k,.k dsn a** *** *** ¡o praxniko». 4 lil* 8*tmUn' sna Holklajs. 4 f PROSVETA __ +GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uiodattkl ta upravnièkt prostori: SM7 South UwodaU Aft. Offico of Publication* tM7 South Lawn dal« Ava. Telephon«, Rock w 111 4U04 .year _, ■•"•» j«*«*rv I«. INI. m» tfe, »Ml »WIM OhtaM^UlM, mtor tto Amt of ü«n«. «I Marto «. IUI CHICAGO, ILL., PETEK. 24. MARCA (MARCH 24), 1939 Bobacrtptloa »«.00 Yaarlj STEV.—NUMBER 59 Acc«ptanea for mailing at special rat« of poiUn provided for fc eooüoo 1108, Act of 0et 1, 1917, authorise on J ihm 14, 1911. elika Britanija in Francija lenili nov sporazum Zunanja ministra obeh držav sta ae izrekla za skupni nastop proti Nemčiji, če bo skušala raztegniti dominacijo nad vao Evropo. Sovjetska Rusija in Poljaka ae niata odgovorili na poziv iz Londona glede aodelova-nja v akciji proti Hitlerju. Nacijski gover-ner v Memelu proglaail združitev z Nemčijo 23. marca, ji minister — Angleški Halifax in ski zunanji minister Bonnet sta sklenila do-t»r in osvojila program, na opodlagi upata ustaviti itorja Hitlerja. Tako se poročila iz Londona v Pa-Program vsebuje sledeče Inflija »e bo upirala vsem tuiora s strani Nemčije, da :la dominantni vpliv v incija podpira stališče An-j; Bonnet je dal glede tega io zagotovilo. va definicija skupnega staje bila dosežena. Velika sija se je obvezala, da bo kocila na pomoč Franciji slučaju nedirektnega na-.i .* ' ^ državi sta za sklenitev dogovora med država-vzhodni Evropi, rlede slednje točke še ni jas-Angleški zunanji urad ¿e ni dobil odgovora od ke unije in Poljske na v, ali sta pripravljeni sode-v akciji proti Nemčiji. 1is, 23. marca. — Diktator Deportacija radikal-cev predlagana Diea predložil zakonaki načrt kongresu Waahington, D. C., 23. marca. — Martin Dies, demokrat iz Te-xasa in načelnik kongresnega odseka, kateri vodi preiskavo neameriških aktivnosti, je predložil zakonski načrt, ki določa de-portacijo komunistov in fašistov, ki niso ameriški državljani. Dalje je predložil osnutek, ki prepoveduje u posli tev oseb, ki so naklonjene komunistom in fašii stom, v federalnih uradih in določa registracijo vseh protiras-nih in protiverskih organizacij pri federalnem državnem depari-mentu. V smislu načrta so komunistične in fašistične organizacije one, ki verujejo, svetujejo, učijo in priporočajo strmoglavi j en je ameriške vlade s silo. Definicija uključuje tudi osebe, ki so od-se je odpeljal na bctfni *?vorne za škodo ali uničenje Deutschland proti Meme-| astnine, sabotažo in agitirajo za strmoglavljenje obstojočega so- Nova poteza angleške diplomacije Liga narodov naj ustavi Hitlerja London, 23. marca. — Samuel Hoare, notranji minister, je v svojem včerajšnjem govoru v parlamentu namignil, da bo sklicana seja sveta Lige narodov, na kateri bo razprava o načrtih formiranja koalicije v Ligi včlanjenih držav, ki naj bi obdala nacijsko Nemčijo z železnim obročem in ustavila diktatorja Hitlerja. Hoare ni hotel podati nobene definitivne izjave o situaciji v centralni Evropi. Rekel je le, da je Nemčija že dvakrat zapretila z rabo obo-i rožene sile v enem tednu in u-spela s svojo grožnjo. Rumuni-,ia je sklenila trgovinsko pogodbo z Nemčijo, dočim je Litva odstopila memelski teritorij Hiter ju. Hoare je dal razumeti, da Anglija ne bo protestirala proti Hitlerjevi aneksi j i Memela. Slično izjavo je podal tudi francoski zunanji minister Bonnet v Londonu, kamor je prišel s predsednikom francoske repub-ike Lebrunom. Bonnet je kon-feriral s premier jem Chamber-ainom, zunanjim ministrom Ha-ifaxom in drugimi angleškimi ministri. jristaniščnemu mestu ob Bal- ki ga je litvinska vlada po tu iz Berlina vrnila Nem-Tja bo dospel danes in slo-1 proglasil priključitev me-efa ozemlja k Nemčiji. Z potujeta admiral Erich A. r, poveljnik nemške bojne rice, in general Wilhelm načelnik poveljstva obo-e sile. Dr. Ernst Neumann, nacijski ij» v Memelu, je včeraj pro-toiral združitev memelskega fitorija z Nemčijo na prvi se-■wnelske zbornice, v kateri »jo naciji večin^. Poslanci Po proklamaciji, da je terito-»pet posest Nemčije, zapeli wn "Deutschland Ueber Al- L Napadalna pogodba med «"¿¡jo in Litvo je bila podpi-** Potem, ko je slednja odsto-» memelako ozemlje Nemčiji, tej »U se obe državi obvezali, * n« bosta bojevali druga drugi in se skupno borili tretji sili, ki bi napadla I* ali drugo. Litva bo imela P°dl*Ki pogodbe prost dostop pristanišča. MoKkv». 23. marca. - Vest o "'Ji memelskega ozemlja po J« bila mirno vzeta na v Moskvi. Sovjetske av-l™* * le čudijo, zakaj je ' t«ko dolgo odlašal z oku-V Moskvi zdaj ugibajo ■"»ih. ki jih bo Hitler pod-» v bodočnosti. krogi so naznanili, da "tudirajo angleško su-¡2» "kupne deklaracije it , r!U"iie' Francije, Ru-^Holj.ke proti agresiji na- Dosltj se še ni- l n« »a in ne proti taki odbor volitve ^ngton. D. C. — Federal-' je odredil volit-' '«»varni Ameri ' : tehfUir m . ArrTf ,,dl<*iti, ali naj T ^""sted Assn. of Iron to - ali pa Ra- ',r**rn Assn., neodvis- _ rrpreientirz pH kolek-n Pihanjih. cialnega reda v državah, ki niso pod fašistično, nacijsko in komunistično kontrolo. "S predložitvijo tega načrta želim pojasniti, da vsebuje sugestije, katere naj kongres do-jro preštudira," je rekel Dies. Več vprašanj s tem v zvezi bo treba rešiti pri zaslišanjih veš-čakov, odvetnikov in odgovornih voditeljev patriotičnih, delavskih in drugih organizacij. Glavno vprašanje je, ali predloženi na-iJrt ograža civilne svobodščine a-meriških državljanov, katere jim garantira federalna ustava. Riti moramo na jasnem, svoji izjavi. "Mi smo proti tro šenju denarja za gradnjo bojnih ladij, letal, topov, orožja in dru gega bojnega materiala. To sma tramo za izdajstvo delavcev, ki trpijo pomanjkanje. Ameriško pripravljanje na vojno na strs ni sovjetske Rusije vodi v de-strukcljo In smrt. Žrtve bodo milijoni Američanov, če bodo stalinisti uspeli v svoji kampa nji.'" , Zmaga kavčukar-skih delavcev Kompanija podpisala pogodbo e Kltchener, Ont., Kanada. — (FP) — Atirl tedne trajajoča stavka pri Dominion Rubber Co., podružnici ameriške korporacije U. S. Rubber, Je bila končana z zmago delavcev, člaaov unije U-nited Rubber Workers (CIO). Stavkarje so v boju podpirsl« unij« CIO in ADF. Stavka je bila končana, ko J« kompanija priznala unijo in pod-pisala pogodbo. Ta določa zvišanj« mezde, oe«murnik, plačo In pol za čezurno delo in zaščito starostnih pravic. Pogodba kri j« okrog 1300 delavcev, Uradniki kompanij« so s« po-služili različnih zvijač, da zlomijo stavko, a nisa uspeli. To J« bila ž« druga v«tika stavka, ki jo j« izvojevaJa unija CAO v Kanadi. Prva j« bila. ko Je G«n«rai Motors Co. v Oshawi po kratki rumunija se podala diktatorju hitlerju Trgovineki dogovor z Nemčijo podpisan BALKANSKE DRŽAVE SE ODDAHNILE BukureAta, RumunlJ«, 23. marca. — Rumunija in Nemčija sta sinoči podpisali trgovinski dogovor, o katerem rumunski vladni krogi pravijo, "da Js ohranil politično in gospodarsko neodvisnost države." Po sklenitvi dogovora je premier Armand Calinescu naznanil odpoklic ru-munskih čet is obmejnih krajev, kamor so bile poslane, ko se je pojavila nevarnost, da bo Hitler invadiral Rumunijo, ker se je upirala sklenitvi pogodbe. Rslkanske države so se nekoliko oddahnile, ko je bila naznanjena sklenitev pogodbe med Rumunijo in Nemčijo. Detajli pogodbe še niso bili objavljeni. V imenu Rumunija je pogodbo podpisal ekonomski minister Jan Dujoiu, v imenu Nemčije pa dr. Helmuth Wohlhat. Dujoiu Je izjavil, da Nemčija ni dobila monopolističnih ekonomskih koncesij. Pakt je le postavil normalne trgovinske odnošaje, od katerih bosta Imeli koristi obe državi. Vprašanje Integralnosti ruirtunskih mej ni prišlo na dnevni red v teku poga-JsnJ. Ogrska Je po podpisu rumun-sko-nemškega pakta zmanjšala militarlstlčne aktivnosti ob rumunski meji. Neko ooročilo, ki ps šs ni potrjeno, se'glasi, da Je Hitler posvaril Ogrsko pred demonstracijami proti Rumunijl. Zgledu Ogrsko je sledila tudi Bolgarija, ki Je tudi poslala vojaške divizije v bližino rumun-ske meje. Obe, Ogrska In Bolgarija, sta morali odstopiti velik kos ozemlja Rumunijl ns podlagi po svetovni vojni sklenjenih pogodb in obe sta zahtevali vrnitev izgubljenih teritorijev. Rumunska vlada je včeraj u-rad no izrekla obžalovanje in s« oprostila pri nemških avtoritetah zaradi obnašanja svojih diplomatov, ker so pričeli demonstrirati v nekem kinogledališču proti filmu, v katerem se j« pokazal Hitler. Kazanje filma ste araniirall ministrstvi leUlstva in bojne mornarice. Ko Js av-dijenca pričela žvižgati, Je nemški poslanik demonstrativno odšel iz gledališča. Letalske neereče razburjajo Nemce Pariz, 23. marca. — Veliko število nesreč nemških letal v Nemčiji In zunaj Nemčije v zadnjih mesecih je alarmiralo načelnike Luftwaffe, militarlstlčne, letalske ustanove, ki kontrolira vse nemško letalstvo. Nemčija ne objavlja poročil o letalskih nesrečsh, niti števlls letalcev, ki se ubijejo v nesrečah. Dvajset oseb Je izgubilo življenje 10. oktobra preteklega l«ta, ko Je nemško letalo treščilo na tla v lielgijl. Teden dni prej je nemško letalo padlo na tla v Švici In deset oaeb je bilo ubitih. Nadaljuje nesreče nemških letal so ae pripetile v drugih krajih in zahtevale veliko število žrUv. stavki priznala unijo avtnih delavcev. Voditelji unije so po radiu obveščali javnost o poteku stavka. Na njihovi strani j« bil tudi župan G«orge Gordon, ki je za-pretil, da bo izgnal stavkokaze iz mesu, ko j« kompanija naznanila obnovo obraU Htavkarjl so sami vzdrževali red v svojih vr-sUh In skrbeli za disciplino. Roosevelt »prejel italijanskega poslanika Washington, D, C., 23. marca, — Predsednik Roosevelt Je včeraj očitno pokazal, da Amerika ne priznava podjarmljenja A besi n i Ju po Italiji, ko Je spre-jel novega italijanskega poslanika Colon no. Slednji Je predložil povurilne papirje kot poslanik kralja Italije in cesarja Abesinije. Roosevelt Je sprejel poverilnico in ignoriral A> besi ni Jo. "Z veseljem sprejemam od vas pismo njegovega veličanstva, italijanskega kralja," je rekel Roosevelt. To Je bil že drugi Mussolinijev poskus, da Amerika indlrektno prizna lulijan-sko cesarstvo v Afriki. Prvi js bil storjen, ko je prejšnji IU-lijanski poslanik Fulvio Suvič predložil svojo poverilnico. Japonska in Italija v kulturnem paktu Tokio, 23. marca. — Japonska in Italija ata včeraj sklenili kulturni pakt, ki predvideva izmenjavo kulturnih del, IlUra-ture, znanstvenih Informacij in um«tnin. Mlič«n pakt j« Japonska sklenila s Nemčijo v zadnjem novembru. PEOSVETX prosveta TOB EN LIGHTEN MXMT t| nr« IM LASTNIMA ILOTKMO ft PODrOKNB JSDMOTS mtMlnlii*i< kr I UM M tau. H.N M M • • ta OhM rM u Mb M«. M » m M M»| M I« MMH|4<« »UM tto 0-IU4 (UM <•*•«•* OM«£j mA fi—•*- H «« »ar r«v. Ol«— rü S» H M p*r fmt. ____ _ IMmmm MMM (»tUm. f *umi pmml M4.) m »ímJ. MHliaftM I« » «• H »rMII ,«*I»IM. „ . . , ^ | ... mé~w—u*hmé *rmm «iii m« k* ntwmí Olk« P BO H V ET A MST-M t* Uozdravlja to Hitlerjevo izjavo. Dalje citira Hitlerja, da je rekel v istem govoru, da Nemčija ima mirno mejo na jugu, zapadu in severu in visoko ?eni prijateljske ,. ,. _ ^ V tem - pojasnilu ali grožnji ste pokazali, koliko ste se naučili od vaših učiteljev. To je velik madež na vaši duši, ako jo imate. Ko boste prijezdili na oslu mimo sv. Petra, boste videli, kako vas bodo gledali vsi tisti angel jčki. Upam, da ste informirani, da tam nimajo pouličnih in ne Barbiča, da bi jih. vozil. Slučajno, da začnete s tistim va-ši m. bo j kotom proti Cleveland Ry. Co., vam lahko pomagam, da vam ne bo treba krevsati s štefleteneugom" po vsej škofiji, ker 88 štacjonov je malo preveč. Ker se mi resno smislite, vam lahko pomagam z 12 let mlado "lizo", katero vam bom dal v bogajme! Tako me je mati učila, ko sem bil še med tistimi ovčicam i, ki se pasejo samo tam. kjer je dušni pastir. Saj to ji oprostim, ker ona ni imela prilike do svobode govora in tiska. Iz daljnega Oregona Foreet Grove, Ore. — Pošiljam vam naročnino na list Pro»veto za vse leto. Ker sem že dolgo naročnik, sem se ji privadil, da ne morem biti brez nje. Iz nje sem se tudi dosti naučil, saimo prekasno je začela izhajati zame, ker imam že 65 let na grbi, povrhu me pa še bolezen muči zadnja štiri leta. Rad čitam do-i pise in mi nobeden ne uide. Ne vem, k,aj je s Frankom Barbičem in Antonom Zidanškom, da se več tako pogosto ne oglašata, lipam, da nista šla v štrajk ali.se zbala Lemontčanov. Nfč se ne bojta, le ven z resnico — oni i-tak uče laži. , Z delom gre zadnjih par me secev bolj slabo, ker jo preveč snega po hribih. Tukaj so veči noma šume in žage pa tudi lepih farm ne manjka. Vreme imamo slabo, toda marec je bil še zmeraj pasji. Tudi letos imamo sneg, dež in solnce in se vreme po petkrat na dan spremeni. To naj zadostuje, čez sedem let pa spet. Joe Madol, 470. Povem naj še to, da sem imel sorodnika tu v Penni, ki je bil fajmošter. Obiskal sem ga mnogokrat. Skozi več let je imel slabe "pay days", dokler ni upeljal sistema s kuverticami. Potem pa je bilo fino! Navdu šen mi je pokazal knjigo z ime ni svojih ovčic in koliko je od njih nakolektal. Rekel mi je: "Jack, glej, da živiš t ta tem svetu!" Resnično povedano: te besede so mi odprle oči, Nadalje povem tisti četvorici ali mlatičem "najsvetejšega Imena" v Clevelandu, da je SNPJ organizacija, ki nudi pomoč svojim članom v slučaju potre- =*= fm 17 Tudi — napredek Rock Springs, Wyo. — Ne morem -drugače, kot da poročam javnosti o napredku v naši našel bini. Pred par tedni je naš župnik napravil korak naprej in naznanil, da je odpravil vse slovenske pridige v slovenski cerkvi sv. Cirila in Metoda in da bo letos tudi zadnji misijon v slovenskem jeziku. Paj naj še kdo reče, da ne napredujemo. Pa smo se jezili čez Mussolinija in njegovo fašistič no drhal, kervtako zatira naše primorske Slovence. Ali ni to tudi po Mussolinijevem vzorcu? Lepega patrona nam je poslal father Šifrar za svojega name stnika. Pravi, da lažje pridiga v angleškini nego v slovenščini. V resnici še pridigati ne zna, zmi raj je eno in isto: daj, daj, daj. To ga ne briga, ali imajo ljudje delo in zaslužek za najpotrebnejše stvari, samo daj in ti bo bog stotero povrnil. Koliko mora biti bog že dolžan, ker ni še nikoli nobenemu nič dal niti vzel. V starem kraju so rekli: Kar bog da, pa duhovni snedo. In tukaj je ravno tako. Father Sifrar je rekel, da je cerkev postavljena za Slovence. Američani imajo svojo na južni strani. Kdor hoče angleško pridigo, na. gre tja in mu bo father Welsh pihal na ušesa. Rad Hi vedel, ka. nsši možje mislijo o tem. Ali so že pozabili, kolik« so delali in se žrtvovali v denarju? Morda se bodo pa žene bolj brigale za to, posebno starejše, ki niso vešče sngleškegs jezika. Ksr se tiče č lanstva društva 10 SNPJ, je vse okey, ker jih poznam, da so 95% proti vsakemu, kdor slovenski jezik zsmetuje. pa naj bo v cerkvi ali kje drugje. Meni še ni pridigal in mi tudi ne bo. J. Pintar. 10, f lani mm a propria c i je «d ha ja jo Is »eis Mée po konferenci s predsednikom Gl*s titateljic* Hearrreek. Mont. — Poštna dopisnica in upravnikova potrpe tljivost sta preprečili, ds nisem zletele s liste nsročnikov Pro-svete te pred enim mesecem Res ne vem. kaj bom počela, ka dar me razmere tzko daleč priti rajo, da ne bom »mogla več na ročnine. Citam vse. kar mi pri de pred nos. ampek I Vos veta ji «l*lje aa S. etra* ' Katere bolezni povzročajo! nezdravi zobje? I Do nedavna so ljudje mislili, da je treh.I be negovati zato, ker so zdravi in u I eden izmed važnih pogojev za lepoto b J s tem ¡znebite neprijetnega zobobola Z J posled, ker so zdravi zobje neobhodni! trebni za pravilno prebavo v želodcu in J vesju. Samo dobro zgi»izena hrana Ij prepojene s slino, je lahko dobro preboj Nedvomno so to važni vzroki, ki si n ¡J zaradi njih negovati svoje zobe. Zadnje J so pa tudi ugotovili, da zaradi nezdravikl lahko obole tudi mnogi organi v Človeškenl ganizmu. I Kadar V kroni ali ob strani zoba nastan« J njica, vanjo uhajajo kosi jedi, ki začno I vplivom različnih bakterij razpadati tj pokvarjen zob občuti hlad in sladkobo. (A takrat ne damo plombirati, gnitje naprj in načne tudi notranjost zoba. Kmalu hI vname. Poleg tega pojava se lahko pojJ tudi drugi, kakor kronično vnetje zobnih kj nin, vnetje dlesni itd., ki postanejo izhodi klic in njihovih strupov, ki škodijo najboljl daljenim organom človeškega telesa. 1 Iz nezdravega zoba ali pa tudi iz p|omJ nega in slabo ozdravljenega, klice ali njij strupi preidejo v kri »n po krvnem obtoku! raznesejo po celem organizmu, in glede oJ nosti posameznih organov in njihovi dovad sti za infekcijo, oboli ta ali oni organ. J Mnogoštevilne zdravniške izkušnje potrjJ jo dejstvo, da utegnejo nezdravi zobje poJ Čiti obolenje ušes, oči, sklepov, ledvic in J gih drugih organov. Pogosto vse prizadevd in ves zdravniški trud, da bi pozdravili oboj sklepe ali ledvice, ostanejo neuspešen, vwj kler ne najdejo, ne ozdravijo ali izdero bohJ zoba, izvor infekcije. ' Čeprav je že Hipokrat napisal, da se je kemu bolniku pozdravilo vnetje sklepov I takrat, ko so mu izdrli zob, zlasti v novejl času zdravniki posvečajo posebno pažnjol vprašanju zob pri proučevanju nastanka I katerih bolezni. V potrdilo dejstva, da utegnejo biti m izvor infekcije, govori velikokrat potrjeni kustvo, da je vnetje ledvic ali vnetje kakid živca, kakor na primer išiasovega, prendl šele takrat, ko so izmenjali ali izdrli noi zob. Razen tega so v neki bolnišnici ugotoi da nekatere ženske ne morejo roditi. Ko jih natanko pregledali, so ugotovili, da so ig štiri izmed njih bolne zobe, ena je imeli vnete bezgavke. Ko so jim pozdravili zobe bezgavke, so vse rodile zdrave otroke. Ra teh jasnih dokazov o deležu bolnih zob pri voru mnogih nerednosti v organizmu, je i znanstvenik dokazal, da so zdrave opice po tih tednih'zbolele in poginile za tuberkul ko so jim v zobe vbrizgnili tuberkulozni bi Bolni zobje so lahko izhodišče klic in nj vih strupov, ki povzročajo obolenje rrw (razne psihoze in slaboumnost), kronično( lenje ušes z naglušnostjo, vnetje ali gne vnetje slepega Črevesa, vnetje oči, nosne dt ne, sklepov, žolčnega mehurja in ledvic mišljenju nekaterih znanstvenikov, »o b zobje lahko tudi vzrok za črevesne krče. Zdaj, ko veste, da utegnejo nastopiti re obolenja raznih organov samo zaradi nes vih zob, je dolžnost vsakega, da skrbno nef in skrbi za svoje zobe. Napačno je mm da so zobje zdravi, če ne bole. So bolni t ki ne bole, in ki o njih človek ne ve, da so ni, a kljub temu so izvor raznih obolenj, tako je napačno mnenje, da je treba zob ot žati po vsaki ceni. Če je bolan in se ne d« polnoma ozdraviti, je mnogo bolje ga izdret tako preprečiti, da povzroči infekcijo. K® ugotovljeno, da je bolan zob vzrok kakšnsf bolenje, ga je treba takoj zdraviti ali p* i«b Nerazumljivo je, kako ljudje malo pazijo nego svojih zob. Kljub temu, da nega zob tt le nekaj trenutkov časa na dan, ker jc preprosta, kljub temu, da se tako prepn resna obolenja, kljub temu ljudje zaneni jo, pogosto samo iz malomarnosti sli p« i* hu pred zobozdravnikom. Pri pregledu jega števila mladih ljudi so ugotovili, da j« redek med njimi tisti, ki ni imel ksk*!** zdravega zoba. To ne pomeni, ds j« *** med njih bolan ali da bo zbolel ns vnetju vic ali vnetju ušes, a če veste, ds utegni je povzročiti infekcijo za različne orgsw» veškem telesu, je jasno, da je neobbodao trebno, da samega sebe po nepotrebne» * postavite motnosti infekcije in bolezni. Pred dvajsetimi M (Iz Prosvete, 24. mares 1919) Domače vesti. V Girardu. Kans., j« JJJ1 letni John Kogovftek iz Zavrača pri M™ član SNPJ. Po svetovni vojni. Boljševiški udat skem. Komunisti so prevzeli vlado in rali diktaturo proletariata.-JCriza ns konferenci se nadaljuje. Sovjetska Rwija. Sovjetske čete no ofenzivo v severni Rusiji ob reki Onef»- Al« ste že naročili Pr<*T?% Mladinski list svojemu pni?" ali sorodniku w mal denar lahko poiljete v* r domovino. Glasovi PR OSViîT A iz naselbin in.....-t»L *nMl* «eS r a ^e^po katerem vetru b» se Satere puhle glave 8i res do- Z* dabofaSizem svet od-^ Neki katoliški propagan-MSsal:4- 1 bolj in bolj. Toda, če človek gleda od prave strani, ji tudi more zameriti, kajti nobene jvlačnasti nimamo, da bi jo igli obdržati med nami. To- je najbolje, da ji damo pro-pot, mi stari pa životarimo iprej po svoje ... ■ Rosie Cestnik, 112. teleaa, poleg procesije pa so peli tisto staro: "Regiment po cesti gre". Nadalje smo videli sliko Marijine družbe, ko so korakale po peščeni poti mlade punce. Tudi tukaj se je slišalo petje o fantiču, ki je "v Tirole van-drav." Takrat so bili nekateri, ki danes kritizirajo slike SNPJ, zek> veseli tistih slik, med njimi tudi Valentinčič, ki jih je opisal tudi v nekem listu. Kar se tiče slik SNPJ, so najlepše, kar sem jih še videl. To je naše in kar je naše j« najlepše, čeprav je še tako majhno. Jack Yert, 262. Nié o klobasah Sharon, Pa. — Kaj naj danes em? Ali naj pišem o pivu, da je ta ali oni tretal? Koga to ip, še manj pa zanima. Tudi Klobasah se ne izplača pisati, jih drugi dovolj opisujejo, sebno naša naselbina je naj-ša v tej stvari in bo gotovo bila prvenstvo. Zakaj ne bi en-at malo ne spremenili in nato klobas zaceli pisati o sa-nah? kajti salama je bolj tržna, bolj dolga in bolj debela. Zadnjic sem čital dopis naše-Antona Valentinčiča, v kate-n je pisal o slikah SNPJ, ki so, tukaj predvajane 5. marca, ividno je, da se mu slike niso padle. Priporoča drugačne sli-Pravi, da bi bilo "še bolj za-Bivo, če bi bilo več slik sne-na kmetih, na primer kosci travnikih, ženjice in plevice poljih, oranje s konji in voli kravami; napravljanje drv, itirji na pašnikih, vožnja z l«go na cesti ..." Zakaj ne bi na sliki tudi potomec tistega tarča, ki je nosil sv. družino Jeruzalem ? Dobro se še spominjam slik, jih je leta 1932 predvajal Gr-■ov ata v Slovenskem delav-ton domu na French streetu. jprej je pokazal svojo sliko, tem sliko Jeričevega Janeza, tednika »A. S., nadalje sliko pre t obilne^ gospoda Kazimirja te mnogo drugih patrov in a* 'toiov. Bilo je na tistih slikah 10 veliko cerkva in kapelic in Grdi nov ata so nam poka-* tudi procesijo sv. rešnjega , S pota Gilbertska dopisnica Ameri-kanskega Slovenca zopet cvili, se zvija in pere roke, toda se sramuje svojega imena. Toda vsaka pocestnica, če je še katera na Gilbertu, Minn., ima bolj čiste roke in tudi ime kakor ona. Naj se ona radi mene piše Osel ali Oslica, ni to moja zadeva. Le od kar je pričela metati blato na mene, sem dolžan braniti se, ker jaz ji nisem dal nobenega povoda za njeno blatenje. Zato sem ae oglasil, ne pa da bi se brigal za njeno blebetanje. In s tem se je sama ugnala, da res smrdi kot dihurjeva mast. Za avoje laži kliče župnika na pomoč. Naj ji bo povedano, da je moj prijatelj, pokojni gilbertski župnik pred oltarjem rekel, kar vrag ne more, to baba pripomore. In s tako hinavsko baburo, ki se sramuje svojega imena, se tudi jaz ne pečam. Saj še vrag ne bo hotel take robe v svojo družbo. In kar gilbertska "naročnica" namiguje o neki, nikdar storjeni tatvini, o kateri je A. S. že večkrat pisal, to bo pri šlo pred kriminalistiko, ne pa pred kakšno babo z nepodpisanim imenom. Zame je spor pri kraju. Če je gilbertska naročnica samska, naj se sama ženi ali ponuja, ker meni smrdi. Tisto, kar name meče, nanjo leti. Pometa naj pred svojim pragom in naj ničesar ne išče okrog mene ta anonimna blatilka poštenih ljudi, ki ima z dihurjevo mastjo pobarvano poštenje in menda tudi ime, ker se ga boji pokazati v javnosti. Matija Pogorele, 268. kateri bodo pisali v prilog katoliške hierarhije. Sedaj pa nastane vprašanje, ali bomo mi vse to dopustili? Mislim, da ne! Saj še vendar nismo v Hitleriji ali Stalini ji, da bi nam kdo diktiral, ali smemo ali ne smemo izražati svojega prepričanja. V ultimatu br. Barbiču se razume tako, j|a nasprotna stran ima vso pravo in lahko pišejo o nas, kar hočejo, mi lahko pa samo molčimo. Ali bratje, tako daleč pa še nismo prišli! Vi mogoče lahko spravite nekoga ob vsakdanji kruh (Kristus je rekel: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo), ne boste mogli pa nas vseh, ki se ne strinjamo z vami. Sploh pa sramota, da se spravi na enega človeka kar 88 društev. Kaj pa Če je to morebiti priznanje br. Barbiču, ker je toliko navihan, da se ga mala peščica njegovih nasprotnikov ne upa ugnati v kozji rog? Gotovo! V tem slučaju morajo klicati druga društva in»kompanijo na pomoč. Naj bo že kakor hoče, eno je pa gotovo! Ako si bomo člani SN- V pustili od drugih voditi naše misli in prepričanje, je najbolje, da pustimo SNPJ kakor tudi ?ro8veto in se zatečemo v nasprotni tabor, kar sem pa prepričan, da se ne bo zgodila Tistim, ki so poslali br. Barbi ču ultimat, pa tole: Vi imate pravico, da lahko izrazite svoje mnenje v vašem delokrogu, in nihče od nas vam ne jemlje te pravice. Zakaj torej hočete, da )i naši člani ne imeli enakih svobodščin? Saj smo ja vsi enači, pa naj bo pred Bogom, kakor tudi v U. S. A. Bodite toliko pošteni in priznajte, da kolikor je vam dovoljeno, naj bo tudi nam. Vsak naj po svoje Boga moli. Frank Gregorki, 282.. Odmev na ultimatum Barbiču Little Falla, N. Y. — Pa naj še kdo reče, da se ne godijo čudeži še danes. Kristus je rekel: ljubi avojega bližnjega kakor sa mega sebe. Tukaj pa pridejc njegovi učenci in dajo ultimat delavcu na poulični kari, da ga bodo spravili ob delo in vsakdanji kruh, ako si bo še nadalje u-pal povedati svoje prepričanje Ali ni to velika razlika med učenjem in dejanjem? Kot kaže, bo sedaj br. Barbič moral biti tiho, kakor tudi mi vsi drugi člani SNPJ z izjemo Igre in volitve Oglesby, 111. — Dne 11. marca smo se peljali v Chicago mrs in mr. Anton Udovich in hčerka mrs. J. Kerne, mrs. M. Mallie in podpisana. Vreme je bilo zelo slabo, toda to nas ni oviralo, ker j«, bil šofer korajžon. Udeležili smo se prireditve kluba l JSZ ki se je vršila v dvorani ŠNPJ. Namen te priredbe je bil prid Proletarcu in španskim lo-' jalistom, boriteljem za svobodo, za pomoč otrokom, ki so ostal brez matere in očeta, brez stre he in kruha, brez vsega, kar smo v demokratičnih deželah več ali manj deležni. Toda, če bo šlo ta ko naprej kakor se zadnje čase dogaja v New Yorku in Chicagu da bo vlada dopuščala nac.'jske demonstracije, ne bo dolgo, ko se bomo tudi tukaj morali bori ti za svobodo. Na odru v Chicagu smo zopet videli Detroitčane. Uprizorili so komedijo "Venero". Smeha je bilo toliko kot že dolgo ne. Tudi "Zelzena cesta" je bila dobro iz vajana. Toda dovolj o tem. Tudi tukaj se pripravljamo za igro. Gospodinjski klub SND La Sallu uprizori komedijo "Mi cki je treba moža" na velikonočno nedeljo. Vsebina te igre je: Matevž Goričan, bogat in sti-skaški kmet, skrbno pazi, da se ne bi njegova Merka Micka za ljubila v kakega ravnega kočarja. A Micka, vsa navihana, se do-govori s sosedovim Janezom, na kakšen način bi očeta pridobila, da bi jima dovolil v zakon. Rezultat tega dogovora je, da Micka zboli. Dekla Urša ne ve, kako bi ji ustregla, očetu priporoča zdravnika. "Ne in ne, saj ni tako bolna; muzika naj zaigra pri sosedu, pa boš videl* kako se bo pognala." pravi oče. Micka joče, da ne sme biti hod. Slišala je te zjutraj, da pride h Kolarjev* Metki zdravnik iz meata. Naročila je, naj se še pri njih o«lasi. In kdo je zdravnik? Nihče drugi kot sosedov Janez — ves drugačen, frak. muetače ta vee potrebno. Očetu Matevžu pravi, da Je Micka hudo bolna, da ji |e treba mola." »klenejo pogodbo, da bo zdravnik poslal svojega najboljšega prijatelja. Oče nt sms nikakor ovirati; Micka si mora sama izbrati mota. "Ake ji boste branih, lahko nastanejo katastrofalne posledice in Mi-cko-edinke lahko izgubite." Oče je ves prestrašen, prsv Uko Ur- ša. ._ Kakšnega ženina bo ta zdrav» nik poslal? In kaj, če ne bo aa Mickino srce? Kako se bo vse to| izteklo? Pridite in videli fstarokrajsko ohcet". Igra je Jnije okrcale voditelje federacije Proti amendiranju Wagnerjevega zakona New York. — (FP) — Svet kovinarskih unij je na svoji se-ožigosal voditelje Ameriške delavske federacije, ki pritiska-na kongres, naj amendira Wagnerjev zakon, ki garantira delavcem pravico organiziranja n kolektivnega pogajanja. Sv?t predstlavljai 5000 (kovinarskih delavcev, ki so organizirani v unijah ADF. Irving C. Velson, tajnik sveta, e v pismu Williamu Greenu, predsedniku ADF, zahteval, naj on in drugi voditelji revidirajo svojo stališče in se borijo proti amendiranju zakona, car bi bilo le v korist sovraž nikom organiziranega delavstva. Izkušnje v pro š los t i so po-cazale, da aodišča ne ščitijo delavskih pravic," pravi Velson v pismu. "Ako bodo tolmačila Wagnerjev zakon na svoj način, se ■ ti m i dejanjih in v njej sodeluje 18 oseb. Torej ne pozabite v nedeljo dne 9. aprila ob 2. popoldne. Zdaj pa še malo politike. Štejem si v dolžnost, da malo poagi-tiram za naša dva rojaka, ki kandidirata v razne urade. Br. Leo Zevnik je že poročal o br. Mattu Vogrichu, ki kandidira za pomožnega supervizorja p r "townsWp" volitvah dne 4. aprila/Ne pozabite tistega pregovora, ki pravi: Svoji k svojim. To tudi pomeni^ da moramo skupaj delovati, pomagati svojemu rojaku kjerkoli potrebno. To velja tudi za br. Freda Paulicha, ki kandidira v Oglesby ju za mest nega komisarja» Pri primarnih volitvah je prišel četrti na gla sovnico. To še ne pomeni, da bo ostaJ na tem mestu, ko bodo glavne volitve končane. Lahko se zgodi, da bo potisnjen nazaj. Za to je najbolje, da aamo zanj gla sujete, ako hočete,,da bomo Slovenci zastopani v mestnem ura du. Čas Je že, da se pokažemo Torej ne pozabite: 4. aprila gla sujte za Matta Vdgricha, 18. u-prila pa za Freda Paulicha. Christ ins Nadveanlk, 35. so kmalu spremenil v orožje pro- delavcem. Uverjeni smo, ako bodo sodišča odločevala v juri»-1 dikcijskih sporih, kar je bilaM vedno le naša zadeva, bodo naši interesi trpeli škodo. Mi smo prepričani, da je Wagnerjev za-con v veliko pomoč delavskim organizacijam. Prinesel je koristi strokovnega unionizma in kolektivnega pogajanja velikemu Številu delavcev." LISTNICA UREDNIŠTVA 6an Francisco, P; E. K.: Hva la za San Francisco News. Piš te angleško. Detroit, Mich., A. J.: Hvala toda prepozno. Smo že preje isto vest. Mila» Utira**. časnikarji zmagali po dolgi stavki Wilkes-Barre, Pa. — Sest mesecev trajajoča stavka pri tu-cajšnjih treh listih, katero je o-klicala unija časnikarjev, je bila pravkar končana. Konference in pogajanja so se vršile tu in v **Jew Yorku med reprezentanti unije in izdajatelji. Pakt, ki bo predložen v ratifikacijo dvesto stavkarjem, določa takojšnjo u-poalitev vseh stavkarjev in priznanje unije kot predstavnice vseh dfelavcev v uredniškem, u- ■ « .. , - pravnem in oglaševalnem de-\Kompmtja Sprejela >artmentu. Listi so prenehali Iz-1 odlok sodišča lajati po izbruhu stavke, ki je bila že druga v dobi enega leta. prvi so časnikarji izvojevah »riznanje unije in zagotovilo, da iodo izdajatelji priznali unijo drugih departmentih, če bo dokazala, da ima večino med de-avci v teh departmentih. Druga stavka je bila oklicana, ker izda jatelji niso držali obljube. V stavki so bili prizadeti listi Ti ftlotigttBha Narohtta jtohporna Iržnofa 1447-5» So. LaenfcaU Avb. ' Chica««, UUaola GLAVNI ODBOR - , izvaiBVAi.Ni ouaasi Vtaraal Cainkar, »»«*»<»>.......................HIT S. Uwiukl» Ar«.. (k Iraca. Illlnala r. A. V Mar «I. lajn*.............................Ml T S L*wiMala A »a.. Cklra«*. Illlnala L*wr*naa <.r*4lakak. pmmmk. laj. .................MIT a L*v»4aU Ara.. Iklrata. Illlnala Jakn Vatr.rk. g|. kla*a|nlk......................IMT B. U»n4ala A »a.. Ckla*«a. IMInaia Bal» G*4laa. upravičil R|*all*....................MIT S LawaSal* Ara.. CkW*a*. Illln**a lak» Mal.fc, arranlh glaalla........................MIT S LavnSala Ara. ( kl«««a. UUmU ropmapbtawmmi AnSraj VMrlch, »rvt paipraSaMnlk......................TM faraat A»*.. laknalawM. P«. Brank Balka. ra4aa4nlk.....................Bat l«T. Mlrakana. Trn. Cnatllua Barntak. 4r«aI ilalriklnl M*»ra4aa4Mlk,..........IMT W. Mtk S».. I lataUnS. Okla lakn Klanaak. tratjl ilalrlktnt p»4»ra4aa4nlk....................«14 T«M BI.. U Baila. Ul. Si»»r4 TaMalr, «atril 4lalrlktnl nai»vaBaa4i«lk .................Bat M«. Walaankar«, Cal*. uoarouABsBi oiibbbi Katk IS*ra«lrk. »raSaainlk................................Ml B. Illal BI.. CUrataM. Okto Vinca«! Cainkar ...................................MIT B. I.awn4ala Ara. Cklr««a. Illlnala B. A. V Mar........................................IMT S l.awné.U Ara.. llllnal. ..............................MIT B. UvnSnl« Ara.. Cktra««. Illlnala lakn Oll».........................................Ml B. Fraa»rat Ara.. CMranfe« IIIlla. III. DnnaM J. l.alrlrk....................................IMT S Tr««k«ll Ara., (kleaca. III. I»wk Zmm»................m..........................MM a Lamk«r4 Ara., Banryn, III. roaoTNi ooaaai Jnkn tiar lak, »raSaaSnlh...................................... W. Ha; BI.. BprlncfMé. IIL frank llarkli.......................................IMI1 Mtiakaka Ara.. ClavaMtMl. Okla Anlan Salar........................................................Sna II, Arara. Sanara frank Vratarlck.................................................III Tanar Bt. I.Marna, K a. Inka TrialJ.........................................................II*. MT. Blr*k«iia. P*. NADBOBNI OllBBBi Brank Kalli. »rattoMlnlk...................... ......IMI B. I.«w«4ala Ara.. CMra«^ llllnato PraS Malaal...............................................M Waalcla, Ara, Para, lilla*» .111*1 Araaia Ara.. CtaraUaS. Okto New York. — Federalna vlada je dobila prvo tožbo na podlagi zakona minimalne mezde maksimulnega delovnika, ko j« sodnik Vincent L. lieibel odredil, da Trueworth Mfg. Co. rrn* plačevati delavcem najmanj 25 centov na uro. Kompanija ima svoj glavni urad v New Yorku, oblačilne tovarne po v Georgiji. mes-Leader! Record"in Evening I Ev,idenfa- V^^m sodišču, je News. Četrti list — Sunday In- P°kazala, da so mnogi delavci dependent - se je podal časni- preJ«n»I I ~mo osem centov na karjem kmalu po oklicu stavke I ^ V™*» J« naananila, da se in podpisal separatno pogodbo z|bo pokorila odloku._ unijo. I Ali ate naročeni na dnevnik'Tros veto"? Podpirajte svoj list! Cikaika unija oklicala stavko Njegova skrb Gospa Mlinarjeva priredi družabni večer. Povabi slavnega violinista. Virtuoz pride. Ponosen pokaže gospe svoje gosli. "Stradivarijeve gosli. Stare so nad dvesto lat." Gospa Mlinarjeva zmaje s glavo: "Ta je pa lepa. Upam, da tega ne bo nihče opazil." AGIT1RAJTE ZA PROS VETO! RAD 111 17.VKDRL kjt< ■« nahaja PRANK KRAiL; pied traml let! Jo bll sapoalvii nil Standard villa |Coal Co., v Catfon County, Utah. Ako bo ¿Ital U ovlaa, proaim, nnj nb ml Javl, Imam mu uporoiitl nt'kuj s«lo vaftnoffa, Joaeph Poternal, Rob A0.H, Prlc®, Utah. —(Adv.) Chicago, 28. marca. — Kraje-vna^unija št. 1 Bridge & Struc-j tural Iron Workers je danes o-klicala stavko pri skoro 100 ja-| vnih in privatnih gradbenih projektih v Chicagu. Stavka i-1 ma izsiliti uposlitev članov te u-1 nije v tunelih, kjer bo tekla podzemska železnica. Dela, ki jih prisvaja ta unija, oprav-1 Ijajo zdaj člani unije tunelskih delavcev. Obe oridanizajciji sta včlanjeni v Ameriški delavski federaciji. - Uzite več prostega casa .... kimajte z ELEKTRIKO 2alujoča vdova "Velikokrat se zgodi," pravi sorodnik, ki izraža svoje sotalje,| "da šele po smrti naših dragih apoznamo, koliko so bili vredni!" "Da, to je pa res", odgovori vdova, "niti slutila nisem, da bil moj mož tako viaoko zavarovan 1" Izšel J* Slovensko-Amerikanski KOLEDAR povesti zgodovina humor zemljemje gospodinjstvo naravoslovje raznoterosti navodila V 50c. ttprflktf J Slovenk Pi Mshing Co. L 12M «Vae IS* m nt Msv Vifkf N* V* J • Govorimo o hranitvi časa! Modem automatlčen električni štedilnik vam prihrani v kuhinji ur« časa, ne le na en, ampak na tri načine. * PRVlC—VI prihranite čas, ker kuha hrano kolikor hitro se hrano kuhati mora. DRUGIČ—Vi prihranite čas, ker kuhate ves obad automatično, tudi ob času ko ste odsotni. In TRETJIČ—VI prihranite čas, ker električna gorkota j« čista—nI Vam treba rfbatj In pariti pisk-rov In po"*v. In zapomnile ai, kuhanje z elektriko nI drago. Aktualna skušnja v Chicagu pokatuje, da povprečni račun za uporabljeno elektriko za kuhanje je aamo $2.1K meae^no. Oglejte al izložb* modernih aulomallčnih električnih šledllnMcnv v prodajalnah eleklrlč-nih naprav, teleznlne, pohIMva. v deparlmenl. nih prodajalnah v «e»etflnl ali v Downtown » Klnrtrlc Sh(»pn »f <'oeimonweallh Kdlann (!aipaay, COMMONWCAITH IDISON COMPAST PR 08 V BTA r SIGRID UNDSET: JENNY ROMAN r—U—uü Frmm Alkr—k* To pismo ae je križalo s pisanjem Gerta Grama. To ae je glasilo: Mala moja Jenny! Hvala Ti za Tvoje zadnje pismo. Najprej Ti moram povedati, da »i glede tvojega razmerja do mene po vsej priliki nekaj očitaš; draga mala deklica moja, jat »am Ti vendar ničesar ne očitam in zato ti tudi Ti ne smeh ničesar. Saj si bila zmerom samo dobra in mila in ljubezniva s svojim prijateljem. Nikdar in nikoli ne bom pozabil Tvoje nežnosti in toplote v tistem kratkem času, ko si me ljubila — Tvojega sladkega deklištva in Tvoje mile, blage vdanosti v dneh najine kratke sreče. Najina sreča je mogla biti samo kratka; to bi bila morala vedeti oba. Jaz bi bil moral vedeti in Ti bi pač mogla vedeti, če bi pomislila na to; pa kaj pomiki dvoje ljudi, ki ju vleče drugega k drugertCul Da ti me nekega dne nehala ljubiti — misliž, du Ti kaj očitam za tat Dasi mi je to prizadelo naj-bridkejše gorje v mojem tudi sicer ne bai srečnem življenju — dvojno gorje zame, ki sem obenem zaznal, da bo najino razmerje i-melo posledice, za katere se boš morala pokoriti vse svoje življenje. Zdaj pa uvidim iz Tvojega pisma, da so Ti te posledice, zaradi katerih sem bil jaz nedvomno veliko bolj obupan nego Ti, ruijsi si prestala že toliko skrbi in telesnega trpljenja, vendarle podarile neko globljo radost, neko večjo srečo, nego Te je kdaj doletela v življenju. Vidim, da Te je materinska radost vso izpolnila s pokojem, zadovoljstvom in življenjskim pogumom, tako da si uverjem, da bož t svojim otrokom v naročju imela dovolj moči, da bok kos vsem težavem, ekonomskim in socijalnim, ki jih utegne prinesti prihodnjost mladi ieni v Tvojem položaju, Da si mi to pisalu, me dela bolj srečnega, nego morei slutiti. Zame je to nov dokaz za bivanje tiste večne Pravičnosti, o kateri itak nisem nikoli dvomil. Tebi, ki si se zmotila, ker Ti je bilo srce vse toplo in nežno in po nežnosti hlepeče, bo prav ta zmota, ki Ti je prizädeta toliko brezujmih ur, dodelila naposled vse to, ptt čemer si tako iarko koprnela, boljie, lepše in čistejše, nego si mogla kdaj sanjati, ie zdaj, ko Ti je srce vse prepolno ljubezni do Tvojega deteta in še v večji meri pozneje, ko bo mali odrastel, pričel spoznavali sVojo mater, se je oklepal in mogel vračati njeno ljubezen, močneje, globlje in zavedne je s slehernim letom, ki bo prešlo. In meni, ki sem s/trejemal Tvojo ljubezen, dasi bi bil moral vedeti, da je ljubezen med tuima nemogoča in nenaravna — meni so ti meseci prinesli neznosno trpljenje in bolest -iiipfl izgubo, Jenny, izgubo, kakršne si ne moreš predstavljati, izgubo Tebe, Tstoje mladosti, Tvoje lepote, Tvoje blagoslovljene ljubezni. In vsak najmanjši spomin m te stvari mi js bil zagrenjen s kesanjem — s tem neprestano grizočim vprašanjem, kako sem mogel dopustiti, da je storila to, kako sem mogel sprejemati, kako mogel verovati v svojo srečo z njof Da, Jenny, verjel sem v to, pa naj se sliši še tako blazno, ker sem se čutil mladega v drutbi s Teboj. Ne pozabi, da sem izgubil svojo mladost, še preden mi je {¿ifo toliko let, kot jih je zdaj Tebi; mladosti vedrega delavnega življenja in vedre ljubezenske sreče mi /w> lastni krivdi ni bilo dano */>oinati. In to je bila kazen. Moja mrtva mladost se je počasno vrnila, ko sem Te za-uledal — v svojem srcu se nisem čutil starejšega od Tebe. Oh, Jenny, nič ni strahot-nejšega na svetu, nego če se moški postara, njegovo *rce /ki ostane mlado. Pišeš, do hi Ti bilo ljubo, ako bi Te obi-skal pozneje, ko bo deček malo zrustel, da bom videl najino dets. Najino dete — to je takšna abotna misel. Vež, na kaj moram ne-preutano misliti? Se spominjaš starega Joše-ja na italijanskih oltarnih slikah, ki zmeraj *toji zutut/ v ozadju ali pa kje ob struni ter ¡poln nežntmti in otožnosti motri božje dets in njegovo mlado, prekrasno mater, ta dva, ki »ta vsa za funti riut drug z drugim in njega ni-' ti ne za/ta žita t Draga Jenny, ne razumi me no/tak, saj vem, da js otročiček, ki Ti hii zdajle r nantčju, tudi moje meso in moja kri. pa vendar — če pomislim ¿daj nate, ki si ¡w- stala mati, se zdim samemu sebi kakor ubogi stari Jožef, ki stoji nekje zunaj. Zavoljo tega /m tudi ne bi smela imeti pomislekov, da sprejmeš ime kot moja soproga in pa zaščito, ki je v tem zate in za Tvojega otroka, prav tako, kakor jih ni imela Marija, ko se je zaupala Jožefu. Zdi se mi, da prav za prav ni čistb v redu, da samovoljno jemlješ otroku njegovo očetovo ime, do katerega ima vendar pravico — }Ki če i-maš toliko samozavesti, kolikor hočeš. Samo po sebi se razume, da bi ostala v slučaju takega zakona prav tako prosta in nevezana kot sicer, kakor tudi, da se zakonska zveza, kadarkoli teliš, zakonito razveže. Iskreno te prosim, da si to premisliš. Poročiva se lahko v inozemstvu; ako želiš, pa se lahko že nekaj mesecev nato napravijo koraki za ločitev; Tebi se ne bo treba več. vrniti na Norveško, nikar da bi morala stanovati pod isto streho z menoj. O meni samem ni dosti poročati. Jaz i-mum dvoje majhnih sobic tu gori na Haeg-dehaugenu, čisto blizu one kmetije, kjer sem se rodil in kjer sem prebil do svojega desetega leta, ko je bil moj oče v Numedalu držami ujtravnik. Iz svojega okna vidim vrhova obeh velikih konstanjev ob vhodu v mojo domačd hišo. Nista se bogve kako spremenila Tu gori so se pričeli večeri že daljšati, svetli in pomladanski so, drevesa črtajo svoje gole, rfive vrhove proti bledozele-nemu nebu, kjer se bleste redke zlate zvezde skozi rezki čisti zrak. Večer za večerom sedim ob svojem oknu in strmim v daljavo ter v sanjah in spominih podoživljam vse svoje življenje. ' Ah Jennyca, kako sem le mogel kdaj pozabiti, da je ležalo celo življenje med mano in Tabo, življenje, skoraj dvakrat tako dolgo kakor Tvoje, in od katerega mi je več nego polovica minila v neprestanem ponižanju, v porazih in bolečinah. Da misliš name brez srda in grenkobe, je več, nego sem se nadejal in pričakoval. Sreča, ki diha iz slednje vrstice Tvojega pisma, mi je tako neizrečeno dobro dela. Bog blagoslovi in čuvaj moje dete in Tebe; vso srečo tega sveta ielim Tebi in otroku. Tako neizrekljivo Te ljubim, Ti Jenny mala, ki si bila moja nekoč, Tvoj zvesti Gert Gram. VII Jenny je ostala pri frau Schlesinger na stanovanju. Tam je bilo poceni — in tudi ni vedela, kaj bi prav za prav pričela s seboj. V zraku ho vele pomladne Mape, preko ogromne, odprte nebaiko kupole pa ho jadrali težki, h Holncem obrobljeni oblaki, ki ho goreli kakor zlato in kri in «e zrcalili zvečer v nemirnem jnorju, če je Htaia tam zunaj na molu. Turobne mrke ruie na polju ho svetlo ozelenele, topoli ho porjaveli in ne pordečili od mladih poganjkov ter blago in mehko zadilali. Na ielezni-' àkem nasipu je kar zamrgolelo vijolic in belih in rumenih cvetk. Naposled je ravan bujno zazelenela, po poljskih stezah se je kar zaiskri-lo barv, iveplenoiolta perunika in velike bele kobuljice so se zrcalile na vodnih gladinah barja. Nekega lepega dne pa je zavel po detel! sladak vonj po senu, ki se je mešal s slanim duhom po algah z obale. Odprli so kopališki hotel in letovlščarji so se vselili v male hišice ob pristanu. Zagomazelo je otrok na beli peščeni progi. Prekopicavali so se i Hi pesku in čofotali po vodi, matere, pestunje in dojilje v spreewaldski noši pa so ši-vaje sedele na travi in pazile nanje. Zatrkljali ho v vodo kopalna kolibice in male nemšto pun-čare so Vreščale in vriskale tam zunaj. Luksuzne jadrnice so pristale ob molu; iz mesta je prišel obisk, »večer je bil v kopališkem hotelu ples; mali jelovl nasad je bil poln sprehajalcev. Tod je polagala Jenny v začetku pomladi v srhli travi, prisluškujoč butanju valov in bučanju vetra v razmršenih kronah. Ta ali ona dama jo je ošinila z zanimanja ali sočutja polnim pogledom, kadar se je sprehajala po poti v svoji črnobeli letni obleki. Kopališki gostje v tem kraju so seveda zvedeli, da je to mlada Norvežanka, ki je imela otroka, nad čigar smrtjo tako neznanHko ialuje. ' Med njimi jih je bilo celo nekaj, ki se jim je zdelo to bolj genij Ivo nego pohujšljivo. (Dalje prihodnjič.) Jtweph Irmsn (Akron, 0.): Štefanova ženitev t Nadaljevanje ta kw»c > "Kes. plesati še ne ans m?' je (Klvmil Steve, "a se lahko neu-čim. Vem tudi, da «e Ida reda vozi g avtom Zato sem še poisve» do\ al. kako bi prišel do avta France je rekel, da mi proda nje-go\ega in da me bo naučil voziti. Potem pa vem, da me bo Ida fotMo še rajši Imela, fte bolj pa me Iw) rada imela potem, ko bova dobila — prvorojenčka , . . Vsakdo pravi, da ne takonaka vet in IjuUien šele potem utr 4>r jc Hkijučil Stefan. . _ Skušal aem mu pojaaniti, da to ališl nekam kupčijsko, se vse da ae ljubezni na ta način ne more pridobiti in jaz na njegovem mestu ne bi kupoval nobenega avta zgolj iz tega namena. "Zdi »e mi. da jo tudi U rad imaš in ai mi nevošljiv. TI si menda ravno tak kot drugi fantje. ki ae \šak zase ieni jo, a toga nočejo povedati. Rnkrat sem te celo \idel, ko si tudi sam šel k Idi v vaa," ml je Štefan očital. "Se tajim, da je nimam rad," nem odvrnil, "toda to je le il prtlateljatva." Štefan ae je po teh besedah očitidno pomiril. "Kaj pa — ali si jo še kdaj vprašal, če te ima rada." sem vprašal Štefana. "Cemu bi jo vpraševal — aa vem. da me 'lajka' in jaz njo. kar aadoatuje," se je odreza Štefan. , Najin razgovor je pretrga prihajajoči tovariš, a katerim imo akupno nadaljevali pot drugo amer. Pogovor o Idi in Štefanu ae j« ponovno rat\il doma med fanti. Vselej ao nagajivi mladeniči kaj dodali, izvohali Nekdo je o-menil, da »e Ida rada vozi s avtom. Štefan ga pa nima in zato ae mord« tna zgoditi, da ae nje-ha ljubezen do Štefana ohladi ohranjen Overland in se ga je skušal iznebiti z malim dobičkom. Vsled tega j« napeljal razgovor na avte. "Kaj mislite, da ga ne morem kupiti?" se je postavil Steve. -------- - Fantje, morda še ne veste, da Stefan lažje kupi nov avto n ga plača v gotovini kot katerikoli v naši bordariji," sem dostavil! Kaj mu bo avto, če ga ne zna ronat," je dejsl drugi. "Kaj ne, France, da me boš naučil? Saj se tudi jaz lahko naučim, kakor so se drugi, ali ne?" je vprašaje odvrnil Stefan. "I, zakaj pa ne," je dejal France. "Ampak Veš, Steve, z novimi karami je vrag, ker se e težko naučiti krmariti. Zato ti bi svetoval, da kupiš tako karo, ki je že rabljena, na primer kot je moja, ker »e lahko vsak otrok nauči vozarenja." "Well, bom že videl pozneje," je zaključil Steve. V dveh tednih po tistem razgovoru sta se s Francetom že [x>godila, da mu Štefan da vsaj >ar dolarjev predplačila ali are, cadar pa se bo Stefan docela naučil 'drajvanja', takrat šele postane pogodba veljavna in mu bo odštel denar. France je pridno učil Štefana šofiranja, a šlo je zelo počasi, kajti Štefan je bil nervozen pri vožnji. Delala sta različne ure n vsled tega je pouk v šofira-nju trpel. Par tednov pozneje pa se je Štefan pohvali], da zna ie «dobro šofirati. Da pokaže svo-o spretnost, sta se napotila ne« tega dne s Francetom, v vas k di, da jo povabita na izprevoz po mestu na svež zrak. Ida in njena mati sta prisedli. Tako so se vsi štirje pripeljali pred našo tiišo. Nekdo izmed njih je zatrobil na hupo na avtu in vsi smo prišli ven gledat, kdo nas rtiče. Štefan in France sta moško sedela spredaj, Ida in mati pa zadaj. Nagajivo smo vpraša-če sme še kdo prisesti v zadnji sedet. "Nobenega ne potrebujemo," je brž odgovoril Ste-an in se veselo nesmejal. "Ali ste slišali," je v šaljivem tonu dejala Ida, "kaj je rekel Štefan!" Kar poženi," je ukazal Steve in avto je zdrdral s četvorico naprej. Cez dobro uro sta se Steve in ranče že vrnila. S ponosom nam je Steve pripovedoval, kako se je že dobro naučil, kar smo mu potjrdili. Pozneje nam je *>ance povedal, da ga je on nadomestil kmalu potem, ko so odpeljali izpred naše hiše. Tudi mi smo se radi vozili avtom. Takrat Še ni imel sko-ro vsak drugI avta, kakor je brez mala to sedaj. Ker se je Štefan car naprej hvalil, da zna dobro šofirati, smo ga naprosili, naj nas pelje na deželo in on je ob-jubil. Naslednjo nedeljo smo se odpravili. Štefan je sedel k vola nu ali krmilnem kolesu, France pa zraven njega. Zadaj smo sedeli trije fantje. Po stranskih ulicah, kjer ni prometa, je že šlo, jasno |>a nam je bilo, da se Štefan drli tako trdo in neokretno, kakor bi šele prvič držal za kolo. 2e sem mislil reči, da on mene ne bo vozil dalje, a sem se vzdržal. Tako smo se prifural do glavne prometne ceste. Prometni signal se je zamikal in treba je bilo šiniti naprej. Štefan je krenil v napačno smer in nekdo je zadaj zavpil, ker ga je nalahno zadel. Tudi prometn policaj ga je opozoril, naj previdno vozi.* France je še misli prijeti za kolo, a se je premislil kajti promet je bil precejšen In izmenjavanje voznika i/i zadr žalo vrsto avtov. Dober blok naprej In prišl smo do velikega železniškega križišča, ki ae nahaja pred veliko tovarno Fireatone. a sedaj pelje teženj most. hglaail ae je zvonec in offraja čez cesto ae je pričela zapirati, medtem ko je paznik stopil a rdečo zastavico sredi ceste in dal anamenje. da ae vea promet valed prihajajočega vlaka ustavi. Ne vem kaj je Štefana in Franceta zmotilo, da sta vozila kar naprej, ne meneč se za signala. Le malo je manjkalo, da niao zapirajoče ograje treščile po naših glavah, kar ae bi tudi igodllo. ako jih ne bi bi) paznik pravočasno ustavil. Ko je naš avto premeril tračnice, je pašnik kar skakal a svojo rdečo To^riš France je imel še dobro uMavico In ljudje okrog nas so pili nad nami vsled nevarnosti, v katero smo z našim avtom sami tiščali. Paznik je hitro odprl ograjo na nasprotni strani, da bi šel naš avto naprej, toda Štefan je med tem že zavil po tračnicah n se na njih ustavil: Mi trije smo naglo pobrali naše pete iz avta še predno se je avto ustavil, kajti zavedali snru> se nevarnosti prihajajočega vlaka, ki je pri bližnjem ovinku že zažvižgal. Tudi France, ki je že zavzel Štefanovo mesto v «kraj no kritičnem momentu ter skušal spraviti avto s tračnic, je skočil iz avta. V hipu je vlak že pridrvel, a šel je po drugi progi, ki pelje mimo one, na kateri smo obtiča-i mi. Avtu se ni skrivil niti las na glavi, če jo je imel. Štefan je šele potem skočil proč od vlaka, bled kot smrt. Hotel je oditi, a ga je zadržal policaj, nas pa še prej. Pod nadzorstvom policaja in s pomočjo par potnikov smo avto cončno spravili s tračnic na cesto, nato pa smo ga zasidrali eraj ceste, kajti tako je zahteval mož postave, ki je nekaj beležil svojo knjižico, da smo ušli resni nesreči, se bomo morali zagovarjati na policijskem uradu. \>vedali smo mu, da se Štefan šele uči in da je še nervozen. rrancetu in Štefanu je dal pikro ekcijto radi neprevMne vožnje n pri tem je ostalo, na policijo nas ni nihče klical. Po istem incidentu smo lepo vzeli pot noge in odšli domov, medtem ko se je France sam, s svojim avtom odpeljal naprej. Doma se je Štefan dolgo držal ezno in ni več govoril o Idi in avtu, ki je še kar naprej ostal ast Franceta. Štefan je kmalu nato tudi izvedel, da ima Ida že precej časa znanje z nekim fan-;om, s katerim se je tudi poroči-a. * Par tednov pozneje se je Štefan preselil v Cleveland in mi poslal naslov. Cez nekaj mesecev sem ga obiskal in opazil, da se je v hiši, kjer je stanoval, urno sukala mlada ženica. Ker mi Štefan v primernem času ni povedal, kdo je tista oseba, sem ga vprašal. "Kaj šje ne vejš, de s'm se oženju!" je zadovoljno odgovoril. Štefan mi je nato predstavil svojo družico, ki mi je prijazno segla v roko. Nato me je pova bil, naj grem z njim na sprehod po St. Clairju in v Gordon Park, ker je bil zelo lep dan. Komaj sva bila sama, že mi je rekel*, češ. kaj je mislila Ida, da ni več nobenega drugega dekleta na svetu. Opomnil sem ga na moj večkratni nasvet, naj gre v Cleveland, kjer bo lahko dobil dru» žico. Dostavil je, da v zakonu ni vse tako kot si je prej mislil. Da, sem dejal, je pač nekako tako, kakor z miško, ki sili v past, potem pa bi rada na prosto . .. "Rejs je nekoku toku," je odvrnil Štefan, "najbuljše pa bo, da sam poskusiš, potlej pa boš najbelj sam vejdu, pa tud' norca se ne boš več dejlov," me je šegavo zagotovil zakonski mož Štefan. Med tem pogovorom sva prišla v Gordon Park ob jezeru Ene in se vsedla na klop pod košato drevo. Na obrežju je mrgolelo suhih in debelih kopalcev. Na jezerski gladini sva opazila veli? ko ladjo, ki jo je brisala proti Detroitu. Najin pogovor se je zasukal na spomine iz prejšnjih let, ko sva z mnogimi drugimi priseljenci zapustila svoje domove in se vozila z mnogo večjimi pamiki čez veliko lužo v obljubljeno deželo Ameriko. Najin pogovor se je polagoma izčrpal, postala sva nekam otožna. 2ejak> naju je ia sva se namenila nazaj na St. Clair, v naj-vejči Slovenski narodni dom v Ameriki. Tam sva si ugasila žejo in se med rojaki počutila kakor bi bila v gostMni pri Tišler-ju v Ljubljani. Kmalu nato sva se s Štefanom poslovila in odpeljal sem se nazaj proti Rubber Cityju. Štefana aem potem še enkrat obiskal v naši slovenski metro-poli. a nisem ga našel. Znanec mi je pravil, da je Štefanu neki nepridiprav odpeljal njegovo družico. Ko se je Steve nekega dne vrnil domov, ga je oa mizi čakal bel listek, na katerem mu je lena sporočila, naj nič ne akrbi sanjo Rea, pota zakonskih težav niso gla(jka , . , Na levi v prvi vrsti: poljedelski tajnik Henry Wallace in Grimes, načelnik odbora živilske uprave. Stoječa: Hector L direktor organizacije razpečevalcev živil, in Milo R. 1'erkins, < administracije farmstke zaščite. Samo za omejen cas v dokaz varčevanj z vedno vročo vodo v vasem domu Vam v prepričanje, da si tudi vi lahko . privoščite koristi vroče vode, ki bo vedno na razpolago! POPOLNA NOVA ponudba, ki vam daje udobnost postrežbe st vroče vode na "dokazilni podlagi." Tri mesece časa, da se prepričate o tem, o čemer se na tisoče Cikažanov pouči vsako Vroča voda stalno na čepu stane tako malo, da sploh ne boste biti brez nje. Galon za galon, vroča voda ne stane nič vec t stalno udobno postrežbo! Avtomatični plinski .vodni grelec vam daje stalno postrežbo»vi vodo po presenetljivo nizki ceni. Pravzaprav, galon za galon, i segreta na ta moderni način ne stane nič več kakor i grelcem ga morate na roko prižigati in ugasniti. Avtomatični plinski vi grelec drži vodo gorko pri natančno tisti temperaturi, ki jo že brez vaše pozornosti. Nič drugega vam ni treba, kakor odp ¿ep—vaša vroča voda je vedno v njem—podnevi in ponoči. Poslužite se te ugodne ponudbe—in bodite zadovoljni. Obiščite prodajalno plumberja v soseščini ali pokličite WABASH 600 Recite le: "Želim pojasnilo o 90-dnevni ponudbi za doksr vam-vanj» postrežbi s stalno vročo vodo v mojem dotau." MOOfSM COOK!»» CONSTANT HOT WAT!» .. SUINT HfWOUAltON 0*& HOIWO THF PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPAN* NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 11. redna konvend)e aa lahko aaroil na Hat ProaraUih prištela eden, dva. tri, Štiri aU pet članov ls ene drušiae k esi MJ» nini. List Proeveta stane n vec enako, aa člane ali nečlane IMj ■ eno letno naročalno. Ker pa člani še plačajo pri aaeaaaents Uj» ■ tednik, ae jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj al vrsoka. reci. • Je list predrag sa člana 8NPJ. Liat Preaveta Je vala \stMSsm gotovo Je e vaakl druiini nekdo, U bi rad čiUl Uat vaak dan. u» listu Preaveta Je: Za Cicero In Chkage h- «TJ» i» m u» in v» Za Zdraš. drla ve fn K a nad o. MOO 1 tednik in..............4.8« 1 tednik In....... 2 tednika ta............ l.M 2 tednika ta...... 8 tednike ta............ 2.40 • 2 tednike ta...... 4 tednike ta............ 1.20 4 tednike ta...... 5 tednikov ta........... nič 5 tednikov ta..... Za Evropa ja............10.00 Izpolnite a podaji kupon, prilošlte potrebno vaoto denarja aH Order v pismo ta al naročite Preaveta, llat, ki ja vaša lastmaa Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ^ NPJ, ali če ae preseli proč od druilne In bo zahteval »s» 8NPJ, | ,_______________ tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je ^ naročena na dnevnik Prosveto, U takoj naznaniti upravni« In obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta. Ako tegt s* tedaj mora upravniitvo sniiati datum sa to vsoto nsročniko PROS V BT A. SNPJ, 2037 Sa. Uwndale Ave, Chicago. Priloženo poMIJam naročnina aa Mat Preevete vaele I.......... 1) Ime.................................................... Naelev ..•...,«.,..,.,,,.,,,,,,,,..••••«»»»••••••••*''' UetavHe tednik ia ga pripišite k moji aaročnlnl od alrdrfih ma)e družine: 2).... .......................H............Cl draštva H........ 2).........................................Ct drall»* *..... 4)...:.....................................a. ¿n*" *........ »v...................................... .a *........ Država ................. naročnik................... Mesto Nov naročnik. .Mar