idfcRrti v Leto XI., št« 133 1L'jlS%I|3tfl«l * sreBa fL JtnrfJa 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Dim, za inozemstvo 40.— Din. ;, Uredništvo: SL;«Wjai>a: Knafljeva nlica 5. Telefon 8L 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. 'Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Olje: Kocenova aL 3- Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. i^nmonBHm Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva t ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 1 3124, 3125, 3126. fcseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov« cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocen&va triica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. Manifestacija sokolskega dijaštva Krasen potek sokolskega zleta srednješolskega dijaštva Pomemben nagovor prosvetnega ministra — Odušev-ljene ovacije kralju Beograd, 9. junija. Lepo, da si lepše skoro ni mogoče misliti, je potekla uvodna prireditev v aragoslo venski vse sokolski zlet. Dnevi sokolske srednješolske mladine bodo ostali v neizbrisnem spominu prebivalstva prestolnice, še boli onim tisočem dijakov in dijakinj, ki so se zbrali te dni v kraljevskem Beogradu iz vseh pokrajin Jugoslavije. Od zgodovinskega oktobra 1. 1903., ko so si ob kronanju kralija Petra podali roke jugoslovenski visokošolci z obeh strani Save §n D imava, je bilo te dni prvič, da so eopet vse naše pokrajine poslale v Beograd svoi največji zaklad, učečo se mladino. Ideja jugoslovenskega uedinjenja, ki je bila takrat še revoiucijonarna. a se ie glotboko zasadila v mlada srca, je sedaj, po 27 letih, manifestirala ze s svoiim sadom: v ponosni prestolnici svobodnega naroda so tisoči in tisoči maše prihajajoče generacije pokazali in obenem še okrepili svojo voljo, po so-kolsk h načelih posvetiti svoje življenie narodu in državi vseh Jugoslovenov. Beograd se je ves pomladil in raznežil te ni. Tako živahno, veselja in življenja kipečo sliko so mu dajale čete dijakov in dijakinj, ki so pod vodstvom učiteljev odhajale na teiovadišce m se vračale v taborišče in skupna stanovanja, ali pa si ogledovale mesto in njegove zanimivosti Ljubeznivo in radostno so jih povsod sprejemali in pozdravljali Beograjčani, vsi pa se razvneli zlasti včeraj, ko so pri slavnostnem sprevodu odmevali med prestol-n škrmi palačami koraki in vzkliki mladih sokolskih legij. Videlo se je, da je beograjsko prebivalstvo, ki je drugače za naše pojme že malo velemestno bla-zšrano, zopet našlo svoje jugoslovensko srce in .mu dalo duška. Tudi popoldne pri javnem nastopu je val vzhiče-hja tn navdušenja pograbil vso ogromno množico gledalcev an jo ■zlil v duševno celoto z narodovo mladino. Najlepše priznanje in naijačje bodrilo dijaškemu Sokolstvu pa je bil brez-dvoma poset našega narodnega vladarja kralja Aleksandra. Prepričevalne je od formalne prisege so pričale o zvestobi in ljulbezni do voditelja in vrhovnega predstavnika Jugoslavije nepopisne ovacije, ki jih je mladina prirejala svojemu kralju, ko je prisostvoval na zletišču javni telovadbi Manifestacijski sprevod Že ob 8. zjutraj so se začeli zbirati dijaki in dijakinje v zgornjem delu Ulice kralja Milana, v okolici Slavije in v sosednih ulicah. Kljub izredno živahnemu vrvenju, ker so se tisočem zbi-rajočega se dijaštva pridružili še tisoči in tisoči gledalcev, se je sprevod pod spretnim in energičnim vodstvom rediteljev razvrstil hitro in vzorno. Par minut po 9. uri so se že začele pomikati prve čete, na čelu jim savezno starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije. Razporejene po banovinah in zavodih so sledile nato brezkončne vrste dijaštva v osmerostopih, pred vsako skupino tablica z označbo banovine in zavoda. Zaključile so sprevod močne deputacije češkoslovaškega, poljskega isn ruskega emigrantskega dijaštva. Mlade sokolske legije so korakale do glavni beograjski prometni žili mimo kraljevega dvora po Terazijah na Ka-iemegdan. Skoro dve uri je trajal pohod 13.000 dijakov in dijakinj med gosto strnjenima zidom a skoro stotisoč-glave množice, ki je tvorila na celi noti špalir in buinno pozdravljala oddelek za oddelkom. Posebno živahne ovacije so prirejali gledalci slovansfcim gostom. Na Kalemegdanu se je povorka raz-Sla. Potekla je v vzornem redu in brez nesreče. Sanitetna služba je intervenirala le v nekaterih primerih, ko je ta ali oni mlad deček začel zaradi vročine krvaveti iz nosa ali pa se spotaknil in se pri tem kje odrgnil. Prosvetni minister sokolski dijaški mladini Enako veličastna manifestacija kakor dopoldanski sprevod je bila popoldanska javna telovadba na krasnem zletišču. Ogromne tribune, na katerih ima prostor do 50.000 ljudi, so bile skoraj polne, telovadiišče pa so v vzornem redu napolnili dijaki in dijakinje, ki so hkrati prikorakali od štirih strani im se zlili kakor v veliko jezero na prostoru med tribunami. Ko se je polegel pozdravni aplavz množic, je stopil na na-čelniški poveljniški oder prosvetni minister g. Boža Maksimovič in pozdravil /diiaštvo z nagovorom, ki so ga močni "srvočniki raznašali po vsem ogromnem prostoru. Izvajal je: Na današnji dan, ko se začne velika sok al sk a zletna manifestacija pod visokim pokroviteljstvom Ni Vel, kralja in prestolonaslednika Petra, ko manifestirajo vsi svojo službo veJikj jugoslovenski misli, je zbran ves mladi naraščaj naše države, nedeljivo za ohranitev svetlih tradi cij naše zgodovine. Vi mladi Sokoli, ki ste prihiteli pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev rz vseh krajev naše do movine v prestolnico, da daste izraza tovarištvu in viteškemu navdušenju, ste tem pokazali svoje spoštovanje do velikih del prednikov. Ljubezen do domovine in ljubezen do sokolske svobodne misli goni danes v vaših očeh. Skupnost čuvstev in teženj je reševala naše prednike v najtežjem času. Ista skupnost čustev in teženj služi feudii vam, da korakate bo dno in složno dalje skozi življenje. Mladi in sveži ste si izbraili sokofeko misel kot svojo voditeljico, da delate složno za skupne ideale in da v skupnosti izražate zvestobo Na Vel. kralju in domovini in da boste vzajemno šli na delo za cilje Sokolstva. Danes so oči vse države uprte v vas in v vašo sokolsko manifestacijo. Z disciplino in jačanjem vašega duha v veliki misli sokolske skupnosti hoste nesli v življenje ob vsakem koraku sliko sokolske moči, junaštva v delu in krepitvj volje. Kakor greste danes složno na vaje, tako boste tudi poslej dajali v življenju primer sloge, varujoč sokolske vrline vsak trenutek, kadar bodo to od vas zahtevali. Prepričan sem, da boste, če boete od-gojeni v veliki sokolski tradiciji, čuvali av. toriteto im čast naroda, čuvali dostojanstvo ki vas danes veže v vrste na zletu Sokola kraljevine Jugoslavije. Sokol kraljevine Jugoslavije poklanja veliko pozornost šolski mladini in zato se prvi njegov zlet in velike svečanosti načenjajo z vama učencj. Zato smo mi polni ponosa in samozavesti v pričakovanju vašaga nastopa, lepega razmaha in discipline pri vajah, ko bodo udarila srca vaše skupnosti v složnem utripu in tako manifestirala upravičenost globoke nade, ki bo odjeknila iz prestolnice povsod do skrajnih meja domovjne, da bo vsa dTŽava edina v volji in težnji in da je nihče ne bo mogel več razdvojiti. Vas, nado naše bodočnosti, v tro. nutku. ko se začenja prvi zlet Sokola kraljevine Jugoslavije, pozdravljam kot vaš vrhovni šolski starešina s sokolskim: >Zdravo!< Javna telovadba Ministrovemu pozdravu se ie navdušeno odzvala vsa množica mladine in gledalcev in priključila burne vzklike kralju, Jugoslaviji in vladi. Enako brzo in v enako lepem redu kakoir ie nastopilo, le diiaštvo no ministrovem naeovoru zoroet odšlo. Na telovadišču ie ostalo samo 3000 di.iakov nižjih razredov, k' so nato s svojimi preprostimi. a skladno in zato učinkovito izvajanimi variami otvoriM iavno telovadbo. Nato iim ie sledil oddelek za oddelkom, v časi en sam zavod, včasi velika množica dijaštva iz vseh zavodov. Vse va.ie so zelo ueaiale in vsem ie sledil buren aplavz gledalcev. Kralj med dijaštvom Po dragem nastopu je prispel v svojo ložo Nj. Vel. kralj Aleksander, spremljan od dvornega maršala generala Di-mitrijeviča. Vojaška godba je zaigrala državno himno, katere akordi pa so se utopij v viharju vzklikal) ja mladine in gledalcev. »Živel kraljic je bučalo po telovadišču in tribunah in trajalo je mnogo miinut, da se je vihar polegel. Vladar je ostal na zletišču do konca javine telovadbe. Razgovarjal se je dalj časa s prvim in drugim podstarešino SKJ E. Ganglom in Paunkovičem, ter z vsemi prisotnimi ministri, med nastopi pa je v družbi z ministrskim predsednikom generalom Živkovičam in ministrom Uzunovičem pozorno sledil vajam. Ko je po končani javni telovadbi zopet odhajal, so se ponovile o duše v-ljene ovacije dijaštva in gledalcev; kraljev avtomobili si je le korakoma utiral pot skozi gosto gnečo desetti-sočev. Razhod V nedeljo zvečer je bila v Beogradu cela vrsta prireditev; nekatere so bile namenjene dijaštvu, zlasti slavnostni predstavi v obeh gileališčih, kjer so igrali »RusaHko« in »Hasanagimioo«; na idlnigih prireditvah pa so nastopali dijaki sami in tako še na akademijah pokazali krasne sadove resne sokolske vzgoje. V ponedeljek so si udeleženci dijaškega sokolskega zleta ogledali Beograd in okolico, številne deputacije pa so odšle na Avalo in v Oplemac, da so se poklonile na grobeh Neznanega junaka in kralja Osvoboditelja. Zvečer in tekom noči so posebni vlaki odpeljali sokolske dijaške legije zooet v mesta njihovih zavodov. / ' SPREMEMBA NA RUMUNSKEM PRISTOLU Ustavodajna skupščina je izklicala vrnivšega se princa za kralja Ka-rola U. — Odstop Mironescove vlade — Poskusi za sestavo koncentracijske vlade Bukarešta, 10. junija d. Takoj po zaprisegi nov$ vlade ministrskega predsednika Mironesca, se je vršila dolgotrajna seja na kateri je bil soglasno sprejet predlog, naj se skliče takoj velika Narodna skuipščina in ji prediložt predlog o razveljavljenju ta-kozvanega »akta od 4 januarja«, ki je določal pravice kralja Mihaela in tročlan-skega regentskega sveta. Zgodovinska velika Narodna skupščina je bila otvorjen a 8. junija točno ob 11. uri dopoldne. V imenu vlade ie govoril minister Joanicescu, ki ie predlagal naj velika Narodna skupščina razveljavi zakon o razstoličenju prestolonaslednika Karola in naj ga proglasi za kralja Velike Rumunije. Za ni iim so govorili zastopniki strank, ki so soglasno izjavili, da pozdravljajo vladni predilog in da bodo zanj glasovali. Ob 12.45 je Narodna skupščina, ki je štela 311 članov senata in poslanske zbornice sprejela predilog vlade s 310 proti 1 glasu in tako razveljavila zakon od 4. januarja 1926. Istočasno je bil princ Karol proglašen za kralija z imenom Karel H. Dosedanjega mladoletnega kralja Mihaela pa je velika Narodna skupščina proglasila. za prestolonaslednika in mu podelila naslov, velikega vojvode Albe Julije. Takoj po svečani proglasitvi je predsednik Mironescu pripeljal v dvorano princa Karola, ki je bil takoi nato slovesno zaipri-sežen. Po položitvi prisege na nstavo, }e imel kralj Karol n daljši govor, v katerem je dejal med drugim tudi sledeče: »Sprejem, ki sem ga doživel v Riiiimuniji me je globoko presunil in srečen sem, da morem iz vaših govorov oceniti čusbva onih, ki so vas poslaK v tolikega spoštovanja vredno zbornico in mi s tem dokazali, da so ostale med menoj in mojim narodom še vedno nerazdružtoive vezi. Prisega, ki sem i o položil, nai bo čuvar velike zaveze med menoj in narodom, ki mm hočem biti samo skrben oče. Izgnanstvo v katerem sem preživel štiri leta so pripravili liudije, ki- so me hoteli ločiti od zemlje in naroda. Sprejem, ki sem ga> doživel po šitirih letih izgnanstva, pa dokazuje, da so bili njihovi načrta zaman. Vračam se med rumunski narod čistega srca in brez trohice jeze celo na one, ki so hoteli prekiniti zveze med menoj in vsemi pravimi Ruimuni. Moje edino stremljenje v tej uri je združita vse najboljše sile našega naroda za skupno delo v blagor naše domovine. Ob tej pnffiki se moram pokloniti tudi spominu 800.000 padlih junakov, ki so dali svoje življenje za svobodo in združitev Velike Raimunije. Zvest prisegi bom čuval teritorijaino neokrnjenost rumiunskega ozemlja in nedotakljivost raimunskih meja. Ostati pa hočemo tudi v bodoče zvesti in dobri prijatelji vseh naših prijateljev tei mirnj sosednje vseh marniih sosedov.« Končno je kralj Karol II še enkrat prosil vse zbrane politike naj posvetijo svoje sile delu za obnovo in napredek domovine ter zaključil govor z vzklikom: »Itn sedaj na delo!« Po kraljevi zaprisegi in govora h M objavljen kraljevski manifest romunskemu narod«, ki vsebuje v glavnem misli, katere je izrekel kralji v svojem nastopnem govoru. i Vse svečanosti združene z zaprisego in proglasitvijo novega kralja so bile končane ob 16.30 nakar je podala vlada predsednika Mironesca ostavk«. Kralj je takoj pričel pogajanja za sestavo nove vlade in se posvetoval z raznimi uglednimi politiki vselh strank. Med prvima je sipreijel bivšega Slana regentskega sveta Saracea-na in odstopi vsega predsednika Mironesca. Glede bodočega razvoja političnega položaja, je bik) na današnji seji osrednjega odbora seljaSke stranke sklenjeno naj Maniu prevzame sestavo nove vlade. Stranka bo pozdravila popolnoma nanodmo-za-ranistščmo vlado, vendar pa v interesu države ne bo niti odklonila sodelovanja z drugimi strankami. V liberalni stranki se je po izključitvi Jurija Bratiana priključila skupina Valjeana njemu in zapustila stranko. Daoašnd KberaJn! tisk kaže že spremenjeno taktiko in se izraža zelo rezervirano. Jurij Bratianu je bi! sprejet v avdijenci pri kralju in se splošno smatra, da je že izbran za zaupno mesto. Odlični strankin funkcijonar prof. Ohnrgfiiu in Jurij Bratnamu sta izdala proglas, v katerem izjavljata, da izstopata iz stranke, ker nočeta sodelovati v politiki kujanfla. Bukarešta, 10. junija, s. Za danes pričakovane rešitve politične krize nI bilo. Kralj Karel II. je po sprejemu bivšega pravosodnega ministra Juniana sporočil, da se bo pred končnoveljavno odločitvijo o novi vladi posvetoval še s številnimi finančniki in zastopniki industrije. Jutri dopoldne bo. sta sprejeta v avdijenci dr. Lupu in Jurij Bratianu. Kakor računajo, bo najbrže jutri zvečer ali najkasneje pojutrišnjem sestavljena nova vlada, ki ji bo načeloval Maina. V političnih krogih splošno domnevajo, da se bo kralj Karel II. pri sestavi nova vlade ravnal strogo po parlamentarnem režimu. V prvi vneti prihaja po mnenju vodilnih parlamentarnih mest v poštev koncentracijska vlada, v kateri bi ostale zastopane sedanje stranke. Na čelu te vlade, katere sestava je v primeru, da bo v njej sodeloval del liberalcev, zagotovljena, to prišel najbrž Maniu ali Titulescu. Rumunski poslanik v Parizu Diamaadi je bil danes razrešen dolžnosti. Narod je zadovoljen Notranje ministrstvo prejema neprestano brao- javke ijz vse države, v katerih izraža prebivalstvo veselje nad povratkom princa Kairoia. Posebno zadovoljna so široki kimeteki krogi. Stališče liberalcev, posebno pa Vintile Bratiana, se splošno obsoja. Princesa Ileana j« poslala bratn Daily Telegraph« v Londonu je mnenja, da bo francoska vlada zaradi Mussolinijevih govorov bržkone odklonila nadaljevanje pogajanj, ki so bila začeta pred dvema letoma o meiah v Libiji in o statutu italijanskih kolonistov v Tuni«u. Vodilni francoski krogi izražajo mnenje, da nobena francoska vlada ne bi mogla voditi pogajanj pod takimi grožnjami, kakor jih je izr rekel Mussolini v svojih zadnjih govorih. Verjetno je, da bo italijanska nota Franciji od 30. oktobra lanskega leta ostala brez odgovora, dokler se ne ustvari ugodnejši položaj. Šef francoskega generalnega Štaba generai Weygand je izvršil inšpekcijo na jugovzhodni meji in ukrenil vse potrebno. da se prepreči vsak incident. Pristojni državni departmaji pazljivo proučujejo gradbeni program italijanske vo([ne mornarice. 0 v morala oborožiti do zob. kajti v primeru vojne mora na vsak način računati z blokado in z vojnim tihotapstvom. Varšavski list >Gazeta Polska« ne pripisuje Mussolini jevim govorom posebne važnosti in pravi, da so bili vsi ti govori proračunani »na notranji konzum«. Mussolini dobro pozna svojo publiko in ve, kako mora govoriti črnim srajcam. Njegov jezik je zelo borben in žali ušesa pacifistov, vendar pa njegovih besed ni smatrati za tra-cične. Fašisti niso za vojno. Mussolinijev irovor v Milanu je izzval hude proteste v francoskem tisku, vendar pa Mussoli.iijev nastop nima ničesar vojaškega. Baselska »National - Zeitung« prav tako ne pripisuje Mussoli.nijevim govorom posebne važnosti in pravi med drugim: Ne more se zamolčati, da francoski strokovni krogi zelo nizko cenijo voiaško silo Italije, ker so prepričani, da se Italija sama nikdar ne bo spuščala v vojne avanture. Tudi kot zaveznik je Italija večja ovira kakor pomoč. Francosko javno mnenje se bolj boji italijanskega prijateljstva kakor italijanskega sovraštva, ker ve. da .fe italijansko prijateljstvo vedno sumljiva ^pridobitev, ki jo je treba vselej drago plačati. Mussolini dobro ve, nad a litri e baselski Ust. da bo Franciia vedno lahko zgradila prav toliko voinih ladij kakor Italiia. Ve tudi. da bo Franc M a ohranila vedno premoč nad Italijo, že zaradi varnosti svoie- za pomorsfkeza prometa z Afriko. Franciia bo lažje našla sredstva, da to izvrši, neco Italiia. ima Da tudi boli še orirodne mede kakor Italija, čiie najvažnejši deli so popolnoma nezaščiteni pred napadom z morske strani. V Parizu dobro po®naio način, kako so bile izvedene manifestacije Pri za dn i j Mussolinijevi turneii oo Italiji. V Parizu ie morda bolie znano, kolifcn ie bilo Dri tem ranjenih in mrtvih, kakor oa Mus-soliniiu samemu. Poznaio pa tudi Dravo razpoloženje italiianskeea naroda in zato Mussolinijevi govor.; niso vžzali. Prašika »Narodni Politika« piše t>od naslovom »Napetost odnošajev med Italijo in Francijo«, da so se te dni vrnili z dopusta ueledni francosfc politiki in da ie moralo več višiih uradnikov francoskih ministrstev prekiniti svoie dopuste. ker zavzema ta napetost vedno resnejše oblike. Italijanski poslanik v Prag= ie sicer do-novno demantrra'1 vesti, da so bile izkrcane italijanske čete na albanski obali, vendar Da navaiaio privatne vesti točne številke fašistične milice, ki le bila formirana v Albaniji Dod vodstvom italijanskih oficiriev. Ugotovljeno ie nadalie. da ie Italiia znatno oiačila earnizlie na fran-ooski mei; in da ie povečala eorsiko topništvo z enotami iz iužne Italiie. Prav tako so bile izvršene velike izoremembe ob jugoslovenski meii. kar Pojasnjujejo italijanski kros; s ooletnimi vojaškimi vežba* mi. Znano ie nadalie. da so bile osnovane tri nove pomorske baze za italijansko zra-koplovstvo ob morski obali in da se pripravljajo še nekatere na Jadranu za Dri-mer. ako bi prišlo do kake akcije v Albaniji. Francoski voiaški krogi so predložili vladi točno ooročilo o položaju, ki ie nastal do teh vojaških iapremembah v Ita-liii in zatniuie se. da bo Francija odgovorila z enakimi ukreni. List tudi nazlaša. da so v francoskem zunanjem ministrstvu mnenia. da ie albansko vorašanie PTav tako resno kakor madžarsko. kier se ooiav-Haio težnje oo restavraciji HabsbuTžanov. Če bi orišlo do okuoacLie Albanije z voino silo. bi moralo priti do zelo resnih zanlet-1'ia.iev. ker ne zre samo za Drestiž na Sredozemskem morju in v severni Afriki, marveč predvsem za itaMiianako eksoanzi-io na Balkanu in v srednji Evropi- Moskovska »Izvestiia« razroravfliiafto o italijanski politiki nod naslovom »Mir na.| Sredozemskem moriu« in istotako onozar-iaio na nevarnost, ki erroiz; evropskemu miru od italijanske strani. Praško »Pravo Udu« Diše Pod naslovom »ViiJiem v italijanski uniformi« o zadnjih Mussolinijevih eovorih in nazlaša. da se ie Mussolini moral zateči že v carstvo živali. V Fiirenzi ie slišal garanje srosi. v Milanu mukanie goveda, a svoiim besedam ie dal Poudarka z roootaniem strojnic m Errmeniem tonov. List se bavi nato z ozad-ieni Mussolinijevih zovorov in rrou.dar.ia. da hoče Mussolini na ta način prikriti pre-karni notranji ooložai v Italiji. Finance so slabe, konkurzi naraščalo, število nrotesti-ranih menic ie vsak dan večde. Zato hoče Mussolini odvrniti pozornost italijanskega naroda od teh noiavov in z raznimi grmečimi frazam« ohraniti svoi režim. Zato dela take avanture v zunanji politiki. Dtuzo vorašanie Pa ie. ali bo v resnici nrosrel tudi risMrati. kar govori. O tem seveda v Italiji mnogo ne razmišljajo. Za to le potreben denar, ki za Italiia nima. ootreibne so surovine, ki iih Italiia nima. potrebna pa ie tudi hrabra in sposobna voiska. V enakem smislu Piše tudi ne\vvorš(ki »Current Historv«. ki nazlaša. da se Italija moti. če računa na to. da ii bo zunanji svet za izvajanje take politike nudil finančno Domoč. Proti jugoslovenske demonstracije v Bariju Bojeviti govori na shodu fašistične akademske mladine Maščevanje nad jugoslovensko in francosko zastavo Rim, 10. junaja, M. O prilik!; zborovanja fašističnega dijaštva, ki se je vršilo dne 7. t. m. v Bariju, so priredili dijak; pred jugoslovenskim konzulatom demonstracije, ki so trajale nad pol ure. Demonstrantje so obmetavali poslopje konzulata s kamenjem in črnilom ter so razbili tudi jugoslovenski državni grb na pročelju konzulata. Odhajajoč izpred konzulata so demonstrirali tudi proti Franciji in sežgali predi pre-fek+uro jugoslovensko ki francosko državno zastavo, Pariz, 10. junija. AA. »H a vas« poroča iz Barija tele podrobnosti o nedeljskih dijaških demonstracijah: V Bariju in po drugih italijanskih vseučliškiih mestih so bile prirejene velike manifestacije fašističnega dijaštva. Na shodu na univerzi v Bariju je govoril generalni tajnik fašistične vse-učiliške zveze. V svojem govoru je opozarjal na uspehe, ki jih je dosegla organizacija fašistične milice, zlasti v Bariju, TaTantu, Tramiju, Malfethi, Biscegfi itd. Zatem je poudarjal, da je fašistična organizacija vedno pripravljena na vse. »Nedavno so nas skušali v neki protifašistični knjižici, objavljeni v Parizu, omalovaževati,« je dejal med drugim. »Upamo, da bomo tej gospodi v Franciji iin nje vrednim prijateljem v Jugoslaviji v bližnji bodočnosti primerno adlgovorili. Fašistični režim bo trajno ostal režim mladosti. Potrebno je, da ve to ves svet, talko v ItaMfi kakor v inozemstvu. Kdor nas bo hotel omalovaževati m kdor se bo drznil nagajati nam, mora dobro premisliti, s kom ima opravka. Najboljši del Italije — aristokracija fašizma — je stalno pripravljena na vsakršne žrfve za kakršenkoli cilj.« S shoda je bila odposlana Mussolini- ju tale pozdravna brzojavka: »Dijaki apuljske pokrajine oborožuiejo svoja srca in čakajo na povelja vaše eksce-lence, da oborožijo svoje roke.« Po shodu 90 dijaki odšli na ulice, nakar je došlo do ananih incidentov. Kongres Penklubov Beograd, 10. junija, p. V Arandjelovcu se je vršil čez binkoštne praznike kongres jugoslovenskih Penklubov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Kongresu je pred« sedoval bivši minister g. Milan Grol. Ljub* Ijanski Penklub so zastopali gg. dr. I. Can« kar, Jos. Vidmar in Fr. Albrecht. Za dele* gata za mednarodni kongres v Pragi je bil izvoljen Dragutin Domjanič. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da se bo prihodnji mednarodni kongres vršil v Jugoslaviji. Kot skupna reprezentanca jugoslovenskih Penklubov bo izvoljen poseben odbor s sedežem v Becgradu, ki bo zastopal jugo« slovenske Penklube proti inozemstvu. Poplave v Srbiji Plrot, 10. rnratja. AA. Ob km 67.300 j« vJe-raj ob M5.50, ke božio ie celebriral evan-geldski nadškof Bruno Oassler fe Lmm-ga. V svojem govoru se ie baivii s položajem evangeljske cerkve po svetu in zlasti ooozaria! na verska preganjanja v sovjetski Rusiji. Na banketu, H ie sledi? cerfcvenemu opravilu, ie bilo izrečenih več zdTavic. Med drugimi ie govoril tudi novi nemški poslanik v. Hassel. ki ie uvodoma poudarjal, da nima dovoli besed, da bi ooisal gostoljubnost jugoslovenskega naroda. Prepričan ie. da bo lahko uspešno vršil svodo misijo. ko vidi. da ie nemška narodna manjšina v Jugoslaviii s svojim ooložanem povsem zadovoljna. Izaave lojalnosti, ki so iih že ponovno Dodali zastopniki nemške narodne man/i šine. so iamstvo za dobre od-nošaie med Nemčiio in Jugoslavijo. Ob zaključku svojega govora ie pozval vse svoje sonarodniake, nai ohranijo svojo lojalnost do kTalia in države. Obisk ministra Grandija v Varšavi Poglobitev dobrih odnošajev med Italijo in Poljsko — Priznanje maršalu Pilsudskemu V svoiem odgovoru ie italijanski minister za zunanie zadeve rekel, da prinaša na Poljsko naileoše želje Italije. Mussoli-nida in fašistične vlade. Zatem ie Grandi napovedal, da bosta poiisfco poslaništva v Rimu in italijansko v Varšavi jzoremenie-ni v veleposlaništvi. Zatem ie govoril, da oredstavliajo medsebojna prijateljska 6uv-sbva v obeh dTžavah močno oporo za vza-iemne odnošaie med Italiio in Poljsko. Poljska za-zizema med evropskimi narodi zaradi geniialnosti in Datriotične prešlnie-nosti generala Pilsudsikega mesto, ki ii gre. Poljska, ie dejal Grandi. ie dement sporazuma in miru v Evroirt. Varšava. 10. junija AA. Poljski minister za zunanie zadeve grof Zaleski ie priredil banket na čast italijanskemu ministru Grandiju. Po večeri,; ie bila velika zabava. Med večerjo ie imel grof Zaleski daljši pozdravni govor in opozoril na tradicijonal-ne zveze prijateljstva med Poljsko in Italijo. Zaradi te sorodnosti, ie deial Zaleski. ie v obeh državah isti duh in istovetnost pojmovanja nacionalne politike nacionalnih zahtev, ki slone na pravičnosti. Oba naroda imata slična nazirania o političnih vprašanjih, ki ie od njih odvisna varnost v Evromi Ta politika stremi za tem, da se mir v Evropi učvrsti. Poročilo Simonove komisije objavljeno Izčrpna slika o dejanskem položaju v Indiji - Predlogi za ureditev indijskega ustavnega vprašanja London. 10. Iuni1a o. Po dve in ool-let-nem delu ie predložila indijska ustavna komisija, v kateri so bile zastopane vse tri politične stranke in ki ii je predsedoval John Simon, svoie oorooilo, ki ie bilo so-dasno odobreno. Komisija re imela nalogo. da prouči delovanje vladnega aparata v Indiiiii in razvol tamošniih ustavnih ustanov. Komisija ie dvakrat posetila Indijo. Ni ena člani so PTeuotovali pr; prvem po-setu ofcroc 7000 mili. pri drugem Pa 14.000 milti. Komisija ie zbrala od pokrajinskih vlad veliko število sipomenic in drugega materiala, ki ie bil objavljen v dodatnih zvezkih. PotočjIo komisije ima dva dela. Prvi del. ki šteti e 400 strani, se bavi s sedanjimi ustavnimi, upravnimi, finančnimi in sodnem i razmerami v Indiii in z razvojem šolstva ter inditiskega iavnega mnenia. Drugi del poročila, ki se bavi o bodočem usitaivnem razvoiu in vsebuje zaključke in predloge komisiie. bo objavljen šele 24. .himna. Tako zvana irodslka konferenca se bo sestala 24. oktobra v Londonu. Poročilo naglaša. da ie cEH angSešlke m>-litrjke v Indiji ustanovitev odgovorne vlade. kar nai se zgodi v soorazumu z indijskimi narodi. Na poti k temu cilšu so ve-liike težave. Na drugi strani obstoja mnenje. da doseže Indija položaj dominiiiona. ki ia ie bil oMiuMien že leta 1907. in pozneje 1919. šele postopoma. Razvoj ustave v Indiii odvisi v načbližnii bodočnosti od uspehov, ki iih bodo imele ustavne reforme. RasTOTaVKaioč o razmerah v Indrl; te o značaiu problema podaia poročilo preded narod.nostnffih. verskih jn socialnih razmer v Indiji, o naraščajoči oolitični zreJosti in o položaju indijske armade. Poročilo na-riaša. da ie ostal v Indiji kliub modernimi vladnim metodam še vedno star; sistem kast. ki imaio še vedno velSk vnliv na življenje in mišljeni e indijskega naroda, ki šteje nad 200 milijonov duš. Smise! za enotnost narašča v Indiji vedno boli. To gilbanne na ie rezultat angleškega vladama in vrtiva. Končno narfaša poročilo komisije. da bi bila velika pogrešlka zaradi verskih in plemenskih razilik zmanjševat; Pomen indijskega nacionalističnega ribanja. Res ie. da ie nacionalistično gibanje omejeno na krog. vendaT pa se ne sme Dozabiti. da so indftski nacionalisti glasniki celokupne Indije in da ima nacionalistično gibanic vse znake manifestacije in koncentracije s9. k5 so se norodile vz naraščajoče narodne zavednosti jn narodnega ponosa. Civilna uprava Ind&ie šteje komai 12.000 Fvroipcev Dri 1 iu pol milijona vseh uradnikov. Vrhovna mesta v civilni troravi ima !e ofcrog 3.500 Angležev. Uradnišibvo do-fcraiinsUtfih vlad ie skorai izključno indijsko. Končno omenja poročilo, da šteje evropsko prebivalstvo v Indiji 156.000 duš. od teh ie 45.000 žensk. To malo število oa igra v industriislkem in gosnodaTskem žlv-lieraiu Indliie odločilno vlogo in se ie baš temu zahvaliti, da se ie Indija gospodarsko in oolitično tako razvila. London, 10. junija. AA. Poročilo Simonove komisije o indiislki vladi smatra časopisje za eno najvažmeSih parlamentarnih listin, kar jih je bilo objavljenih v zadnjem Času. Komisija bo objavila svoje predlog« v drugem delu poročila, kj bo izSo po 14 dneh. »Tlrnes« pravijo, da soglasnost komisarjev dokazuje, da ne bo nobenih nesoglasij v vprašanju bistva problema. Predloge, kj jffli bo stavila komisija, bodo Iahflco izboljšali, afi pa odklonih". Na konferenci zastopnikov britslke Indije in indijslcih držav bo morala biti razprava popolnoma svobodna. Nič ne mora zmanjšati, zaključuje Kst, odgovornost: kraljeve vlade jn parlamenta. »Manchester GuardSan« poudarja, da rezultat indijskega poročila ne opravičuj« Tmentja onih, ki mislijo, da je indijski narod nesposoben za samoupravo. »Oaily Telegraph« pa w>pet naglaša, da že površen pregled poročila dokazule, da so zahteve onih, ki hočejo naglo rešitev ustavnega problema v Indiji na temel.ni samouprave, neizvedljive. »Dafy Herald< pravi, da je bilo vprašanje priznanja Indije za samoupravno edini«) in položaja domfimijona že nešsnlo. Težkoče, ki jih je treba premagati, so velike. Amigilija ima pravico zahtevati od vseh indijskih politikov, naj jim pomagajo, da se te težkoče premagajo. Ravmotako je pa obvezana, da sama pomaga indijskim voditeljem. »Oai!y Maf!< meni, da prihaja Javno mnenje vse bo® do prepričanja, da mora dobiti Indija samoupravo le polagoma in da bi bilo najbolje, ko bi se ustanovile v Indija zvezne vlade. »Daily News Ohronicfle«, pravijo, da se M razvil britski imperij na teme!liu kake teorije, temveč na postopnem razvoiu svo-bodnjih insti-tucii, kS so se prilagodile iz-preminjajočim se razmeram. Le na ta način, nadaljuje Kst, bo dosegla Indija svod cilj. Rumunski avtomobSisti v Zagrebu Zagreb, 10. junija, n. Nocoj nekaj pred 6. uro so prispeli v Zagreb s Plitvic ru« munski avtomobilisti. Z njimi se je pri» peljal tudi podban savske banovine Sto» janovič ter zagrebški mestni načelnik dr. Srkulj. Pri prihodu na ozemlje mestne ob» čine je na savskem mostu sprejela rumun« ske goste vojaška godba 35. pešpolka s sviranjem rumunske državne himne. Na« proti so jim prišli tudi v dolgih kolonah zagrebški avtomobilisti in motociklisti, ru* munski konzul in podkonzul ▼ Zagrebu ter -ugo občinstvo. Po kratkem pozdravu so se odpeljali gostje pod slavolokom v me« sto. Po vseh ulicah so bili živahno po« zdravljeni od občinstva, pri hotelu »Espla« nade« pa jih je sprejela godba uslužbencev mestnega tramvaja. Pri tem pozdravu se je zbrala tudi večtisočglava množica za« grebškega občinstva. Palača hotela »Espla« nade« je okrašena z državnima zastavama Rumunije in Jugoslavije Porast vlog v Poštni hranilnici Beograd, 10. junija. AA. Po obj*vi Pošt« ne hranilnice so hranilne vloge v mesecu maju zelo napredovale. Pristopilo je 8155 novih vlagateljev, tako, da je sedaj vla* gateljev Poštne hranilnice 94.226. Vsota vseh vlog je v mesecu maju narasla za 8 in pol milijona Din in je bilo ob koncu meseca maja vlog za 140,559.509 Din. V mesecu maju je bilo otvorjenih 144 novih čekovnih računov, ki jih je sedaj vseh 18.392 pri Poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah ▼ Ljubljani, Zagrebu Sarajevu in Skoplju. čekovni promet je znašal v mesecu maju 5.,259,493.868 Din n* vseh čekovnih računih je bilo vloženo 839,840.812 Din. Skupno je bilo vložen« v štedenje in na čekovne račune do konca meseca maja 985 milijonov Dm. Izpremembe v kaznflnišH službi Beograd, 10. Junija. AA. Kralj je na predlog ministra pravde podpieal ukaz, ki sta z njim postavljena na razpoloženje Mamo j k) Mrvič, upravnik beograjske kaznilnice v 1/5. in dr. Aleksander PavjCevič zdTavaik iste kaznilnice v 1/5. Nenavaden novorojenček • Sffcobraii, W. p. V sek Tu** v bližini Srbobraoa je žena sefteka Bogdana Obradova, ki je porodite že tri popolnoma oormalne otroke, povila dete moškega spote, ki ie imelo žabjo glavo. Cela in temena ni tnfo, brada pa je bila zra-ščena s trupom tako da iri bite mkakeja prehoda. Dete Je živelo samo par «r. Minister Radivojevič ozdravel Beograd, 10. junija, p. Prometni mi-nster g. Laza Radivojevič, ki je bil nedavmo operiran, je danes zapustil sanatorij in ostane do nadaljnjega v domači oskrbi. Njegovo zdravstveno stanje se je že taiko iziboljšalo, da bo mogel v kratkem zopet prevzeti vodstvo svojega resora. Zaključek jubilejnega velesejma Naš velesejem je z letošnjo prireditvijo, kfi j« bila zaključena na bmkoštui ponedeljek, zares uspešno in častno proslavil svoj desetletni jubilej. Bil je tako glede obsega in pestrosti razstavljenih predmetov, kakor tudi gllede brezhibne organizacije na višku. Prvovrstna zasediba, ogromen obisk in kupčijski uspeh nam pričajo, da ima naša velesejmska institucija na pragu drugega desetletja obstoja vse pogoje za še večji razvoj in razmah. Ta uspeh pa ni morda rezultat srečnega naključja, temveč sad dolgoletnega dela, kri ga je treba odkrito priznati velesejmskfi upravi, na čelu s predsednikom g. Ivanom Bonačem in ravnateljem dr. Dularjem. Za uspeh letošnjega jubilejnega velesej. ma je zlasti značilno ogromno število posetnikov, ki se ceni na 118.000; nič mančše važnosti pa ni ugoden poslovni rezultat razstavlijalcev. Na pismena in ustmena vprašanja o doseženem kupaiiskem uspehu je veliesejm-ska uprava prejela od razstavljavcev izjave, iz katerih je razvidno, da ie bilo 63% razstavljalcev (skoro dve tretjini) z uspehom zelo zadovoljnih, 28% razstavljalcev je izjavHo, da so zadovoljni in le 9% je bilo manj zadovoljnih. Za boljšo ilustracijo doseženih uspehov v posameznih strokah naj navedemo naslednje podatke: kmetijski stroji in orodje: 92 odst. zelo zadovoljnih, 8 odst zadovoljnih; strojna industrija: 55 odst. zelo zadovoljnih, 36 odst. zad., 9 odist. manj zad.; gasilno orodje: 78 odst. zelo zad., 13 odst. zad., 9 odst. manj zad.; kovinska industrija: 72 odst. zek), 17 odst. zad. 11 odst manj zad. avtomobili: 54 odst. zelo zad., 38 odst zad, 8 odst. mani zad.; lesna industrija, pohištvo: 85 odst. zelo zad., 10 odst. zad., 5 odst. manj zad.; radio: 42 odst. zelo zad_ 23 odst. zad. 35 odst. manj zad.; tekstilne: 72 odst. zelo zad., 18 odst. zad., 10 odst. manj zad.; papir, pisarniške potrebščine: 15 odst. zelo zad., 41 odst. zad.; 44 odst. manj zad.; industrija živil 86 odst. zeio zad., 14 odst. zad.; galanterija, igrače: 62 od'st. zelo zad., 28 odst. zad., 10 odst. manj zad.; elektrotehnika, fotografija: 58 odst. zelo zad., 40 odst. zad„ 5 odst. manj zad. itd. Razstavliatei so na/pravili pomembnejše zakKučke s kupci fe vseh delov države, razen iz Slovenije, tz Bosne, Hrvatske, Vojvodine, Srbije itd. Pri 788 razstavljavcih je bfl pnektoračen dtosedanm rekord razstavljalcev iz leta 1923 ko jih je bik) le 776. Izredno pa se je nasproti prejšnjim letom povečalo število razstavljalcev iz inozemstva. Letos smo imeli 325 inozemskih razstavljalcev nasproti 215, 172 in 123 v zadnfh treh letih. Nasproti leta 1927 se le torej število inozemskih razstavljalcev skoro potrojilo Največ inozemskih razstavljalcev je bilo iz Nemčije, namreč 135, potem sledijo Avstrija z 71, Češkoslovaška s 35, Zediniene države z 19, Anglija s 14, Frana ja z 12 razstavfjalci iz drugili držav z 39 razstavljale«. Zanimiva je tudi statistika, kS Jo k sestavila velesejmska uprava glede posetnikov. Na podlagi sejmskih legitimacij je dopotovalo iz oddaljenejših krajev države in iz inozemstva okrog 15.000 posetnikov odnosno kupcev; od tega odipade na dravsko banovino 28.6 odst, na savsfoo 17.3 odst., na dunavsko 12.6 odst., na Beograd 9 odst, na moravsko banovino 7.8 odst. na primonslko, dirinsko, vrbasko, zetsko in vardarslco banovino 14.5 odst. jn na inozemstvo 10.2 odst VeEk poset fe ostalih banovin, razen dravske m iz inozemstva nam priča, da so ljubljanska veleseimi v vseh pokrajinah države in v inozemstva pridobi B. na slovesu. Inozemski posetoikž so pri Si ix 14 držav, predvsem iz Avstrije Češkoslovaške, Grčije, Nemčije in Italije. Kritika domačih kakor tudi inozemskih razstavljalcev je bila vseskozi povoijna io laskava. Pismo iz Rogaške Slatine Na bmkoStoo nedelio so obiskafi Rogagco Slatino za-stopmkn grških gospodarskih krogov, Id so se pripeljali s popoldanskim vlakom iz Maribora. Na kolodvora so jih pozdravili zastopniki zdravilišča in občine, nakar so odšK gostje ▼ zdravilaSče, kjer jim Je bila prirejena v zdraviliški restavraciji zaknska. Z večernim vlakom so se odlična gostje odpeljali naprej proti Krapiim. Zaradi isredno »godnih xvea na novi letos otvorjemi železniški progi iiz Hrvatske-sa Zagorja pwti Rogaški Slatini je obiskalo na binkoštno nedeljo Rogaško Slatino nad 200 letnikov iz Zagreba in drugih kraijev Hrvatske. Večinoma so se imetniki vračali iz Rogagke Slatine šete na binkoštni ponedeljek zvečer, čim je nastopita sezona kopališča, se kaže, kako izredno velikega pomena » dobre železniške zveze n« naši novi progi. Od tega tujskega prometa imajo največ korist« gosttJne in restavracije, ki jih v predsezo-ni premalo posečajo gostje bolniki. Želeti je, da bi mogla RosaSka Slatina pritegniti tudi ▼ predse-zorri fn pa na z'wi»o nase množice nedetskčh 'n-letnSkw, da bi se vsaj deloma odpravilo rimsko mrtvite v našem renoviranem kopališčfu. Hmeljski trg H), fum^a. h. Tendenca raradb« C^m 700 do 775 Kč. Nofoeinesa pcoroetfl. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za sredo: '/»o toplo; morda sem in tja krajevne nevihta. kraji in ljudje Rumunski avtomobilisti pridejo danes v Ljubljano Na svcii velik? turne-ti do Jugoslaviji bodo Drispeli rumunski avtomobilisti. na čelu s predsednikom Rumunskega avtomobilskega kluba bivšim ministrom g. Mi-til.ineom danes okroz 12 ure v Liub-liano Z Dolenjske ceste zaviieio ori Kar-lovškem mostu ob Grubarievem prekopu v Streliško ulico iu se vozilo nato mimo Mestnega doma ;m oreko Mestneza trza na Stari trg od tu na Sv. Jakoba trg. čez Sv. Jakoba most na Coizovo cest^ ter nrmo st>omenik3 Ilirije na Kongresni trz. pred sedež našega Avtomobilskega kluba v Kazini. Na vrtu restavraciie »Zvezda«, kier iim priredi mestna občina malo zakusko. bo pozdravil rumunske zoste v imenu mesta Ljubliane žuDan z. dr. Dinko Puc. Navzoči bodo tu d5 predstavniki oblasti in konzularnega zbora in seveda tudi naši avtomobilisti Takoi po zakuski odpotuieio rumunsk1 zostie v spremstvu naših avtomobil istov proti Bledu kier iim bo prirejen banket ob 3. Na svojem potovanju sirom naše države so bili deležni rumunski z osti e povsod naiprisrčneišeza sprejema: zato ne dvomimo, da bo tudi liubliansko prebivalstvo pozdravilo draze zoste čim naipri-srčneie ter razobesilo v znak Pozdrava in počaščeoia zastave no ulicah, do katerih bodo rumunski avtomobilisti vozili. Z Bleda, kier prenoče. odpotuieio rumunski izletniki dne 12. t. m. ziutrai proti Rozaški Slatini: Dri tem Das,;raio zooet Liubllauo. toda ustavili se na povratku ne bodo več. Rudarska bssla Hrastnik. 10. iuniia. Po vseh rudniških revirjih Slovenije živijo rudarii že par mesecev v naivečii bedi. Na.rhuiše prizadeti pa so gotovo hrastniški rudarii. V hrastniškem rudniku se ie začelo praznovanje že meseca marca. V tem mesecu so imeli rudarii po 13 delovnih dni al» šihtov. Število delovnih dni ie v aprilu padlo za polovico, meseca maia Da ie bilo praznovanje oopolno. V rudarske družine se ie naselila naistraš-neiša beda. Od praznovanja trpijo škodo tudi trzovci in obrtniki. k so navezani na naimočneišeza konzumenta — rudaria. Začetkom teza meseca se ie tudi v hrastniškem rudniku začelo delo. a s tem ni rečeno, da ie bede konec. Rudarji ki delaao že od 2 iuniia- še niso videl- niti pare od svoieza zaslužka. Baš sedai. ko so zopet uri težkem delu. ie beda in lakota posebno kruta Prei. ko so praznovali. so si posamezni tu pa tam prislužili nekai dinariev. a tudi oni. k; niso imeli nobenega zaslužka, so v brezdelju lažie prenašali zlad. kakor oa sedaj, ko zahteva, težko delo tudi primerno prehrano. Rudarji dobivajo zaslužek izplačan nazai za 14 dni. Ureieno Da ie tako. da mora 14 dnevn= zaslužek vedno ostati 14 dni v blazaini in bodo torej rudarii dobili prvo izplačilo šele s koncem teza meseca Podpore, ki so se delile od Delavske zbornice in od TPD. so bore malo zalegle. Na rudarsko družino ie odpadlo kakih 20 ah nekaj več dinariev. Izdajale so se nakaznice za živila. Na vsak način ie treba priskočiti rudarjem io njihovim družinam M..* 4 -V- čimprei na pomoč, da se preprečijo smrtne žrtve sedanie krize. Na shodu, k za ie priredila zveza rudarjev prejšnji teden v Trbovljah, sta govornika g. Kopač od Delavske zbornice in g. Arh. funkcijonar rudarske organizacije iz Zazoria iasno razložila, da so eksistence rudariev še vedno v veliki nevarnosti. Pri sporu z železn;ško upravo ima TPD 25 do 30 milijonov izgube io to izgubo bo skušala prevaliti na delavstvo. TPD skuša že sedai zmanjšati svoie produkcijske stroške z upeliavo strojev. ki bi nadomestili č^m več delovnih moči. Tudi akord se rudarjem zaračunava na tak način. da ne doseže niti takozvanega »Her-renschichta«. P~ 24 do 29 Din se zasluži komai na onih mestih, kier ie delo na> težie in nainevarneiše. Na vseh shod h m pred vsemi zastopniki oblastev in organizacij 'znašajo rudarji že dolge tedne najstrašnejše primere bede in trplienia. k; vs* dokazuisio. da ie pomoč nulno potrebna. Velika mednarodna mgzmetm tekma Danes popoldne ob 18.15 uri na igrišču S. K. Ilirije. — Eden najboljših madžarskih profesijonalnih klubov Bsf jih bo dočakal? Kdo jih sprejme? Kdo po-idravi?« Enajsta dopoldanska ura Je minila ... »Se ni zastave na postajnem — na obmejnem po Sita »nem — poslopju!« govori Lojize pri čaši piva. »Ali ne bi — —« »Tudi jaz sem mislil —« »Pa —?« vpraša Ciril. »Daj, poskus:!« veli Kazimir. »Mora biti!« Pa skozi okno gostilniško na kegljišče: »Hej! Volar! Volar! V petih minutah trobci ko na streho!« »Gospod! V partiji sem! Samo §e tri krogle vržem!« »Pohiti! V petih rmontah!« »Razumem!« Posebni brzi vfek s 334 pevci društva »Harmo-flie« iz Gttriba vozi v našo obmejno postajo. »Živeti! Živeli! Žtv-ela Harmonie!« pozdravna mile goste četica petrndvajiseiih — tridesetih ljudi na peronu. Klobuki, roke. robčki rim hite naproti. »Dobrodošli! Dobrodošli!« Iz srca do srca. Iz duše do diuše. Dve. tri diani se dvignejo do stažbenih čepic in pozdr a vijajjo službeno. Ne I Ne službeno! Zoipet od duše do srca. Nad nami, nad našo državno hišo se vije državna zastava. Pograničoa postaja je obraz vsega naroda. Vlak stoji Gosti gledajo. Gledajo. Kam smo prišli? Polno io prepolno je začudenja v njihovih očeh. Toliko začudenja! Pa zaoti iz vagonov: »Žive«! Hodi! Hoch! Hoch! Živela Jugoslavija! Živela Jugoslavija!« Roke, klobuku čepice, robčki nam vračajo milo za d-ago. Gospod ravnatelj Glasbene Matice ia. Maribora — samo zamrmral je svoj priimek pri medsebojnem predstavljanju, pa kdo bi se zaradi tega srdii ko smo na takem poslu vsi eoe sorte — dovodi ie vlaka pevovodjo in transportnega vodjo »Harmomie«. »Ob priihodu vašem v našo svobodno m nfedi-njeno teraJijevrno Jugoslavijo vas v imena obmejne občine Kotoriba najpresrčneiše pozdravljam! Dobro došM! Dobro do šli!« govori kratko gospod Kazimir. Mata Etnica, šopek na hitro roko zbranih te z jttgoslo-venskiim troibohvim trakom povezanih rož v naročjoi: »Dobro nam došK, dra«i, ljubi gostje! Živela »Harmonie!« Skloni se starešina gostov, objame fn poljubi dekletce na čelo Ves srečen in vesel d pn'icii*kem ozle-du so oreneliali truplo v mrtvašnico Dri Sv. Krištofu Pri pokvarjenem želodcu, plinih v čre- vesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu. mrzlici, zapeki, bljuvanju ali dri- ski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, narlo in pri- jetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blag-odat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Piešfanv se ima zahvaliti za svoj svetovni sloves svojim 67° C vročim žveplenim vrelcem in močvirnim kopeljim proti revmi, ishiasu in protinu. V zvezi s kopeljmi: »Thermia Palače«, moderni velehotel, »Cyrillhof«, kurhotel za srednji stan, »Pro patria«, ljudski sanatorij, 10 km obrežja, tenis, nogomet, stadion na prostem prostoru. Od Dunaja oddaljeno 3 in pol ure. Direktni vozovi. Informacije: Poslovnica Pistyan, L. Schreiber, Zagreb, Strossmayerov trg 1/n. 7342 Cm S« R omaee vesti * Kraljev dar slovenski nevesti. Kakor smo poročali, se je v ponedeljek poročil v Vojmku znani slovenski pisatelj g. dr. Anton Novačan z gdč. Pepco Mahnovo ačerko uglednega posestnika iz Trmovelj pri Celin. Minister g. dr. Ivo Švegel, ki je bil pri poroki za pričo, ie sporočil na-voporočencema čestitke Ni. Vel. kralja in obenem izročil nevesti kot poročno darilo našega kralja krasen prstan z brffiamiH. ^Imenovanje. »Službene novine« objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za tajnika dravske banovine g. Anton Zobec dosedaj pomožni tajnik notranjega ministrstva. * Iz vojaške službe. Za načelnika štaba dravske divizj-e je imenovan generalštabni polkovnik g. Todor K. Miličevič, dosedaj načelnik štaba šumadijske divizije. * Reis-ul-ulema Čauševič upokojen. S kraljevin ukazom je na lastno prošnjo upokojen poglavar muslimanske cerkve v Jugoslaviji reis-ul-ulema Čauševič. Istočasno j« sklicana danes ob 10. dopoldne v beograjsko džamijo kuri i a, da izvoli novega muslimanskega poglavarja. * Društvo slovenskih sodnikov bo imelo svoi občni zbor v nedeljo 15. t. m. ob 11. v Celju v poslopju okrožnega sodišča. * Krasen uspeh tenorista Svetozarja Ba-novca v Ch cagu. Pišejo nam iz Amerike: Po velikih uspelrih, ki jih ie doslej imel naš tenorist Svetozar banovec v raznih velikih mest;h Severne Amerike, ie 19. maja doživel pravcati triurni v Chicagu, ki je središče glasbenega življenja v Ameriki. V slovitem Orchestra-Halu, fjer nastopajo le prvovrstne glasbene organizacije Ln iz brani umetniki, se je pojavil Banovec in pred pestro mednarodno publiko dosegel velikanski uspeh. Pel je skladbe jugoslo-venskih skladateljev Pavčiča, Lajovca, Adamiča, Zormana, Dobroniča, Korejoviča Kozine in Vilharja ter se je navdušenje stopnjevalo od pesmi do pesmi. Briljamtno ga je spremiliala na klavirju Jasna Bian kiniieva, ki je tudi sama zaigrala nekatere komade tehnično dovršeno ter z veliko fi-neso in znanjem. V zaključnem d ein je Banovec podal še štiri operne arije in je naposled moral dodati še Adamičevega »Planinca«. Ob gromovitem odobravanju navdušenje publike js naš generalni konzul dr. Kolombatovič poklonil zmagovitemu pevcu krasen lovorjev venec z jugo slovensko trobojko. Banovec je zmagonosno prodrl pred ameriško pubiko. Pet čikaških največjih dnevnikov je objavilo o njegovem koncertu zelo laskavo oceno, strogi profesionalni čikaški kritiki, same priznane avtoritete, pred katerih sodbo so v ®CMW rCKCfl * Spe&iat, I« ac|fi Spalotiitg samo pri 7212 (p.Mlagdič, ^juUjana strahu celo neštetokrat preizkušeni glasbeni jn pevski umetniki, so dali našemu odličnemu pevcu popolno priznanje. Hvaležni smo ameriški rojaki Svetozarju Banovou in ponosni na to, da se je kot prvi jugo-s Ko venski pevec-umetnik tako uspešno predstavil ameriški publiki. Ta dan naj ostane z zlatimi črkami zapisan v zgodovino jugoslovenske glasbene kulture. * Smrtna kosa. Gospa Alojzija Šubičeva, vdova državnega nadupravitelja v p. g. Gregorja, kj ie služboval pred vojno v Bovcu, Pazinu, Ajdovščini in nazadnje v Gorici, je umrla v Ptuju. Po moževi smrti se je pokojna gospa presEJa iz Gorice v Ptuj k svoji hčeri Flori, soprogi g. Janka Likarja, pisarniškega vodje pri g, dr. Sen-čariu. Pokojnica zapušča poleg hčere še sinova Milana, davčnega nadupravitejja in Mirka, poštnega kontrolorja, ki službujeta oba v Ljubljani. Blago pokojnico bodo danes ob 17. položili k večnemu počitku na ptujskem mestnem pokopališču. — Na Su- Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani (Številke za označbo kraja pomenijo* 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra. 6 D-blačnosit 1—10, 7. padavine v nun. 8. vrsta padavin, 10. junija 1930. Ljubljana: 7, 762.1, 16, 75, SSE2, 4,__ Maribor: 7, 761.2, 17, 90, N\V3, 3, dež, 24 Mostar: 7, 760, 19, 85, —, 1, dež, 42. Za» greb: 7, 761.2, 19, 85, SSE2, 3, —, —. Beo* grad: 7, 760.8, 17, 90, —, 10, dež, 3.0. Sa* rajevo: 7, 761.6, 14, 90, —, 10, —, —. Skop. I je: 7, 760.6, 18, 85, —, 4, dež, 25. Kumbor: 7, 759.4, 21, 85, —, 7, —, —. Split: 7, 760.1, 20, 85, —, 1, dež, 1.0. Rab: 7, 760, 21, 90, — 4, —, —. Vis: 7, 759.8, 16, 90, NW4, 5, —, —. Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.46, luna vzhaja ob 20.52, zahaja ob 3.32. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 26.5, najnižja 14. Najnižja temperatura: v Mariboru 14, v Mostaru 14, v Zagrebu 15, v Beogradu 15, v Sarajevu 13, v Skoplju 13, r Splitu 17. šaku je umrl po dolgotrajni bolezni ugledni vinski trgovec na Sušaku in tvomičar likerjev g. Ante Bačič, staT 65 let. Pokojnik. čigar ime je bilo znano tudi izven meja naše kraljevine, je bil duša mnogih podjetij na Sušaku in odličen čim-telj njegovega napredka. Mnogo let je bil občinski odibormik. Na njegovo pobudo je bilo zgrajeno novo poslopje Sokola, krasni hotel »Jadran« in druge stavbe. — V Ljubljani je umrla ga. Ana Bratokova hišna posestnica. Stara je bila 69 let. Pogreb pokojniice bo danes ob 17. — V Rožni dolini je preminul g. Franc Jereb, poštni uradnik v pokoju, oče tiskarnarja g. Frana Jereba, mila.išega. Pogreb pokojnika bo danes ob 17. na viško pokopališče. — V Ho-tederšici je umrl g. Franc Gabrovšek, računski inšpektor dravske finančne direkcije. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob 10. dopoldne na domače pokopališče. — Rodbini Webrovi v Ljubljani je umrla hčerkica Cvetka, učenka II. razreda uršuliniske šole. Pogreb bo danes ob četrt na 19 uro izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Vse dopisn ke prosimo, da pišejo svoje prispevke s črnilom, razločno, zlasti imena in priimke, da ne bo neljubih pomot. * Živahen tujski promet na Jadranu. Z nastopom lepega vremena se je v vseh kopališčih in letoviščih vzdolž našega Jadrana pričela živahna Ietoviščarska sezona. Posebno dobro je obiskan Hvar, takisto je Makarska že polna gostov, a tudii iz drugih krajev poročajo o vedno večjem dotoku potnikov in stalnih letoviščarjev. * Društvo zobotehnikov za Slovenijo v Ljubljani vabi vse svoje včlanjene in ne-včlamjene zobot-ehmike Dravske banovine na svoj občni zbor, kij bo 14. t. m. ob pol 8. v Ljubljani v restavraciji »Novi svet«, Prešernova soba. Udeležba obvezna! Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. film senzacij in pustolovščin KRI COWBOYA Znižane cene! KINO IDEAL * Nenavadna nesreča se je v Belovaru primerila tovarnarju Dragotinu Svobodi. Ko se je tovarnar proti večeru vračal na konju iz okolice v mesto, je nasproti pridrvel avto. Komi se ga je tako ustrašil, da je skočil nanij, toda avto ga je sunil nazaj in je konj z jezdecem vred treščil v bližnjo plinsko svetiljfco, ki se je podrla, tovarnar Svoboda pa je padel na tla in obležal nezavesti. Prenesli so ga v bolnico. Močno prizadet je tudi konj, vreden okrog 10 tisoč dinarjev. Avto pa je neznatno poškodovan. * Obsodba bivšega sodnika. Pred okrožnim sodiščem v Bihaču se je te dni moral zagovarjat! bivši sodnik Jakob Milan, obtožen, da si je od 1922. do 1926. postopnima kot starejšima sreslkega sodišča v Bosanski Krapi prisvojil sodmj denar, vsega skupaj 69.408 Din. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta rcbije. Milim je sprejel sodbo popolnoma hladnokrvno. * Bitka med prebivalci dveh sosednih vasi Prebivalci vasi Gostuše Ln Dojkin-cev v »savskem srezu se črtijo že dalje časa. Nedavno k med mjimd zopet prisilo do hudega spopada, ka se je razvil v pravcato bitko. Nekateri so bili oboroženi s sekirami in kolci ter je bilo več selja-kov iz enega in drugega tabora ranjenih. Neki Rančič je vso noč ležal nezavesten na bojišču in so ga šele naslednje jutro prepeljali v bolnico. Oblastva so uvedla preiskavo. * Ženo vrgel v Drino. V vasi Uzovtnici pri Linboviji je bil te dimi izvršen grd zilooim. Posestnika Milovana Pavliča je pred nekaj dnevi zapustila žena Zorka, ker je grdo ravnal z rajo. Pobegnila je domov. Posestnik se je podal k njej in jo vabil, da se vrne z njim. Zorka je navidezno ubogala, ko pa sta prisila v bližino Drine, mu je dejala: », MARIBOR cenik gratis! Izdelujemo vsa amaterska dela. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane n— Razobesite zastave! Župan dr. Dinko Puc vabi hišne posestnike, da razobesijo danes 11. in jutri 12. t. m. zastave na čast članom »Rumunskega avtomobilskega kluba«, ki se pripeljejo danes okrog 12. ure skozi Ljubljano na Bled in se jutri 12. t. m. vrnejo z Bleda v Ljubljano ter nadaljujejo pot v Rogaško Slatino. u— Samo <še danes nepreklicno zadnjikrat Brigita Helm. »Ljudski kino< v Ljubljanskem Dvoru predvaja samo še danes ob 4., pol 8. in 9. zvečer Ufin film »Škandal v Baden Badnu« z evropsko Greto Garbo, lepo Brigito Helm v glavni vlogi. K lepemu filmu, ki se predvaja oh najnižjih ljudskih cenah po 2. 4, in 8 Din, vabimo vse občinstvo. Jutri nov spored in sicer nepozabno filmsko delo »Ljubavc z Elizabeto Bergner v glavni vlogi. u— 25 letnica Olepševalnega društva v Rožni dolini se bo svečano proslavila 6. julija z veselico, s tako zvanlm rožnodol-skim sejmom. Istočasno se bo odkrila spominska plošča na čast prvemu odboru tega društva. Na delo vsi Rožnodolci, da bc proslava jubileja tega agilnega društva čim lepša. u—- Iz opere. Danes v sredo, bo v ljubljanski operi zadnjikrat y letošnji sezoni uprizorjena Kogojeva opera »črne maske« Nastopijo gg. Thierryjeva, Poličeva, Štag-l.iarjeva, Majdičeva, španova, Primožič, Betetto, Kovač, Grba, Mohorič, Drenovec, Povhe, Peček itd. Predstava bo za abonen-te reda E. Cene izredno znižane. u— Velika jugoslovenska razstava keramike v Kazini bo zatvorjena drevi ob 19. Ker je to prva razstava za propagando naše narodne umetnosti je vstop danes vsakomur dovoljen brez vstopnine. Ogled toplo priporočamo. u— Razstava izbranih del slovenskih čipk bo odiprta še do 14. t m. na Turjaškem trgu 4-1. Ne zamudite prilike, ogledati si tudi odlikovana razstavna dela iz Barcelone. Vstop prost. u— Dve interni produkciji gojencev Glasbene Matica Ob sklepu šolskega leta 1929-30. se vršita v FiJharmonični dvorani dve interni produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Prva produkcija bo v čeri- 12. L m. ob f7. Nastopijo galeod učiteljev: Berana, Dolejševe, Hribar-Jerajeve, Ivan-čiča, Jeraja, Kosoveiove, Noča, Pavčiča, Šešekove, Šmalc-Švajgarjeve m Verbiče-ve. Druga produkcija šole se bo vršila y soboto, 14. t. m. ravnotako v Filharmonič-ni dvorani ob isti uri. Ravnateljstvo vabi stariše gojencev in prijatelje Glasbene Matice k tej produkciji. n— Popravek telefonskega Imenika. Telefonsko številko 3241 ima g. Ivan Kre-gar, pasar in hišni posestnik na Zrinjskega cesti 3. u— Akademski pevski zbor bo imel prihodnjo vajo v četrtek za base novince in ne v sredo, kakor je bilo prvotno javljeno. o— Društvo »Treznost« sklicuje svoj članski sestanek v sredo 11. t. m. ob 20. (8.) uri zvečer v glasbeno dvorano moškega učj. teljišča v Ljubljani. Dnevni red: Občni zbor Saveza >Trezvenostic in delo »Guttempler-jev< v Beogradu. Udeležba članov dolžnost. Prijatelji vabljeni. — Odbor. u— Gojenci mladinskega petja Glasbene Matice imajo v sredo in petek, 11. in 13. ob 19. v sobi št. 14., Glasbene Matice skuipno vajo za nastop na produkciji. 14. t. m. Iz Maribora PEGE 3dPravl hitro tn brez sledu ..CREME ©RIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah ln parfumerijaiL Depot: Cosmoehemia, Zagreb, SmiCiklasova 23. Telefon 49—99. ranm •• • €6|tte sn poletne toalete zadnjih novosti za dame ter elitne obleke, suknjiče in modne hlače za gospode priporoča tvrdka F. LUKIČ, Stritarjeva ulica. RADIO- ELEKTROTEHNIKA _ _ „. ( Ljubljana, Tone POSjSaK. Aleksandrova St. 5. Izvršuje in dobavlja vse elektrotehnične naprave. Dobavlja, popravlja ln Izvršuje vse radlo-in ojačevalne naprave. Prodaja ves elektrotehniški ln radio-mate-rijaL 134 Radlomanacijsko termalno kopališče DOLEN.ISKF TOPLICE (Pri Novein mestu). Zdravi trajno in sigurno -evmatfcem, nevralyne, ženske bolezni itd. Edi no kopališče, v katerem so vse kopaKščne naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte ■-ospekte. Cene znižane, posebno v pred in _po sezoni. 119 DAR MOL čokolada za odpiranje SVARILO Tvrdka Vaclav Schram, trgovina z glasbili v Celju, Kralja Petra cesta 14, opozarja vse stranke, da Maks Banovič nima pravice kasirati denar za omenjeno tvrdko. Stranke se opozarjajo, naj omenjenemu ne izročajo nobenega denarja, ker tvrdka v nobenem slučaju ne odgovarja za eventualne plačane zneske. 8705 Autotaksi M- J"van 2821 Kocenova al. 5. Tdtf« Velika mednarodna nogometna tekma Danes popoldne ob 18.15 uri na igrišču S. K. Ilirije. — Eden najboljših madžarskih profesijonalnih klubov BudapestI in Keruletl F. C. s S. K. Ilirija Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic v drogeriji Sa-nitas, Dunajska cesta. a— Binkoštno vrvCnie na Pohoriu. Soln-čna binkoštna nedelia ie privabila naravnost ogromno število turistov na zelena Pohorje. Od ranega iutra naprej so bile vse ceste oreti Mariborski in Ruški ko-čS naravnost ooseiane Mariborčanov, ki so hiteli na vrh. da se navžtieio svežega planinskega zraka. Okrog obeh koč ie od iutra do večera vrvelo pestrega življenja. Posebno mladina ie neprestano krožila no cestah med Ruško in Mariborsko kočo. igrala žogo na zelenih tratah in se po mili volii solnčila. Gostilničarji so komaj stregli lačnim in žejnim. V Mariborski koč; ie vnetn pomagal celo gospodar SPD. g. Pa-gon. K Mariborski koči so prihiteli celo Zagrebčani, med niim; z odlično družbo znani novinar g. Slavko Vodvarka. ki ni mogel dovoli prehvaliti krasote Pohorja in oa tudi udobnosti, ki iih nudi Mariborska koča. Kot priletno novost so planinci pozdravili napravo kopališča, ki ga pravkar gradi mariborska podružnica SPD pri Mariborski koii. Na novo ie bila letos postavljena tudi lična lesena vila za kopalnico in pralnico, deoendanco pa so razširili za štiri krasne podstrešne sobe. Ze lansko leto oa ie dobila Mariborska koča prho med smrekami. Manika ii torei samo še telefon in morda še električna razsvetljava. pa bo Mariborska koča opremljena z vsem komfortom. ki si ga moremo misliti ob tako idiličnem planinskem letovišču. Tudi za sobe je bil ob binkoštih velik boi pri obeh kočah, tako da bi iih lahko oddali vsai še parkrat toliko, če bi iih imeli. Res razveseljiv pojav, da se le tako močno razširil pri nas smisel' za življenje na planinah, pa tudi sloves naših planinskih koč. a— Iz gledališča. 12. t m. se bo ponovila zabavna komedija »Bobrov kožub», ki je zlasti zaradi zelo posrečenega Mka Wol-fovke ge. Dragutinovdčeve, zelo uspela. — Kot poslednja premijera se pripravlija drama slavnega pisatelja Wedekinda »Zemski duh« v režiii g. J. Koviča. a— 10 letnica obmejnega društva. Kulturno druištvo Obmejni Zvon v št Bju v Slov. Goricah slavi 10 letnico svojega obstoja im plodonosnega dela na narodnem in kulturnem polju. Društvo oskrbuje tudi knjižnico ZKD, ki je bila ustanovljena tamkaj pred nekai leti. Ofioijelma proslava 10 letnice bo 6. julija. a— Z delovnega trga. Pri mariborski Borzi dela je od 1. do 7. t. m. iskalo dela 43 moških in 38 žensk. Prostih mest .ie bilo 137, delo pa je dobilo 43 moških io 55 žensk. Borza dela ima v evidenci še 581 brezposelnih. a— Smrtna kosa. Umrie so: V pomede. Ijek zvečer hišnica Jožefa Ožim, stara 74 let na MeHjskd cesti št. 15.; v ponedeljek dopoMne zasebnica Marija Ferš, stara 60 let, zvečer Matilda Janhuba, soproga uradnika državnih železnic, stara 47 let, obe v spJošni bolnici; včeraj zjutraj pa v Gosposki ulici 22, Marija Galažič, zasebnica stara 60 let. — V Bistrici pri Mariboru je umaH na biukoštni ponedeljek posestnik in župan Jožef Lipndk, star 45 let a— Razstavo ročnih del priredii danes državna dekliška meščanska šola na Slom-šikovem trgu od 8. do 12. ter od 14. do 18 Vstop prost. a— Tarifa za kopališče na Mariborskem otoku. Uvedene so 4 kategorije izkaznic: 1. Za obisk otoka 2 Din. otroci do 10. leta v spremstvu odraslih prosti. 2. Za kopanje 3 Din. otroci do 10. leta Plačalo polovico. 3 Za kabino: ob delavnikih razen sobote popoldne 6 Din. ob sobotal. nedeljah in praznikih 12 Din. 4. Za omarico: ob delavnikih, razen sobote popoldne. 4 Dim: ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih 6 Din. Kdor kupi izkaznico za koiparaie. kabino ali omarico, ne plača izkaznice za obisk otoka: kdor kuni izkaznico za kabino ali omarico, ne plača izkaznice za kopan i e. Za perilo so določeni sledeč-- prispevki: za riuho 4. otirač„ 2, damsko kopalno obleko 6. moško 3 Din! Pristojbina za shrambo dragocenosti 2 dinarja. Vse izkaznice, razen za obisk otoka, ki velia ves dan. so veljavne samr> za pol dne in sicer od ztiutrari do 13. ure in od 13. ure do mraka. Kdor kupi izkaznico do 12. ure. mora do 13.30 zapustiti kopališče ali kuroiti novo izkaznico. Kdor kuni izkaznico po 12. uri. velja za vse Dopoldne. a Uvedba blokov za kooanle na Mariborskem otoku. Da čim boli olajša poseča-mie mestnega javnega kopališča na Mariborskem otoku, ki bo otvorien^ v nedelio. se ie mestna občima odločala, da uvede bloke do 20 vstopnic, ki se moralo izrabiti tekom enega meseca. Ti bloki so za izkaznic« za kooaniie (po 3 Din) in za omarice (po 4 Din) zvezani z 20 odstotnim. a izkamice za kabine foo 6 Dim) pa z 10-odstotnim oooustom. Dobivali se bodo od petka na-Prei le ▼ mestnem knjigovodstvu a— Požarno ogledovanje mesta. V prihodnjih dneh začno poslovati komisije za požarno ogledovanje mesta, ki bodo 'tudi ngotoviJe, v koliko se je ugodilo raznim prexSpisom požamo-policijskega in sanitar- nega z*tačaia, terianhm na podlagi ugotovitev lanskega ogleda. Hišni posestniki oziroma njihovi namestniki morajo skrbeti, da so komisiji lahko dostopni vsi v poštev prihajajoči prostori hiše, kakor podstrešia itd. a— Motorni čoln se je za binkofta najbrž prvič posku na valovih Drave. Čoln je izum in izdelek domačina Alojzija Kor-berla, šoferja mestne občine. Motorni čoln je dolg 5 metrov, težak 350 kg ter ima prostora za štiri osebe. Goni ga motor 15 k. s. KSijub veliki vodi je čoln vozil proti toku z brzino 12 do 14 km, v smeri toka pa s hitrostjo 30 km na uro. Vodni šport je za eno pridobitev bogatejši. Pokazalo se je tudi ob tej priliki, da se bo nameravana plovba po Dravi z motornima čolni za potniški promet posrečila in obnesla. Hufoinjb&o po&odo v največji izberi in po najnižjih cenah dobite edino le ori tvrdk; z železnino Stan&o ^fCorjatteič Ljubljana, Sv. Petra eesta št. 35. 7340 a— Dva nasilneža. V nedeHo zvečer ob 20. je bila na Koroški cesti proti Kamnici napadena neka ženska od kolesarja I. S., ki jo ie z nožem v rod hotel prisilita, da se mu vda. V hipu največje nevarnosti je pri-vozil mimo drug kolesar. I. S. se je ustrašil in oddirial na kolesu proti mestu. Vendar ga je drugi kolesar dohitel in ga izročil stražniku. I. S. taji in tudi noža niso našli pri rajem. — V ponedeljek zvečer pa je na Vodnikovem trgu Miroslav R. pred svojim stanovanjem razgrajal im grozil ženi s sekiro. Razbil je vrata in več šip na oknih. Konec je napravil stražnik, ki je vroče-! krvneža aretiral. Iz Celja e— Opozarjamo vse Celjane, da je zay.iu Din 400.000, v ga lop skem pa Din 416.000, da ne govorimo o milijonskih nagradah na Angleškem, v Franciji, ItaEfi in drugod. Naj torej nihče ne zamudi konjskih dirk v Mariboru, ki bodo tako po konijskem matenijahi, kakor po tehn. izvedbi na višku. Društvo se ne straši nikakih žrtev za priredbo, ka S je predvsem namen vzbuditi zanimanje za rejo plemenitih Ž5-vafi in dati vzpodbudo našim kmečkim konierejcem. Upamo, da bodo tudi mero-diaimi faktorji zna K ceniti delo kasaškega društva v Mariboru, ki že nad 50 let deluje na povzdigo domače konjereje z naj-ve5.fim uspehom, in naklonili dimš-ivu potrebno podporo. Na binkoštni ponedeljek nas je za vedno zapustil, previden s sve-totajstvi za umirajoče, naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, tast, brat, stric, gospod FRANC JEREB poštni poduradnik t pokoja Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo 11. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina Cesta IT/8, na pokopališče na Vič. Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Antona na Viču. Rožna dolina, Ljubljana, Ribnica, dne 10. junija 1930. Žalujoča soproga Marija roj. Ogrin; Franjo, Joško, Mirko, Maks, sinovi; Mici Knez, Francka Štrukelj, Karolina Golob, Roza Zalar, hčere;. Ivana Grom, sestra; vsi zet je in sinahe; vsi vnuki in vnukinje. ŠPORT UL Keruleti F. C : Ilirija Danes ob 18.15 ob vsakem vremenu Zopet imamo ▼ Ljubljani foosemsko mo< »▼a Po raznih uspelih nastopih avstrijskih klubov, nas to pot posetijo madžarski pro. feeijonali, in sicer Budapesti IIL Keruleti F. G. iz Budimpešte. Kakor smo že orne. nili, po Tsej pravici prištevajo moštvo 111. okraja med evropski kontinentalni razred. Rezultati, ki smo jih navedli, »o vseka« kor prvovrstni. Da moštvo rea aekaj zna, kaže dejstvo, da je nič manj kot 6 igralcev III. okraja že opetovano nastopilo ▼ ma« džarski reprezentanci. Madžarski nogomet je že od nekdaj •lan med športnim svetom. Pred leti je bfl »nameniti MTK (današnja Hungaria), ki j« zanesel slavo madžarskega nogometa po vsem svetu. Njegovo igro so imenovali na« ravnost vzorno in ni čuda, da so postali madžarski trenerji splošno iskani. MTK je hil dober učitelj. Ko se je ustanovil pro« fesijonalizem, so madžarski klubi izredno uapredoraJL Njihova moftva so doma na ta jem zmagovala m danes smatrajo kot največjo senzacijo, ako gostuje madžarsko moštvo. Prav nič ni čudno, da je bil zma« govalec t bojih za srednjeevropski pokal ravno madžarski klub. Danes so brez dvo« ma na prvem mestu v Srednji Evropi, ki ▼odi pred vsemi ostalimi državami. Jugoslovenska vodilna moštva se rečmo« ma naslanjajo na dunajsko šolo, ki bazira predvsem na duhovitih kombinacijah, ima pa to slabo stran, da polaga premalo raz« nosti na streljanje. Povsem druga je madžarska šola, ki hna iste dobrote kot dunajska, vendar ne pozabi na streljanje. Madžari so poleg Čehov znani kot najboljši strelci, ki znajo šanse tudi izrabljati. lil. Ker. nastopi proti Iliriji ▼ svofl na}« močnejši postavi z vsemi internacionalci. Na lepem igrišču Ilirije bod^ lahko po« kazali vse svoje znanje, seveda, ako bodo imeli pri domačih potreben odpor. Naloga Ilirije je vsekakor težavna zmaga gostov je sigurna: gre samo za razliko. Predprodaja vstopnic je v drog.;riji Sa« nitas, Dunajska cesta. Moštvo SK Ilirije, prvak LNP za 1929/30 fV> dreletaf inesludfcn 4 le Moštvo SK Ilirije osmič osvofflo nogometno prvenstvo LNP, ki ca bo rastcpaio ▼ letošnjih bojih za prvenstvo države. — Stoje od leve na desno: La Zupančič, Kneževič, Varšek, trener Baar, Urrterreiter, Po g »črnk, Košak, Streho v ec. — Sede ob leve na desno: Oman (kapetan). Rihar, Doberiet, Urbančič, Malic, Berglez, Kreč. (Na sliki manjkata Ve-*»ike ln Dekleva.) — Zvečer ob 13. bo nastopilo na igrišča SK Ilirije moštvo proti močnemu Budapesti ID. Keriiletl F. C„ druge m n ma džarskemu kluba na slovenskih igriščih. Zadnji športni dogodki Na binkoštno nedeljo se je vršil po ljub« Ijanskih ulicah tradicijonalni tek za pokal našega lista, ki je privabil na progo lepo število gledalcev. Teka sta se udeležili sa. mo dve štafeti, po ena Ilirije in Primorja, kar je z ozirom na številčno lepo razvito lahko atletiko v Ljubljani ozir. Sloveniji vsekakor premalo. Zmago je po ostri m do konca negotovi borbi odločila štafeta SK Ilirije v času 4:49.1, dočim je druga sta« feta ASK Primorja prišla na cilj v času 4:51.2. V bodoče bodo morali naši klubi močnejše zasesti to konkurenco, ker siccr ne bomo dosegli namena, ki smo ga imeli z razpisom pokala. Na naših klubih je, la ▼edo prav ceniti slične propagandne pri« reditve; gotovo se jim potem ne bo treba pritoževati, da med širokim občinstvom za to ali ono panogo ni zanimanja. Nogometni program ▼ Ljubljani je izčr. pala SK. Svoboda, ki je proslavila lOletnico obstoja. V bogatem turnirju, na katerem sta sodelovala razen domačih moštev Pri« morja, Grafike, Amaterja in Olimpa tudi dve zananji enajstorici, in sicer Red Star iz Knittelfelda in Hajduk iz Sarajeva. Po vsestransko zanimivih in napetih boroah je izšel kot zmagovalec glavnega turnirja sarajevski Hajduk, ki je v odločilni igri porazil jubilanta s 3 : 2 (2 : 2), dočim je v turnirju nižjih klubov zasedla prvo me« sto SK Grafika, ki je zmagala nad trbo« veljskim Amaterjem s 3 : 2 (3 : 0). Mo« Stvo bivšega prvaka, ki je v ostalem spre. minjalo postave. Bi imelo dobrih dni in je moralo prvi dan kloniti Hajduku s 2 : 4 (0 : 1), drugi dan pa je igralo z Red Sta« rom neodločeno 4 : 4 ti : 2). SK Svoboda je bila na prostoru deležna čestitk ofici« jelnih zastopnikov športnih organizacij in prijateljskih klubov. Udeležba žal ni bila takšna, kot bi jo prireditelji za svoj trud raslužili. Seniorska enajstorica SK Ilirije je gosto, »ala na Bledu, kjer je odigrala dve tekmi z domačini. Zmagala je obakrt, in sicer v nedeljo s 5 : 3, v ponedeljek pa z 10 : 1. V moštvu SK Bleda sta igrala oba brata Janše. — Kranjski nogometaši so gost-.va« li v Beljaku, kjer so skupno s klubi iz Gradca in Jesenic ter domačini sodelovali na večjem turnirju. V nedeljo so igrali i Jeseničani neodločeno 1 : 1, drugi dan pa »o podlegli domačinom z 0 : 8, Jeseničani pa Gradčanom z 2 : 8. — V Kjtoribi je gostovalo moštvo SK Dubrave iz Dol. Do« brave proti domači enajstorica SK Sloge in zmagalo s 6 : 1 (4 : 1). JNS je na sobotni seji suspendiral vso trpravo ZNP m uvedel proti njej kazen« sko postopanje. Obenem je sklical za 29. t. m. izredno skupščino ZNP; pozval je klube, da izrečejo savezu lojalnost in po« korščino, ker jih bo sicer črtal iz članstva in proglasil nad njimi bojkot Na isti s.eji so bile končnoveljavno sestavljene repve« zentance za Montevideo in za nastop pro« . ti Bolgariji. V Zagrebu je gostoval za praznike bivši madžarski prvak Ferenczvaros in odnese! dve zmagi, in sicer proti Gradjanskemu s 4 : 2 (4 : 1) in Hašku s 4 : 2 (2 : 2). — V Beogradu so bili tudi Madžari v gostih, in sicer prvak Ujpest, ki pa ni mogel be« ležiti dveh zmag. Dočim je proti Jugosla« viji zmagal s 3 : 2 (2 : 1), je moral od, lično razpoloženi enajstorici BSK odsto« piti zmago s 3 : 5 (2 : 4). Številna nogometna moštva so izrabila praznike za gostovanja v tujini. N. pr.: Austria (Dunaj) : Amaterski SK (Koenigs« huette) 7 : 3 (1 : 3); Austria (Dunaj) : Preussen (Zaborze) 5 : 2 (1 : 0); Wacker (Dunaj) : Karlsbader F. C. (Karlove Va« ry) 3 : 2 (1 : 1), \VAC (Dunaj) : War« szawianka (Varšava) 7 : 1 (0 : 0); Legia (Varšava) : WAC (Dunaj) 3 : 2 (3 : 0)1; Cracovia (Krakov) : Sportklub (Dunaj) 4 : 1 (0 : 0), Madžarska : Nizozemska 6 :2 (3 : 0); Belgija : Portugalska 2 : 1 (0 : 1); Hakoah (Gradec) : Rapid (Maribor) 4 : 2 (2 : 0); Sturm (Gradec) : Rapid (Mari« bor) 9 : 0 (2 : 0)!. Hungaria (Budimpešta) : Racing Club (Pariz) 3 :2. — Na Du« naju se je vršil jubilejni turnir Admire, v katerem je Admira ostala najboljša enaj« storica. Podrobni rezultati so bili naslednji: Admira : Boldklubben (Kodan;) 4 : 3 (2 : 1); Grashoppers (Curih) : Rapid 4 ; 1 (2 : 1): Rapid : Boldklubben 3 : 0 (1 : 0) in Admira : Grashoppers 2 : 1 (2 : 1). V boju za Davisov pokal je morala Av« strija izpreči pred Italijo, ki je zmagala Velika mednarodna nogometna tekma Danes popoldne ob 18.15 ari na igrišča S. K. Ilirije. — Eden najboljših madžarskih profesijonalnih klubov Budapesti III Keruleti F. C. : S. K. Ilirija Tekma se vrši ob vsakem vremena. Predprodaja vstopnic ▼ drogeriji Sa-nitas, Dunajska cesta. • 3 : X T zadnjih afagfifc >■ zmagal Mor. purgo nad Artensom $6:2,6:2,6:2, Matejka pa nad Gaslinijem s 6 : 2, 6 : 3. 6:3. — Razen tega je Japonska zmagala nad Španijo ▼ Barceloni in Avstralija nad Anglijo ▼ Eeastburnu. Naš! motoclklisti na Koroškem Ljubljana, 9. junija. Za bmlkoStjne praznike se je močna ekipa motokoleearekega kluba Ilirije udeležila zvezne vožnje moto cikli s to v avstrijskega Tourfmgchiba v Celovcu. V soboto p©poWme ob 14. je startalo 26 vozačev, k(i so dospeti v Celovec v zalo ugodnem času in se ugodno plasirali. Udeleženci so se nato udeležili pozdravnega večera v vefilkS resiavraoiji ob Vrbskem ježem, kger so bile izročene lične spormnefke pdakete. Claroi rootosekcije iz Novega mesta so bili ocenjeni posebej, ker so prevozi® 75 km več. V nedeljo dopoldne se je vrifl po Celovcu velfflc sprevod nad 200 motocikfi-stov, katerim na čelu so vozili Slani rnoto-kolesanske Plini je. Popoldne so se izletniki odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer so si ogfleda® cerkev in znameniti Knezi prestol. Organizacija avstrijskega Touringdhiba le bila vzorna in ie udeleženci zvezdne vožnje ne morejo pretrvaM. Motokolesar-sfaa Ilirija se zahvaljuje carinskim in ostalim obmejnim organom, ki so omogoči hitro m brezhibno odpravo vozačev. Z oziram na to, da se je zadnje dni pred odhodom zglas-ilo še mnogo članov m udeležbo, je sklenil odbor motokolesarske Ilirije, da bo telet ponovil v dnevih od 15. do 17. avgusta t. 1. ASK Primorje. Plavalna sekcija. Redni treningi se bodo vršili odslej redno vsak delavnik v kopališča »Kolezija« od 7. do 10.30 za članstvo, ki je prosto; od 18. na« prej dnevno za članstvo, ki je preko dneva zaposleno. \Vaterpolo treningi se bodo vr« šili v Koleziji trikrat tedensko od 18,30 na« prej: v nedeljah se bodo vršUi treningi v Koleziji od 7. do 9.30. Razen teh ur se bo« do vršili dnevno popoldne predvsem wa« terpolo treningi in treningi skokov na Ljubljanici. Treninge v Koleziji bo vodil amaterski trener g. ing. Ivo Medved, tre« ninge skokov pa g. Juntes Ernest. Verifi« cirano članstvo, in sicer samo tekmovalci, imajo brezplačen vstop v kopališče Kolezijo in na klubov plavalni prostor na Ljublja« niči vedno, toda le s klubovo izkaznico s posebno označbo. — Izkaznice dobe lahko dnevno dopoldne v kopališču Kole« zija do 10.30 ali pa od 13. do 15. pri sek« cijskem blagajniku, Savu Sancinu (Tavčar« jeva ul. 1) samo, ako poravnajo klubovo članarino in prispevek za plavalni prostor, ki znaša Din 5.— mesečno. Ostalo klubovo članstvo sme uporabljati plavalni prostor na Ljubljanici in kopališče Kolezijo pod naslednjimi pogoji in le proti izkaznici: 1. ako poravna klubovo članarino do konca leta 1930. in vplača pri blagajniku plavalne sekcije sezonski prispevek za pla« valni prostor v znesku Din 10.— mesečno; 2. posebno v kopališču Koleziji uživa na« slednje ugodnosti le s klubovo izkaznico: a) za vstopnino z uporabo javne slačil« niče za vplačilo Din 2.— celodnevno, in si« cer samo za enkratno vporabo; b) za vstopnino z uporabo omarice za vplačilo Din 3.— za tri ure, za vsake dve nadaljnji uri pa za nadaljnje vplačilo Din 1; c) za vstopnino z uporabo kabine za vplačilo Din 4.— za tri ure, za vsaki dve nadaljnji uri še po Din 1.—. Ostali klubovi člani lahko dobe Izkazni« ce in vplačajo prispevek za plavalni pro« stor pri sekcijskem blagajniku v prej na« vedenem času in na označenem prostoru. V sredo dne 11. t. m. najpozneje ob 8. morajo biti v kopališču Koleziji zaradi skupnega treninga za Maribor naslednji: ing. Medved, Kolar, Maier, VVilfan, Turna, Ostoj in Zoran, Gaberšek, Erbežnik, Šturm, Živec in dame Rozman, Dougan, Tome, Otruba, Dekleva, Prekuh, Klier kakor tudi \vaterpolisti Sketelj, Trampuž in Stolfa. Skakači Juntes in Živec morajo redno tre« nirati na Ljubljanici. Tekmovalke imajo ▼ Koleziji na razpolago kabino št. 14, tekmo« valci pa št. 1; ostalemu članstvu je vstop v omenjeni kabini strogo prepovedan. — Načelnik. JHS. (Službeno.) Prosim ®g. PiiscMa, Sandrei S. in Keresetiurya, da pridejo vsi v sredo ob 12. opoMne v kavarno Emona radi važnega dogovore. — Schneller. SK Krakovo. Dane« in Jtatrt od 5. dafle trening I. in II. skupine na igrišču SK Jadrana. Službeno Iz LNP. Danes v sredo ob 20.30 seja odbora za kaznovanje sodnikov v damski «obd kavarne Emona. Prosimo sekcijo ZNS, da pošlje svoje delegate. — Predsednik LNP. Ljubljanski plavalni podsavez. (Sliiičfteno.) Šefa upravnega odbora se bo vršila v četrtek \2. f. m. točno oto 20-30 v restavraciji Slon. — Predsednik. ASK Primorje. (PTa-vatna sekc^a.) Dan«, točno ob '18.30 obveizen waterpolo tremnig za gig.: Jan-čjgiaji. TrampuS, StoMia, Sketelj, Turna, Sancin Dan-pk), Kovačiič Fedor in Oskar, Kolair, Černič, Gaberšek, ing. Medved, Erbežnik, Sramvel, Dou-ean, Micel. Plavači Wil?an, Maier, ing. Medved, Turna, Erbežnrk, Gaberšek, Kolar in plavačice Donrgan. Rozman, Dekleva, Tome Darka, Otruba, Prdn* ta KBer MM *m ▼ poenege ob 7:30 zaradi gkupnega treninga aa Maribor. Trening kakor taidi točnost strogo obveoma. — Načethvik. SK IliHla. Danes, potem r Strte* ta petek «4 17. datje trenmvg »a v«e tekmovalce r teko za Shell-ov pokal. Razvrstitev po štafetah in skupinah je razvidna na tabli, nalepljeni r garderobi na igrišču. SK Reka skiMoSte sa danes ofc 20. feredm občni zbor v k a vampi »Zgonc«, Rožna dolina. Članstvo vseh sekcij se opozarja, da je občni zbor za SnMČvsfci khtb UttMfcHia po-zrra Tse »atrtee Huba, da se sigurno i»de4eže sestanka domskega komiteja dane« ob 30. v dam siki sobi kavarne Emone. — Udeležba strogo obvezna. Veliko Izbiro vsakovrstnih modnih čevliev in sandale t po najnižjih cenah, dobite le v trgovini Ž1BERT Prešernova ul. GOSPODARSTVO Reforma v kreditni politiki Narodne banke Zanimiva izjava viceguvernerja grofa Kulm^rja V beoiaralskem »Privredtnem pregledu« od 8. t m. ie obiavlriena dališa izjava vi-ceeuverner.ia Narodne banke z. Miroslava arrofa Kulmeria o kreditni politiki Narodne banke in o nienih reformah. ;k katere posnemamo naslednie zanimive podrobnosti. V dališem uvodnem razlaganju opisuje e. vicesnrverner dosedanii sistem kreditne politike Narodne banke. 7'asti odstotno razmerje v posameznih pokrajinah odobrenih ;ti irrabljenih kreditov ter pribaia do zafcliu/rka. da obstoia tako v pogledu vsote odobrenih kreditov in še v večji meri v Doeledu dan;h pouonil nesorazmernost in neenakost. Kot vzrok te neenakosti navaia okolnost. da se Hrvatska. Slavonija in Bosna fcčroavaio le 50—65% kredita, ker iim ta kredit v oni vrsti služi kot reesfcontno zaledje, drčtm se v Srbiji smatra kredit Narodne banke kot obi-čaini bančni kredit, ki se zaradi nizke obrestne mere izTabHa v narvečiiem obsecn. Nada1.imi razilog le-ži v tam. da uživaio v Srbši- d"rektni kredit Pri Narodni banki tr-eovci. industriiici. obrtniki m ostali oodiet-niki: zato beleži tudi Pposrrad 1067 tvrdk. ki už;vaio te kredite. Skomine 590. Zasrreb pa le 101 in Liubliana 156. Sedarii sistem kontineentiranffa. odnos-no odobravania kreditov t>o s smernim oa-noeam vsebuie že sam na sebi momente si udarnosti, subjektivnosti in nee-nakosti ;n v&idržuie nezdravo tendenco privile razvoju naših državnih dohodkov v 1. 1929./30. (v milijonih Din): 1929. /30. 1928. /29. neposred. davki 2342.2 1741.7 + 600.5 trošarine 927.9 740.5 -J- 187 4 takse 1296.4 1080.2 -j- 216!2 carine 1507.1 1528.3 _ 21 2 monopoli 2374.1 2304.3 + 69 8 razni dohodki 123.9 86.1 + 37.8 doh. drž. podjet 3656.8 3406 3 + 250 5 skupaj 12.228.4 10.887.3 + 134L1 Ia gornjega pregleda je razvidno, da eo se v preteklem finančnem letu državni dohodki od davkov in državnih podjetij nasproti dohodkom v letu 1928. '29. povprali sa 1 milijardo 341 milijonov Din. Od tega povečanja odpade skoro polovica, to je 600 milijonov na povečanje dohoffkov od ->pto_ srednih davkov, v čemer se zrcali pfekt po-polnc^a uveljavlienja novega davčnpga zakona. V vsoti dohodkov od nepocrednih davkov je všteto tudi plačilo zaostalih davkov z 20% kronskimi boni in priznanicami zi vojno odškodnino v višini 220 milijonov Din, vendar jc tudi brez te vsote prirastek dohodkov od neposrednih davkov prav velik. Tudi povečanje dohodkov od taks in trošarin je znatno, edino dohodki od .-arin so nekoliko nazadovali. Občutno so dvignili budi dohodki od državnih podjetij. Dohodki železnic so znašali 2428.3 milijona Din. dohodki pošte, telegrafa In telefona pa 476.4 milijona Din. Posebno je omfniti povečanje dohodkov od državnih rudnikov in šum. in sicer od 493.9 milijona Din v 1. 1928.29. na 076.I milijona Din v pret. finančnem letu. Kakor je iz tabele razvidno, so v pret. finančnem letu vsi državni dohodki znašali 12 milijard 228 milijonov Din; s to vsoto smo prekoračili tudi dohodke iz 1. 1925./26., ki so znašali 12 milijard 64 milijonov Dini dočim eo državni dohodki v letu 1926./27. znašali le 11 milijard 607 milijonov Din, v letu 1927./28. 11 milijard 319 milijonov Din in leta 1928./29. 10 milijard SS7 milijonov Din. Proučavanje terena za gradbo Fordove tvomice v Bani O nameri znanega ameriškega tvornfSar-je avtomobil Henrija Fonda, da zgradi v naši državi veliko avtomobilsko tvorni-co, je bilo že ponovno poročano; vesti pa so ^ bile kasneje demantirane. Kakor sedaj kažejo znaki, obstoja vendar verjetnost, da Ford zgradi svojo tvornico v naSi dižavi. in sicer v bivši črnogorski lukj Bar. Ze lani se je o tem projektu razpravljalo, ko se ie srbski primas b barski nadškof dr. Dobrečič mudil v Ameriki, kjer je Deeb-no razpravljal s Fordom o tem projektu. Po takraitnem dogovoru bo dr. Dobreči 5 skozi tri leta pošiljal ▼ ForDiabolo . Separator, d. d-, Zagreb, podružnica v Ljubljani (deln. glavnica 1 milijon Din); Veletrgovina z vinom, Pečnik Jokip. Sponja Hudi n ja 71. — Družbenik Franc Penca je odstopil svoj poslovni delež pri tvrdki MokronoSka tovarna usnja, preje F. Penca. družba z o. z. v Mokronogu družbeniku Savlu Kalinu v Ljubljani; g. Franc Penca ostane še nadalje poslovodja družbe. = V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Živinorejska selekciiska zadrega v Dobnumiah, r z. z o. z.; Živinorejska zadiraga v Fatl pri Kostelu, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Škocijanu, r. z. z o. z. = Razlastitvena obravnava za zgradbo podvoza pri Rakeku. Uprava državnih železnic namerava prj Rakeku (v km 483.8) zgraditi podvoz. Kralj, banska uprava razpisuje o tem politični obhod v zvezi z obravnavo za razlastitev zemljišč v kat. občini Rakek, kii se bo vršila v četrtek 26. t. m. s sestankom komisije na žel. postali Rakek ob 9.19 odnosno ob prihodu liub-liansikega potniškega vlaka. Sezmamek prizadetih zemljišč ie s predmetnimi načrti na vpogled do 25. t m. v občini Rakek. V tem času lahiko vloži vsak udeleženec pri sreskem načelstvu v Logatcu ustmen ali pismen ugovor. == Dobave. Vršile se bodo naslednie ofertalne licitacije: 25. t. m. pri upravi državnih monopolov; ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 418 kub. m bukovih drv, 100.000 kg šjezijskega premoga in 400.000 kg kam. premoga; 25. t. m. pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave bencina in bemcola. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOT.) D ie 24. t. m. se bo vršila pri računsko . ekonomskem oddel. ministrstva za gradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave av- toniobflskfh šaslj; 26. t. m. pa glede dobave raznih strojev. Dne 24. t m. se bo vršila p;i komandi mornarice v Zemunu clertal- n? licitacija glede dobave ognjegasnaga materijala. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. pogoji pa pri omenjenih ob:;:stvih.) Dne 25. t. m. se bo vršila pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani pi-sn:-na dražba glede dobave 100 komad>v pisemskih nabiralnikov. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, seba št. 41.) — Oddaja adaptacijskih del na poslopju vr šnice Kral.ia Petra v Celju se bo vršila p,- m ofertalne licitacije dne 26. t. m. pri in/.enierskem oddelku dravske divi-njske obla.-ti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji, načrti iu predračuni pa pri omenjenem oddelku.) 10. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab ter je bilo le v devizah Praija in Berlin nekaj več potrebe. Tečaji deviz so deloma nekoliko popustili, vendar tečajne razlike niso občutnejše. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda obdržala višje tečaje ter se je trgovala po 435 in za december po 436. Investicijsko ie bilo zaključeno po 87-25 Jo 87.5. 7% Blairovo posojilo pa po 86.125. Med zasebnimi vrednotami so bili zaključki v Union banki po 196. v Slaveksu po 72, v Danici po 110, v Šečerani po 380, v Du-brovački po 400 in v Oceaniji po 205. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.765. Berlin 13.4925—13.5225 (13.5075), Bruselj 7.8992, Budimpešta 9.89S7. Curih 1095.9, Dunaj 796.86—799.86 (798.36). London 274.65 do 275.45 (275.05), NewyorK 56.50. Zssrrob. Amsterdam 22.735 — 22.795, Dunaj 796.86 — 799.86, Berlin 13.4925—13.5225, Bruselj 787.92 — 791 92, Budimpešta 988.87 do 991.87, Milan 295.333 — 297.333. London 274.65 _ 275.45, New\-ork ček 56/10 do 56 60, Pariz 220.98 —'222.98, Praga 167-5 do 168.3 Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.1250, Pariz 20.25. London 25.0875. Newyork 517.35, Milan 27-05, Madrid 62 50, Amsterdam 207.65, Berlin 123.20, Dunaj 72.81, Sofija 3.7450, Praga 15.31, Varšava 57-90, Budimpešta 90.3250, Bukarešta 3.0675. Efekti. Liubljana. 8% Blair 97.5 bi., 7% Blair 86 5~ bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni savod 170 den.. Stavbna 40 den.. Vevče 117 den.. Ruše 270—280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma i-n kasa 434 — 435, za december 434 — 437. investicijsko 87-25 — 87.625. agrarne 54.50 — 55, 8% Blair 97 — 97.5, 7% Blair 85.75 — 86: bančne vrednote: Praštediona 900 — 907.50, Union 196 — 197, Juot 78 — 78 50, Narodna 8280 _ 8400, Srpska 180 _ 185, Zemaljska 133 — 137, Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šitmska 24 den., Gutmftnn 170 bi., Slaveks 72 — 74, Slavonija 2DO den., Danica 110 — 115, Drava 260 — 270 Šečerana 3S0 — 385, Vevče 120 en., Dubrovaeka 397-50 — 402.50, Trbov-.> 432 _ 438. Beograd. Vojna Skoda 444 — 445, investicijsko 89 — 90. 7% Blair 86.5 — 87. Blagovna tržišča Hmelj -+■ žatešM hmeljski trg. Na žateškem fometjskem trsu je znašal pretekli teden promet oJvro« 200 bal. Cena je znašala za prvovrstno hla®o 775 do 800 čeških kron, za srednje 725—750 Kč za 50 kilogramov. — Hmeljsikta rastlina se le v slabih nasadih v slavnem opomogla in je večinoma prebolela napa-d od bothače-v. V večini nasadov je tr:a dosegla višino 1—3 m. V nekaterih nasadih se je pojavila »aphis« — maha. Les + Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih pragov. Eksekutivno je bilo prodanih 10 kub. m smrekovih plohov (50 mm, 4 m) in ca 8 kub. m smrekovih desk (25 mm, 4 m) od 16 cm širine navzgor, fco sriišče Medvode po 525 Din. Povpraševanje ie za bukove naravne plohe (38, 50 in 60 mm), za 800 — 100 komadov bukovih in hrastovih drogov (3.50 — 4 m dolž., srednji premer na vrhu 18—22 cm) in za orehove plohe (I., od 15 cm širine navzgor, od 1.80 m dolžine navzgor in od 40 mm debeline navzgor). Nudi se ca 50 kub. m suhih bukovih testonov in ca S kub m hrastovih podnic (265 X 43). ^ito. -f Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. post., mlev. tar., plač. 30 dni): baška, 80 kg po 262.50—2&5, 78 kg po 257.5 — 260. 77 kg po 250 — 252.5; rž: baška,. 72/73 kg po 197.5; koruza: baška, promptna po 150—152.50, za junij po leo—157.50; ječmen: baški. 62/63 kg po 162.50—165; oves: baški po 185—190; moka: >Og< ,fro Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 410—415. -f Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca stalna. Promet: 24 vagonov pšenice, 16 vagonov moke, 3 vagone otrebov. 35 vagonov koruze in 2 vagona ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 207-5 — 210; 78 kg 210 do 212.5; gornjebaeaška, 78 kg 210—212.5, gornjebaška in banaška Tisa, Slep, 78 kg 215 — 217-5: sreniska, 77 kg 190 — 192 5. Ječmen: baški, 63/64 kg 107.5 — 112.5. Oves: baški in sremski i25 — 130. Koruza: baška in PTemska 96 — 98- ladja Du-nav 102 — 104; za junij 1025 — 105; baška. Som bor 98 _ 100. Moka: baška »Oggr in 340 — 350; >2« 300 — 310; >5« 240 do 250: j6< 170 — 180; ,7« 110 _ 120; »3« 80 — 90. Otrobi: 65 — 75. -f- Bmlimpeštanska terminska borza (10. t- m.) Tendenca mlačna; promet mirea. Pšenica: za junij 22.51 — 22.52 (obračunski tečaj 22.80), za oktober 20.43 __ 20.44 (20.70); rž: za junij _ (11.60), za oktober 12.37 _ 12.39 (12.60); koruza: za julij 12.60 — 12.62 (12.70), za avgust 12 85 do 12.95 (13). tranzitna za julij — (11.80). Koži manjka pri solnčenju maščobe. Bakreno, temno K polt in lepo gladko kožo . , dobite le, ako namažete te- 'W lo pri solnčenju z original- nim NIGGEROL (Patent št. 5922) OLJEM ALI KREMO za solnčenje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljt/ijana, Prešernova 5. KULTURNI PREGLED Pohujšanje v dolini sentflorjanski Operna farsa, premiera 11. V. 1930 Tvegam nevarnost, da bom kot polo« vični lajik v glasbenih zadevah uganil kakšno naivno — a jo bom tvegal vendar* le. Že iz nevolje. Človeku se zdi namreč zamalo, da je posvetila tujina (zagrebški »Morgenblatt«, »\Viener Journal«, graška »Tagespost« itd.) uprizoritvi nove slovenske opere razmeroma več pozornosti nego mi. In to ne Sre- , v , , . Slovenska opera je danes ze trdno dej* stvo. Tri izvirne novosti v dveh sezonah, dve prirejeni starejši deli — to go* -ori. da imamo v vodstvu opernega gleda* lišča ljudi, ki razumejo svojo nalogo in ki znajo deliti pobude. Moj ljubi kranj* ski Janez bo že moral odložiti svojo in* dolenco in pritisniti s svoje strani, da ne bodo ostale pobude osamljene kakor glas vpijočega v puščavi. In na zadnje nekega pravičnega merila za naše kulturne pojave nam je tudi tre* ba. Če posvečamo cele stolpce tiskarske* -zi« rati na okus aristokratsKon2c poti«. Beograjska uprizoritev tega komada, ki so ga Igrali tudi v Ljubljani, je po splošni sodbi izredno dobra. Prof. Plotnikov, znameniti fotokermfk. Čigar znanstveni izsledki so dosegli svetovni sloves, slavi te dni 251etnioo doktorata Prof. Plotnikov, ki je prej deloval na ru-ekih univerzah, je ii nekaj let redni profesor zagrebškega vseučilišča. »Vdova Rošlinka« v Zagreba. V soboto 7. t m. eo člani ljubljanske drame nastopili v Zagrebu. Uprizorili so Golarjevo »Vdovo Rošlinkoc, ki jo je »Morgenblaii!« napovedal v daljšem, simpatičnem članku. Žal, da nastop naše drame ni vzbudil zadostnega zanimanja: gledališče je bilo zelo slabo zasedeno. Kritik »Morgenblatta-r, znanj književnik Peter pl. Preradovič piše med dTugim: »Kakor je bilo pričakovati, ee nam je ponudila prilika, da vidimo dobre igralce in dober teater«. O delu sodi, da j" ne-pretencijozen komad z onim splošnim alpsko - kmečkim humorjem, kakor so ga nedavno pokazali Tegernseerjj, Izmed sodelu- jočih hvali predvsem go. Juvanovo, potem »zelo simpatično go. Miro Danilovo«, dalje gg. Levarja, Kralja, Lipaha in go. Medvedovo. »Bilo je mnogo smeha In mnogo ploskanja. toda Malo kazalifite je bilo sramotno prazno.« — Naš M. F. dopisnik nam poroča, da je slab obisk precej neugodno vplival na igralce in da zaradi tega ni bilo na odru razigranega nastroja. ki je zlasti v prvem aktu tako važen. V drugem in tretjem dejanju so se igralci nekoliko razživeli. O samem komadu eo sodbe zelo deljene; neki odlični hrvaški režiser misli, da je »komad kot tak nemogoč, zlasti za zagrebško občinstvo« (?). — (Ker tudi druge slovenske reči »zagrebškega občinstva« nif>o ne privabile niti ogrele, bi bilo treba v prihodnje ekrbneje preudariti, s kakšnim dra-matskim delom pojdejo naši v Zagreb. Če Zagreb to sploh še želi . . . Ured.) Potrebna beseda. V »Morgenblattu« z dne 7 junija je napisal z —v— šifrirani sotrudnik kulturne rubrike: »Prav za prav je sramotno dejstvo, da Hrvati in Srbj slovensko slovstvo sploh, posebej pa 5e sodobno, ne poznajo skoraj nič ali vsaj zelo malo. Osobito velja to za slovensko dramateko književnost; le-to so hrvaški in srbski odri docela prezrli, čeprav je zlastj v zadnjih letih obrodila nekaj del, ki bi bila vredna, da bi jih uprizorili tudi zagrebško in beo-giajsko gledališče. Slovencem je treba šteti v dobro, da ne vračajo nemilega za nedragim.* Pisec nato ugotavlja, da gledališči v Ljubljani in Mariboru uprizorita vsako sezono vsaj po ene sodobno hrvaško in srbsko dramo, ljubljansko pa daje tudi srbohrvaška operna dela. Važna ugotovitev o gledališki kritiki. Sodišče v Budimpešti je te dni v nekem procesu med gledališkim poročevalcem in prizadetim igralcem razsodilo, da slaba kritika igralčevega dela ni kleveta. Kritika ni 6amo pravica, marveč celo dolzaost vsakega lista in kakor igralec ne ugovarja ugodni kritiki, ne sme ugovarjati neugodni. če ni prekoračila meja. ki jih imej upravičena kritika. Razstava španske knjige v Pragi. Minule dni se je otvorila v Pragi velikopotezno za- Dražestne kodre neomajno etanovitae pri vlažn«n zraku «,ld potenju, dosežejo d»me in go»[io«ije brez žgalnih škarij 6 pomočjo Hela-k&dffalne epeu-oe. Tudi na.jibo4j i»lo bu-bi-glavo polepša Hel», in je T«aks cndulacija nepotrebna Vftlik prinranek na času in denarju ter pospešuje rast 1«. Pogled t zrcalo va« bo »adivil. Takoj do uporabi oW.no bujnih kodror, mi?,ne frizure. Mncgo zahvalnih pisem. Posebno gledališki igralci to polni hvale. Cena 12 Din, S etefclenice 25 Din. 6 steklenic 40 Din. Dr. Nic. Kem£ny, Košice H, Postfach 12/H7, Češkoslovaška. 153 aeovana razstava Španske knjige. Udeležena so književna društva iz Španije in Portugalske ter iz Južne Amerike. Zanimiva je predvsem kot nov dokaz kako smotreno navezujejo čeboslovaki kulturne stike z raznimi narodi. Uprizoritev Ogrizovjčeve »Hasanagini-cec v Pragi. Dne 7. t. m. bo drama praškega Nar. divadla uprizorila znano Ogrizoviče-vo »Hasanaginico«. Ta jugoslovenski komad bo režiral bivši član ljubljanske drame g. Rogoz. Prevod poteka iz spretnega peresa g. Jana Hudca. Repertoarji LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sreda. 11.: Črne maske. E. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 11.: Zaprto. Četrtek, 12,: Bobrov kožuh. C. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 zvečer Sreda, 11.: Bobrov kožuh. Gostovanje mariborskega gledališča. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 13.: Rigoletto. Gostovanje mariborskega gledališča in ge. Tinke Wesel-Polla. Revmatizem, bolezni prehlada in glavobola Bolečine takoj ponehajo, kakor z roko odnesene. Gospod Rado Maikovič privatni aradnik iz Beosrada. Dobropoliska cesta 66. nam piše v obširnem pismu, Itako se ie njegova mati popolnoma ozdravila s »Togal« tabletami po dolgoletnih strašnih revmatičnih bolečinah, proti katerim je uporabljala brez vsakega uspeha najrazličnejša sredstva — Gospod Markovič zaključuje svoje pismo: Meni osebno Je »Togal« pri prehladu služil izvanredno dobro, tako da ga morem iz osebne izkušnje priporočati vsakomur. Slično sodi mnogo tisočev, ki so uporabljali »Togal« proti revmi. protinu, bodljaiih. bolečinah v sklepih in udih, glavobolu in živčnih bolečmah. Togal se je izkazal kot odlično sredstvo zlasti proti glavobolu. Nek' policijski stražnik ie strašne trpel radi glavobola od leta 1913. pa tudi vse zdravljenje zdravnikov za živce ni pomagalo ali pa ie bila pomoč le prepozna tn kratka. Uporabljajoč redno skozi osem dni »Togal« tablete, je bolnik ozdravel popolnoma od svoje težke bolezni. Ne uporabljajte druga manj vredna sredstva. Tudi najboljša niso za vaše zdravje dovoli dobra. Kakovost »Togala« ie priznalo več kot 6000 zdravnikov, med katerimi so mnogi zdravniki znameniti profesorji. Nad 700 zdravnikov je dognalo posebno neškodljivost »Togala«, oziroma njegove prednosti in odlike v primeri i drugimi preparati. Poskusite tudi vi s »Togal« tabletami! Dobivajo se po vseh lekarnah, če Jih ni v zalogi. Jih takoj dobavimo. Budilke poceni L. Vilhar urar LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 Knrja očesa Vajboljie sredstvo proti kurjim očesom »CLAVEN« Dobite ▼ lekarnah, droge, tijah ali naravnost iz tvor-c.ce in glavnega ekladUčs M. Hrnjak lekarnar — SIsak Občina Ljubljana Mestni pogrebni zarod Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, svakinja in teta, gospa ANA BRATOK roj. Gnnčar hišna posestnica ▼ ponedeljek, 9. Junija, ob 13., na dan svojega rojstva, v starosti 69 let, po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 11. t. m., ob 17. tz hiše žalosti, Suvobcrska ulica štev. 2%, za Bežigradom, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. junija 1930. IVAN BRATOK, soprog. — IVO, STANKO, RUDOLF, sinovi — MICI poroč. LIP AR, ANČI vdova FIHLER, MALČI in PAVLA, hčerke. — Vsi ostali sorodniki. + Včeraj zvečer je preminula naža dobra mamica, gospa Ivanka Krajnc notarjeva vdova Pogreb se bo vršil dne 11. junija ob 17. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala ob pol 7. uri v župnijski cerkvi v Celju. Ljnbljana, Celje, Maribor, dne 10. junija 1930. 8706 žalujoče rodbine: Dr. Krajnc, Dr. Premschak, Krajnc. «i ♦ «i * i ♦i ♦i ♦i * * * i ♦i ♦i li * i * ♦i • i +1 : ♦i Zahvala Za številne izraze Iskrenega sočutja, M smo jih prejeli ob pre-rani izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica, nečaka in svaka, gospoda Hermana češnovarja se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem prelepega cvetja in vencev, vsem, ki so z nami čutili ter blagega pokojnika ▼ tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Ljubljana, dne 10. junija 1930. 8704 Globoko žalujoči ostali. i r Iz življenja in sveta Američan Melvin Bolster Je skok na nogah. Nevaren skok skočil te dni čez II ljudi. V zraku se Je obrnil, tako da je končal Majhna neprevidnost bi ga lahko stala življenje. Tibetske skrivnosti David Macdonald. dolgoletni britski agent v Lhassi, je v svoji knjigi »The Land of the Lama« kot prvi podal izčrpno sliko maloznane tibetske dežele. Obvlada tibetski jezik in je videl na svojih potovanjih križem dežele veliko, za nas težko umljivih stvari. Posebnost Tibeta je stalen hud veter. Včasi vrže jahače s sedla. Radi tega imajo v Tibetu tako suh zrak, da se posuši v mumijo vsak mrlič ali crknjena žival. Gorostas-ne karavane mrtvih konj in ovac ležijo vzdolž napornih hribovitih cest Včasih zmrznejo reke tako nenadno, da obtičijo v ledu črede plavajočih jakov, ti-betskih košatih bikov. Videti jih je potem skozi prozorno ledeno skorjo. Samo glave molijo ven in ujede jim kljujejo oči. Prebivalstvo je skoro vse pismeno; značilno je izredno veliko lam, budhi-stovskih menihov. Lame vodijo vse šolstvo in sploh vso upravo. Tibet je res samostanska republika. Tisoči menihov tvorijo prebivalstvo redkih mest. Samo najvišji poglavar, dalaj-lama, vzdržuje do 100 tisoč menihov, ostalo prebivalstvo tvorijo kočevniki. Potikajo se sem in tja s čredami in sleherna rodbina ima vsaj enega sina v samostanu. Menihi pridno molijo. Njih iznajdba, molilni mlinček ob vodi ali na veter, je itak svetovno znana: obrača neprenehoma •papirnat trak z napisom: »Om mani podme hum«. (O ti, blagoslov, ki počivaš v lotosu!). Budha mora biti zadovoljen s tem stalnim češčenjem. Sicer pa dobi o velikih praznikih še posebno molitev. Takrat namažejo verniki na 15 ali celo 20 metrov dolg trak debelo plast masla. Med tem poslom čepijo pred Bud-hovim kipom in ponavljajo svete besede. Med menihi je veliko samotarjev, ki so po 10—12 let zazidani v svojih celicah. Čim občuti slični svečenik, da se bliža smrt, stopi na poseben oder, ki stoji v to svrho sredi celice, .pa se z onemoglimi rokami priveže z jermeni na skalovje. S tem prepreči padec na tla, ki bi'lahko imel po budhistovskih nazorih usodne posledice za njegovo nesmrtnost. Če opazijo po daljšem času drugi menihi, da ostaja hrana nedotaknjena, odprejo zazidano luknjo in svečano vpepelijo mrliča. Pepel se potem za-mesi z ilovico in iz njega gnetejo majhnega malika, burhana, podobo rajnega lame: tisoči sličnih pozlačenih kipov krasijo sleherni samostan. Posvetno prebivalstvo meniške dežele uživa dokaj prostosti. Možje na primer lahko prodajo ali zamenjajo ženo, in čudno je, da imajo v Tibetu sploh zelo ohlapno moralo. Soprog sme kaznovati svojo zakonsko polovico samo v primeru, da jo zasači pri grehu. Potem mora javiti dogodek oblasti in ta mu podeli pravico, da se maščuje. Lahkomiselni ženi odreže potem uho ali še rajši konec nosa. Macdonald poroča, da je srečal neštevil- no žen, ki nosijo na nosu pritrjeno majhno usnjeno krpo. Posebni obrtniki spretno izdelujejo ta mašila, ki so značilna za nezveste soproge. Javnost se ne zmeni za slične vsakdanje dogodke. V Tibetu sploh ne poznajo smrtne obsodbe in samo včasih dovoli dalaj-lama ipo-1 abljenje posebno zakrknjenega zločinca. da mu vzamejo možnost nadaljnih prestopkov. Sicer pa ni tibetsko življenje nič posebno privlačno. Ljudje so strahovito umazani. Poleti si na >p-'mer zalepijo roke in obraz z debelo plastjo kravjega blata, ker je to edino sredstvo proti oblakom komarjev. Nikjer pa ni videti onih mra "mih palač in po zraku letajočih svetnikov, o katerih so nam toliko pripovedovali v Tibet zaljubljeni teozofi z gospo Blavatsko na čelu. Za kandidate ameriškega državljanstva Znano je, da mora oseba, ki želi vstopiti v ameriško državljansko zvezo, prevzeti različne obveze in jih mora s prisego potrditi. Med drugim se mora novi državljan obvezati, da bo branil svojo novo domovino v primeru potrebe tudi z orožjem v roki. Pretelkli mesec bi imela priseči na to obvezo tudi gospa Blandova iz Kanade, ki pa je nasprotnica vojne in je odklonila to zahtevo. Seveda tudi ni mogla postati ameriška državljanka. Pritožila se je na višjo stopnjo in se sklicevala, da je proti vojni iz ver sk o -f i loz of sk ih oizirov. Ikojih nedotakljivost jamči ameriška ustava vsakemu državljanu. Višja instanca pa je modro odbila pritožbo, češ da ustava pač ščiti v tem oziru ameriške državljane, onih, ki hočejo pa šele po stati Američani, pa se dotična ustavna določba ne tiče. Kdor še ni državljan nejmore uiživatii ugodnosti ustavnih določb. Ko pa postane državljan, mora spoštovati vse prevzete obveze, ker je nanje prisegel pri sprejemu državljanstva. Po tej odločitvi je gospa Blando-va ostala kanadska državljanka, tam menda ne silijo žensk, da z orožjem v roki branijo svojo državo. Oklopni zrakoplov Kakor vedno, hoče človeštvo izkoristiti najsijajnejše izume pred vsem v vojne s vrhe. Ameriško mornariško ministrstvo je namenilo 225 milijard dinarjev za zgradbo velike oklopne zračne ladje. To bo prava leteča trdnjava. 0_sem orjaških motorjev bo razvijalo 150 km brzine na uro. 40 častnikov in vojakov bo imelo na razpolago 10 strojnic in več tisoč kilogramov bomb. Oklopna zračna ladja bo .posebno dobro zavarovana pred napadi in eksplozijami. PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost! Romunski kralj Karol II. Dolga zaroka V madridski cerkvi sv. Martina so praznovali redko poroko. Ženin je bil 82 in nevesta 80 let stara. Zaročena sta bila 43 let. Skoraj pol stoletja je zahajal ženin vsak večer k nevesti na obisk in po •polurnem razgovoru ji je želel srečno, iahko noč. Porast mehiškega prebivalstva V Mehiki so izvedli ljudsko štetje, ki je ugotovilo, da ima država 16,404.030 prebivalcev, t. j. za dva milijona več nego L 1921. Če bi ne bilo večnih državljanskih vojn, bi štela Mehika lahko še več ljudi, prostora zanje ima zadosti. Kdo bo dobil največjo boksaško lovoriko? V četrtek 12. t m. zvečer se bosta v Yankee-stadionu v New Yorku sprije-la za naslov svetovnega prvaka v boksu Nemec Schmeling in Američan Jack Sharkey. Po širini razprostrtih Macquareu, strižcu volne, se je pripetila nezgodia. Po pravici povedano, v neki krčmi ob poti je zašel v pretep, ki se je končal zanj s tremi polomljenimi rebri, z luknjo v lobanji in raznimi manjšimi poškodbami. Njegov pes Tal-ly je bil trezen, toda razljučen soudeleženec pri .pretepu in je izšel iž njega s polomljeno nogo. Macquarie si je potem oprtil culo in se je zviekel deset milj daleč do mestne bolnišnice. Bog si ga vedi, kako mu ie to uspe o. Sam ni vedel tega. Tally pa ie šepal vso po: za njim po treh nogah. Zdravniki so možakarju preiskali rane in so se čudili njegovi žilavosti. Tudi zdravniki se včasih čudijo — čeprav svojega začudenja ne kažejo vedno. Seveda so bili pripravljeni, da ga sprejmejo v bolnišnico, toda Tally ;im pa ni bil po godu. Psom je bil vstop v bolnišnico prepovedan. »Psa morate spraviti ven,« so mu dejali. ko je sedel na rob poste'ie. Macquarie je molčal. »Tu ne moremo trpeti psov, ljubi mož,« je dejal glavni zdravnik s r,o-vzdignjenim glasom. Menil je, da je mož malce gluh. »Potem ga pa priveži-te na dvorišču.« »Ne. Proč mora. Za pse pri nas nI prostora. Macquarje je počasi vstal, stisnil je zobe, da bi ne pokazai bolečine, s težavo si je nataknil srajco čez Kosmate prsi, vrgel je suknjo čez ramo i.n se opote-kel proti kotu, kjer je 'ežal .ljegov nahrbtnik. »Kaj pa delate?« so ga pobarali. »Nočete, da bi moj pes ostal tu ?« »Ne. To bi bilo proti odredbam.« Macpuarje se je sklonil in dvignil nahrbtnik, a napor n bili zanj prevelik, nasloniti se je moral ob steno. »Pridite že vendar, človek božji.« je vzklikni! zdravnik nestrpno. »Menda niste pri pravi pameti. Saj ver.Oar veste, da v tem stanju ne more proč. Strežnik vam bo pomagal pri slačenju.« »Ne!« je dejal Macquarfe. »Ne. Če ne sme ostati moj pes, ne ovtvism niti jaz. Nogo ima zlomljeno in ;e prav tako potreben nege kakor jaz. Če sem vaim jnz dober za zdravljenje, vam mora biti tir d)j pes — in še bolj.« Malo je pomolčal, s težavo dihal, rato Je nadaljeval: »Ta-le — ta moj pes. mi je bi! že dvanajst let zvest in vdan — dvanajst rok bi imel Sharkey lažji posel, vendar tO ne bo v vsem odločilno. (Prihodnja številka tedenske revije »Življenje in svet« bo prinesla zanimiv članek s slikami »Schmeling ali Sharkey?«) trdih, revnih Je t. Je menda edino bitje bi mu je nekaj na tem, da-li živim ali pa se zvrnem na prekleti cesti.« Ujel je nekaj sape, potem je nadaljeval: »Ta-le — ta moj pes, se je rodil na cesti,« je dejal s turobnim nasmehom. »Nosil sem ga cele mesece v svojem kotlu in pozneje v svojem nahrbtniku, če ni mogel sam naprej... Ln starka — njegova mati — mi je sledila čisto zadovoljna in samo tu pa tam je malo povohala kotel — da bi videla, ali je še notri... Sledila mi je Bog si ga vedi koliko let. Sledila mi je. dokler ni oslepela — in še leto dalj. Sledila mi je, dokler se je mogla plaziti po prahu in potem — sem jo usmrtil, ker je nisem mogel ostaviti žive za sabo!« Spet je umolknil. »In ta stari pes tu,« je počel znova in se dotaknil TaMyjevega dvignjenega smrčka s svojimi žuljavimi prsti, »ta me je spremljal dvanajst let — v vetru in neurju, v dobrih in slabih, zelo slabih časih, in ohranil me je znorelosrti, kadar nisem imel ne denarja ne prijatelja na doilgi cesti. In čuval je nad mano, kadar sem bil pijan, omamljen in zastrupljen v prekletih krčmah. Dostikrat mi je rešil življenje, a za to sta mu bila dostikrat le kletvica in udarec v zahvalo. Zabavna preizkušnja Znani in v Ameriki zelo priljubljen goslač Jack Gordon je sklenil, da stopi v osebno dotiko s široko javnostjo, da vidi, koliko razume in ceni ameriško ljudstvo njegovo godbo.. Oblekel se je po beraško, si nataknil črna očala in se ustavil na oglu Michiiganske ulice nasproti Šoli lepih umetnosti v New-yorku. Vzel je tudi 40.000 dolarjev vredne Sbradlivarijeve gosli in ves dan v potu obraza igral mimoidočim svoje najboljše stvari: klasično in moderno resno_ godbo. Malokateri človek se je ustavil jn godcu vrgel pet centov v nastavljeno škatlo za smotke. Nobeden, piši in reci nobeden se ni potrudil, da bi do konca poslušal vsa! eno pesem. Pozno zvečer je seštel violinist miloščino: znašala je komaj 5 dolarjev, dočim vrže umetniku povprečen koncert vsaj 5000 dolarjev. Zdaj poroča goslač o svojih doživljajih v listih in sklepa: »Jazz-banid je Američanom vzel vsak posluh. Boljše godbe ne razumejo več. Če se ne bo to stanje kmalu spremeni-o, bo imela glasba v Zedinjenih državah jako žalostno bodočnost.« Prostovoljni Busman Pred nekoliko tedni se je vrnil iz dežele Bušmanov angleški raziskovalec Makin s čudnim poročilom o nekem Ev-ropcu, ki se je bil prostovoljno podal med zamorce in prevzel popolnoma njihove šege. Našel ga je v puščavi Kala-hari. Možakar je trdil, da se imenuje Morris in da je bil pred dolgimi leti učitelj na Angleškem. Bil je oblečen zelo čudno — seveda mu je bila obleka ure-zana po modi iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Oblekel si jo je pa samo gostu na čast kajti drugače je hodil prav tako nag naokoli kakor zamorski domačini, v čijih družbi živi baje že četrt stoletja. Tudi Morrisovi otroci, sin in dve hčerki, so se popolnoma pobuš-manilj in nimajo nobenega pojma o civilizaciji. Evropci so jim vzbujali strah in se pred njimi skrivali. Morris sam se je vedel napram članom Makinove eks-pedicije sicer zelo vljudno, a je bil vendarle precej redkobeseden. Z lasti o tem ni hotel ničesar povedati, kaj ga je bilo kot civiliziranega človeka pregnalo med divjake. Le od daleč je namigoval, da so ga k temu koraku vedli med drugim znanstveni smotrj in da piše še sedaj veliko delo o življenju in navadah črnih divjakov. Res je Makin ob svojem po-vratku zvedel, da ima velik londonski muzej celo vrsto afriških kuriozitet. ki jih je bil pred več leti poslal Morris na Angleško. Je pa veliko vprašanje, ali ima poafričanjeni Anglež danes še toliko sile in ambicije v sebi, da bi nadaljeval ali pa celo dovršil svoje znanstveno delo. Samota in odtujenost civilizaciji je napravila iz njega popolnoma nove ca človeka. O tem se je prepričal Makin neke noči, ko je naskrivalj opazoval Bušmane pri njihovem »ognjenem plesu«. Med njimi je skakal tudi Morris, gol do kože in divje kakor pravi pravcati črnec. Za vroče poletje Stoletnica železnic Pariški mednarodni odbor za proslavo 100-letnice železnic pripravlja veliko svetovno razstavo, za katero se je priglasilo doslej že 47 dežel. Razen zgodovinskega oddelka bo obsegala tudi oddelek za domnevani bodoči razvoj železniškega omrežja. Če bodo dovolila sredstva, bo ob priliki razstave obiskal prvi nekdanji vlak, Stephensonova »Raketa «, vseh 47 prijavljenih držav. Popeljal bo vsaj najvažnejše tehnične, književne in umetniške doneske s pariške razstave. Ta .prvi vlak je stekel dne 15. septembra 1830. iz Liverpoola v Manchester. Vozil je po mnenju sodobnikov s »peklensko naglico« — 24 km na uro in sopihal, kadil ter rožljal tako, da so se križali ljudje in da je bezljala živina tudi v krajih, ki so bili več kilometrov oddaljeni od proge! Leta 1831. so sledile Angliji Zedinjene države, leta 1835. Belgija in Bavarska. Leta 1837. je odšel .prvj vlak iz Pariza, Dunaia in Petrograda. leta 1838 iz Berlina, leta 1839. je vozil prvič po Holandskem in leta 1840. po Italiji. Krvava drama na vseučilišča v Cambridgeu 19-letnega dijaka na vseučilišču r Cambrtdgea Douglasa Pofctsa (levo) so botefl zaslKatj ra1: La.hika godba. — VARŠAVA 17.45: Komorna glasba. — 20.15: Koncert orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Reproducirana glasba. — 12: Opoldanski koncert. — IO.30: Koncert orkestra. — 20.05: Dunajske pesmi. — 21.15: Prenos serenade. — BERLIN 19: Koncert orkestra — 20.20: Skladbe R. Straussa. — Godlba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos iz Stuttgarta. — 23.20: & tanje. — 3: Boks-match (Jugoavto). lal 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Angleščino poučuje gospodična po moderni uspešni metodi in ugodni ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22140 Za španski Jezik iščem učitelja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Španščina«. 22531 i rf •* " rt*rfnfl* Diplomiran geom eter sred. teh. šole v Beogradu, s 3 letno prakso v državnem katastru, samost-aino sposoben premerjati občine pečevši od triangulacije pa celi detajlni premer, na terenu kakor v biroju, išče službe v privatnem podjetju (rudniku) ali civilnem geemetru, najraje v Sloveniji. Ponudbe pod »Geo-meter« na oglasni oddelek Jutra«. 22364 Zobo tehnično učno mesto iščem za svojega sina z meščansko šolo. D Verbič, splošna bolnica. 22359 Zoboteh. praktikant išče mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 5610«. — Prodajalka mešane stroke — z nekaj avcije, poštena ln zanesljiva, z dežele, z večletnim spričevalom, želi kjerkoli službo. Gre tudi kot blagajni čarka, ali kot poelo-vodkinja v kako podružnico. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22348 Trgovsk} pomočnik marljiv začetnik z desetmesečno prakso, ki zna tudi šofirati, želi v svrho nadaljme izobrazbe preme-niti sedanje mesto. — Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Dober prodajalece. 22210 Modistinja začetnica želi službo — najraje v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Modistin:ac. 22503 Dekle vajeno gostilne in nekaj kuhe, ki b opravljala tudi hišna dela. želi mesto natakarice v manjši gostilni, a'i p"i majhni družini brez otrok — na;rai-e v bližini Ljubljane Gre le v pošteno hišo in lahko nastopi 2. julija. Naslov pove ogltasn-i oddelek »Jutra«. 22505 Asistentinja z večletno lekarniško prakso, želi prim. mesto s 1. avgustom. Ve5ča ie slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Asistentinja« 22533 1000 Din dam tij-temu. ki preskrbi ženski srednjih let takoj službo v tiskarni, tovarni ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Nagrada«. 22538 Motorno kolo BSA 500 cem. z a! um. pri kolico. kart razsvetljavo in novo pnevm., dobi ohranjeno. naprodaj 13 500 Din. V račun se vzame tudi eolo motorno kole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Do ber motorc. 2235G Kroj. prekrofevalec z modernim, preizkušenim krojem, išče kjerkoli na meščenje Ponudbe na o, oddelek »Jutra« pod šifro Agilen in zmožen 31«. 22549 Tovorni avtomobi »Lauirin & Olement. ugod no na prodaj, eventueln na obroka. — Vprašati pri Josip Polatschek, Rogatec 22286 Več oken in vrat eno izložbo in dvoje vrat za trgovino kupim. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izložba«. 22546 Oleandre in druge dekorativne rastline kupim. — Ponudbe na Oglas, oddelek »Jutra« pod »Oleiandri«. 22558 Hišni mizar zanesljiv, išče službo v ho telu ali pri kakšnem večjem podjetju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22577 Telefon 2Q5£ Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva 5 Gonilna Jermena prima in vse mlinsko- tehnične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Oadež & Brcar, Ljubljana Kolodvorska nlica. Puhasto perje kg po 88 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in 6isti puh kg po 250 Din L. Brozi> vič. Zagreb Ilica 82. Ke miška čistilnic* perja 242 Puško trocevko sistem Me-rkel kal. 16X8, koro popolnoma novo. prodam. Strelja izborno. Na Jed pri puškarju Šifrerju Gčsposvetea c. št 12. 22365 Medeno posteljo prav dobro ohranjeno poceni prodam Naslov pove lasni oddelek »Jutrac 22216 Vrtne stole zaklopne prodaja gospodarska pisarna Tribui na Gl racah. 21745 12 komadov oken železnih, tovarniških, v velikosti 2000 X 1500 mm, po ugodni ceni prodam. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod značko Okna«. 22487 Stranišče kompletno, s pločevinasto streho poceni proda Para-dis, Opekarska cesta št. 27 22513 Omara, kamlse in večja predsobna stena radi selitve poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 32528 Posteljo z Simnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22572 Prodajalka mešane stroke, želi preme-piti službo, radi nadaljme izobrazbe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22191 Gospodična primemo trgovsko pred-izobrazbo. želi mesto začetnice v pisarni, aii gre tudi kot blagajn i darka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pošte, na moč«. 21965 Mladenka pridna in poštena, vajena kuhe teir pospravljanja, že-premeiniti službo takoj. Pismena vprašanja .pod ■St. 214« n-a oglasni oddelek »Juit.rac. 22506 Mlajša kuharica išče mesto samostojne gospodinje pri majhni družini za takoj. Najraje na Blei-weisovi ali Rimski cesti, oziroma na Mirju. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Ju-tna-c pod »Saimcstojna gospodinja«. 22502 rt rt Radio detektor z 2 slušalkama, stroj za izdelavo muholovcev jn razno špecerijsko blago ,a ste-' lažnini vred prodam. Naslov v oglas, cddelku »Jutrac. 22495 50.000 Din posojila iščem po dogovoru. Varnost zajamčena. — Istotam naprodaj 5 stavbnih parcel Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 22526 Pozor Amerik anci Troda se enonadstroi>na hi. ša z gostilno, trgovino in trafiko na zelo prometnem kraju. Cena samo 200.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 22326 Več parcel na prodaj v Zg. Šiški ob stranski cesti. Pojasnila daje Vidic. Celovška c. 80, 22323 Lepo posestvo arondkano, vse zemljišče skupaj v enem kosu okoli hiše, kjer se redi 6 g'av živine, z inventarjem in letošnjim pridelkom naprodaj za 180.000 Din. Poizve se v gostilni Sinčič, Zbelovo pri PoI''8anah. 23508 Hišico na Gorenjskem blizu Radovljice ali Lesc, za upokojenca kttpi Kora-ič Ljubljana, Prečna ulica 8. 22483 5 stavbnih parcel po 500 m', skui>aj 2500 ms naprodaj. Biku mesto — pripravljeno ta. takojšnjo zidavo. Naslov pove oglas, oddeleik »Jutra«. 22527 Parcelo (ograjen zelenjaAni vrt) — 1200 m1, na periferiji mesta prodam na letno odplačilo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Solnčna leg»c. 21917 Posestvo proda Skaza Jožef, Laznica št. 38, Liinibnž pri Mariboru. 22576 Pohištvo za spalnico in kuhinjsko opravo (prodam. Kupec lahko pridrži tudi stanovanje. Vpraša se v Celju, Benjamin Ipavčeva ulica št. 11, pritličje. 22579 Lakasti čevlji novi. moški, visoki, št. 42 za 100 Din naprodaj v Prečni ulici 8. 22482 Lokal primeren z« kleparsko delavnico, iščem za takoj — po možnosti z eno sobo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod značko »Kletarstvo« 22392 Trgovskj Jokal v Mariboru v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoc-a veletrgovina, se odda v najc-m. Pojasnila: Sre&ko Pihlar. Maribor, Gosposka ulica 5. 22271 Modno trgovino dobro vpeljano, v najpro-metnejšem delu mesta Ljubljane, * vsem inventarjem ugodno prodam Interesenti naj pošljejo svoje na«Jove na oglasni oddelek »Jutrac pod »Modna trgovinac 22033 Dva svetla lokala na Krakovskem nasipu št. 10 oddam v najem. Ponudbe na: E. Navinšek. Selenburgova ulica štev 1. 22026 Pekarno dobro idočo takoj oddam Neoženjeni imajo prednost Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 22486 Stanovanje 3—5 sob s kopalnico in drugimi pri-tiklinami iščem za takoj v sredini mesta, nova hiša, elektrika in event. tudi plin Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnike 22442 Stanovanje enosobno, opremljeno za 2 osebi, s separatnim vhodom, poceni oddam. Vila Baloh, Samotna ul 32315 2 stanovanji oddam v vili v Tivoliju, eno v pritličju z dvema velikima sobama in poselsko sobico takoj, drugo v manzardi z eno sobo in dvema kabinetoma s 1. julij«m. Obe solnčni, e kuhinjama in pritiklinami. Kopalnica in pralnica, plin, elektrika, vodovod, parketi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 21939 Opremljeno sobo boljšo, strogo separirano, souporabo telefona oddam s 15. junijem za 400 Din v vili, blizu Tabora in bolnice. Naslov pove oglasu" oddelek »Jutrac. 22560 Lepo sobo z elektriko in posebnim vhodom, v pritličju, blizu glavnega kolc-dvora takoj oddam v S*«nškovi ulici št. 14. pritličje, desno. 22561 Stanovanje lepo in solnčno, dveh sob. predsobe, kuhinj« in pritiklin oddam takoj sredi mesta. Pojasnila daje Jos. Pollak, trgovec na Sv. Petra cesti 7. 22524 Trgovino z mešanim blagom, sredi mesta v Kočevju (pri prejšnjem konzitmu). vsestransko opremljeno in z raznim blagom iz proste roke takoj predam. — Pojasnila v tiskarni J. Pavliček, Kočevje. 32484 Manjši trg. lokal i 5 5 e m na prometni ulici Ljubljane. Ponudbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro Manjši lokal«. 22555 Prvorazred. restavracijo in kavarno ■kjier 6e vTše vse zabave in plesi, z visem -inventarjem, radi prevzema drugega podjetja poceni prodam. — Naslov pove ogflas. oddelek »Jutra«. 22563 Trgovci pozor! Odda se takoj v Tržiču na rlavnem trgu v najem lokal e skladišči in dvoriščem pod zelo ugodnimi logeji. Poiasnila pri A. A, Markič. Tržič- 22321 Parno žago edino te vrste, v centru gozdatega kraja. 25 km od železnice, radi pomanjkanja kapitala dam zelo ugodno v najem ali sprejmem družabnika i večjim kapitalom. — Podjete že eno leto obratuje z novimi stroji. Dopise na og-lasni oddelek »JutTa« pod šifro »Redka prilika«. 21891 2 pisarn, prostora odda v najem Merkuir, Dunajska cesta 31, pritličje. 22556 Gostilno vzamem takoj ali pozneje v najem. Dopise na podružnico »Jutrac v Celju pod šifro »Gostilna«. 22581 Pridem Seno hi otavo ki se jo spravi na Dreni-kovem vrhu pii Rožniku, prodam. Knfc-i naj si ogledajo na mestu, kjer se lahko dogovore. 22376 Sokolski kroj kompleten, skonag nov in več druge obleke prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutrac. 22564 Tesan les popolnoma suh. za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno ▼ zalogi Ilirija dr. z o i., Ljubljana. Du najska e. 46. telefon 2820 21197 Tovorni avto »Forde/ l%tonsfei, z električno razsvetljavo prodam Na ogled pri M. Kavčič. Zgornja Sifikia. 22424 Motorno kolo BSA 950. proti takojšnjemu plačilu kupim. Naslov r -oglasnem oddelku »Jutra*. 22532 Tovorni Ford auto, 500 kg nosilnosti, v najlboljšem stanju proda ali zamenja za težjega tovarna žebljev v Tacnu nad Ljub-1'jnrao. 22516 Moško obleko razno, staro, še dobro ohranjeno, kakor tudi preproge in drugo prodam. — Ogledati med 9. in 12. uro dopoldne. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 22580 Dečka lepega, zdravega, S let« starega, dam za svejega v pošteno hišo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Ml li&L Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah Cerne — Juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3. Dva dijaka niiješolca ali srednješolca sprejme učiteljska rodbina v veliko, lepo, z