,00, 19,30, 22,00 8,05: Italijanske popevke 8,25: Prisluhnite kvintetu Jožeta Kam-piča. 8,40: Potopisi in spomini — F, S. Finžgar: Moja mladost gl moj oče. 9,00: Od Glinka ..do H8' čaturja-na. 9,30: Za do-bro voljo jih užiga Vaški kvintet. 9,50: Trobentar Boby Haoket t orke#trqm Jackie Gleason. 10,10: Slavni pevci — slavne arije. 11,00; Za doih tn žene. 11,15: Znane popevke v izvedbi plesnih orkestrov. 11,40: Skladbe slovenskih avtorjev igra Mariborski instrumentalni ansambel. 12,00: Nekaj domačih popevk. 12,15: Kmetijski nasveti. 12,25: Naši znanci iz oddaje «Izberite popevko*. 12,45: Narodne igra ansambel Srečka Dražila. 13j30: Lirični intermezzo. 14,00: Na obisku pri čeških zabavnih ansamblih 14,30: Zanimivosti iz znano* sti in tehnike. 15,40; Po slovenski planinski transversali od Maribora do Kopra — IV. Qd Site venjgradca do Grohata na Raduhi. 15,50: Segava klaviatura. 16,00: Piknik plošč. 17,10: Za ljubitelje in poznavalce. 18,00: Kulturni pregled: 18,15: Zabavni potpouri. 18,45: Domače aktualnosti. 20,00: Dalmatinske in istrske narodne ptsmi. 20,30: Mali intermezzo t zabavnim orkestrom Radia Ljubljana. 20,45: Radijska igra — Lui. gi Silori: Barake. 21,40: petar Stojanovič: Serenada za flavto in godalni orkester. TELEVIZIJA 14,00—15,15: Prenos s francoske krožne kolesarske dirke. 17,00: Spored za otroke. 18,30; Poročila. 18,45: Umetnost in znanost. 19,00: Tri poko-lepja revije in varieteja 19,25: Ljudje v vsemirju. 20,00: Telefilm. 20,30: Poročila. 21,00: Dino De Palma: »Mačka in tigri*, igra. 22,00: Glasbeni variete Dinah Shore Shovv. 22,30: poročila. ( OLEPAtlSČA ) VERDI Nadaljuje Se pri osrednji blagajni v Pasaži Protti prodaja vstopnic za predstavi »Baletov ZDA* Jeromeja Robbinsa, ki bosta danes in jutri ob 21. uri na gradu Sv. Justa. 'y ■i’ * .rf m % w *:: t A * * K A -4« -V-.-*..... iBill mmmš ::y *ji * I Dijaki, ki so polagali izpite na nižji državni industrijski strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu •MiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimaHiiiiiiniiiiiiiiaiiiHiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiui Izpred kazenskega sodišča V procesu proti Blessiju so včeraj zaslišali Neuzija Možno je, da bodo proti tej priči uvedli tudi kazenski postopek S prognozo okrevanja y 20 dneh, a s pridržano prognozo zaradi vida, so včeraj pridržali na okulističnem oddelku Frančiško Prosnik por. Comel-. lo iz Ul. D’Amicis, kateri so ugotovili rano nad levim očesom. Zenska je povedala, da je sedela na klopci nedaleč od kopališča »Topolino* v Bar-kovljah, ko ji je priletel na oko kamen, ki ga je vrgel ne-' znani fant. Policijski agenti, ki so uvedli preiskavo, pa so fanta identificirali za 17-letnega Silvana Cerisso iz Industrijske ulice L Zastrupitev s plinom Zaradi zastrupitve s plinom so včeraj zgodaj popoldne sprejeli v bolnišnico 59-letno Lindo Voltolini por. Gardel iz Ul. Battera. Njen sin, ki jo je spremil, je obrazložil, da je mater našel ob povratku z dela nezavestno na kuhinjskih tleh, medtem ko je plin uhajal iz ogrevalnika. iiititiiiiiMtiiiiiiniiiiiiiiii milim ............. Proces proti Antoniu Blessiju je bil včeraj precej razburljiv. Predvsem je tožilec p«, prečitanju dolgega memoriala, ki ga je že pred leti Giovanni Nenzi predložil tožilstvu, predlagal, da bi zapisnik včerajšnje razprave poslali njegovemu uradu za potrebne korake. V memorialu je Nenzi neprevidno in predvsem nepremišljeno omenil, da bi »zadnji njegovih slug lahko rekonstruiral upravne knjige Blessijevega podjetja*, in je včeraj to svojo izjavo tudi ustno potrdil. To je dalo povod tožilcu, da izreče svojo zahtevo. Zastonj je bila Nen-zijeva prošnja, da bi obrazložil, kaj je mislil. Tožilec mu je odgovoril, da v tem procesu pričam ni dovoljeno, da bi se branile. Odvetnik zasebne stranke je hotel omiliti Nenzijeve izjave, a svojega govora ni zaključil, ker je Nen-ziju postalo nepričakovano slabo in bi se gotovo zvrnil s stola na tla, če ga ne bi prestregel karabinjer. Moža so nato položili na mizo odvetnikov, kjer mu je spremljevalka, verjetno zdravnica ali bolničarka, nemudoma dala injekcijo. Iglo in ostalo je imela OD VČERAJ DO DANES C KAZNA OUVKHULA Prosvetno društvo »Andrej Cola z Opčin obvešča, da bo odhod r Koper na predstavo »Prodane nevesto z Opčin izpred kino dvorane ob 11,39 ter Iz Trsta z začetka Ul. F. Severo ob 11,45 L PAKO V« IN PRIHPHVm J Ivan in Ivanka Z ega darujeta v spomin pok. Emilije Jerkič 1000 lir za Dijaško Matico. v»------ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. julija se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo Je 19 o-seb, porok je bilo 10. Poročili so se: električar Ferdinand Bratož in gospodinja Jo-sipina Vidrih, težak Marino Am-brosi in gospodinja lolanda Bal-dassari, zobotebnik Claudio Furlani in zaščitha sestra Maria Tes. sarolo, delavec Felice Cepek In gospodinja Lldia Soldo, mizar Marino Dagri in prodajalka Silva Ulcigraj, električar Tulilo Depta in prodajalka Carla Gre-goris, elektromehanik Carlo E-mil: in šivilja Lidia Starc, industrijski izvedenec Pio Schiavone In uradnica Marisa Giorgetti. kro- jač Emilio Sos6i in gospodinja lolanda Danieli, brivec Natale Castellana In gospodinja Maria Pesco. Umrli so: 77-letni Josip Stare, 67-letna Ada Benuzizi, 40-letna Gisella Ricci por. Cuiot, 73-lptna Jostpina Kodrič vd. Dobrina, 55-letni Massimo Giovanni de Domini, 66-letni Mario Petelin, 80-letni Amabile Tosolint, 74-letnl Giovanni Girison, 55-letni Glorgio Pison. 59-letni Giovanni Biaschich, 50-1 etna Lidia Radanlch por. Mu. ron, 77-letna Angela Maria Pi-tacco, 74-letna Ana Terčlč por. Sedmak, 69-letni Federico Ran-chi, 73-letna Rodalla Schrocchinl, 57-letni Achille Valenti, 67-!etnl Lorenze Gregori, 72-letna Maria Vedova in 1 dan stara Rosella Velarl. Valute Milan Rim Zlati tuut | Marengo Dolar.. . ( Frank franc Frank švicai Sterilni | Dinar Šiling : Zlato . . . i Zah. u. marka 5900,— 6100.— 4575.— 4675 — 622,— 138.— 144.— 1720.— 82.— 23.75 706,— 147.75 626,— 140,— j 146.— 1760.— . 86,— I 24.25 709,— 148,75 ! ženska seveda s seboj v torbici. Razpravo je predsednik za nekaj časa prekinil in ko si je Nenzi upu„iogei, so precitan odločbo, s katero je sodisče sprejelo tožilčevo zahtevo. Zapisnik bodo poslali tožilstvu in ni izključeno, da bo uvedlo kazenski postopek proti Nenziju. Pod kakšno obtožbo, ni znano, vendar sodijo zaradi besed, da bi lahko zadnji njegovih slug uredil knjigovodstvo, medtem ko nihče od izvedencev m mogel rekonstruirati upravne knjige podjetja, ki je zašlo v stečaj. Včerajšnja razprava se je začela s čitanjem Nenzijevega memoriala, vendar so morali toga večkrat prekiniti, ker je hotel tožilec in včasih tudi Blessijev zagovornik nekatera pojasnila. Uvodoma je Nenzi pojasnil, da je Blessi s trditvi-jo, da je njegovo podjetje zlata jama, preslepil ne le njega, ki je vložil vse svoje prihranke, temveč tudi Baccic-chija. Ko je hotel obtoženec prodati parnik »Luiso Blessi*, t:i mogel najti kupcev, ponudil ga je sicer pomorskemu a-gentu v Benetkah za 125 mi; lijonov, a zadeve niso mogli urediti. Zato so skušali razdeliti ladjo na «karate», to se pravi na več kupcev. On in Baccicchi sta sklenila kupiti vsak po 5 in pol karatov, dva pa je kupil Bruna. Ostale sta kupila Blessi in njegova žena. Z nakupom teh karatov je hotel Nenzi izkazati Blessiju svoje prijateljstvo. Ladje pa niso mogli prodati, ker je vozila prepočasi. Zatem je mož omenjl, da je Blessi hotel kupiti ladjo »Flo-ris* in da je železo in premog, ki ga je našel v ladijskih skladiščih, prodal, vsaj tako je kazalo iz njegovega knjigovodstva, raznim domačim podjetjem. Nenzi je odločno zanikal tudi trditev inž. Blessija, da si je izposodil pet milijonov za nakup »Florisa* in da je posojilo hipotekiral na parnik »Luisa Blessi*. Precej čudna pa je bila Nen. zijeva izjava, da je sodni ku-rator izjavil, da je Blessi skupno dobil 90 milijonov lir posojila. To po njegovem mnenju ni res, ker je Blessi do tedaj dobil le 20 milijonov. V zvezi s posojili je bilo precej govora in končno je priča predložila sodišču tudi izvod seznama vseh del, ki jih je od 1945. leta do stečaja izvršilo podjetje inž. Blessija. Med drugim je hotel Blessi kupiti za 200 milijonov lir potopljeno ladjo «Conte Grande*, a m imel denarja. To je Blessi sam potrdil, ko je rekel, da bi mu denar vrnila, seveda po nakupu, livarna iz Barija ali iz Vidma. Zasliševanje priče, ki ve, kot tudi Baccicchi, marsikaj o delovanju Blessijevega podjetja, se včeraj ni moglo nadaljevati. Predsednik je dal možnost priletnemu možu, da se nekoliko opomore in se odpočije, a že danes zjutraj bo zopet moral pred sodnike, ki bodo hoteli izvedeti iz njegovih ust, kar jim še ni dovolj jasno. * # # Zaradi nemoralnih dejanj v škodo dveh mladoletnih de-kletc so po razpravi za zaprtimi vrati obsodili Lodovica Ciacchlja iz Drage na 2 leti, 3 mesece in 25 dni ječe. ( Ž0C8KB PRIKHDITVK ) NIŽJA SREDNJA SOLA Razstava na nižji srednji šoli v Trstu v Ulici Scuole Nuove 14 bo odprta do Četrtka 10. t. m. vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 18. A A D I O Torek, I. julija 1151 RADIO TRST A 7,00: Jutranja glasba. 11,30: Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovaoj« po Italiji, turistični razgledi Maria Adriana Bernonlja. 12,10: Za vsakogar nekaj. 12,45: V svetu kulture 12,55: Orkester Armando Sciaseia' 13,30: Glasba po željah. 17,30: Plešite z nami. 18,00: Schubert: Kvartet za godala v a-molu oip. 29. 18,30: Z začarane police — Ivanka Cegnar: »Usoda mladega laboda*. 18,45: Tržaški mandolinski orkester. 19,00: Slovenske narodne pesmi iz Benečije. 19,15: Zdrav-n.ški vedež. 19,30: Pestra glasba. 20,00: Šport. 20,30: Operna glasba. 21,00: Obletnica tedna: »Ferdinand Zeppelin — 120-letnlca rojstva*. 21,10: Brahms: Varlaci-je na Hydnovo temo in Koncert v d-molu za klavir in orkester op. 15. 22,10: Ruska miselnost in Zahod: (7.) »Človek pred usodo — Nikolaj Berdjaje* 22,30: Orkester za godala In trobento. 23,00: Kvint® Johnny Guarnieri. RADIO TRST 11,20: Opierna glasba. 12,10: Orkester Barzizza. 14,30; «Tretja stran*. 17,30: Proza in pesmi v tržaikem narečju. 21,00: George Farquhar: «Zvij»te gizdalinov*. RADIO KOPER Poročila v »'Ov.: 7.00, 7.30. 13,30, 1500. Poročila V Hal.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22 30. 5,00—6,15: Prenos RL. 7,00— K 1 M O Excelsior. 16,30: «Smer Tokio*. G. Grant. Fenice. 16,00: «Pionirji Zapada*. V. Mayo. Nazkma.e. 16,00: »Sanje z odprtimi očmi*. Pliyllis Avery, Adam VVilliam. Filodranunatico. 15,C0: «Nevihta pod morjem*. T. Moore In Robert VVagner. Grattacieio. 16,00: »Štiri ženske čakajo*. J. Simmons in J. Fontaine. Supercinema. 16,00: «Umor za pla-čilo*. L. De Junes in N. Adam. Arcobaleno. 16,30: «Eskadra La Fayette». Tab Hunter. ' Astra Roiano. 16,30: «orne ovce*. H. Buchholz. Mladoletnim prepovedano. CapJtol. 16,30: «Lepi Jakob*. Bob Hope. Crietatlo. 16,30: «Močno me stisni v svoje naročje*. VVilliam Holden. Alabarda. 16,30: «U-Boat 55 morski ropar globin*. Dogodivščine nemške podmornice v pretekli vojni. Aldebaran. 16,00: «Simplicius, mednarodni vohun*. Rod Came-ron in L. Max\vell. Arlston. Glej kino na prostem- Aurora. 16,30: »Jaz in ti*. D. Modugno. Garibaldi. 16,30: «Rimljanka». Gina Lollobrigida in Daniel Ge-l'in. Mladoletnim prepovedano. Ideale. Danes zaprto. Impero. 16,30: «M!adi možje*. A. Ciffarielli in S. Koščina. ItaUa. 16,30: «Sedmi greh*. Elea-nor Parker, George Sanders. Moderno. 16,00: »Ta divja leta*. James Cagney, Barbara Stan-wyck. S. Marco. Zaprto. Savona. »Pilot Bader*. Kenneth Moore, A. Knox. Vlale. 16,00: «Plameni v 'velikem gozdu*. Rod Cameron, Vera Ralston. Vittorio Veneto. 16,15: «Pal Joey». Rita Hayword, Frank Sinatra, Kirn Novak. Belvedere 16,30: «Bojno mesto*. Massimo. 16,30: «Velikan iz Te- xasa». Lioyd Bridges, Marie VVindsor. Marconi (Glej kino na prostem.) Novo Cfne. 16,00: »Operacija Ap-felkern*. Barrault in Clarant. Odeon. Zaprto. NA PROSTEM Arena dei flori. 20,30: «življenje je čudovito*. James Stevvart in Donna Reed. Paradiso. 20,30: «Jesenske norča-vosti*. Joan Cravviord, Ponziana. 20,15: «2enska z morja*. Vittorio De Sica in Sandra Millo. Vatmaura. 20,15: «Neizprosni». Clark Gable in Jane Russell. Arena Diana. 20,30: «pripovedka Comanchesov*. D. Andrews. Arlston. 20,30: «Ko sonce zato- ne*. Maria Fiore, Abbe Lane, M. Carouenuto. Marconi. 20,15: «2^nška sanj*. Pat Boone in J. Gaynor. Garibaldi 20,15: «Him!janka». Gina Lollobrigida in Daniel Celin. Stadlo. 20,30: »Prekleti v Varšavi*. Roiano. 20,3Q: »Maščevalec*. Er-rol F!ynn. Secolo Sv. Ivan. 20,30: »Zakon* vislic*. James Cagney. C MALI OGLASI »EMPOHIO DELLO SCAMPCLA-ME», Trst. Ul. Mazzini 40, Nove iklšiljke: svile, najlona, rafije, popeliiia, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja saino na težo. CELOTNA RAZPRODAJA - VSE POD CENO zaradi obnove trgovin* TRST, ULICA ROMA 3 DOBITE: 2ENSKE OBLEKE IN KRILA IZ SVILE IN BOMBA2A, PERILO IZ NAVLONA IN SVILE, VOLNENE BOMBAŽNE JOPICE IN DRUGO BLAGO Obiščite nas brez obveznosti in prepričali se boste! PRIMORSKI DNEVNIK * -------------------------- SREDINA NI VEDNO ZLATA Ameriški kalejdoskop 8. julija 1958 NEW YORK, julija - Američani — tako vam bodo delali ljudje, ki so to deželo °lje spoznali — se komaj Privajajo svetu, v katerem rive in brez katerega ne morejo živeti. Privajajo se ne le v političnem smislu, in tudi ne od včeraj ali od danes. To traja že leta, desetletja. Toda na ameriški način, v apopadu s skrajnostmi: v temperamentnih pretiravanjih, v nihanju med bledimi puritanskimi zahtevami, ki bi jih boleli ohraniti kot lepo tradi-C1J0, in uporno vsebino denarne družbe, k: v največji jneri vpliva na njihovo psihologijo; v fantaziranju o individualizmu cowboysk’ega ko-Va in naivnenu poenostavljanih zapletene slike stvarnega življenja in sveta. Tiha evolucija Američani radi pravijo, da nis0 sami izbrali niti teleli vloge, ki jim jo je dolbla zgodovina: vlogo in-nstrijsko - vojaške velesile, ežko bi bilo reči ali so, k°t tolmači te vloge, bolj ponosni ali bolj zaskrbljeni. ®1° hi se celo dokaza:: da tudi oni, ki, kam... «Na 8tr: napačni ani revolucije. n.^aki so bili dolgo v veči-„ ’ *0(Ia v splošnem ni več . °v°. če bodo še ostali v v®čini. Le taki nihajo in tudi da lminiai° mišljenje — mor-hitreje kot se to misli iz-p .. Amerike. Ce mislijo na 1 iko izolacije, starinskega Va, so oni politično že dav-° “trpeli poraz. cel”*15! ljudje v Ameriki si-bial n'S° a'bki, toda kdor le Priz° Pozna Ameriko, mora ne->ziati. da oni niso najmoč-iskr' Mnogo več je takih, ki Prji en° želijo pomiritev in '>bv*feen Pretežni meri bogve kako r; -ni niti v zadostni me ^^Priprav]jeni Njihova dlle-Pouč'6 Pri tem tudi resna in baiv11-3' Nanje je verjetno ec mislil tisti razočarani P “Pegandist Bi eJrutu ko Američan v je — opazujoč bbžico demonstrantov, ki le n'čevala zbe ameriško čitalnico, V2k,. “Sano in zaskrbljeno Ved (r'^an bo ze tu odkril Anel kot , Ir> tako "o: v°ine proti britanski kro- Po vrsti. Pred In-Jičan " tako tarna Ame-Protiu 7 smo hvalili svoje 0 Pnialistične tradicije, v Atlantskem paktu pa smo podpirali Nizozemce. Nismo zadovoljili niti prvih niti drugih. Ponovno smo se znašli in ostžfti med dvema ognjema. V arabskem svetu smo teoretično nastopili kot prijatelji nacionalističnih gibanj in teženj — toda obrnili smo hrbet Naserju in se povezali z nepopularnimi režimi, skupno s kompromitiraninli za-padnoevropskimi velesilami. Tako nam je uspelo ustvariti še večje nezadovoljstvo v evropskih metropolah, hkra-pa smo podrli mostove do Egipta. Zopet isto: niti na nebu niti na zemlji! Končno še Alžir in Ciper — povsod smo se našli v sredini, izpostavljeni udarcem z obeh strani, kritikam in napadom tako z desne kot z leve... Ce večina Američanov tako modruje, to še ne sme pomeniti, da je večina bila ali ostala tako brezupno neob-veščena ali apatična. Mnogo je odvisno tudi od tega, kakšni bodo pogoji za nadaljnje pri-lagojevanje, kaj se bo dogodilo izven Amerike ter kdo in na kakšen način bo v največji meri vplival na neob-veščene ali apatične. Nekateri to sedaj delajo, ali vsaj poskušajo delati; z in-ternacionalističnih pozicij, potrpežljivo in vztrajno. Njihovo delo ni lahko, toda njiho-v vpliv na srečo ni majhen. Drugi so zelo nepotrpežljivi in zelo kritični. Od Peruja in Venezuele, do Bejruta in Okinawe, oni vidijo samo tisto, kar jih najbolj bega in plaši: eplimo protiamerika- nizma». Oni se hitro ogrevajo in še laže pretiravajo. In to iz notranjih političnih razlogov, iz strahu, zaradi neobveščenosti, naivnosti in vsega ostalega. Tretji skušajo pomiriti take in podobne zaskrbljenosti vedno bolj popularno matematiko veličine,, po kateri naj bi bila tudi na Ameriki vrsta da plača ceno za ((bogastvo in moč». ker «svet se je vedno bal bogatih in močnih«. Vsekakor imamo tudi drugačna mnenja. Amerika je dežela, v kateri je vse, možno, le prikrivanje lastnih slabosti ne. In to preprosto zaradi tega, ker družba, ki se je ustvarila na tem velikem, kompleksnem kontinentu — ne glede na to, kaj drugi o njej mifclijo' — ni in ne more biti' zaprt«. Objektivnemu očesu ta družba odkriva na široko i svoje vrline i svoje hibe. Ameriška družba ne skriva in ne more skrivati svoje notranje fiziognomije, ker jo šele išče, odkriva in skuša utrditi trajnejše vrednote, ki bo od njih zavisela njena stabilizacija. ALEKSANDAR NENADOVIC (lz uPolitikes) Hladno zrcalo Zelo močni električni loki, ki jih uporabljajo pri kinema. tografskih projekcijah, so nevarni. Visoka temperatura, ki jo dajejo, utegne pokvariti optični sistem in celo sežgati filmski trak. Posredno je torej ogrožena tudi varnost gledalcev v dvorani. Da bi to nevarnost odstranili, so v laboratoriju angleške družbe ((Arthur Rank» izdelali nedavno tako imenovano hladno zrcalo, ki sestoji iz 15 plasti specialnega stekla. To zrca. lo prepušča infrardečo svetlobo, odbija pa 98 odstotkov tako imenovane vidne svetlobe. ARAJSVO 418DIV Vl$£GH»0 GOSflZO 'NOVO f LBJN/ČE KRUHOV! StrtfC^rT vrbmcs O UL O 6 10STAR 14PUK Kifinu 5tb . ottab HIJEPO LW 1 e srn j i J KR. šRHnviči 1 PR GPPrh5 KO JI Mtttovi OpUtlH J ŠOVHtK r BILJE L H % KO L P, 5CRNOO Bfl X 'ILUS DIV. PERU3I USRDVHIK KOTOR OBISK PRI DR. MILČINSKEM predstojniku Inštituta za sodno medicino (Nadaljevanje in konec) SITUflCIOfi 15V1B43 legenda: narodno <£,\robodil vojska okupaf-kvisUnšLs vojska ((Predavanja za medicince imajo ta namen, da usposobijo bodočega zdravnika za določene zdravniško izvedenske storitve. Za ostala bolj specializirana dela iz sodne medicine pa menimo, da jih mora zdravnik poznati, tako da ve, kaj se da ugotoviti in * kdo bo to napravil. Tako se morajo seznaniti na primer s postopkom obdukcije, pa tudi s postopkom za ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti, z raziskavanjem krvnih in podobnih sledov in drugim. Predavanja za jurista pa gredo v tej smeri, da mu približamo delo in medicinski način mišljenja zdravnika-iz. vedenca.« Ko se pogovarjava o njegovih pomočnikih pri delu mi pove, da ima za asistenta dva kemika in dva 'zdravnika, a en zdravnik je v asistentskem postopku in bo vsak čas imenovan za asistenta, razen tega dela na inštitutu še en zdravnik iz JLA. Med ogledom inštituta sva prišla tudi v knjižnico, ki je: ga. Kompetence smo prevzeli PODGORICA • CCTlrie TRUPg StKTOkA TOMMICA Na željo naših čitateljev objavljamo prizorišče V. nemške ofenzive prdtj osvobodilni vojski jugoslovanskih narodov leta 1943, v kateri je v junaških borbah in z nadčloveškimi napori na Sutjeski 19.000 borcem uspelo prebiti obroč nemških, italijanskih in kvislinških čet, ki so nameravale uničiti J dro jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. V borbah na Sutjeski je padlo okrog 8000 borcev; ranjen je bil tudi tov. Tito. Po tej ofenzivi se je sovražnik moral dokončno odreči misli, da bi uničil osvobodilno borbo jugoslovanskih narodov iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu LEGENDARNI ALFRED HINDS ŽE PETIČ POBEGNIL Angleški zapori mu niso kos Zahteva obnovitev procesa, istočasno pa grozi, da bo razkril nečloveško ravnanje z angleškimi jetniki - Iščejo ga v Angliji, Franciji in na Irskem «Ta človek bi bil lahko velik direktor, slaven kirurg, odličen pesnik, najboljši akrobat in celo član glavnega sodišča« je izjavil zelo ugleden Anglež, ko se je v . njegovi družbi govocilo o danes najbolj popularnem človeku v Angliji, Alfredu Georgu Htnčtšu, ki je že petič zbežal iz najbolj poznanih angleških zaporov. Angleško javnost je ta človek, s svojimi naravnost čudežnimi begi iz angleških zaporov, tako zaprepastil in očaral, da se nihče več ne vprašuje, zakaj ni bil Hinds v zaporih .temveč so vsi samo •radovedni, na kakšen način ga bo policija lahko ujela ln kako bo Hinds zopet zbežal. Pravijo, da Angieži tembolj občudujejo tega človeka, ker sami strogo spoštujejo zakone, on pa se iz teh norčuje . Iz angleških zaporov (pa čeprav slovijo kot najstrožji in najbolje zavarovani), je zbežalo že več jetnikov. Sedem železnih vrat in veliko močvirje delita jetnike zapora v Dorthmooru od ostalega sveta. In vendar ni dolgo tega, ko so stražniki našli v celicah posameznih jetnikov (ki jih je skupno 600), kar celo vrsto improviziranih lestev, ključev in še vrsto drugega orodja, ki bi jim služilo pri begu. Vse te stvari Ima danes v rokah Scotland Yard, pa ven- Melle Hanni Ehrenstrasser, 19 letna Avstrijka- Je bila na tekmovanju v Istanbulu izvoljena za oMiss Evropo«. Prihodnje leto bo odšla v Los Angeles, kjer bo tekmovala za naslov lepotice sveta dar mu še ni uspelo dognati, kako so prišle v zapor. Iz tega zapora je pred nekaj meseci pobegnil mladenič, ki je vedno trdil, da je nedolžen. Na še vedn« nepojasnjen način mu je uspelo priti ne samo iz zapora, temveč tudi v stanovanje narodnega poslanca njegove stranke, kateremu je obrazložil vso zadevo. Ko mu je ta obljubil, da bo zahteval obnovitev procesa, se je begunec prostovoljno vrnil v zapor, kjer čaka na razsodbo. Iz tega zapora je tudi Hinds pobegnil. Zato so ga premestili v drug zapor v Thelmsford. Ker pa je prav tedaj pobegnilo iz omenjenega zapora pet ujetnikov, so Hind-sa iz strahu, da bi mu tudi tukaj beg uspel, zopet premestili v tretji zapor. Tako se je Hinds selil iz zapora v zapor. Kako je mogoče bežati iz zaporov, ki so tako dobro zastraženi, se boste vprašali. In kako je mogoče pobegniti v državi, ki se lahko postavlja z najbolj slavno policijo — Scotland Yardom. Pa vendar je mogoče. Samo iz enega zapora ni še nihče do sedaj zbežal. To je zapor na majhnem otoku Mann. V njem je zaprtih 500 ujetnikov, ki pa so, razen tridesetih, obsojeni na lažje kazni. Ce bi zbežali, bi si kazen saimo podaljšali. Samo v ta zapor niso še poslali Hynesa, ker so se bali, da bi jim zopet zbežal in s tem pokazal še ostalim ujetnikom, kako lahko je priti iz angleških zaporov. Alfred Hinds je podoben Chesmanu, ki se v ameriških zaporih že več let bori, da bi se rešil smrti, na katero ga je ameriško sodišče obsodilo zaradi njegovih zločinov. Tudi Hinds se brani sam. V zaporu je doštudiral mednarodno in britansko pravo, ki ju baje bolje pozna, kot sodniki sami. Naučil se je tudi več tujih jezikov ter ga smatrajo za najbolj inteligentnega človekia, kar jih je bilo kdaj koli v angleških zaporih. Toda Hinds se noče braniti v zaporu. Zato pobegne in se potem iz svojega skrivališča oglaša oblastem s pismi, v katerih pojasnjuje svoj položaj in svoje zahteve. Sam pravi, da je podoben Dickensovemu Oliver Twlstu. »Moje življenje je dokaz, da so Oliver Twi»ti mogoči še danes*. Hinds je ostal še kot otrok brez staršev. Zato so ga zaprli v sirotišnico. In prav iz tiste dobe začenja rasti v njem želja, da bi pobegnil. Tako je dvakrat ušel že iz sirotišnice. Tretjič je že ušel iz zapora in to tako spretno, da so ga zasledili šele ko je prišel na Irsfo. Irske oblasti so Hindsa izročile zopet Scotland Yardu. Toda na sodišču se je Hynes tako odlično zagovarjal, da je bil za svoji beg obsojen na komaj 11 dni zapora. In zopet je Hinds ušel iz dublinskih zaporov. Pustil je pismo, da je zbežal, ker hoče javnosti razkriti nečloveški način ravnanja z zaporniki, istočasno pa dokazati, kako lahko pride v Angliji tudi nedolžen človek v zapor. Toda policija ga je izsledila ter ga v skrbno zastraženem avtu pripeljala pred sodišče. Ko bi moral priti pred sodnike, so našli v sobi zaprte samo njegove stražnike, o njem pa ni bilo ne duha ne sluha. Iz Anglije, Francije in Irske so prišle vesti, da so Hindsa videli, ali v kavarni, ali na letališču, ali v vlaku. Toda vse te vesti so se do sedaj pokazale za neutemeljene. Pred dnevi pa je Hinds poslal svojemu narodnemu poslancu in časopisu «Dai-ly Mail« pismo, v katerem pravi, da se bo prostovoljno zagotovile, da bo prišla njegova zadeva ponovno pred sodišče. Toda sodne oblasti zaenkrat niso odgovorile. Verjetno čakajo, da bo policistom uspelo Hindsa izslediti, ki po njihovem ni mogel priti dalje, kot do Francije. In čakale bodo tudi več let, če bo to potrebno. Angleži ne dvomijo, da bo policiji uspelo prijeti Hindsa Prav tako pa ne dvomijo, da bo Hindsu zopet uspelo zbežati, če bi ne dosegel svojega namena. Za Angleže je Hinds pravi junak, ki mu je danes vse mogoče. In če bo prišel pred sodišče, potem bo verjetno razkril tudi zadeve, ki ne bodo prijetne niti za »angleško policije,, niti za sodne vseh velikosti: v njih so deli teles in organov z raznovrstnimi poškodbami, orodja umorov in samomorov, obleke s sledovi poškodb in ae vnliko podobnega, skratka dokumenti o dogodkih pri katerih je človek zaradi zločina, nesreče ali obupa prišel ob življenje. Naše gradivo je zlasti bogato z obdukcijami, kar So priznali strokovnjaki iz raznih dežel, iz Anglije, Belgije, Nem. čije in Italije. Vidite, reševanje konkretnih, se pravi prak. tičnih nalog nam daje gradivo, ki ga uporabimo za predavanja in ki nam daje smer. nice za raziskovanje. Toda o-perativnega dela je toliko, da imamo vse premalo časa, da b. ga mogli v polni meri teoretično izkoristiti. Naša povezava z življenjem je kar najbolj intenzivna. Ta stoji na trdnih nogah. Lfihko vam pa rečem, da me prav to praktič. no delo in ta nenehna poveza, va z življenjem najbolj vese- Vsi sodelavci inštituta s profesorjem Mileinskim vred so sami mladi ljudje. Ko stopiS med nje, čutiš sveži elan, ki ga izžarevajo okrog sebe in ki preskoči tudi na obiskovalca, ki ga sicer sama vsebina inštituta porazi. To so v resnici Yetiri ljud.'e, ki 30 nePre‘ stano v stiku z življenjem. Pozneje sva se s profesorjem pogovarjala o nalogah toksikološkega oddelka, ki raz. iskuje vse, kar je v zvezi z zastrupitvami, slučajnimi in neslučajnimi ,ali pa tudi s sumom, da je bilo kaj takega po sredi. Tako r.anese pogovor na samomore Prof. Milčinski pravi; eSamomor je pri nas razme. torna pogost. Po obliki se razlikuje od samomorov v drugih deželah in ima nekatere tipične značilnosti, živeli ste v Trstu ih gotovo ste opazili, visoki odstotek samomorov s svetilnim plinom. Pri nas so take zastrupitve, bodisi slučaj-tako lita. Delam najrajši to, kar I ne. bodisi neslučajne, mi življenje neposredno nala- I redke, da praktično ne eksisti- javil oblastem, če mu bodo i oblasti. sicer majhna, vendar prijetna in služi tudi kot predavalnica. Po sredi so podolgovate mize, okrog njih stoli za slušatelje. Ob daljši steni so police, polne knjig; to je strokovna kniižnica, ki je dokaj bogata. Ob krajši steni preseneti obiskovalca vrsta človeškiK skeletov. Ko si jih z malce nelagodnim občutjem ogledujem, pravi prof. Milčinski; «Ta okostja bi ne spadala V knjižnico, vendar nimamo žal drugje prostora zanje«. V sosednem prostoru sem videl zložene kosti s sledovi različnih poškodb, ki mi jih dr. Milčinski tolmači, kateri je od udarcev, kateri od padca in kateri od strelov. «Vidite. na tesnem smo s prostorom, pa tudi s časom,# pravi dr. Milčinski. ((Vsak od teh preparatov bi bil vreden posebnega zaščitnega pokriva, la, opremljen bi moral biti s komentarjem in dostopen slušatelju za študij. Toda to bomo lahko dosegli šele v muzeju novega inštituta, za katerega pa danes pripravljamo šele načrte.« «Zdaj si bova ogledala naš muzej, v katerem naše gradivo preparatov in ostalih dokumentarnih predmetov čaka na ureditev resničnega sodno medicinskega muzeja«, mi pravi, ko stopiva iz sobe, in me popelje naprej po hodniku. Odklenil je vrata, privil luč in stopil v prostor. Kakor pri. bit sem obstal na pragu. Z enim pogledom sem zaobjel njegovo bogato vsebino, ki se mi je zdela vse prej kot spodbudna in ohrabrujoča Noge so se mi prilepile ob tla, tako da me je moral profesor še enkrat povabiti, naj vstopim. «To je muzej groze«, sem rekel pri sebi. Vse premajhen prostor je z gradivom narav nost Zatrpan, vsak kotiček je do kraja izrabljen. Ob vseh stenah so police in police gre. do tudi po sredi prostora. Na policah so steklene posode iiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiimitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimfiiiiii Rqy - jokajoči pevec Njegova «osebna nota» izvajanja pesmi je vzdihovanje, stokanje, jokanje in zvijanje celega telesa - Nima nič skupnega z jazzom - Johnnie je naglušen Nekaj let je že, odkar nastopa v ameriškem radiu, na televiziji, v varietejih ih drugih nočnih lokalih p osebno o-riginalen pevec ameriških popevk — Johnnie Ray. Povsod, kjer se pojavi, navduši poslušalce, zlasti mladino, in je doživel največji uspeh s svojo posebno točko «Cry». Prav ta popevka je zanj še najbolj značilna. Vsa pesem je eno samo vzdihovanje in stokanje in prehaja nazadnje v prani jok. Njegova »osebna nota« je, da na najbolj dramatičen način stopnjuje sentimentalnost pesmi. Povrh pa še izbira prav take pesmi, ki so ali po vsebini ali pa samo po napevu hudo tragične' čustvene, a najpogosteje zelo osladne. Johnnie začenja po navadi pesem z dolgim pretresljivim vzdihom, Nato stoka potem še vzdihuje. Pri tem se dramatično tolče po glavi, se grabi za prsi, za obleko in stoka ter vzdihuje. Takoj nato si v izbruhu nenadnega o-bupa strga ovratnik, kot bi ga dušilo, zvija se v strašnih krčih, pretresljivo kriči in joka. Pri vsem tem ga mladi poslušalci vsi zamaknjeni poslušajo in tudi sami zapadejo v ekstazo. Z njim vred doživljajo vso tragedijo popevke. Tudi oni stokajo, vzdihujejo in se zvijajo. Sploh je v zadnjih letih | tak način izvajanja popevk v i Ameriki zelo razširjen. Saj je prav znani Elvis Presleg i pravzaprav po Rayju posnel svoj način izvajanja pesmi in plesov, Le da jim je■ Preslep dal nekoliko drugačno vsebi- j no in je zaslovel ter obogatel j kot ekralj rok en rollas. Se- i daj je Elvis pri vojakih in I Johnnie zopet lahko kraljuje po ameriških nočnih lokalih. Johnnie tudi sam komponira in igra klavir. Rojen je bit v nekem manjšem kraju severnozahodnega dela Ameri. ke 10. januarja 19Z/. te kot petnajstleten deček je nastopil v radiu. In sicer najprej v Portlandu, potem pa v Los Angelesu. Vendar pa v tistih letih ni kazal nobenih posebnosti niti ni vzbujal pozornosti. Sele leta 1951 so ga ((odkrili«, ko je pel v nekem noč. nem lokalu v Detroitu. Takrat je izvajal neko popevko na tako pretresljiv način, da so vsi poslušalci kar obstali in ko je končal sč navdušenje dolgo ni hotelo poleči, Johnnie — pravo njegovo ime je pravzaprav John Al-vin — pa trpi zaradi neke telesne hibe. Je skoraj gluh. Vsekakor pa brez slušne priprave, ki jo mora imeti neprestano v ušesih, ne ču je ničesar. Pristaši jazza mu odrekajo, da bi bil izvajalec jazza, čeprav je vsakomur znano, da je marsikaj povzel po znanih mojstrih kot sta bila Kap Starr in Billie Hollday. S. A. Boris Pahor VILA NA JEZERU Poročali smo, da je roman Borisa Pahorja sVila ob jezeru« izšel v srbohrvaščini. Tako se na zunaj predstavlja prevod i porast prometnih nesreč. leta 1945 in od takrat vodimo delo vsestransko naprej.« Kako mnogostransko je delo na inštitutu za sodno medicino, sem se mogel prepričati pri naslednjih obiskih. Ko sem prišel drugič k dr. Mil-činskemu, tokrat zarana, sem ga našel, ko mu je taborant-ka jemala kri, Bil je hitro gotov ln ko sva prišla v njegovo delovno sobo, mi je pojasnil, da potrebujejo na inštitutu trenutno prav njegovo krvno skupino, ki ,bo služila kot primerjalno gradivo pri preiskavah o očetovstvu. Po enkrat ali dvakrat na mesec pre. gledujejo na inštitutu kri ma. teram, otrokom in moškim, ki zanikajo očetovstvo. Povprašal sem profesorja o stalno naraščajočem številu prometnih nesreč, o katerih smo zadnje mesece brali v zvezi z delom njegovega inštituta in katerih je v veliki meri kriv alkohol. Pokazal mi je za primero grafikon prometnih nesreč v Ameriki, ki se najviše vzpne v soboto, medtem ko je v nedeljo, nižji kot na primer v sredo ali četrtek, Pri tem se spomnim na poročila iz tržaškega tiska, po katerih bi se moglo sklepati, da je v Trstu najvišji procent, nesreč ravno ob nedeljah. Dr. Milčinski mi to stvar po. jasnjuje; «V Ameriki imajo pri večini podjetij prosto dva dni v tednu in sicer v soboto in nedeljo in zaradi tega je že v soboto, na cestah pravi nedeljski promet. V Trstu, pa tudi pri nas, je ta dan nedelja. Poglejte statistiko iz štirinajstih držav zapadne Evrope za leto 1955; mrtvih je bilo ckiog 35.000 in poškodovanih nad 600.000 zaradi prometnih nesreč. — Pri nas raste število prometnih nesreč hitreje kot število motornih vozil.*) Se pravi, da naše ceste niso bile pripravljene za tako velik promet in so že zdaj preobremenjene. Nasprot. no je v Ameriki: tam je porast števila nesreč počasnejši kot je porast števila vozil.« Povprašal sem prof. Milčinskega po številkah pri nas. »Ta porast nesreč boste najlaže razvideli, če primerjate število prometnih nesreč za leto 1956 z letom 1957. V letu 1956 je bilo v Sloveniji 18 mrtvih in 400 poškodovanih. Leta 1957 pa že 51 mrtvih in 715 poškodovanih. Številka se je torej v enem letu skoraj podvojila.« Na prvi pogled se mi ne zdi. 10 te številke pretirano visoke in to omenim tudi dr. Mil-činskemu. «Nasprotno,», odvrne, «ne glede na število .vozil in prevoženih kilometrov je ta številka zelo visoka.« Zanima me, kolikšen je odstotek nesreč zaradi alkohola. »Pri nas ga cenijo na približno 40 odst. Kot vidite je procent visok, tega se zaveda, mo in zato so tudi ukrepi zoper voznike, ki grešijo z uživanjem alkohola, pri nas sorazmerno strožji. Domala vse prometne nesreče se pri nas preiskujejo tudi z gledišča alkohola in sicer tako pri vozniku kot pri ponesrečencu, pri krivcu kot pri žrtvi.« Prcf; Milčinski me je popeljal v toksikološki oddelek, ki je pravzaprav kemični laboratorij. V njem . j« bilo nekaj, mladih laborantov, ki sva jih zmotila pri detu. Prof. Milčinski me predstavi in pravi, obrnjen proti mlademu dekle, tu: «To je naš najstarejši toksikolog.« Osupnil sem in pogledal naokrog, če se morda le nisem zmotil in bi nekje vendarle zapazil kako osebnost v kolikor toliko zrelejših letih. Toda ne; vodja oddelka je prav to mlado dekle, ki sem mu bil predstavljen, in ki je inženir kemije in je že več kot deset let asistent inštituta za sodno medicino. *)Odkar sva imela s prof. Milčinskim ta razgovor, je mi. nilo več mesecev. Zdaj me je opozoril, da od takrat število prometnih vozil tako hitro narašča, da je vprašanje, če ni danes ta porast že večji kot rajo več. — Zanima vas, kaj bi utegnilo biti temu vzrok? Težko je kaj določenega povedati, vendar bi utegnilo biti vzrok tudi to, da naš svetilni plin precej zoprno diši in če uhaja, ga ljudje hitro opazijo. Pri mnogih drugih državah vidimo, da so med najbolj uporabljivimi s,edstvi tt-■pavala. Tudi pri nas že opažamo porast te vrste samomorov. Pri tem ne mislimo na demonstrativne poikuse, pri katerih »samomorilec« vza. me sano nekaj tablet uspavala in računa, da od tega ne bo utrpel škode. Širša uporaba teh sredstev pa skriva še drugo nevarnost in sicer to, da zaradi neprevidnega čuvanja uspaval kakor tudi drugih zdravil pridejo do njih otroci in se zastrupijo. V čislih je že zmerom lizol: toda na srečo je tudi pri tem le malo uspelih samomorov, vse več le zgolj neuspelih poizkusov, ki pa imajo često vendar hude trajne posledice. Pri tem pogovoru prideva na vprašanje, kako naj se v lakih primerih obvešča javnost. «Preširoka publiciteta utegne izzvati v nekaterih primerih ponovitve,« meni dr. Milčinski. »Vendar se mi zdi važ-neje, ne o čem, temveč kako obveščati javnost.# Spomnim ga na primer Goe. thejevega »VVertherja«, čigar v romanu popisani samomor so nekatere mlade in razgrete glave sodobnikov posnemale. Goethe je iipel v zrelejših letih o tem pojavu svoje posebno mnenje. Res je, da je nekaj mladih ljudi posnemalo Wertherjev primer, toda tisočem drugih je dal prav Wer-ther uteho in jim pomagal razčistiti njihov lastni življenjski položaj, saj je bil Werther izraz iste bolestne «štimung», ki je bila v tisti dobi v zraku. »To utegne biti tudi res,« pravi dr. Milčinski. ((Vendar je treba najti v publiciteti pravo mero in pravi način.« Iz svoje bogate izkušnje mi pripoveduje profesor razne primere tudi kriminalnih zastrupitev, ki so bile nekoč pri nas orecej pogoste, a so zdaj popustile. Na Staje-skem na primer so se ljudje posluževali za zločin arzena, šlo je pri tem povečini za imetje in grabežljivost; pred leti pa smo videli že tak primer zaradi spora med sostanovalci. Med omenjenimi primeri se mi je zdel najzanimivejši tisti, pri katerem je inštitut, in sicer njegov toksikološki oadelek, dosegel nad vse odličen rezultat: ekshumacija trupla po štirinajstih letih in ugotovitev arzena v ostankih trupla. * * * Rezultate svojega študija, svojih izkušenj in opažanj, svojega znanja in spoznanja je zbral dr. Janez Milčinski v zajetni knjigi, ki ji ie naslov «Sodna medicina« (1956). Mirno lahko zapišem, da je ta knjiga standardno delo, kakršnih imamo Slovenci ma-io. Knjiga je pisana v jasnem in stvarnem jeziku brez kakršnihkoli izrazitejših individualnih primesi. Povsod je v ospredju predmet, ki ga avtor obravnava. Vsak zaključek in vsako navodilo je ilustrirano na |ivem primeru. Vendar Milčinskega »Sodna medicina« ni niti lahko niti raizvedrujoče čtivo. V njej je nekopičeno gradivo, ki se je kopičilo skozi leta v inštitutu ln katerega kvintesenca je zgoščena v jasne in uporabne zaključke in pravila. V knjigi je objavljen nenavadno bogat s ikovani material, ki bi ga ne priporočal prerahlim živcem ali človeku v potrtosti. Tudi sam se morem lotiti knjige samo v trenutkih li--avnovešenosti in uravnovešen in vendar je moral biti tudi duh moža, ki je knjigo napisal. Knjiga bo služila kot odličen priročnik sodnemu medicincu, pa tudi zdravniku in juristu nasploh, vendar bi jo priporočil tudi slehernemu pedagogu in javnemu delavcu, saj je v njej zbrana znanost o sredstvih in dejanjih, ki se jih poslužuje in jih vrši temna stran človeške družbe. VLADIMIR BAHTOL — ’4 — 8. julija 1951 Goriško-beneški dnevnik Desničarske ttžnji demokristjanov V Tržiču je uspelo KD izvoliti župana s pomočjo fašističnih in liberalnih glasov Prebivalstvo ni zadovoljno z novim županom Kaj poroča pokrajinsko vodstvo KD? V Tržiču je demokristjanom uspelo pretekli petek »voliti svojega župana s pomočjo fašističnih in liberalnih glasov. Položaj v tržišfci občinski u-pravi j* bil in je še zelo zapleten. Na občinskih volitvah decembra 1956 je demokristia. nem uspelo dobiti petnajst •vetovalcev, t.j. točno polovico vseh svetovalcev. Dva so dobili fašisti, enega liberalci, tri socialdemokrati, štiri socialisti in pet komunisti Prejšnjega demokrščanskega župana Pacorja, kit pripada le vi struji stranke, so odslovili in je ostal le navaden svetovalec. Za župana so izvolili senatorja Rizzattija, ki je bil izraait predstavnik nacionalistične desničarske struje Krščanska demokraciji. Za podžupana pa je bil izvoljen Ouzzi, neodvisnež, izvoljen na klerikalni listi. Krščanska demokracija je takrat za občinske volitve predstavila precej napreden program, da bi preslepila trži-ške volivce. Poleg tega smo bili takrat šele en mesec pozneje za madžarsko vstajo in jasno je, da je precej volivcev dalo zaradi tega svoj glas Krščanski demokraciji, Pro. gram pa je ostal samo na papirju, ker je občinski odbor vodil nazadnjaško politiko kljub temu, da so sodelovali v njem tudi trije socialdemokrati. 2upan Rizzatti pa je kmalu zbolel in občino je dejansko vodil podžupan Cuzzi. Odločna opozicija socialistov in komunistov ni dala miru u-pravniikom občine. Socialni de. mokrati so se našli tako z ramo ob rami z nasprotniki interesov širokih slojev občanov. Občinski svet je lani sprejel soglasno znižanje družinskega davka revnejšim slojem, a prefektura je to znižanje zavrnila. Demokristjan, ski občinski odborniki niso napravili takrat niti koraka, da bi prefektura ta odlok prekliv cala. V zadnjih mesecih pa se je pričela ostra akcija levičarskih svetovalcev za pre-.vzem službe za pobiranje smeti v občinske roke. S številkami je bilo dokazano, da bi bila lahko občina potrošila za to službo 24 milijonov in ne 30 kot jih sedaj plačuje pri vatnemu podjetju. Nič ni pomagalo. Sredinske in desničarske stranke so glasovale za nadaljevanje zakupa. Nejevolja med tržiškim pre. bivalstvom pa je čedalje naraščala. Da bodo levičarske stranke dosegle uspeh na političnih volitvah, je bilo jasno po rezultatih volitev za notranje komisije v ladjedelnici in v tovarni Solvay. Socialdemokrati so se tega zbali in so deset dni pred volitvami izstopili iz občinskega odbora. upajoč s tem pr,dobiti ali vsaj ohraniti dobrohotnost svojih volivcev. Ta poteza pa ni pomagala, ker so socialni demokrati izgubili precej glasov v primerjavi z onimi, ki so jih dobili leta 1956. Velik skok naprej so nanravili socialisti, ki so pridobili kar 900 glasov več kot leta 1956. Ako bi veljali rezultati političnih volitev, bi bila dobila Krščanska demokracija samo 13 in ne 15 svetovalcev. Nekaj dni po volitvah je za posledicami bolezni umrl župan Rizzatti in demokristjan-ski odborniki so bili primorani podati ostavko. Zdelo se je, da ho potrebno razpustiti občinski svet, ker so se pogajanja med KD in PSDI raz. blinila v nič. Socialni demokrati niso hoteli imeti za župana Cuzzija, človeka, ki pro. slavlja samo nacionalistične praznike, pozablja pa popolnoma na take praznike, kot so 25. april ali 2. junij. Zdelo se je tudi, da v samii Krščanski demokraciji nekaj ni v redu. Petkrat so sveto- valci volili in vedno so demokristjani dobili samo svojih petnajst glasov. Pri šestem glasovanju pa so se liberalec in dva fašista glasovanja vzdržali in Cuzzi je bil izvoljen za župana. V Tržiču niso preveč zadovoljni z novim županom in med samimi demokristjani na. rašča nejevolja, ker so se morali zateči po pomoč k fašističnim glasovom. Bolj važna se nam zdi ta odločitev v pokrajinskem merilu, kajti to, kar se dogaja, v Tržiču, mora dati resno misliti vsem ljudem v pokrajini. V KD vladajo pristaši tako imenovane levičarske struje, ki bi radi hoteli. — vsaj na papirju — izvesti številne reforme, ki bi bile dobrodošle prebivalstvu. Kako gledajo torej oni na Guzzijeyzo izvolitev s pomočjo fašističnih glasov? Kaj mislijo njihovi pristaši? Ali mislijo nadaljevati politiko, ki je zelo blizu liberalcem in fašistom, da jo bodo ti odobravali ne samo v Tržiču ampak tudi v Gorici? Kako deluje Gorica na tujca Ko se ji približuje ne diši po vijolicah... Mesto samo pa deluje pomirjujoče Kdor mnogo potuje, se rpd spominja na mesta, katera je obiskal, in na vtise, ki jih je dobil. Zlasti prvi vtisi ostanejo popotniku najbolj v spominu. Tako najprej opazimo večje zgradbe in spomenike, bogate trgovine itd. Cesto nas zanima tudi urbanistika in pa vse to, kar ima zgodovinsko vrednost. Zato se moramo vprašati, kakšne občutke naj bi imel tu jec, ko obišče naše mesto. Menimo, da je naše mesto na splošno tujcem všeč. Za prvi vtis bi sicer dvomili, po sebno če kdo pride v Gorico s severozapadne strani, to je iz Vidma ali po Majnici. Videl Gradbeno dela tovarne za izdelovanje lepenke na državni cesti pri Rupi zelo hitro napredujejo. Ce pojde tako naprej, bodo čez nekaj mesecev pričeli nameščati prve stroje. Prebivalci sovodenjske občine upajo, da bodo imeli prednost pri zaposlitvi MmimMMIIIIIIMtlMHIIIIMtllllMIIIItMMIIIHIIMHinilllltlltllHHIMHtltllllllllllllllimiHlltlllHIIIIII V nedeljo neverjetno veliko nesreč 100.000 lir škode na motociklu zaradi nesreče pri Devetakih Avtomobilist v žensko v Podgori - Zaradi slabe ceste padec motociklista v Št. Mavru V nedeljo je bilo nenavadno dosti nesreč. Potolkli so se motociklisti, ki so bili namenjeni na kopanje k morju potolkli so se kolesarji, ki so sc nič hudega sluteč peljali domov,• pa tudi nemotorizira ni ljudje, ki so neprevidno stopali po lestvi ali pa se jim je spodrsnilo na parketu Skratka, osebje Zelenega križa je bilo v nedeljo zaposleno kot že dolgo ne. Edina sreča pri vsem tem je bila, da nesreče niso bile hujše prirode in da se bodo ponesrečenci «zlizali» v nekaj tednih. Okoli 15, ure sta se na motociklu iz Gorice v Trst skozi Dol peljala 20-letni Fiorenzo Ar.tonielli iz Ul. Ariosto 4, ki je bil za krmilom, ter električar Luigi Selvi iz Ul. Ascoli št. 31. Ko sta se pripeljala do Devetakov, sta se naenkrat znašla na tleh. Patrulja leteče policije je sporočila, da je do nesreče prišlo zaradi tega, ker sta se motociklista pričela na motorju pogovarjati ter zaradi tega izgubila nadzorstvo nad vozilom. Pri padcu sta se oba precej potolkla. Antonielli si je potolkel desni gleženj in ramo ter se bo moral zdraviti kakšnih 10 dni, Selvi pa se je opraskal po desnem stegnu. Nobenega niso pridržali v bolnišnici. Občutno škodo je utrpelo vozilo: o-koli 100.000 lir. Nič hudega sluteč se je v nedeljo okoli poldne vračala 61-letna Romana Cossi iz Ul. Attimis v Podgori s kolesom proti domu, V Ul. Brigata Cu-neo, ko je vozila po desni strani, jo je povozil 47-letni tigovec Francesco Orzan s Korza Italia 97, ki je šofiral giardinetto. Kolesarka se je pri padcu potolkla po glavi in po hrbtu. Na pomoč ji je najprej priskočil sam Orzan, llllllll IIIIIHIIIIIHIIIIIIinillllltilllMIIIIMIMIMMMIIIItllllMMIIMIIIIIIHIMIIIMIIIIIMIIIIIIIIMIIHMIM Rakete v občini Krmin odpravile nevarnost toče Kdaj bo »teverjanika občina rešila vprašanje pristopa svojih občanov v krminski konzorcij za obrambo pred točo? potem pa so prihiteli na pomoč uslužbenci Zelenega križa, ki so Cossijevo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Zaradi možganskega pretresa in poškodb na hrbtu so jo pridržali na zdravljenju. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo ozdravela v 20 dneh. Z rešilnim avtomobilom so v nedeljo pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 27-letnega Rinalda Furlana iz Ul, Sile 5. Furlan je bil v soboto s svojim motorjem v Tolminu. V Mostu na Soči pa se je prevrnil in si poškodoval levo koleno, roke in obraz. Njegov prijatelj ga je pripeljal domov, zaradi bolečin pa je moral Furlan v neueljo poiskati zdravniško pomoč. Cesta v St. Maver je zelo slaba. O tem smo poročali že pred nekaj dnevi. Ob tej priliki smo na to opozorili tudi občinsko upravo, ki je svojega cestarja premestila na solkansko polje. No, v nedeljo je prišlo zaradi slabega cestišča v St. Mavru do prometne nesreče, Z motociklom se je ob 15. uri prevrnil 18-letni mizar Paolo Ciucciat iz Ulice Pontg Torrione 66. Ker je prav takrat prišel mimo neki avtomobilist, je ponesrečenega motociklista odpeljal v bolnišnico BTigata ‘Pavia, kjer so mu obvezali rano, ki jo je dobil na desni nogi, in ga poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh. V nedeljo ob 5. uri zjutraj je šel kmet, 55-letni Girolamo Skocai iz Ul. Monte 4 v Kr-minu, po lestvi na senik, da bi nakrmil živino. Ko se je vračal, se je spotaknil ob vrv in padel okoli 5 m globoko. Pri padcu si je zlomil piščal. Desni gleženj si je zlomila 55-letna Antonia Comel, vdova Sacul iz Ul. Garibaldi 11. Comelovi se je zdrsnilo v sobi. Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nogo zamavčili. Zdravila se bo 30 dni. Ko se je v bližini doma i-gral 8-letni Gianfranco Dreos-si iz Ul. Prato 21, se je ureeal levo podlaket. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu rano obvezali. O-zdravel bo v enem tednu. Prejšnji teden je na več krajih hribovitega pasu krminske in dolenjske občine padala toča. Na področju krminske občine (Bračan, kmetija SATCA itd.) so takoj pričeli streljati 7 raketami, ki so se izkazale za zelo učinkovite. Ze po prvih strelih se je toča razsto-pila in pričelo je deževati. Slabše se je godilo kmetovalcem občine Dolenje, kjer še nimajo raketne obrambe pred točo. Tam jim je potolklo precej sadja, predvsem grozdja. V nedeljo popoldne se je sestal odbor konzorcija, na katerem so pregledali, s kolikšnimi uspehi je delovala raket- na obramba in koliko raket so porabili, da jih bodo dokupili, ker nočejo da bi jih muhasto vreme presenetilo. Kakor smo že poročali, je bil Steverjan tokrat izvzet: toča ga na srečo ni dosegla. Ker pa je treba to vprašanje vzeti resno, smo mnenja, da bi morala občina čimprej izvesti sklep, ki ga je sprejela na neki seji v mesecu maju, da bo namreč skušala pripraviti kmetovalce do ponovnega zanimanja za raketno obrambo pred točo, ki je svoj čas dala v Steverjanu zadovoljive rezultate. Srečna splavitev ladje Ob pisku siren so včeraj splavili v tržiški ladjedelnici motorno ladjo za osebni in blagovni promet »Stelvio«. Splavitev je bila točno ob 12. uri. Nekaj pred tem se je zbralo na tribuni veliko število predstavnikov javnega in gospodarskega življenja gori-ike in tržaške pokrajine. Ob naipovedani uri je botra Ines PeHa prerezala vrv, na kateri Je bila privezana steklenica šampanjca. y trenutku, ko se je steklenica penečega vina razbila ob mogočni lupini, je ladja pričela polagoma drseti proti morju. Na tej prvi poti jo je spremljal žvižg siren ploskanje številnega občinstva, mahanje zastav. Bil je lep dan, kakršnega si je ob takih prilikah lahko samo želeti. Motorna ladja «Stelvio» je sestra «Bemine» in «Brenne-ra», ki ju gradijo za družbo Adriatica iz Benetk. Vse te ladje imajo po 4350 ton. Popravljajo posledice poplav Ker je Soča pri zadnjih poplavah v spodnjem delu svo' jega toka pri prestopu bregov prizadejala veliko škodo divjačini (poginilo je veliko mladih divjih zajcev in je bilo uničenih veliko fazanovih jajc), je pokrajinska lovska zveza naselila v prizadetih krajih 140 mladih fazanov, da se vsaj nekoliko popravi občutna škoda. Krajevni lovci so z veseljem pozdravili to dejanje. Pri padcu z motociklom si je zlomil ključnico V Moši je včeraj ob 10. uri padel iz lastnega motocikla 53-letni Arturo Blanch iz Moše in si zlomil levo ključnico. Zdravniško oskrbo so mu nudili v bolnišnici Brigata Pavia. * * * V tovarni SAFOG je včeraj ob 14. uri padel na desno nogo 37-letnega delavca Jožefa Nikolavčiča iz Ul. S'. Antonio 20 'kos železa. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v nekaj dneh. «»------- Sprejemni izpiti na nižji sr. Na državni nižji srednji šoli v Gorici so v poletnem roku šolskega leta 1957-58 napravili sprejemni izpit ? prvi razred; Boris Bassa, Vladimir Bastiani, Edi Bertossi, Sta-r islav Ferletič, Dušan Križman, Branko Lakovič, Dušan Lapanja, Angel Pahor, Jožef Prinčič, Marijan Sosol, Miloš Tabaj, Emil Valentinčič, Marcel Zaban, Marija Bregant, Ana Ceecutti, Milojka Devetak, Neda Dornik, Marica Frandolic, Adrijana Jarc, Matija Koršič, Marija Lasič, Maja Leban, Doroteja Marassi, N-atuška Marussi, Natjuša Mauri, Milojka Mozetič, Stana Mucci, Joanna Nanut, Marija Pacor, Milojka Paoletti, Nataša Paulin, Ester Plesničar, A-dele Quinzi, Marta Radetič A-na Žnidarčič. J bo sicer napis sDobrodošli v Gorico», a zadišalo mu ne bo ravno po vijolicah ali po ciklamah. Imel bo zato precej lep razgled na Gorico onkraj Soče, s slikovitim gradom, ki kraljuje nud mestom, in ki ga je mogoče opaziti že od daleč, ko se mestu približuješ. Brez lažne skromnosti bomo pri tem pripomnili, da je iz vseh mogočih, tudi bolj oddaljenih zornih kosov pogled na naše mesto res lep. Posebno očarljivi so pogledi z ne katerih krajev v mestu samem, kakor čez stare strehe in parke proti gradu. Kako pa vpliva na človeka Korzo? Prav gotovo tujec kar zadiha, ko gre skozi krasno alejo platan, ki ustvarjajo svojimi košatimi krošnjami posebno poleti prijetno senco. Pod njimi so lepo obdelane grede, z latnikom rdečih vrtnic. Morda ste kdaj poskusili tod hoditi ob jutranjih urah. Ptičje petje vam ustvarja vtis, da ste v gozdu, le včasih se sliši brnenje motorja, s katerim se komu mudi na delo. Lepih in idiličnih kotičkov je v Gorici mnogo. Spomladi so drevoredi v cvetju, poleti pa zadobi listje najrazličnejše barve. Zlasti proti večeru se širi jo prijetne vonjave, in tja hodijo zaljubljeni parčki, katerim je demokrščanska u-prava storila nezaslišano krivico, ko je te ulice skrbno razsvetlila. Lepih stavb ni v Gorici mnogo zato je pa razporeditev kar zadovoljiva. Gorica je prostorno, na široko zgrajeno mesto. Povsod lahko uživaš sveži zrak, če seveda izvzamemo tiste nesrečne momente, ko veje severozapadni veter iz Podgore. Promet tudi ni velik. To je tujcem prav gotovo všeč. In všeč jim je tudi dejstvo, da je Gorica posebno snažno mesto. V Italiji sploh slovi po svoji čistoči . Po vsem tem bi utegnili trditi, da dobijo tujci v Gorici kar najboljše vtise. Obstaja le eno vprašanje: kako to, da kljub prosti coni in videmskemu sporazumu to lepo in prijetno mestece še zmerom životari brez jasnih perspektiv. Ali se bo stanje po ustanovitvi dežele kaj izboljšalo? Skoda, če bo morala Gorica za vedno ostati provincialno mestece, poleg vsega še brez province, kjer bo bivanje posebno priporočljivo za upokojence, ki iščejo miru na stara leta. V ladjedelnici Sv. Marka Dokončni sporazum za škodljivo delo Včeraj je bila v ladjedelnici Sv. Marka^ podpisana zaključna listina' o dokladi za škodljivo, nevarno in težko delo. Ta sporazum je zadnje dejanje velike sindikalne akcije, ki so jo zaključili kovinarji lanske. Jeto in ki je trajala devet mesecev. Pogajanja v okviru obrata so bila zelo težavna zaradi trmoglavosti ravnateljstva ki za dalj časa ni hotelo uveljaviti sporazuma, ki je bil podpisan lani v Rimu. Sporazum vsebuje 27 točk, v katerih so vključene vse postavke o težkem, škodljivem in nevarnem delu. Obenem vsebuje tudi seznam in točno opredelitev zaprtih in polzaprtih prostorov, o čemer se do sedaj večkrat niso mogli zediniti. Delavcem, ki do sedaj niso dobili te doklade, bodo plačali zaostanke v najkrajšem času. Glede uveljavitve tega sporazuma pa bedo morali biti delavci zelo budni, da jih ne bo ravnateljstvo prevaralo. PISMA UREDNIŠTVU uStalen obiskovalec veiesej- ne bi bilo, tedaj se vprašam, man nam piše; J koliko ljudi bi še bilo, ki bi Odkar obstaja tržaški vele- j plačhli 250 lir za ogled stva-sejem, sem njegov stalni j n, ki jih nudijo trgovine v obiskovalec. Prav zaradi tega, 1 katerikoli ulici tržaškega ker od vsega začetka sledim \ mesta? Uspeh nabiralne akcije za novi sedež CGIL Nabiralna akcija za novi sedež nove Delavske zbornice se uspešno nadaljuje. Včeraj je 379 uslužbencev Accgata podpisalo obvezo, da bodo zbrali skupno 751.200 lir za novi sindikalni sedež, skupina uslužbencev Acegata, ki niso vpisani v CGIL, se je obvezala, da bo zbrala 39.500 lir, do sedaj pa so uslužbenci Acegata izročili že 55.855 lir Do včeraj so torej uslužbenci tega velikega občinskega podjetja sklenili prispevati skupno 856 I tujih držav, predvsem Jugo tisoč 555 lir. I slavije in Avstrije, in če teh •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii Še nekaj podatkov trgovinske zbornice za maj Proizvodnja v ladjedelnicah je bila na pot/prečni rai/ni Kritičen je bil položaj samo v ladjedelnici Sv. Roka - Ugodno stanje v Felszegyju njegovemu razvoju, sem se namenil nupisati nekaj vrstic, za katere upam, da jih bo vaše cenj. uredništvo objavilo. Predvsem moram ugotoviti, da je tržaški velesejem v zadnjih letih ostal na določeni višini, s katere se ne premakne, Tu- moram takoj poudariti, da me kot navadnega obiskovalca, kot je toliko drugih. ki plačajo 250 lir vstopnine, ne zanima, če trgovski posli dobro uspevajo, če je bilo sklenjenih več ali manj pogodb, niti me ne zanima kolikšni so kontingenti posa* meznih držav. To zanima gospodarske kroge in mislim tudi tržaško gospodarstvo sploh, a nas, običajne zemljane, ki se na te reči ne razumemo, to le posredno zanima. Vsak obiskovalec, ki plača 250 lir, ne plača vstopnine zato, da bo zvedel, kako potekajo trgovski posli, temveč izključno zato, da nekaj vidi in da se nekoliko pozabava. Ce izhajamo s tega stališča, tedaj je nekaj kritičnih pripomb — mislim vsaj — povsem na mestu. Ko sem dejal, da se velesejem ne premakne z višine, ki jo je dosegel že pred leti, mislim predvsem na okolje, na razstavljene predmete, na gastronomski park itd. Vse kar smo videli letos j ob določenih dneh in urah je ne velesejmu, lahko vidimo in morda v še večji meri in izhi- Privlačnost velesejma je bil tudi gastronomski jiark. Pra-vifn «je bil», ker letos ni več. Spomnimo se samo na gnečo cb paviljonu «Slovenija vino» (naj tu poudarim, da je bila večina gostov italijanske narodnosti) in poslušajmo letošnja obžalovanja obiskovalcev ko so*zaman iskali tradicionalni kiosk. Zaman so tudi iskali kiosk, v katerem so prodajali pristna domača tržaška vina, tako da praktično letos na velesejmu ni bilo moč spiti kozarca vina (izjemo je tvorilo le neko tržaško podjetje, ki je na gastronomskem parku prodajalo navadno vino po 400 lir liter). V restavracijah pa je vse tako drago, da si povprečen obiskovalec ne more tako rekoč privoščiti niti čaše piva! Mislim, dTi sem vam odvzel že preveč prostora. Z ato naj na kratko zaključim: velesejem letos ni nudil obiskovalcem nič takega, da bi si ga bilo vredno Ogledati, in če bo šlo tako naprej, bo vedno manj obiskovalcev. Zato bi priporočil velesejemski upravi, da za prihodnje in seveda tu• di za vsa naslednja leta poskrbi za to, da bodo tudi povprečni obiskovalci prišli na svoj račun. Nekaj koncertov n po izložbah tržaških trgovin. Izjemo tvorijo paviljoni Trčenje vespe z motociklom Na križišču pred kavarno Garibaldi se je včeraj opoldne 19-letni vespist Torquato Bellabdinelli iz Ul. Leoni zaletel v motocikel 32-letne Nives Rivoltove iz Podgore, Ul. Cotonifio 19, ki je hotela zaviti v Ul. 9. avgusta. Rivol-tovo so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili razne rane na obrazu in na rami ter močan udarec na glavi. «»------- Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Svetotržci», F. Perreir in M. Prešle. Mladoletnim vstop prepovedan. VERDI. 17.00: »štirideset samokresov«, B. Stanivich in B. Sullivan, cinemascope. VITTORIA. 17.30: »Bogatin in revež«, H. Jonker in I. Me-yerdorf. CENTRALE. 17.00: »Kraljeva ljubica«, A. Neagle in E. Flynn, cinemascope v barvah. MODERNO. Zaprto zaradi poletnih počitnic. «»—•- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 27,8 stopinje, najnižjo pa 14,2 stopinje. V tržaških ladjedelnicah je bila proizvodnja v maju na običajni povprečni ravni z izjemo ladjedelnice Sv. Roka, v kateri je bil položaj še vedno kritičen zaradi pomanjkanja naročil. V ladjedelnici Sv. Marka je delalo v proizvodnji 1.296 delavcev in so izkoriščali 72,7 odst. naorav (v aprilu 77,9 odst. in v maju 1957 80 odst.) Ob koncu meseca so gradili dve 36,616-tonski turbocistreni za «Esso Petroleum Co. Ltd.« iz Londona in 35.000-tonsko turbocisterno za «BP Tanker Co. Ltd« prav tako iz Londona. V delavnici mostov in dvigal je delalo v proizvodnji 305 delavcev in so izkoriščali naprave 70 odst. (v aprilu 70,5 odst in v maju 1957 80 odst.). Gradili so številna dvigala za industrijo, pristanišča in ladje tako za domače kot za tuje naročnike. Tovarna strojev Sv. Andreja je zaposlovala v proizvodnji 752 delavcev in izkoriščala naprave 101,6 odst. (v aprilu 94,3 odst. in maju 1957 100,7 odst.). Gradili so 27 pogonskih strojev različnih tipov in moči, med katerimi 16 za tuje naročnike in 10 električnih strojev, med katerimi 4 za tujino. V ladjedelnici Sv. Roka so bili zaposleni 103 delavci in je bil položaj še vedno težak, saj so izkoriščali komaj 15,8 odstotkov naprav (v aprilu 15,7 in v maju 1957 69,6). V maju so v tej ladjedelnici samo popravili parnik «Maz-zolla« in postavili pet ladij v dok. Med ostalimi manjšimi ladjedelnicami je bil položaj še vedno ugoden v ladjedelnici Felszegy, medtem ko je občutno slabši v ladjedelnici Sv. Justa. V ladjedelnici Felszegy, so izkoriščali naprave stoodstotno in gradili; 5.500-tonsko motorno tovorno ladjo za družbo »Triestina Marittima di armamento« in dve 12,580-tonski motorni tovorni ladji, pa za brodarja Grenvilla iz Paname. V ladjedelnici Sv. Justa so izkoriščali najirave 58-odstotno in gradili 935-ton-sko motorno tovorno ladjo »Laspeed« za družbo «Aktie-bclaga Trustes« iz Stockholma. V Tržaškem arzenalu so končno izkoriščali naprava 90,7 odstotno (v aprilu 89,8 oost.). Se nadalje so gradili rovi suhi dok, ki je že sko-ro tri četrtine dograjen. Zaposlenih je bilo 1.153 delavcev. premalo, da bi zadostili zahtevam ljudi. Treba bo poskrbet, za kakšno stalno atrakcijo in primerno povečati, predvsem pa obogatiti gastronomski slovenskim problemom na park. Saj so na velesejemski žaškem potrebna pozornost 1,1 vestrt «Citatelj» prosi za objav® naslednjih vrstic: Pred nedavnim sem bral t nekem tržaškem slovenskem tedniku nekaj pohval in )ffr tičnih pripomb k oddajam sl* venskega tržaškega rad**-Strinjam se z omenjenim čl®* kom, vendar bi rad priporni* še tole: Zdi se mi, da niso krajev1* vesti, ki jih objavlja slove«-ska postaja, nič drugega k® samo prevod onih, ki jih el' javlja tržaški radio v italijvf skem jeziku. To opažam & več mesecev, tako da se vi* sih sprašujem, kaj delajo Ijvil je, ki jim je poverjena naloš1 zbirati in pripravljati krajev ne vesti. Poslušalci mi boi1 potrdili, da je bilo še pP enim letom stanje povsem drugačno, saj smo slišali V* ročila o sejah občinskih sVe lov, o novicah s podeželja, r* gistrirani so bili vsi važneft dogodki, ki so zadevali slove* ski živelj na splošno itd. $l' daj pa vsega tega ni več. Z* kaj? Ali ni morda seja detn* sko nabrežinskega občinske5* sveta vredna, da se omeni, & se na primer po drugi stre* omenja, da je bila izročeW zastava neki bojevniški ort* nizaciji? Mislim, da bi morali na & venski postaji pomisliti na f0’ da se tudi med slovenskim življem zgodi kaj takega, k®' je vredno omembe in da i*1'' mo slovensko okolico in p°& želje, kjgr takorekoč ni hiš1, ki ne bi imela radijskega sprt' jemnika. Zato lahko uprav no zahtevamo, da se posvet1 upravi Tržačani, in bi pač morali vedeti, da ob takih prilikah radi kaj dobrega pojemo in popijemo! da se v krajevnih, v— , objavljajo vsi važnejši dog011' ki, ki zanimajo tržaške S^°' vence! SMaammmtt predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanus barvni film: « Bitka pri Fort River (La battaglia di Fort River) HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Upoštevajte nasvete. Občutili boste prikrito neprijateljstvo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kos boste zapleteni zadevi. Brzdajte domišljijo. DVOJČKA (od 21. 5. do 23 6.) Ozračje vas navaja k spravi in razumevanju. RAK (od 23. 6. do 22. 7) Ne utrujajte se z delom. Proti večeru razjasnitev. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Pazite, da ne užalite ljubljene osebe. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Težave s prebavo. Hladnost v stikih z zunanjim svetom. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nevšečnosti v družinskem življenju. Otresite se predsodkov. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V skrbeh zaradi neke-ka nesporazuma, ki pa se bo kasneje razčistil v vzajemno zadovoljstvo. STRELEC (od 23. 11. do 20.' 12.) Tare vas pomanjkanje volje do dela. Prehodne nevihte v družini. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Obisk ali nepričakovano delo vas bo motilo pri običajni dejavnosti: slabo voljo boste premagali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Za vaš altruistični značaj je današnji dan vseskozi ugoden. RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Pripravite se na zelo verjet- .NTA prvo za «General Navigation I no razočaranje, ki pa ne more -rading« iz Londona, drugo | skaliti vaših uspehov. Delegacija 19 tržaških tabornikov, ki jo vodi tov. Drago Pahor, je gost na zletu makedonskih tabornikov, ki traja od 3. do 10. julija. Slika nam kaže odhod tabornikov s tržaške postaje pred nekaj dnevi VOZNI RED VLAKOV PRIHOD/ ODHODI 0.20 B Opčine - Ljubljana -Beograd • Reka 4.00 P Videm 5.18 P Portogruaro 5.28 P Videm 5.37 P Opčine 6.00 R Benetke • Milan 6.20 B Benetke - Rim - Mi- lan • Turin • Zue-rich 6.27 B Videm - Trbiž - Beljak (do 14. septem. bra 1958) 6.35 P Videm 6.58 P Opčine 2.15 P Tržič (samo ob delavnikih) 8.10- B Benetke • Rim - Milan 8.20 B Videm - Trbiž 8.43 B Videm - Trbiž - Du- naj - Pariz - Amsterdam 8.48 B Opčine • Ljubljana 9.43 P Videm 10.15 P Benetke 12.20 B Videm 12.30 P Videm 12.53 R Benetke 13.30 P Benetke 13.45 P Opčine 14.25 P Videm 14.41 B Benetke - Milan -Pariz - Calais 16-10 B Opčine - Reka - Ljub Ijana - Beograd - A-tene • Istanbul 16.20 P Videm 16.50 B Benetke - Bari 17.00 P Benetke 17.37 P Videm 17.53 P Opčine 18.30 P Portogruaro 19.10 B Videm ■ Trbiž • Dunaj • Muenchen 19.30 P Cervignano 20.07 P Opčine 20.17 P Videm 21.10 B Benetke - Milan -Genova - Turin ■ Ventimiglia - Marseille 21.50 P Videm 22.15 B Rim POSTAJA SV. ANDREJA 5.10 P do Drage 7.10 P do Henpelj - Kozine 13.05 p do Drage 17.38 P do Henpelj . Kozine (do 27.9.1958) 21.09 R do Drage 0.12 B Videm (samo ob praznikih od 29.6-do 7.9.1958) 1.05 B Videm 5.30 B Beograd - Zagreb Ljubljana • Opčine 6.24 P Cervignano 7.05 P Opčine 7.18 P Videm 7.30 P Portogruaro 7.38 B Turin - Milan 8.07 P Videm 8.25 B Rim 8.32 B Videm 9.17 P Videm 9.38 B Marseille * Ventimi' glia • Genova TO' rin - Milan • Benetke 9.50 B Muenchen - Dunaj * Trbiž - Videm 11.39 P Opčine 11.50 B Videm 12.05 R Benetke 13.30 P Bari - Rim - Benet- ke 14.05 B Istanbul - Atene * Beograd • Ljubije-na • Reka • Opčine 15.12 P Videm 15.32 B Calais - Pariz - Mi- lan • Benetke 16.50 P Videm 17.00 B Trbiž - Videm (oč 28.9.1958 dalje) 17.18 P Opčine 17.30 B Trbiž - Videm 18.11 P Tržič (samo ob de- lavnikih ) 18.50 P Portogruaro 19.03 R Benetke 19.55 P Videm 20.03 B Ljubljana - Opčine 20.32 B Pariz - Milan - Rim Benetke 21.08 P Videm 21.18 R M i 1 a n - Benetke " Mestre 21.44 P Opčine 22.11 B Amsterdam - Dunaj - Trbiž • Videm 22.46 P Benetke 22.55 B Beljak - Trbiž - Videm (od 29. jun;j® do 14. septembra 1958) 23.50 B Zuerich - Turin - Mi' lan - Rim - Benetke POSTAJA SV. ANDREJA 6.51 P iz Drage 10.05 P iz Herpelj . Kozin* 15.07 P iz Drage 20.49 P iz Herpelj - Kozin* (do 27.9.1958) 22.43 P iz Drage B brzt P potniški R rapido Usoda manjšinskega šolstva na Koroškem Dvojezično šolstvo bi hoteli ukiniti Ere šele za pripravo terena pri obeh vladnih strankah Avstrije Koroško časopisje je pred dnevi na prvih straneh objavilo vesti o nekakšnem kompromisu med SPOe (Socialistično stranko Avstrije) in OeVP (Avstrijsko ljudsko stranko) glede nadaljnje usode manjšinskega šolstva na Koroškem. Te vesti je zdaj potrdila «Sozialistische Korrespon-denz», sicer ne z namenom, da informira javnost o rezultatih koalicijskih pogajanj, temveč da napade nepomirljivo OeVP. Socialistični in klerikalni poslanci so prišli na svojih sestankih do naslednjega ^kompromisa*: 1. Najprej naj zvezna vlada izposluje zakon o ugotovitvi manjšine (Minder-heitsfeststellungsgesetz). 2. Nato naj izvede na dvojezičnem ozemlju, torej na ozemlju, na katerem so zdaj dvojezične šole (63 občin), referendum o pripadnosti k manjšini z vprašanjem: »Slovenec — da a!i»ne». 3 Na podlagi rezultatov tega referenduma naj uredi osnovno šolstvo: v občinah, kjer bi se izreklo za eno ali drugo narodnost manj kot 80 odstotkov ver livcev, naj bi ostalo dvojezično šolstvo; v občinah, kjer bi se izreklo za eno ali drugo narodnost več kot 80 odstotkov, pa bi ga ukinili in nadomestili z nemškimi oziroma slovenskimi osnovnimi šolami. Kot trdi «Sozialistische Korrespondenz*, je vodstvo SPOe ta predlog koalicijske komisije poslancev sprejelo, vodstvo OeVP pa zavrnilo, čeprav so na razgovorih sodelovali tudi poslanci OeVP. «Raabova stranka skuša preprečiti rešitev tega vprašanja do volitev spomladi 1959, , da bi lahko v škodo prizadetih staršev m šolskih otrok u-ganjala demagogijo,* pravi' »Sozialistische Korrespondenz*. To drži, kajti Koroška je razen Dunaja edina avstrijska dežela, kjer so socialisti v večini. V volilnem boju bo OeVP gotovo poskušala pridobiti si z netenjem narodnostnega boja in z nepomirljivim stališčem do dvojezičnega šolstva toliko volivcev, ki jih potrebuje, da doseže premoč tudi v deželnem zboru. Ker torej glede nameravane »rešitve* vprašanja šolstva ni bilo enotnosti, je komisija poslancev izdelala predlog o «začasni reviziji šolske uredbe iz leta 1546. To uredba (ki določa obvezno dvojezično šolstvo v 63 koroških občinah) je baje »pretrda*, ker sili nemške otroke k učenju slovenščine. Premostitev teh «trdot» naj bi do dokončne zakonske ureditve šolskega vprašanja dosegli s sledečimi ukrepi: 1. V šolah ne bi več ocenjevali slovenščine, če starši tega nočejo. 2. Od četrtega razreda dalje bi slovenščino kot obvezen predmet ukinili. 3 Kot obvezen predmet bi slovenščino ukinili na vseh srednjih in meščanskih šolah. Tako si torej predstavljajo likvidacijo dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kajti tudi te vmesne uredbe, ki naj bi veljale do novega šolskega zakona, ne pomenijo v resnici nič drugega kot to! Stališče koroških Slovencev do te umetne »problematike* je znano. Razmere na Koroškem niso take, da bi omogočale resnično demokratične pogoje za referendum o ugotovitvi manjšine. Ugotavljanje narodnosti na osnovi več ali manj izsiljene izjave o narodni pripadnosti je povsem dvomljive vrednosti, ker je izjava danes pač lahko takšna, jutri drugačna, narodnost pa ostane takšna, kakršna je. Slovenska manjšina je dognana (s šolsko uredbo iz- leta 1946 In z državno pogodbo), torej je ni treba šele iskati. Da je ozemlje, za katero gre, dejansko dvojezično, le tudi znano. Zato je treba tudi šolstvo na tem o-zemlju urediti razmeram ustrezno. Izkazalo se je, da je dvojezično šolstvo na Koroškem edini način, kaki onemogočiti narodnostno mržnjo in zagotoviti mir. Zato ni nobenega razloga za spreminjanje ali ukinjanje uredbe iz leta 1946. Spremembe te uredbe, kakor si jih predstavlja komisija koalicijskih poslancev, pa bi povzročile še nekaj drugega in ne samo «o®niljenje nekaterih trdot* : Skonstruirale bi precedenčni primer, ki bi kasneje lahko služil kot izhodišče za dokončno ureditev šolskega problema. Ce bi dc takrat, ko bo sprejet manjšinski šolski zakon, slovenščino ukinili v višjih razredih osnovnih šol, v nižjih razredih pa jo degradirali in bi jo redovali samo na zahtevo staršev, bi nastal v šolstvu položaj, s katerim bi moral zakon računati, če bi nekaj časa poučevali slovenščino same v prvih štirih razredih, in še to na pol neobvezno, je zelo dvomljivo, da bi zakon uvedel slovenščino spet kot obvezen predmet za vse razrede. Nihče pa še ne ve, kaj bo zakon pravzaprav določal. Ali niso torej ta stremljenja po spremembi pogodbe iz leta 1946 hudo sumljivega značaja? Ali nimajo namena, postaviti dunajskega zakonodajalca r.ekega dne pred dovršeno dejstvo, da namreč dvojezično šolstvo na Koroškem sploh ni potrebno, češ da »gre tudi drugače*? Kdor pozna taktiko določenih krogov in političnih sil na Koroškem, niti malo ne dvomi, da bi morali čakati na manjšinski šolski zakon najmanj dve leti, če bi na cpienjeni način spremenili uredbo iz leta 1946 — pač tako dolgo, da bi slovenski pouk na koroških osnovnih šolah domala povsem usahnil. Vsi ti predlogi čakajo seveda šele svgje odobritve voditeljev obeh strank. U-pati je, da se bo v stvarne j šem vzdušju Ballhaus-platza našel kdo, ki bo spregledal, da so te spremembe za manjšino nesprejemljive in da je vsako tire,janje šolskega vprašanja na Koroškem brez sodelovanja prizadetih — račun brez krčmarja. SLAVKO FRAS Iz borb v Libanonu. Na sliki skupina upornikov na cesti v Tripolisu, ko zavrača napad vladnih čet Po desetih dneh neprostovoljnega bivanja v SZ Oblasti SZ so izpustile devet ameriških -—p--------r-r---------------vr—;—t-tt—js----------- Vzhodna Nemčija zahteva pogajanja na ravni diplomatske enakosti z, ZDA za izpustitev ameriških vojakov, ki se nahajajo v Vzhodni Nemčiji TEHERAN, 7. — Sovjetske oblasti so izpustile 8 ameriških pilotov, ki so danes popoldne prispeli z letalom v Teheran. Ameriško letalo, neki transportni «DC-6», je bilo na poletu proti Iranu in Pakistanu. Prihajalo je čez Ciper iz Zahodne Nemčije. Ker je letalo, kot trdijo sovjetske oblasti, zašlo nad Armenijo v sovjetski zračni prostor, so ga sovjetski lovci, ki so se dvignili, prisilili, da pristane. To se je zgodilo 27. junija. Medtem ko so sovjetske oblasti protestirale zaradi incidenta ter cbenem zagotavljale, da se vseh 9 ameriških letalcev dobro počuti, se je washington-ska vlada opravičila zaradi neprostovoljnega preleta me- je ter je prosila za vrnitev 1 c.t o-la letala. , . Predaja ameriških vojakov je bila v Astari v Azerbai-džanu, približno 45o km juž-, novzhodno od Erevana. Prav< tukaj, trdijo Rusi, je prišlo do preleta meje. Zračna pot, ki veže Ciper z “Iranom, gre tukaj okrog 80 km južno od sovjetske meje. Ameriški letalci so se pripeljali v Astaro na sovjetsko-iranski meji. Od tod so pa nadaljevali pot z letalom a-meriškega letalskega atašeja. Ko so prispeli v Teheran, niso hoteli dati časnikarjem ni-kake izjave, čej da morajo najprej poročati svojemu poveljstvu v Wiesbadnu. Verjetno bodo že jutri nadaljevali pot v Wiesbaden, kjer ima Nov razburljiv dogodek v ameriški aferi Goldfine-Adams Odkrit mikrofon v hotelskem stanovanju Goldf inovega odvetnika in Sefa reklame Mikrofon je namestil preiskovalec Shacklette, ki pa za kaj takega od podkomisije v predstavniški zbornici ZDA ni bil pooblaščen WASHINGTON, 7. — Afera Goldfine-Aaams je prešla v naslednje poglavje. Neki preiskovalec podkomisije ameriške predstavniške zbornice, ki vodi preiskavo o tej aferi, je priznal, da je namestil mikrofon v stanovanje v nekem wa-shingtonskem hotelu, kjer stanujeta Roger ter Jack Lotto; prvi je odvetnik, drugi pa vodja reklame Goldfine. Mikrofon je namestil Baron Shacklette, ki se je označil za glavnega preiskovalca podkomisije. Navzočnost mikrofona sta odkrila včeraj zvečer okrog 23. ure Robb in Lotto, ki sta takoj obvestila tisk. Mikrofon je bil postavljen v neki sobi ob stanovanju Lotta. Shacklette, ki se je nahajal v tej sobi, ni hotel odpreti; vdal se je šele, ko je približno uro pozneje prispela policija. Z njim v sobi je bil tudi časnikar Anderson, sodelavec znanega Drewa Pearsona. Da bi se opravičil, je Shacklette dejal, da je dobil nalogo od demokratičnega poslanca Orena Harrisa, predsednika zbornične podkomisije, ki preiskuje afero Goldfine-Adams, naj odkrije, ali je res, kar so trdile informacije Andersona, da se registrirajo telefonssi razgovori članov podkomisije. Pristavil pa je, da ga Harris ni pooblastil za nobeno posebno obliko raziskovanja. Harris, na katerega so se časnikarji takoj obrnili, je potrdil, da ni dal nikoli dovoljenja za take iniciative. Goldfine, ki so ga /buuili sredi noči, se je pojavil pred novinarji v pižami m dejal, da gre za »zelo hud prekršek zasebne intimnosti«. Prav jutri bo Goldfine zopet zaslišan pred predstavniško zbornico zaradi svojih velikih daril Shermanu Adamsu, svetovalcu predsednika Ensenhowerja. Kmalu po odkritju mikrofona je Lotto javil, da so iz neke njegove sobe v hotelu bili ukradeni bančni dokumenti, korespondenca in drugi dokumenti. Poslanec Qren Harris je sklical svojo podkomisijo na posebno sejo, da bi proučila delo Shackletta. Na koncu seje je izjavil, da je Shacklette dobil nalogo, da ugotovi, kaj je res na vesteh, da njegove (Harrisove) telefonske razgovore registrirajo, ni pa seveda bil pooblaščen, da namešča mikrofone v hotelske sobe. Nadalje je Harris dejal, da se podkomisija še ni odločila, ali naj Shackletta odpusti ali ne. Dostavil je, da hoče iti podkomisija vsej stvari do dna. Medtem pa je pravni zastopnik Goldfina zahteval, naj se zaslišanje Goldfina, ki bi moralo biti pred podkomisijo danes, odloži. Dejal je, da je Goldfine zaradi današnjega •iiiiiiiiiiHiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiitiiitMtfiiliffifiiiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiuumtmiiiiiiiittiiitiiiiifmifiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiHtiiiiitHitilUfi Ponekod še vedno zelo slabo vreme Človeške žrtve in velika škoda na Poljskem in v Češkoslovaški Na Koreji 2000 družin brez strehe ■ Zemeljski plaz zasul več hiš in pri tem je izgubilo življenje 16 oseh Se vedno prihajajo iz raznih krajev sveta vesti o nadaljevanju slabega vremena. Zaradi močnih nalivov je nevarnost, da bo poplavljena tudi Bratislava. Več pokrajin na Poljskem je že pod vodo. Naj. večja škoda je bila do sedaj povzročena v pokrajinah ob nemški meji, kjer so morale poljske vojaške enote preseliti ISO družin. Več železniških prog je prekinjenih. Poljska agencija «Pap» javlja, da so postale štiri osebe iz okolice Bratislave žrtve poplav. Pet mostov je popolnoma porušenih. Nič boljši ni položaj na Češkoslovaškem, kjer so poplave močno prizadele predvsem južne predele države. Pet oseb je tzgubilo življenje, sedem pu jih je hudo ranjenih. Poročajo, da reke še vedno naraščajo. Iz Berlina poročajo, da so izgubile zaradi poplav tri ose. be življenje, več pa jih je bilo hudo ranjenih. Dresden in Fretal sta ostala brez e-lektrjčne energije, ker so se stroji v elektrarni zaradi nenadnega navala vode pokvarili. Železniški promet na tem predelu je še vedno prekinjen. Pri reševalnih delih so pomagale tudi sovjetske vojaške enote. Tudi iz Seula na Koreji javljajo o močnih nalivih in neurjih, lej so zahtevala 40 človeških žrtev, kakih 2000 družin pa je ostalo brez strehe. V vasi Sansungri, kakih '80 km južno od Seula, je zemeljski plaz zasul več hiš, pri čemer je izghbilo življenje 18 oseb. Skoda, ki jo : je neurje do sedaj povzročilo, znaša več kot milijon dolarjev. V Italiji se je temperatura na splošno od nedelje na ponedeljek nekoliko dvignila. Ta ko je bilo v nedeljo 30 sto pinj samo v Bologni, medtem ko se je v ponedeljek po- vzpela temperatura na 30 stopinj tud i v Florenci ter v Algheru na Sardiniji. V Bologni pa je bilo 31.2. Včeraj popoldne je bila huda nevihta v Reggiu Emilia, ki je trajala od 17. do 17.30. Pooblačilo se je in začelo deževati, potem pa je začel pihati močan veter. Med dež se je pomešala toča. Promet po cestah še je moral ustaviti. Ko se je nevihta polegla, so se pokazale njene hude posledice. Po cestah je bilo polno opeke, podrtih dimnikov m vej dreves. Mnogo dreves je bilo izdrtih, številne kleti pa tudi nekatere ulice in trgi so bili poplavljeni. Približno ste hiš je deloma odkritih. Pri tovarni Calza Block se je zrušila tretjina 32 m visokega dimnika na neko lopo. Na srečo ni bilo človeških žrtev pač pa za 11 milijonov škode. Gasilci so imeli polno dela pri črpanju vode iz kleti. Med nevihto, ki je razsaja la popoldne nad Monferratom, je strela udarila v dva vola, vprežena p voz. Živali sta zogleneli, kmet, ki ju je vodil, pa je dobil šok. Dva mladeniči/ je zvečer ob 22.30 presenetila nevihta na morju blizu Mestre. Izkrcala sta se in tekla proti nekemu baru, da bi lapi vedrila. Prav vtem pa je veter pretrgal žico elektrovoda visoke napetosti in mladeniča sta se zaletela vanjo. Medtem ko je enega tok samo oplazil, pa je drugega ubil. Hudo posledic« požara v Bostonu BOSTON, 7 — Preteklo noč je izbruhnil v bostonskem pristanišču velik požar, ki je uničil deset pomolov, dve skladišči, več motornih čolnov, deset kamionov in več voz, polnih blaga. Računajo, da znaša škoda milijon dolarjev. Huda nesreča pri bikoborbah TOULOUSE, 7. — Zdravstveno stanje bikoborca Ra-mona Solana, imenovanega So-lanito, je še vedno zelo resno. Kot je znano, je bil Solanito hudo ranjen pri bikoborbah, ki so bile včeraj v Toulousu. Do nesreče je prišlo, ko je Solanito zabodel v besnečega bika še zadnjo «banderillo». Bik se je nenadoma obrnil m Solanita tako močno nabodel, da mu je odprl glavno žilo. Zaradi resnega stanja in velike izgube krvi so Solanita operirali kar v oblačilnicah a-rene ter so ga šele nato prenesli v bolnišnico. Za njim sta v areni nastopila še slhv-na bikoborca Luis Dominguin in Jajme Ostos. Toda med občinstvom ni bilo več pravega razpoloženja. «»------ Skoraj 600 mrtvih za državni praznik ZDA NEW YORK, 7. — Podatki, ki mogoče še niso dokončni, navajajo, da je bilo y času dolgega week-enda ob državnem prazniku 4. julija skoraj 600 mrtvih; 339 zaradi cestnih nesreč, 162 še jih je utopilo in 84 jih je izgubilo življenje kako drugače. Najhujša cestna nesreča je bila pri Springfieldu (Missouri), kjer sta se med nevihto zaletela dva avtomobila; pri tem je izgubilo življenje 6 oseb, dve sta pa bili hudo ranjeni. dogodka »izčrpan irt pretresen«. Vest v pozni uri javlja, da je podkomisija pozneje soglasno sprejela Shacklettovo o-stavko. «»------- Nekaj ujetnikov ZDA so Kubanci že izpustili HAVANA, 7. — Kubanski u-pcrniki so včeraj spustili na svobodo je tri ameriške državljane, ki so bili že nekaj dni njihovi ujetniki. Odpeljali so se s helikopterjem v Guantanamo. Kubanski uporniki imajo v svojih rokah še 42 ameriških in kanadskih državljanov. Kubanski uporniki Fidel Ca. stra pa so izpustili še nekaj ameriških državljanov. Sedaj imajo v svojih rokah še 30 ameriških mornarjev ter še eno ameriško vojaško osebo, nato pa še 3 ameriške civiliste in 1 Kanadčana. Mikojan v Bruslju v italijanskem paviljonu BRUSELJ, 7 — Prvi namestnik ministrskega predsednika SZ Mikojan je danes dopoldne z letalom odpotoval v Moskvo, potem ko je bil tri dni v Bruslju, kjer si je ogledal svetovno razstavo 1958. Včeraj se je Mikojan v spremstvu Fur-ceve ter sovjetskega veleposlanika v Bruslju dlje časa zadržal v italijanskem paviljonu. Zanimal se je zlasti za kemični paviljon ter za zadnje izdelke Fiata. Na koncu se je o paviljonu zelo pohvalno izrazil. robot, po imenu »Perceptrom*, gibal kot normalen človek ter bo zaznaval in spoznaval vse, kar ga Obdaja brez kakršnega koli nadzorstva. Novi robot se bo razlikoval od dosedanjih po tem, da ga ne bo treba predhodno »nahraniti* s številkami in potrebnimi podatki. Novi robot naj bi uporabljali pri automatičnih pristankih letal, kot tudi pri takojšnjem prevajanju pisanih ali govorjenih tekstov iz enega v drug jezik. In še nekaj: robot bo lahko dajal tudi svo. je mnenje o glasbenih kompozicijah, ki mu jih bodo predvajali. Za zdravstveni dvig azijskih dežel NEW YORK, 7. — Sklad OZN za otroško pomoč, ki deluje sedaj že več kot štiri leta, je določil 44 študijskih štipendij za zdravnike, bolničarke in babice za sedem držav v Aziji in Srednjem vzhodu. Štipendiste bodo poslali v Kalku- to, kjer ima sedež «A11 India Institute of Hygiene ahd Public Health*: tu bodo obiskovali tečaje za izpopolnitev v javni higieni ter v pomoči materam in otrokom. Tečaji bodo trajali eno leto. Ta inštitut posluje kot azijski regionalni center. UNICEF mu je v omenjenih štirih letih dodelil 625 milijonov lir finančne pomoči. Tehnično pomoč pa nudi inštitutu Svetovna zdravstvena organizacija. Žrtve hribov LECCO, 7. — V bližini vrha Resegone je strmoglavil neki 20-letni alpinist, ki je vodi) neko skupino. Prijel je za neki kamen, ki se je odkrušil Leto mlajši alpinist pa je iž-gubil življenje na Grigni; nekje mu je spodrsnilo in padel je v globino. Še živega so pobrali njegovi tovariši ter potem spravili v bolnišnico v Lecco; med prevozom pa je umrl. svoj sedež glavni »tan ameriških letalskih sil v Evropi, Namestnik zunanjega ministra Vzhodne Nemčije Otto Winzer je izjavil tiskovni a-genciji Vzhodne Nemčije, da je edini način, da lahko ZDA osvobodijo 9 vojakov, ki so bili zajeti 7. junij*a, pogajanje z Vzhodno Nemčijo na ravni diplomatske enakosti. Namestnik zunanjega ministra je dostavil, da so ameriški poskusi pri Sovjetih, da bi dosegli izpustitev vojakov, nekoristni. Vsi sporazumi med ameriškimi okupacijskimi oblastmi ter Sovjeti o vrnitvi vojakov, ki so zašli v vzhodnonemško cono, so sedaj brez veljave. «»------- Proučevanje položaja žensk delavk ŽENEVA, 7. — Gospodarski in socialni svet Združenih narodov bo v teh dneh proučeval načrt, ki ga je izdelala komisija zg obrambo ženskih pravic. Omenjeni svet bo mora) dati svoje mnenje o predlogih, ki jih načrt vsebuje. S prvim predlogom naj bi v ,vs*h državah proučili položaj žensk delavk, predvsem onih, ki .so matere in ki so družinski poglavarji. Po drugem piedlogu pa naj bi prišlo do ■Sklenitve mednarodnega sporazuma, ki bi določal 'najnižjo starostno dobo za sklepanje zakona in obvezen prepis sklenjenega zakona, Po istem načrtu naj bi s pomočjo mednarodne zdravstvene organizacije uredili v vseh državah zdravstveno službo v korist mater in otrok, Francozi v Bruslju so užalili Flamce BRUSELJ, 7. —• Policija je morala sinoči intervenirati v piostorih mednarodne razstave v Bruslju proti skupini mladih flamskih nacionalistov, ki so hoteli napasti francoski razstavni paviljon. Demonstranti, povečini visokošolci, 'ki so se udeležili proslav »flamskega dneva*, so protestirali, ker ni bilo v francoskem" parviljohu hobenega napisa v flamščini (vsi napisi v javnih lokalih Bruslja, morajo biti namreč v francoščini ir. flamščini, ki sta oba u-radna jezika). Pri spopadih je bilo nekaj demonstrantov ranjenih, več pa jjh je policija aretirala. Kor je prijateljica hotela postati filmska diva Prilaščal si je milijone kot direktor javne ustanove Nepoštenost je odkrila avtomobilska nesreča - Slo je za denar nekega invalidskega zavoda COMO, 7. — Danes se je začel pred sodiščem v Comu proces proti bivšemu direktorju invalidskega zavoda v Aro. zur Giuseppu Coppoli, ki je obtožen, da se je polastil denarja, ki je bil last ustanove. Preiskava je ugotovila, da se je Coppola polastil denarja za kakih 22 milijonov lir. Preiskovalnemu sodniku je Coppola priznal svoje dejanje. Preiskava je pokaizala, da je Coppola kradel že več kot štiri leta in če ne bi prišlo do avtomobilske nesreče, pri kateri je bil Coppola ranjen, bi ostala vsa stvar vsaj še nekaj časa prikrita. Tako pa je moral Coppola v bolnišni- ..■■■•■■mini........................ ■■■■mm Hevarni kosi razbite ladje Dela, ki gledata kakih 6 m iz vode, ita nevarna tudi zato, ker to v njih verjetno »e znatne količine petroleja Robot bo izražal svoje mnenje tudi o glasbenih kompozicijah WASHINGTON, 7. — Ameriška mornarica je javila, da ji je že skoraj uspelo sestaviti električni robot, ki bo lahko nadomestoval človeške možgane v mnogih funkcijah. Ko bo dograjen (približno čez leto dnrtž, se bo" lahlko novi- PARIZ, 7. — Ze 48 ur poziva francosko mornariško poveljstvo vae ladje, ki plujejo iz Evrope v Ameriko ali v o-bratni smeri, naj bodo previdne, da ne pride do morebitnih trčenj. Krneč in kljun nemške petrolejske ladje »Joseph Johan*, ki jo je v soboto popoldne prerezala na dvoje trgovska ladja «Ludwigsha-ven», plavata namreč le vedno na površju med anglonor-manskimi otoki Guernesey in Aurigny, kakšnih 50 milj ■ zahodno od Cherbourga. Morje je sicer mirno, toda zaradi močne megle je vidljivost zelo majhna. Enajst moj posadke «Joseph Johana* je rešila že ladja «Ludwigshaven» ter jih pripe-l,ala v Cherbourg. Prvi po- ladijska dela, ki gledata kakih 6 m iz vode, se je ponesrečil. Zaradi slabe vidljivosti je moral svoje poskuse opustiti. Po nekaterih vesteh naj bi bile v omenjenih dveh ladijskih delih še velike količine petroleja. Iz Cherbourga bosta odplula danes še dva vlačilca, da bi poiskala oba dela ter ju potegnila na odprto morje in ju tam potopila. Z vlačilcema bodo |li tudi potapljači, ki bodo pomagali pri iskanju potopljenih ladijskih delov. Pomorske oblasti so zelo v skrbeh, da ne bi prišlo do novih trčenj, ker plavata o-menjena dela prav na progi, kjer plujejo velike prekooceanske ladje. Sinoči so opazili en ladijski del kakšnih 10 milj vzhodno od Oasqueta, kar skus vlačilca «Procyon», da bi I naj bi pomenilo, da se pomika pognal v zrak in potopil oba | proti obali z veliko naglico. co in drug: so prevzeli njegovo mesto. Pri pregledu knjig pa so ugotovili, da denar manjka. Coppola, ki je že slutil nesrečo, se je hote. še pravočasno umakniti, vendar ga je policija dobila in aretirala. Pred sodniki je Coppola priznal, zakaj je kradel: imel je mlado prijateljico, ki je hotela postati filmska igralka. Zaradi nje je bil pripravljen finansirati tudi snemanje filma, če bi v njem igrala glavno vlogo že omenjena pri. jateljica. Coppola se je opravičeval, da je bil njegov namen povrniti ves denar, ter je zanikal, da bi znašala vsota, ki jo je ukradel 22 milijonov Mr. Preiskovalni sodnik ni upošteval teh opravičil ter je izjavil, da so njegovi grehi še težji, ker je bil Coppola direktor javne ustanove jn to ustanove, namenjene vojnim Invalidom. «»------- Ujeli so ribo težko nad 150 kg REGOIO CALABRIA, 7. — V pristanišču Villa San Gio-vanni so včeraj ujeli velikansko ribo «zastavo» (pešce ban. diera), ki je tehtala nad 150 kg. Žival je zaplavala v tri-oglat prostor, kjer se ustavlja trajekt (ferry boat). Ko so nekateri mladeniči opazili ribo, ki je obupno tolkla proti stenam prostovoljne ječe — izhoda pa ni znala najti *— so takoj od nekod prinesli harpuno ln vrvi in uspeli so žival ujeti in zvleči na pomol. Tudi dveletni otrok med žrtvami zločina LONDON, 7. —j Na neki čuden telefonski poziv se je policija v Minstru odpravila v neko tapetniško delavnico, kjer je naletela na grozno od- kritje: solastnik delavnice, njegov zet ter zetova hčerka, ki je imela dve leti in pol, so bili mrtvi. Ustreljeni so bili s pištolo. Policija je lakoj u-' vedla preiskavo. Uspešno izstreljena raketa «Aerobee» W1NN1PEG (Kanada), 7. — Včeraj je bila z oporišča Fort Churchill (Manitoba) uspešno “izstreljena druga raketa »Ae-ifrobee*. Raketa je dosegla višino okrog 264 km in znanstveniki,-Iti so nadzirali po-skus, so rezultate označili kot »še kar dobre*. naj o prednosti .jL g Ko je včeraj že po polnoči reki mladenič s svojini prijateljem vozil čez Ulico Solano v starem delu Neaplja, sta od druge strani privozili v svojem «600» dve drugi osebi. Začel se je prepir o tem, kdo ima prednost in eden od dveh v «8b0» je potegnil pištolo ter začel streljati v mladeniča. Osebi s «600» sta hitro odpeljali, vendar pa je spremljevalec oziroma prijatelj omenjenega mladeniča še imel čas videti številko na avtomobilu. Policija je potem dognala, da gre za nekega že zranega in večkrat kaznovanega tipa. RIM, 7. — »Antonij in Kleopatra* se bo imenoval film, ki ga pripravlja družba Ale-xandra Produzioni Cinemato-grafiche in za katerega je ža sklenila sporazume o koprodukciji s francoskimi, nemškimi in jugoslovanskimi družbami. Resolucija za univerzitetna gledališča Na kongresu visokošolskih gledaliških centrov so drugi dan odobrili jesolueijo, ki jo je predložil delegat iz. Neaplja in so jo podpisal; jtudi delegati Trsta ' in Bologne, da se na fL. lozofkkih fakultetah u-stanovi' univerzitetni inštitut za gledališče, ter ga še dopolnjuje poudarjajoč potrebo sodelova. nja med docenti in študenti. To sodelovanje ■naj se realizira v univerzitetni gledališki skupini, katere' resnost pri' pripravah se zajamči s poprejšnjim delom v se. minarjih. Italijanski filmi v Karlovih Varih Na filmskem festivalu v Karlovih Varih, ki se je včeraj pričel, bo Italija predvajala filma «Mož v kratkih hlačah* Glauca Pellegrinija, »Dolga modra cesta* Gilla Pontecorva ter kratko-metražna filma «Pustna farsa* in «Benetke, mo. demo mesto*. Kako mora šele na Irskem Statistike navajajo, da je na milijardo 800 milijonov prebivalstva na svetu (brez Kitajske, Tibeta, SZ in Turčije) 468 milijonov katoličanov. Med temi je nad 381.006 duhovnikov. Povprečno je en duhovnik na 1229 katoličanov. Najbolj na gosto so posejani na Ir. skem, kjer ima vsakih 75 katoličanov svojega duhovnika; v Guatemal; pa zadostuje eden za 11.000 vernikov. V Ameriki. Severni kot Južni, pride povprečno en duhovnik na 2000 katoličanov. Ce pomislimo, da je v Italiji povprečje en duhovnik na 757 vernikov. tedaj si lahko predstavljamo, kako mora biti na Irskem! Angležinje imajo najraje Angleže Londonski večerni list «Star» je izvedel anketo kar med ženskami na ulici. Anketa je dognala, da imajo končno angleške ženske le rajši angleške može kot pa italijanske. Italijanski možje, ja izjavila neka mladenka, so lažnivci. Italijanski možje, je izjavila neka druga, nočejo pomagati ženam pri delu doma. Angleži pa so čudoviti, vljudni, simpatični .n odkritosrčni. Samo dve mladenk; sta se izrekli za tuje može. Prva ima raje Američa. ne, druga pa bi hotela moža, ki bi bil na pol Francoz, na pol Anglež. Toda nobena ni rekla, da bi hotela Italijana, pa čeprav samo na pol. «Scippo» se krasno razvija Tud« v Italiji se vedno lepše razvija moderni način tatvine, ki , ga imenujejo »scippo*. Spretni lopovi se pripeljejo z avtomobilom tik ob, hodniku ulic« ter kaki žensk, s hitro gesto ^iztrgajo torbico iz rok. Dogodi se, da ženska torbico dobro drž; in te. daj postane stvar še bolj nevarna. Lopovi namreč ne popustijo, temveč se skušajo ženske na kakršen koli način otresti, vendar tako, da obdržijo torbico. V soboto sta dva taka zlikovca v Rimu ukradla najprej avto in potem sta neki ženski iztrgala torbico s 190.000 lirami. Ker se je ženska zagrabila za avto, sta zavozila tesno ob nekem drugem stoječem avtomobilu, da se je spustila. Ta dva je policija že ujela in odgo. varjati bosta morala še za druge zločine. Gotovo so bili jezni tisti trije tatovi, ki so včerajšnjo noč Po opisanem sistemu v Florenci ukradli neki mladenk; torbico, pa so notri našli le 250 lir. - Tretji iz vrste najboljših : Ascari - Castellotti - M us so Luigi Musso - najboljši italijanski pilot izgubil življenje med dirko v Reimsu Zmagal je Haivthorn s Ferrari - Bivši svetovni prvak Farina obtožuje... - Žalovanje. v svetovnih športnih krogih - - -r . v#-v,Š Z Lulgijem Mus.iom je Italija izgubila svojega trenutno najmočnejšega avtmobil-skega dirkača in zadnjega iz vrste velikih po Ascariju in Castellottiju. Luigi Musso se je rodil 28. julija 1924 v Rimu in bi ta mesec dopolnil 34 let. Kot avtomobilist se je začel udejstvovati leta 1950 in od takrat je dosegel v svoji športni karieri izreden vzpon katerega je prekinila tragična usoda na dirkališču v Reimsu v Franciji. L. 1950 je Musso nastopil i avtomobili manjše kategorije in že s svojimi prvimi dirkami je vzbudil pozornost. Prvo absolutno zmago je dosegel še isto leto v Neaplju v handicap vožnji. Naslednje leto je bil prvi v kategoriji «Gran Turizem» za spomenico «Vesuvio». V l. 1952 je dosegel tri druga mesta, četrto leto svojega športnega udejstvovanja pa se je že začel uveljavljati v močnejših kategorijah kot pilot velike bodočnosti. Bil je absolutni zmagovalec dirke po Umbriji, na dirkališču v Avellinu in dirke na progi Vermicino-Rocca di Papa ter zmagovalec v svoji kategoriji nu dirki po Calabriji. na dirkališču v Reggio Calabriji, v dirka Bologna-Raticosa in v dirki za zlati pokal Sicilije. Tega leta je bil tudi proglašen za absolutnega prvaka športne kategorije in za italijanskega prvaka kategorije 2000 cmc-žport. L. 1954 se je Musso začel uveljavljati v mednarodnem merilu. Bil je 4. absolutni in prvi v kategoriji 2000 cmc na 1000 km v Buenos Airesu, prvi v kat. 2000 cmc v dirki po Siciliji, tretji na sMille miglias, prvi v dirki za veliko nagrado Neaplja, drugi absolutni za sTargo Florio», prvi na dirkališču v Caserti, zmagovalec krožne proge v Caserti in zmagovalec krožne proge Pescari za avtomobile formule 1. Istega leta je bil prvi tudi v kat. 2000 cmc na eTourist Trophg Dundroadu, drugi absolutni v dirki po Španiji za formulo 1 in italijanski prvak kat. 2000 cmc za l. 1954, Leta 1955 je ohranil ta naslou in dosegel vrsto lepiti uspehov. Častno se je plasiral na dirkah v Argentini, bil je prvi za veliko nagrado Supercortemaggio-re, drugi za Veliko nagrado v Bordeuuru za formulo 1 in vedno me o prvi mi na dirkah za veliko nagrado Belgije, Nizozemske, Anglije in zmagovalec velike nagra- de v Senegalu. L. 1956 je Musso prestopil k hiši Ferrari in dosegel prvo veliko mednarodno zmago v dirki va Veliko nagrado Argentine skupno s Fangiom. S Schellom je bil drugi v 12-urni dirki v See-b ringu, drugi absolutni v dirki za formulo 1 za veliko nagrado Siracusa, tretji na iiMille miglias in tretji za v. n. Schell. Januarja 1957 je s Haw thornom dosegel absolutno prvo mesto na 1000 km v Buenos Airesu in tretje s Collinsom decembra v dirki za v. n. mesta Buenos Airesa. Lani je dosegel tudi najhitrejši krog in absolutno drugo mesto v dirki za v. n. Francije, prvo mesto v Reimsu na istem dirkališču na katerem ga je včeraj zalotila smrt, drugo mesto v dirki za v. n. Anglije in Evrope, četrto mesto za v. n. Nemčije. Tega leta je bil proglašen za absolutnega prvaka Italije, bil pa je tudi na prvih mestih lestvice za svetovno prvenstvo Letošnje leto je začel z drugim absolutnim mestom o dirki za v. n. Argentine in nekaj dni pozneje z drugim mestom v dirki za nagrado Buenos Airesa. Z Gende-bienom je bil drugi v 12-urni dirki v Seebringu. Zmagal je v dirki za v. n. Si-racuse in v dirki za eTargo Florios. V dirki za o n. Mo-naca je bil drugi, v Nurburg Ringu pa četrti. V dirki za v. n. Evrope v Francor-champsu je moral odstopiti, zadnji velik uspeh pa je dosegel med poskusnimi vožnjami, za «500 milji, v Monzi. kjer je dosegel »araonost vrtoglavo hitrost medtem ko je moral na dirki sami odstopiti zaradi lažjega za-strupljenja z bencinskimi hlapi. Smrt ga je ugrabila v Reimsu v trenutku, ko je bil drugi za Haiothornom in ko je s polno hitrpstjo okrog 240 km na uro vozil skozi najnevarnejši ovinek dirkališča. Kaj je bil vzrok tragične nezgode? Pilotova utrujenost, nepazljivost pretirana hitrost ali tehnična okvara? Morda to ne' bo mogoče nikoli ugotoviti. Cas pa b« že bil po vseh groznih izkušnjah v zadnjih letih, da se preneha z hlaznirhi utr• kami, ki presegajo moči člo-veškega organizma in da se tudi avtomobilizerh vrne v meje športa, ki naj telo krepi in plemeniti, ne pa uničuje. REIMS, 6. — Mike Hawthorn S Ferrari je zmagal v avtomobilski dirki za veliko nagrado Francije v Reimsu. Startali so vsi najboljši piloti na svetu. Ze takoj po startu se je vnela ostra borba med piloti avtomobilskih hiš Ferrari (Hawthorn, Musso, Collins, Von Trips), Van.wa.ll (Moss, Brookš) in Maserati (Fangio). Najprej sta bila na prvih mestih Hawthorn in Moss, potem pa je sprožil napad Musso z njemu lastno drznostjo in pustil za seboj Mossa, V desetem od 50 predvidenih 'krogov, ko se je približal Hawthornu na 20 m, pa je italijanski pilot na nevarnem ovinku pri hitrosti okrog 24o km na uro izgubil oblast nad voeilom, ki je najprej zadelo ob dvignjeni cementni prizidek ob desni strani proge,- ge odbilo na levo stran, se dvignilo in odletelo v loku kakih 100 m dalje. Med preobračanjem je pilota vrglo s sedeža in je nato" obležal pod avtom, ki je začel goreti. Mussu so takoj priskpčilr na pomoč in ga s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, kjer je kljub takojšnji operaciji zaradi večkratnega zloma lobanje in notranjih poškodb 3 ure pozneje izdihnil. Dirka se je medtem nadaljevala in na prehodu 10. km je Hawthorn vodil z 20” pred Brooksom in 29” pred Mos-som ter Fangiom, Behro in Von Tripsom, med katerimi ce je vnela ostra borba za drugo mesto, v kateri je končno prevladal Moss. Vrstni red nad cilju (Formula 1); 1. Hawthorn (Ferrari) 415 km v ?.03’26”3 s povprečno hitrostjo 201.898 km na uro, 2. Moss (Vanwall) 2.03’45”8, 3. Von Trips (Ferrari) 2.04’21” 4. Fangio (Maserati) 2.05’51”9, 5. Collins (Ferrari) 2.08’46”2, 6. Brantam (Cooper), 7, Hill (Maserati), 8. Bonnier (Maserati), 9, Germi (Maserati), 10. Ruttman (Maserati). Vrstni red za formulo 2. i. Behra (Porsch) 30 krogov v 1.19’45” s povprečno hitrostjo 187,884 km, 2. Collins (Ferrari), 1.20’5”4, 3. Wicken (Cooper), 4. Burges (Cooper), 5. T»ylor (Cooper), 6. Mac Faren (Cooper), 7. Da Silva Re-mos (Cooper) itd. Po smrtnem incidentu Lui-gija Mussa je bivši svetovni prvak Nino Farina izjavil, da je možno, da Musso ni bil pri polnih fizičnih močeh in da je bila _______________„_____—T--, nastopiti v Reimsu komaj te-1 v pobege, tako da je bila pov-den dni po dirki v Monzi in prečna hitrost zelo nizka. Seda bi sploh ne smelo biti do-1 le pri 37. km je prišlo do pr- miuimniHiiiiMtiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiHuiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiMiHiHiiiniHiiiiimi Donavski nogometni pokal C. zvezda - Rude hvezda 4:1 v prvem finalnem srečanju Zelo dobra igra mladih nogometašev jugoslovanskega moštva Boks v Neaplju Lepa ekshibicija Loia nad črncem Douglasom Črnec Wright knockoutiral Alširca Kettanyja v prvih sekundah NEAPELJ, 7. —. Več tisoč gledalcev je nocoj prisostvovalo nastopu evropskega prvaka lahke kategorije Duilia Loia iz Trsta proti mlademu ameriškemu črncu Douglasu. Dvoboj je nudil lep boks in Loi je imel lepo priložnost, da je pokazal vse svoje veliko tehnično in stilistično znanje. Douglas ni pokazal sicer nič izrednega, bil pa je niter, du-hcvit in njegovi udarci so pogosto, predvsem v prvin rundah, zadeli v polno. Njegov način boksanja na srednjo daljavo je odgovarjal evropskemu prvaku. V prvih rundah je moral Loi prepustiti iniciativo nasprotniku, ko pa je spoznal njegov način boksanja, mu je dopustil, da se je utrudil s svojo hitro igro nog in nato sprožil protiofenzivo s serijo gostih u-darcev ob telo. Čeprav ni bil vcljeno nastopati in niti prirejati dve tako naporni dirki v tako kratkem razdobju. Predstavnik hiše Ferrari Charles Pozzi pa je izključil, da bi nesrečo povzročil pilot sam s kakšno napako pri pilotiranju. Svetovni prvak Fangio je očitno tudi pod vtisom smrti Mussa, delno pa tudi že po predhodni obločitvi izjavil, da je bila to poslednja dirka v njegovi karieri. Ves francoski tisk poroča danes pod vilikimi naslovi in z globokimi izrazi žalovanja o tragični smrti mladega italijanskega pilota in pripisuje vzroke le tragični usodi. črnec nikoli v veliki nevarnosti, je Loi vendarle povsem obvladal položaj in boksal poslej bolj za občinstvo kot pa za zmago pred koncem. Dvoboj je potekel korektno, ne glede na nekatere nedopustne prijeme Loia. Loi je potrdil, da je v zelo dobri formi in da je pripravljen na borbo za svetovni naslov. V ekshibiciji pred glavnim dvobojem večera je ameriški črnec Wright že v začetku prve runde knockoutiral Alžirca Kettanyja, ki očitno ni bil dorasel nasprotnik. Dvoboj med Zanabonijem in Bacilierijem v težki kategoriji je bil prekinjen v 5. rundi zaradi poškodbe Bacilierija. VATERPOLO MOSKVA, 7. — Madžarska - SZ 5:3 v povratni tekmi. Kolesarska dirka po Franciji Belgijet Van Geneugden v doslej najbolj monotoni etapi V nedeljski 11. etapi zmagal Italijan Padovan vrstni red nespremenjen Splošni DAX, 7 — Po včerajšnji 11. etapi kolesarske dirke po Franciji, v kateri je zmagal Italijan Padovan, je bila denes na vrsti 12. etapa, ki je po 161 km dolgi progi privedla preostale udeležence «Toura» iz Bordeauxa v Dax. Po doslej najbolj monotoni vožnji je zmagal Belgijec Van Geneugden, ki je prehitel v sprintu 5 spremljevalcev v pobegu, skupno z njimi pa za 2 minuti Padovana in 3 in pol minute skoraj vse ostale, med katerimi se je uveljavil Darrigade, ki je tudi ohranil rumeno majico. Današnja etapa je bila med najbolj monotonimi. . Verjetno je na to vplivalo, dejstvo, da je bila zadnja na bolj ali manj ravnem terenu zapadne Francije in da se bodo že jutri morali preostali udeleženci «Tou-ra» spoprijeti z gorskimi vrhovi, med katerimi je tudi sloviti Aubisque na višini 1710 metrov. Prvič od začetka letošnjega «Toura» se takoj po startu ni- velika neprevidnost i komur ni zljubilo spuščati se BEOGRAD, 7. — V sinočnji prvi finalni tekmi za donavski nogometni pokal je beograjska Crvena zvezda premagala 4.-plasirano moštvo češkoslovaškega prvenstva Rude Hvez-do iz Brna s 4:1 (2:1). Rezultat ne odgovarja poteku igre, ker so bili Cehoslovaki popolnoma enakovreden, tehnično pa na trenutke celo boljši naspfot-ni,k. Crvena zvezda se je odlikovala le z večjo učinkovitostjo. Zmago si je Crvena zvezda zagotovila z dvema nepričakovanima goloma v 5’ ea 6’ prvega polčasa, od katerih pa bi moral vratar vsaj enega ubra^ niti. Prav tako bi moral ubra' niti tudi enega dveh golov, | pokala. ki so ju Jugoslovani dosegli v drugem polčasu. Za Crveno zvezdo so bili u-»pešni Kostič dvakrat ter Mi-lanovič.in Miloševič po enkrat. Poleg Kostiča so se v moštvu odlikovali tudi mladi igralci in med njimi še posebej krilo Stipič, ki je igraje prehajal o-stro obrambo gostov. Crvena zvezda je nastopila v naslednji postavi: Radunovič: Tomič, Stojanovič; Borozan, Spajič, Popovič; Stipič, Milanovič, Miloševič, Šeitularac, Krstič. Povratna tekma bo prihodnjo nedeljo v Brnu. Glede na visoko zmago, ima Crvena zvezda več izgledov za osvojitev vega ofenzivnega poskusa, ki ga je sprožil Nizozemec Van Den Borgh, ki si je pridobil kakih 100 metrov naskoka. Toda glavnina kljub drugačnemu videzu ni dremala in sam Darrigade, ki ljubosumno čuva svojo rumeno majico, je pognal glavnino v zasledovanje, ki se je kmalu uspešno končalo. Sledil je zopet dolg premor, med katerim je Gaul dvakrat zamenjal kolo. Pri 99. km je bilo leteče okrepčevali-šče, skozi katero so kolesarji vozili z 25-minutno zamudo v primerjavi s predvidenim časom. Toda takoj nato je sprožil napad Hoorelbecke, ki pa tudi ni imel sreče. Vendar pa je njegov poskus povzročil zmedo v glavnini, ki se je razbila v več skupin. Pri 103. km je Pintarelli nevtraliziral pobeg Van Geneugdena. Potem so poskušali srečo Rolland, Morvan in Fore, ki pa so bili kmalu ujeti. Do odločilnega pobega je prišlo šele pri 124. km, ko je Van Geneugdenu, Hoevenaersu, Galdeanu, Piet Van Estu, Gaincheju in nekoliko pozneje Angladeju uspelo dokončno zapustiti glavnino. 4 km pozneje je ta skupinica imela že pol minute naskoka, 6 km pozneje pa celo minuto. Pri 137. km je prišlo do kolektivnega padca, katerega žrtvi sta bila tudi Italijana Catalano in Nascimbene, ki pa sta lahko nadaljevala vožnjo brez poškodbe. V tem trenutku se je spustil za ubežniki Padovan v upanju, da bi z njimi dosegel vilj. Toda isto željo je gojil tudi francoski pokrajinski vozač Delberghe, ki se je pridružil Italijanu. Med tem ko je glavnina postopno izgubljala teren, pa sta se Padovan in Delberghe vztrajno približevala vodečim, ki pa so v zadnjih 10 km povečali tempo in tako preprečili Padova-nu in Delbergheju poskus združitve. Ker je naliv nekaj trenutkov pred prihodom v Dax poplavil dirkališče s ciljem, je vodstvo dirke skrajšalo sprint na l sam krog. Ko se je že zdelo, da bo zmagal Gainche, se je v zadnjih 30 m prebil v ospredje Belgijec Van Ge-1 neugden in prvi dosegel belo črto. 2 minuti pozneje sta prišla do cilja Padovan in Delberghe, in 3’25" pozneje pa glavnina, v kateri se je uveljavil Darrigade ob velikem navdušenju someščanov. Vrstni re« v 12. etapi Bor- deaux - Dax (161 km): 1. Van Geneugden (Bel.) 4.11’19" z odbitkom 4.10T9”, 2. Gainche (OSO) z odbitkom 4.10’49”, 3. Hoevenaers (Bel.), 4. P. Van Est (Niz.-Luks.), 5. Galdeano (Sp.), 6. Anclade (CS) vsi z enakim časom, 7. Delberghe (PNE) 4.13’19”, 8. Padovan (It) isti čas, 9. Darrigade (Fr.) 4.14’45”, 10. Gra-czyk (CS), 11. Bauvin (Fr.), 12. Baffi (It.), 13. Wim Van Est (Niz.-Luks.). Sledijo skoraj vsi ostali s časom Darri-gada. Splošni vrstni red po 12. e-tapi: 1. Darrigade (Fr.) 54.31’02”, 2. Favero (It.) z zaostankom 23", 3. Voorting (Niz.-Luks.) 38", 4. Mahe (Fr.) 41", 5. Graczyk 46”, 6. Geminiani 1’47”, 7. Elliot (Medn.) 2’43”, 8. G. Desmet (Bel.) 3’04”, 9. Bauvin (Fr.) 6’23”, 18. Botel-la (Sp.) 6’33”, 11. Planckaert (Bel.) 54.3IV02", 12. Morvan (OSO) 54.39’21”. 13. Van Den Borgh (Niz.-Luks) 54.39’46”, 14. Gianche Ouest (SO) 34.40T8”, 15 Anquetil (Fr.) 54.41’08”, 16. Van Geneugden (Bel 54 ur 41’27”, 17. Barone (PNE) 54.41’31”, 18. Adriaenssens (Bel.) 54.42T5”, 19. Gaul (Niz.-Luks.) 54.42’33”, 20. Robinson (Medn.) 54.42’53”. 22. Bobet (Fr.) 54.43T4", 24. Brankart (Bel.) 54.43’50”, 25. Nencini (It.) 54.43’53”, 32. Baffi (It.) 54.47’#9”, 36. Padovan (It.) 54 ur 49'04", 47. Catalano (It.) 54.53’tl”, 52. Brenioli (It.) 54 ur 57’29”, 53. Bottecchia (It.) 54.57’32”, 58. Dall’Agata (It.) 54.58’34", 59. Ferlenghi (It.) 54 ur 58’35", 65. Nascimbene (It.) 55.00’M”, 61. Pintarelli (It.) 55 ur 33”. Vrstni red ekip po 12. e-tapi: 1. Francija 163.40T0”, 2 Cen-ter-jug 163.48-55", 3. Belgija 163.53’3S”, 4. Niz. - Luksemburg 163.53'59”, 5. Mednarodno moštvo 16400 13”, 6. Italija (Fa-verp. Nencini, Baffi) 164.02’27”, 7. Zahod - Jugozahod I64.07T6”, 8. Pariz - severovzhod 164.23’ in 36”, 9. Španija 164.33’, 10. Švica - Nemčija 164.44’37” _ «*— Športne stave TOTOCALCIO 1, 2, 1, 2, X, 1, X, 1, 1, X, 1, 2, 2, Kvote: 13 točk - 529.500 lir, 12 točk - 26.000 lir. TOTIP 1, 2, X, 1, X. 1, 2, X, 2, 2, 1, 1, Kvote: 12 točk - 948.191 lir, 11 točk - 32.051 lir, 10 točk • 3.205 lir. Italijanski nogometni pokal 5 moštev si je že priborilo vstop v finalno tekmovanje Triestina je zaradi poraza v Valdagnu proti Marzottu Po predzadnjem kolu izločilnega tekmovanja za italijanski nogometni pokal je položaj glede formiranja finalne skupine že precej jasen. Od osmih je znanih že 5 četrtfinalistov, katerih prednost je tolikšna, da jim tudi eventualni porazi v zadnjem kolu ne morejo več škoditi. Ti četrtfinalist; so: Sampdoria iz skupine B, Milan iz skupine C, Marzotto iz skupine E, Fioren-tina iz’ skupine G in Lazio iz skupine H. Za preostala tri mesta so največji kandidati Juventus iz skupine A, katerega pa lahko spodrine Torino, Padova in Brescia iz skupine D, ki imata trenutno enako število točk in torej skoraj enake izglede, ter Bologna iz skupine F, kateri lahko preprečita kvalifikacijo tako Spal kot Reggiana, ki ji sledita z eno točko manj. 5. kolo je poteklo bolj ali manj normalno z enim samim velikim presenečenjem, ki ga predstavlja visok poraz Bologne v Ferrari proti Spalu. Tudi poraz Napolija na domačem terenu proti Laziu je visok, vendar pa spričo dejstva, da nastopa Napoli skoraj izključno z rezervami, ne preseneča. Po petih kolih imata maksil-malno število točk samo, Sampdoria in Fiorentina, ki sta v vseh dosedanjih tekmah zmagali. po štiri zmage in en neodločen rezultati pa so do segli Juventus, Milan in Lazio. Med doslej kvalificiranimi enajstoricami so štiri članice A lige in ena članica B liga (Marzotto). Triestina si je zapravila možnost za kvalifikacijo s porazom proti Marzottu, ki pa je bil predviden. Tržaška enaj-storica, ki nastopa v glavnem brez titularcev. ni mogia nuditi resnega odpora Marzottu, čeprav je tudi ta igral s številnimi rezervami. Tekma je bila v Valdagnu in se je končala z rezultatom 2:0 za domače, ki so prešli v vodstvo v 26’ prvega polčasa z golom, ki ga je dosegel Mosca. Drugi gol so dosegli domači že 3’ pozneje in sicer v 29’ po Biagioniju. V drugem polčasu je imel v 5’ tržaški napadale.c Puia lepo priložnost za zmanjšanje razlike, ki pa je ni znal izkoristiti. V 12’ je R.umieh z mnogo sreče preprečil Bertolazziju reali, zacijo tretjega gola. V zadnjih 15’ so gostje močno napadali, vendar pa so zaradi nepreciznosti zapravili mnogo ugodnih priložnosti. Moštvi sta nastopili V naslednjih postava: Marzotto: Pozzan (Zennari); Buzzachera, Padu|izzi; Oc-chetta, Porra, Svorenisch; Ber-tolazzi, Schiavio, Biagioli, Mosca. Mirabčlli. Triestina: Rumich; Castano, Costelli; Petagna, Merkuza, Rimbaldo; Renosto, Clemente (Puia), Olivieri, Degrassi, At-tilli. Rezultati 5. kola: Skup. A: #Juventus-Biellese 3:1. Torino-Pro Vercelli 3:0. Skup. B: *Genoa-Vigevan0 5:2, ' Sampdoria-*Alessandria 3‘2 Škup. C: *Inter-Milan 4:1, *Como-Simmenthal 2:1. Skup. D: »Brescia-Venezia 1:1, »Padova-Lanerossi 1:0. Skup. E: ‘Udinese-Ravenna 3:1, ‘Marzotto-Triestina 2:0. Skup. F: »Modena-Reggiana 1:1. *Spal-Bologna 6:2. Skup. G: *Prato-Carbosarda 3:1, Fiorentina-*Siena 4:1. Skup. H: Lazio-Napoli 4:0, *Roma-Palermo 1:0. * * # MILAN, 7. — Tajništvo FI GC je za 6. kolo izločilnega tekmovanja za italijanski pokal, potrdilo naslednje antici-pirane tekme: Sreda, 9. julija: skup. C: Milan - Simmenthal (San Siro, 21.30); skup. G: Fiorentina -Prato (21.30). SKUPINA A Juventus 5 4 10 14:5 9 Torino 5 3 11 12:4 7 Pro Vercelli 5 113 3:12 3 Biellese 5 0 1 4 5:13 1 SKUPINA B Sampodoria 5 5 0 0 17:4 10 Genoa 5 3 11 14:8 7 Alessandria 5 11 3 10:10 3 Vigevano 5 0 0 5 4:23 0 SKUPINA C Milan 5 4 1 0 17:5 9 Inter 5 2 1 2 11:9 5 Simmenthal 5 2 0 3 11:10 4 Como 5 ' 0 4 3:18 2 SKUPINA D Padova 5 3 0 2 10:8 6 Brescia 5 2 2 1 5:7 6 Venezia 5 1 2 2 9:8 4 L. B Vicenza 5 1 2 2 3:4 4 SKUPINA E Marzotto 5 4 0 1 8:5 8 Udinese 5 2 1 2 7:5 5 Triestina 5 2 1 2 9:8 5 Sarom Rav. 5 1 0 4 6:12 2 SKUPINA F Bologna 5 3 1 1 11:10 7 Spal 5 3 0 2 17:8 6 Reggiana 5 2 2 1 6:6 6 Modena 5 0 1 4 5:15 1 SKUPINA G Fiorentia 5 5 0 0 14:3 10 Prato 5 2 0 3 8:7 4 Siena 5 2 0 3 6:9 4 Carbosarda 5 1 0 4 5:14 2 SKUPINA H Lazio 5 4 1 0 17:6 9 Roma 5 3 0 2 9:7 6 Palermo 5 113 8:14 3 Napoli 5 1 0 4 6:13 2 imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiMiiiiiiiitiiiHiiiiMmmiiiitiiiiitiiiiMitiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiii Mednarodni atletski miting v Moskvi Lorger brez konkurence v teku na 110 m z ovirami Ostali izvrstni rezultati: višina - Čenčikova (SZ) 1,75, kopje - Sidlo (Polj.) 80,15 krogla - Skobla (ČSR) 17,69 MOSKVA, 7. — Včeraj se je začel v Moskvi veliki mednarodni atletski miting, na katerem nastopa tudi nekaj jugoslovanskih atletov. Doslej se je med njimi najbolje odrezal Stanko Lorger, ki je zmagal v teku na 110 z ovirami s časom 14”5. Lorger je vodil od začetka do konca. Drugi je bil Veselski (CSR) 14”9 .tretji pa Petrov (SZ) 15”. V skoku v višino za ženske je zmagala Rusinja Cenčik z odličnim rezultatom 1,75, ki jc le za 2 cm slabši od uradnega svetovnega rekorda. Jugoslovanka Olga Gere je bila s skokom 1,60 peta. Isti rezultat so dosegle tudi tri tekmovalke pred njo. Danes so od Jugo- | Slovanov nastopili Murat, Marjanovič in Rajkova. V teku na 1500 m je bil Murat šele sedmi, zmagal pa je Jung-wirth (CSR) s časom 3’46’5. V teku na 400 m je bila Rajkova šesta. Marjanovič pa je v skoku v višino dosegel rezultat 196 cm. Več tekmovalcev je preskočilo višino 2 m. V teku na 5000 m je zmagal Madžar Szabo s časom 14’8” pred Zukovom (SZ) 14’9”. Razen rezultata Cenčikove v skoku v višino, je bilo doseženih še nekaj drugih odličnih rezultatov. Poljak Sidlo je vrgel kopje 80,15. Cehoslovak Skoblk pa kroglo 17,69 m daleč. z 2:0 dokončno izpadla Sobota, 12. julija: skup. C: Como - Inter (21.30), skup. H: Lazio - Roma (21.30). Ostale tekme bodo odigrane ▼ nedeljo 13. julija po naslednjem programu: Skup. A: Torino - Juventus, Biellese - Pro Vercelli; Skup. B: Sampdoria - Genoa, Vigevano * Alessandria; Skup. D: Padova - Brescia, Venezia - Lanerossi; Skup. E; Udinese - Triestina. Sarom R. - Marzotto; Skup. F. Bologna - Zenit Modena, Reggiana - Spal; Skup. G: Carbosarda ■ Siena; Skup. H: Palermo - Napoli. «» ------ Dirka po Avstriji Durlacher vodi po drugi etapi SPITAL, 7. — V nedeljo se je začela kolesarska dirka diletantov po Avstriji, katere se udeležujejo tudi italijanski dirkači. V prvi etapi od Dunaja do Gradca (212 km) je zmagal Avstrijec Ignatovich pred Belgijcem Paulissenom in Italijanom Bernardellom. Jugoslovani so dosegli naslednja mesta: 19. Žirovnik, 32. Bajec, 35. Šibenik, 36. Valant. V današnji drugi etapi od Gradca do Spitala (224 km) je zmagal Avstrijec Friedbacher s časom 6.23’57” pred Durlacher-jem. Jugoslovani so se uvrstili ria naslednja mesta- 16. Bajec 6.32’H”, 17. Žirovnik 6.32T2”, 40. Šibenik 42. Valant s istim časom. V splošni klasifikaciji vodi po 2. etapi Durlacher (Avst.) pred rojakom Schweigerjem. NOGOMET 20. in 24. julija tekmi za kvalifikacijo v A ligo MILAN, 7. — Ker je zvezna prizivna komisija FIGC sporočila, da bo svojo odločitev v zvezi s prizivom Atalante izrekla nepreklicno 13. julija, je odbor predsedstva sklenil, da bo prva kvalifikacijska tekma za vstop v I. ligo med 17. enajstorico iz A lige in 2. e-najstorico iz B lige 20. julija na nevtralnem terenu v Bologni ob 18. uri, povratna tekma pa v četrtek 24 julija v Rimu ob 18. uri. Tekmi bosta v režiji nacionalne zveze v skladu z obstoječimi pravili. Klubi Bari. Ata-lanta in Veroha, ki so direktno zainteresirani na kvalifikacijskih tekmah, morajo urediti vse potrebno, da bodo pripravljeni za ti tekmi'. Triestina razprodaja .. Castano k Juventus? TURIN, 7. — Po nepotrjenih vesteh iz Turina naj bi Juventus kupd od Triestine branilca Castana. Po razbitju pogajanj za prestop Muccinellija k Milanu, so se danes uspešno zaključila pogajanja med Muccinelli-jem in Juventusom. Tako se bo desno krilo Muccinelli po dveh le*»h nastopanja za rim* ski Lazio vrnil v svoj nekdanji klub. TENIS VARŠAVA, 7. —- Poljska teniška zveza je sporočila, da se bo polfinalni teniski dvoboj za Davisov pokal med Poljsko in Italijo začel 18. t. m. V Varšavi. ___________PLAVANJE ________ TRST. 7. — Med plavalno prireditvijo za zvezni pokal je Bruno Bianchi izboljšal italijanski rekord na 400 m prosto za juniorje s časom 4’57”5 (prejšnji rekord: 5’6”9). Nov rekord ne bo priznan zaradi nepravilnih mer bazena. VLADIMIR BARTOL" 121. AL A M UT »Rekli so da sta bila oba mladeniča, ki sta se vpričo naših slov ubila i poprej v raju. Kako bi sicer tudi šla . tolikšnim navdušenjem v smrt?» »Kolikor sem star, o čem podobnem se nisem shsal. Ah ima potemtakem kakšen smisel, da se borimo proti tako m gočnemu preroku?* . »Mar so izmailci Turki ali Kitajci, da jim je sultan napovedal vojno? Iranci so, kot smo mi in dobri moslemL* »Veliki vezir bi si hotel spet pri sultanu pridobiti mtloet. Zato nas je poslal proti Alamutu, da bi se zazdel važen m potreben. Poznamo take zadeve. Nismo mi od vceTaj'» • »Prava sreča, da je naš emir tako pameten moz. Njemu se nikamor ne mudi. Ko bo pritisnil mraz, poj demo peč od tod v naša prezimovališča na jugu.» »Zares, neumno bi bilo, da bi se borili zoper nasprotnika, ki ga nihče ne sovraži.* Molče sta velika dalja spremila Hasana v njegovo sobo Vrhovni poglavar je bil očividno močno utrujen. Vrgel Je beli plašč z ramen in legel na blazine. Velika daija sta stojč obstala. »Ali vesta, koga danes pogrešam poleg sebe?» je naposled prekinil molk. »Omarja Hajama.* »Zakaj ravno njega?* Abu Alijev glas je bil trd in mračen. »Ne vem čisto točno.’Hotel bi se pogovoriti z njim.* »Ali te teži vest?* Buzruk Umld ga je ostro pogledal. Hasan se je nehote dvignil. Vprašujoče je sri v velika daija. Na vprašanje ni odgovoril. »Ali veš, da sem bil ono noč, ko si odšel za nekaj časa v vrtove, kjer so bili mladeniči, predlagal Abu Aliju, da bi te pobila in vrgla s stolpa v šah rud?* Hasan je nehote prijel za ročaj sablje. »Da, obšla me je neka slutnja. Zakaj nista izvršila naklepa?* Buzruk Umid je skomizgnil. z rameni. Abu Ali je ves prepaden strmel vanj. »Prej mi je bilo žal, da sem bil takrat Cjdnehal.* »Vidiš. Nemara sem si bil zato zaželel Omarja Hajama. Toda ne misli, da se česa bojim. Samo želim si, da bi se o. vsem z nekom razgovoril.* »Govori. Poslušala bova.* »Zkstavljam vama vprašanje: Ali je otrokovo veselje nad pisanimi igračami pravo veselje?* »Čemu spet po takih ovinkih, Ibn Saba?* je dejal z vidno nestrpnostjo Buzruk Umid. »Kar nama misliš povedati, nama povej naravnost.* »Rekla sta, da me bosta poslušala.* Hasanov glas je bil spet trd in odločen. »Nisem začel, da bi pred vama opravičeval svoje ravnanje Hotel sem samo, da bi ga vama razložil. Jasno je, da je otrokovo veselje nad pihanimi igračami prav tako občuteno, kakor denimo veselje odraslega moža do denarja ali do žene. Gledano s stališča slehernega poedinca, je vsako veselje, ki ga občuti, pravo, resnično veselje. Vsakdo je pač lahko samo na svoj način srečen, če torej nekomu pomeni umreti srečo, potem se pač prav tako veseli smrti, kakoT nekdo drug denarja ali žene. Po smrti pa ni več obžalovanja.* »Rajši živ pes kot mrtev kralj,* je zamrmral Abu Ali. «Bodi pes, bodi kralj, umreti boš moral. Zatorej: Bolje kralj!* »Ti lahko govoriš, ki si si vzel oblast, da gospodariš nad življenjem in smrtjo,* je dejal Buzruk Umid. »Toda jaz sem rajši zadnji pes na cesti, kot da bi umrl take smrti, kot sta umrla tvoja fedaija.* »Nisi me razumel,* je odvrnil Hasan. »Mar je kdo tebi namenil tako smrt? Med njunim in tvojim stališčem je neskončna razlika. To, kar je bilo zanju višek sreče, bi navdalo tebe z največjo grozo. Ali pa veš, če ne bi bilo tisto, kar pomeni tebi najvišjo srečo, za nekoga drugega, oziroma z nekega drugega stališča, največja strahota? Nihče izmed nas ne more pregledati svojega ravnanja z vseh zrelišč. To je bilo nemara dano samo brezkončnookemu bogu. Zatorej dopusti, da naj do vsakdo na svoj način srečen!* «Toda ti si fedaije zavestno zavedel v zmoto! Odkod si si vzel pravico, da ravnaš tako z ljudmi, ki so ti neskončno vdani?!* »To pravico ml je dalo spoznanje, da je vrhovni izrek izmailcev pravilen.* »In pri tem govoriš o nekem brezkončnookem bogu?* Tedaj se je Hasan zravnal. Zdelo se je, kot da bi bil zrasel za celo glavo. »Da, govoril sem o nekem brezkončnookem bogu. Ne Jehova, ne krščanski Bog, ne Alah niso mogli ustvariti tega sveta, v katerem živimo. Sveta, v katerem ni nič odvišno, v katerem sije sonce z isto dobrotljivostjo na ovco in na tigra, na muho in na slona, na škorpijona in na metulja, na kačo in na goloba, na zajca in na leva, na cvetko in na hrast, na kralja in na berača. V katerem zapada boleznim pravični in krivični, močni in slabotni, umni in neumni. Kjer sta sreča’ in bolečina na slepo razsejani na vse vetrove. In kjer čaka sleherno živo bitje enaka končnica: smrt. Vidita' Tega boea sem jaz prerok!* ’ 5 Velika daija sta se nehote umaknila za nekaj korakov. To je bilo torej jedro tega čudnega moža, to je bila ona «blaznost», ono goreče prepričanje, ki ga je tako nezmotljivo vodilo do te točke, na kateri je zdaj stal? Na tihem se je torej vendarle smatral za preroka? In je bilo vse njegovo modrovanje samo slepilo za razum dvomljivcev? Morda tudi za samega sebe? Bil je torej po svoji veri, p0 svojem duhu bližji fedaijem kot pa poglavarjem izmailstva? »Ti veruješ torej v nekega boga?* je vprašal Buzruk Umid s skoraj plašnim glasom. «Slišal si.» Velik prepad je zazijal zdaj med njimi. Velika daija sta se priklonila, poslavljajoč se. «Izpolnjujta svoje dolžnosti! Moja naslednika bosta.* Nasmehnil se jima je v pozdrav, kot se nasmehne oče svojim otrokom. Ko sta bila na hodniku, je vzkliknil Abu Ali: »Kakšna snov za Firdusija!* SEDEMNAJSTO POGLAVJE »Četrto dejanje naše tragedije je zdaj pri kraju* si je rekel Hasan, ko je ostal sam. Zvečer je velel poklicati k sebi Obeido, Džafarja in Abdur Ahmana. Abu Soraka je sporočil trojici njegov ukaz. Med fedaiji je zavrelo. Ko je Obeida slišal, kaj ga čaka, je postal njegov rjavi obraz pepelnato siv. Kakor zver, ki išče, kam bi pred grozečo nevarnostjo pobegnila, je pogledal okrog sebe. Tudi Abdur Ahman se je prestrašil. »Zakaj nas neki Seiduna kliče?* je spraševal. (Nadaljevanje sledi)