Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1'50. Časopis za trgovino, Industrijo In obrf. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za x leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 16 Din; za lnoafemstvo: 210 Din. —'Mate in to^ se v L|ubijani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pbšt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 22. oktobra 1935. štev. 107. Stavite in Vsaka stavka pomeni nekakšno gospodarsko vojno, ki je pravi vojni podobna tudi v tem, da ne prinese navadno niti zmagovalcu onih uspehov, ki bi bili v skladu z njegovimi žrtvami za časa vojne. Dolgih mesecev skrajnega varčevanja in najbolj preudarnega gospodarjenja je treba, da so ozdravljene vse težke posledice stavke. Dostikrat pa tudi vse žrtve in vse varčevanje nič ne pomaga in stavka je bila v škodo tako delojemalcem ko delodajalcem. Ker le prepogosto pomenijo stavke gospodarsko škodo, zato so v mnogih državah naravnost prepovedane, nikjer' pa tako kot v Sovjetski Rusiji, kjer vlada diktatura proletariata. V drugih državah so zopet imenovana posebna razsodišča, ki končnoveljavno sklepajo o delovnih mezdah in delovnih pogojih v podjetjih iu se morajo terii razsodbam pokoriti tako delodajalci ko delojemalci. V Sloveniji pred leti že skoraj nismo imeli več stavk. V zadnjem času, zlasti v letošnjem letu pa so stavke vedno bolj pogoste, da niso te stavke le zasebna zadeva prizadetih podjetij. Velik del teh stavk je namreč izbruhnil zaradi taTco malenkostnih razlogov, da mora skoraj vsak človek verjeti tistim, ki pravijo, da so te stavke diktirale razne politične špekulacije. To velja zlasti za stavke, ki jih niso rodila mezdna gibanja, temveč razni prestižni oziri, ki so mnogo bolj važni za organizatorje delavskega gibanja, ko pa za delavce same. Izkazalo pa se je tudi, da so ponekod segli delavci po nevarnem orožju stavk, ko še dolgo niso bila izčrpana vsa mirna sredstva za dosego njihovih ciljev. Niso se niti poslužili posredovanja delavskih •zbornic, niti niso še počakali, da bi podjetnik izrekel zadnjo besedo, temveč so kratkomalo začeli stavkati. Dostikrat so tudi zapustili delo na način, da so napravili podjetju občutno škodo, ker so se deloma pokvarili stroji. Tudi razni drugi ne ravno hvalevredni pojavi so se morali konstatirati. Vse to kaže, da je marsikatera stavka delo nevidnega dirigenta, ki potrebuje te stavke po znanem načelu skrajnih levičarjev, da je tem bolje, čim slabše so razmere, ker bo na ta način nejevolja ljudstva udarila čim prej na plan. Za marsikoga bi potem bila prilika, da požanje pšenico. Da je ta domneva precej verjetna, dokazuje tudi razvoj mezdnih gibanj v Sloveniji. Po »Delavcu« je bilo od 1. januarja do 22. septembra v Sloveniji 27 mezdnih gibanj, od katerih je bilo z večjim ali manjšim uspehom brez stavke zaključenih 17, v sedmih podjetjih je trajala stavka od 2 uri do 4 dni in 1« v 3 podjetjih so bile resnične stavke. To dokazuje, da pri podjetnikih ni manjkalo dobre volje, obenem pa tudi to, da bi najbrže tudi v teh ostalih treh podjetjih mogli delavci brez stavke doseči to, kar so ali bodo dosegli s stavko. Statistika »Delavca«, ki je glasilo socialistično orientiranih delavskih strokovnih organizacij, dokazuje torej, da ni bilo ravno prave nujnosti za stavke in da bi pogajanja med delavci in delodajalci dala prav isti uspeh, ne da bi se povzročila gospodarska škoda, ki je zvezana s stavkami. To pa tudi dokazuje, da bi morala oblast bolj posredovati v sporu med delavci in delodajalci in da bi morala oblast s svojim posredovanjem doseči, da bi se vodila podajanja ko stroji tečejo, ne pa ko stroji stoje. Pa še nekaj je treba pripomniti. Le Človeško razumljivo je, če uživa socialno šibkejši delavec večje simpatije, ko podjetnik. Vendar pa te simpatije ne bi smele nikdar iti tako daleč, da se ne bi polno upoštevalo stališče podjetnika, kadar brani interese delavstva. Ne delavcu in nikomur ni pomagano, če bi zaradi delavskih zahtev Pitali režijski stroški tako veliki, da bi delalo podjetje v izgubo ali pa da ne bi bilo kos konkurenčnemu podjetju. Da podjetje uspeva, je v največjem interesu v podjetju zaposlenega delavstva, ko tudi celote, ki jo predstavlja oblast. Zato pa mora tudi oblast varovati interese podjetja, v kolikor gre zia to, da ne trpi škode obrat v podjetju. Zlasti pa bi moralo biti nedopustno, da se v konkretnem primeru presoja niezd-no gibanje po tem, kateri strokovni organizaciji pripadajo delavci, ki so v mezdnem gibanju in kateri politični orientaciji lastnik podjetja. Pri mezdnih gibanjih ne smejo igrati ta vprašanja nobene vloge, temveč tu velja le ozir na interes dela in podjetja. Kakor mora oblast gledati na to, da so delavstvu zavarovani minimalni pogoji za njegovo eksistenco, tako mora skrbeti tudi za to, da ne trpi podjetje gospodarske škode. Mnogo premlada je še naša industrija, da ne bi bila deležna te čuječnosti in te obzirnosti oblasti. Ta apel na oblast, da bolje upošteva interese podjetja, je utemeljen tudi zato, ker naša slovenska industrija silno trpi zaradi nelojalne konkurence, ki jo izvaja industrija v drugih banovinah z nizkimi mezdami im pa s še bolj nizkimi socialnimi dajatva- mi. Ni ravno dokaz urejenih razmer, če morajo delavci in podjetiilki Zahtevati, da se uvede v vsej državi socialna Zaščita, ki je že predpisana z zakonom. Naloga oblasti je, da to izvede, kakor je tudi naloga oblasti, da se v vsej državi uvedejo v vseh tvor-nicah minimalne delavske mezde. Stavke so gospodarska škbda, ki ne zadene le delavstva in podjetja, temveč tudi celoto. Zato pa se mora tudi oblast bo* reprezenfantinja celote potruditi, da se ta škoda preprtžfci. večjo odločnostjo ko dosedaj braniti svoje stališče. Trgovstvo mora, če hoče, da vzdrži v tem težkem boju, napeti vse sile, da svoje zahteve uveljavi. Nobena žrtev ne sme biti pretežka, da se glas trgovstva zadostno sliši in noben napor prevelik, kadar gre za obrambo življenjskih interesov trgovin. Predvsem pa mora trgovstvo skrbeti za napredek svojih stanovskih in strokovnih organizacij ter za razvoj svojega tiska. Na to nujno delo smo sicer opozorili že dostikrat, a naša opozorila žal niso imela zaželenega učinka. Nekateri menda mislijo, da se delo v organizacijah izvrši kar samo od Bofy odtočna tceba (kaniti tcg.. iniecese- Prodajalnice »Ta-Ta« na .vidiku. — Privilegiji nabavljalnih zadrug in konziimov bodo znova uzakonjeni i>. iv- < • * . - ■ Na vsakem zborovanju, na vsakem sestanku opozarjajo trgovcii na podlagi dejstev, da propada trgovina, ker se ji jemlje z raznimi krivičnimi privilegiji ter z neupoštevanjem njenih življenjskih interesov vsaka eksistenčna možnost. Z vsakega zborovanja in z vsakega sestanka se pošiljajo tudi na vse odločujoče kroge obširne in vzorno utemeljene spomenice, protesti, predlogi in resoluoije, a končni efekt vseh teh zahtev in protestov je vedno isti — vse ostane pri starem, za napredek trgovine se ne stori nič. A ne samo to! Vedno sproti pa nastajajo nove nevarnosti za trgovino in vsa pravočasna opozorila trgovstva so se izkazala kot brezuspešna. Tako je bilo zaman vse ugovarjanje proti dovoljevanju .veleblagovnic. Izšla je sicer uredba vlade, da se prepovedo vse veleblagovnice in Veliki trgovski magacini, toda uredba je bila stilizirana tako nejasno, da dobiva Sedaj podjetje »Ta-Ta« po vrsti vse pritožbe proti upravi mesta Beograda ih odloku trgovinskega ministrstva, ki je 'potrdilo prepoved ustanavljanja piodajalnic podjetja »Ta-Ta«. Državni svet, ki razsoja o teh pritožbah podjetja »Ta-Ta«, ima pred seboj le črko zakona in tako ne bo dolgo, ko bo trgovina-zaječala pred novim udarcem, ko bodo po vseh večjih mestih' Jugoslavije vse detajlne trgovfrie zaradi konkurence prodajaln »Ta-Ta« na tem, da ptapad&jo. In veiiHOT so Vse te detajlne trgovine last naših ljudi, velepodjetje »Ta-Ta« pa je last tujega kapitala. ‘A kljub temu bo morala domača trgovina temu tujemu kapitalu podleči. To je prav tako nerazumljivo, kakor ne more noben davkoplačevalec ih noben preudaren človek razumeti, da se ne sprejme zahteva trgovstva, da morajo biti trgovine Bate obdavčene ko vse drilge trgovine. Milijonski dohodek bi na ta način dobila državna blagajna, a kljub temu ne seže država po tem dohodku! Kaj imamo res preveč denarja, ali pa je razlog kje drugje. Ista je stvar s privilegiji nabavljalnih zadrug. Same te zadruge izkazujejo milijonska premoženja in tudi milijonske dobičke, a kljub temu uživajo davčno prostost. Ubogi branjevec pa, ki komaj zasluži toliko, kolikor mu je potrebno za golo življenje, pa naj plača tudi tisoč in več dinarjev davka. Kdo naj razume takšno davčno politiko! Dočim pa se trgovcu ne pomaga proti premočni konkurenci tujega kapitala, dočim se dopušča, da uničujejo trgovino krivični privilegiji, pa se na trgovca nalagajo vedno nova bremena. Tako se zahteva od njega, da plačuje 4°/o rentnino od terjatev, za katere dobiva le 1-odstotne obresti. Njegove blagovne terjatve so izvzete od zaščite, da se potem dogajajo tako neverjetne stvari, da mora podjetje z 2,850.000 Din aktiv in 626.970 pasiv (tvrdka Jovan Klajič iz Petrovgrada) zaprositi za prisilno poravnavo, ker ne more svojih’ kmečkih terjatev izterjati. Tako brez obzira in brez preudarka se uničujejo trgovska podjetja.. Vse to neverjetno neupoštevanje tudi najbolj utemeljenih'"zahtev in predlogov trgovstva dokazuje, da niora trgovstvo s še sebe in da tudi za razvoj stanovskega tiska ni treba delati. Če že niso zalegla naša opozorila, pa mora sedaj krutti resnici poučiti vse trgovce, da je trgovina zapisana poginu, že ne bodo Vsi trgovci požrtvovalno Storili svojo dolžnost do Svojih organizacij in do svojega Mska. * ' I ' Na občnem zboru nabavljalnih zadrug v Sarajevu je dejal neki navdušeni konzumni zadrugar, da ne bo preje odnehal, dokler ne bo uničen zadnji trgovec. Skoraj že kaže na to, kakor da bi se imela ta'grožnja uresničiti! Le od trgovcev je odvisno, da bo ta grožnja propadla in tudi osmešil na! Toda treba je več požrtvovalnosti in več dela za napredek stanovških organizacij in stanovskega tiska! Lepih besed o zavednosti je že bilo dovolj, danes gr6 za eksistenco trgovine in danes so potrebna dejanja! Sc{a upeavt okoliškega število trgovcev v okolici se zaradi priključitve okolice k Ljubljani zniza za V posvetovalnici Trgovskega doma je bila v petek dobro obiskana seja uprave Združenja za okraj Ljubljana-okolica. Sejo je otvortl in vodil predsednik Jernej Logar, ki je po ugotovitvi sklepčnosti podal obširnejše predsedniško poročilo. Uvodoma svojega poročila je poročal o lepo uspelem zborovanju Zveze trgovskih združenj v Ljutomeru. Po delegatih je bilo ha tem občn&ri zboru Zveze zastopanih 9 tisoč trgovcev'. Na občnem zboru se je manifestirala popolna soglasnost trgovccv v VŠeh gospodarskih in strokovnih 'Vprašanjih. Znova se je pokazalo v Ljutomeru, da je še vedno živa lepa tradicija slovenskega trgovstva, da je v svojih stanovskih organizacijah solidarno, ker se zaveda, da more le na ta način uveljaviti zahteve trgovstva. Ta tradicija mora ostati tudi v bodoče vedno živa! Nato je prešel na razna vprašanja, ki zanimajo predvsem okoliškega trgovca. Najprej je poročal o odmeri pridobnine in o delu v davčnih odborih. Ker se je sestava davčnih odborov izpremenila, zato ni šlo delo povsod gladko od rok ter je bila borba za omiljenje davčnih trdot precej ostra. Trgovci, ki so bili člani davčnega odbora, so storili v polni meri svojo dolžnost, tiieo pa te dolžnosti izvršili vsi davkoplačevalci, ker niso nekateri vložili niti davčne napovedi, drugi so zopet vložili napačno sestavljene napovedi, tretji pa niso podkrepili svojih napovedi s potrebnimi dokazi in dokazili. Da bi vsi trgovci pravilno napovedovali svoje dohodke, je priredila uprava celo vrsto sestankov po vseh občinah ljubljanske okolice in na teh sestankih sta predsednik in tajnik združenja podrobno podala vsa navodila za sestalo davčnih napovedi. Kljub temii pa nekateri nišo teh navodil zadosti upoštevali. Zato prosi vse poverjenike v posameznih občinah, da ponovno opozore vse trgovce, kako je treba sestavljati davčne napovedi. V prihodnjih dneh bodo Vsi davkoplačevalci obveščeni od davčne uprave o davčni odmeri. Kdor misli, da mu je davek previsoko odmerjen, naj pravočasno vloži priziv na reklamacijski odbor. Nato je poročal predsednik Logar o priključitvi nekaterih občin okolice k Ljubljani. Okoliško združenje izgubi zaradi te priključitve svoje najmočnejše občine in člane, kar bo zelo težko prizadelo finance združenja. Število članstva se bo zaradi priključitve k Ljubljani znižalo za 209 na približno 500. Uprava združenja mora zato sestaviti nov proračun, o katerem bo sklepala na prihodnji seji. Naj vsi člani pripravijo do te seje svoje predloge. Zaradi priključitve nekaterih občin Ljubljani bodo nastale tudi v upravi Združenja nekatere izpremembe. Tako bodo prenehali biti člani uprave okoliškega združenja štirje člani, ki so mnogo let požrtvovalno sodelovali v korist okoliškega Združenja, in sicer gg. Bartl iz Kožne doline, ki je vodil blagajniške posle, Ivan Ratine iz .Most, vneta članica gospa Dora Kregar iz Zg. Šiške ter bivši dolgoletni čl&n tlpraVe ih sedaj nadzorstva Fran Novak iž Stepanje vaši. Mesto njih bo uprava poklicala V odbor člane iz onih krajev, ki zaradi omejitve števila članov uprave dosedaj niao mogli biti v upravi zastopani. Prt tem pa se bo uiprava zlasti ozirala na mlajše Člane, ki naj čim preje postanejo aktivni delavci za napredek okoliškega Zdhiženja. Z odobravanjem' je bilo sprejeto poročilo načelnika, nakar je bilo sklenjeno, da mdra biti prihodnja redna letna skupščina že v mesecu januarju. Ko so se obravnavala še razna tekoča vprašanja ih fed‘ bili sprejeti potrebni sklepi v zaščito podeželskega trgovca ter rešeni dopisi Zbornice, je predsednik Kogar zaključil v vsakem pogledu uspfešno sejo. MiiUte sadno, ta&stavo. na i/eUs&imul Velika sadna razstava je bila danes otvorjena na ljubljanskem Velesejmu. N& raastavi, ki bo odprta od 22. do 24. t. m. bo razstavljeno isadje iz vse Slovenije. Vstopnina je iielo nizka. Obisk razstave toplo priporočam'*. : ! r! ^ 4NH nHI fjOb-aJS liittnu«« «atŠ Stran 2. -<>To.??oa ser. ssTjnsrrk »ap? m&hsk TRGOVSKI LIST, 22. oktobra 19B5. C!>1.1'v i', > ^ -'u' "’> ■ - jiiMftidO "i Štev. 107. Hacd novega zadcwzM^a sohona Privilegiji zadrug ostanejo V soglasju z zadružnimi krogi je izdelalo kmetijsko (ministrstvo novi načrt zadružnega zakona, ki med drugim določa: Zadrug se morejo posluževati vse vrste prebivalstva čn niso zadruge nikak monopol za nikogar. Ne smejo pa biti zadruge pridobitno podjetje. Zadruga naj dviga gospodarsko stanje svojih članov, vendar pa samo v tej meri, kolikor oni delajo za zadrugo. Brez d!ela za zadrugo člani tudi ne morejo imeti koristi od zadrug. Posebno važno je drugo načelo, ki ga uveljlavlja novi načrt in na katerega zlasti opozarjamo vse trgovce,.ker bo nudilo uspešen pripomoček v boju proti neupravičenemu uživanju zadružnih privilegijev. To načelo pravii, da sme zadruga kupovati blago tudi od nezadružnikov, prodajati pa sme edinole svojim članom. Če bi zadruga to načelo kršila, potem za njo ne veljajo nobeni privilegiji in smatrati je zadrugo tako kakor samostojno itrgoviino. Posebno važnost posveča novi zakonski načrt vlogam in zaščiti vlagateljev. Vloge v neomejeni višini smejo sprejemati le čiste kreditne zadruge z neomejenim jamstvom, dve tretjini njenih zadružnikov, ki jih pa mora biti najmanj 10, morajo biti lastniki nepremičnin. Zadruge z omejenim jamstvom pa smejo sprejemati vloge samo do določene višine, kii je v skladu s premoženjem zadruge in s skupnim jamstvom zadružnikov, katerih mora biti najmanj 50. Njih jamstvo mora presegati vpisane deleže za najmanj 10-krat. Kreditne zadruge se smejo bavita samo s sprejemanjem vlog in dajanjem kreditov. Vse špekulativne kupčije go zadrugam prepovedane. Svoje viške sinejo zadruge nalagati samo v kreditnih zvezah, državnih, pooblaščenih ali samoupravnih denarnih zavodih. Druge zadruge se morejo baviti z, vsakim neprepovedanim gospodarskim poslom, ki more povečati dohodke ali zmanjšati izdatke njihovih članov. Za vsako vrsto posla pa se mora ustanoviti posebna zadruga. Zakonski načrt potem podrobno navaja, kako se ustanovi zadruga in kakšno jamstvo mora nuditi. Nato določa, kako se vodi nadzorstvo nad delom uprave in nadzorstva. Najvišji organ zadruge je občni zbor in vsem zadružnikom se mora omogočiti, da morejo na občnem zboru svobodno povedati svoje mnenje. Novost načrta je, da deli revizijo zadružnih zvez od poslovanja. Vsaka zadruga mora biti članica revizijske zveze, ni pa dolžna, da je članica poslovne zadružne zveze. Te se ustanavljajo po strokah in zato morejo n. pr. biti kreditne zadruge včlanjene samo v poslovnih kreditnih zvezah. Zakonski načrt nadalje predvideva, da morejo poslovne zadružne zveze ustanoviti osrednje ali glavne zveze. Vsaka poslovna zadružna zveza pa mora biti članica revizijske zveze. Za ustanovitev revizijske zveze je potrebnih najmanj 100 zadrug, za ustanovitev poslovne zadružne zveze pa zadostuje 7 zadrug. Revizijske zveze morajo vsaj vsako drugo leto pregledati poslovanje in stanje vsake svoje članice, vsako leto pa poslovanje zadružne poslovne zveze. One tudi skrbe za pravilno delo v zadrugah. Vrhovna zadružna ustanova v vsej državi je Glavni zadružni savez, v katerem morajo biti včlanjene vse revizijske in poslovne zadružne zveze. Revizija zadrug je obvezna, ni pa obvezna tudi ustanovitev revizijskih zvez, temveč more Savez ustanoviti v svojem okviru posebni revizijski oddelek, ki revidira vse one zadruge, ki sklenejo, da revidira njih delo Savez. V tem primeru ni zadrugam potrebno, da so včlanjene pri kakšni revizijski zvezi. Revizijo opravljajo posebni revizorji. Njih kvalifikacijo, njih pravice in dolžnosti predpiše kmetijsko ministrstvo. Revizijske zveze morajo prijaviti svoje revizorje pristojnim sodiščem, ki jih vpišejo v zadružni register. Poročila revizorjev se morajo prečitati na občnih zborih zadrug in uprava mora hkrati tudi poročati, kako namerava grajane nedostatke odpraviti. Revizijska zveza je dolžna, da na podlagi poročila revizorjev krivce prijavi sodišču. Podrobni predpisi o reviziji zadrug bodo izdani s pravilnikom. Kmetijski minister ima glavno nadzorstvo nad vsemi zadrugami in zadružnimi zvezami. Minister za soc. politiko in narodno zdravje nadzira higienske zadruge, zadruge državnih uradnikov pa finančni minister. Privilegiji zadrug V 9. poglavju so navedeni privilegiji zadrug. Predvsem se ustanovi pri Priv. agrarni banki fond za podpiranje zadružništva. Iz fonda se podpirajo zlasti revizijske zveze. Zadruge in zveze morejo ustanoviti na deleže tudi zadružno banko, ki bo imela iste pravice kakor zadruge, če zadosti vsem zahtevanim pogojem. Privilegiji, ki jih morejo dovoliti posamezna ministrstva zadrugam, niso v načrtu navedeni. Zlasti pa se ti privilegiji tičejo osvoboditve davčnih in taksnih dolžnosti, plačevanja poštnine v medsebojnem prometu ter v občevanju z uradi. Nekaj teh privilegijev uživajo zadruge že danes, kakor oprostitev od davkov, če ne dele dobička svojim članom. Če zadruga nabavlja za svoje člane življenske potrebščine, potem ne plačuje od tega nobenega davka. Oficialno se utemeljuje s tem, da opravlja pri tem zadruga samo posel, za katerega tudi zadružnik ne bi plačal nobenega davka, če bi ga sam izvršil. Moramo že reči, da je ta utemeljitev vzor neobjektivne presoje. Z isto pravico bi vendar tudi trgovec. in vsak podjetnik mogel zahtevati davčno oprostitev, ker tudi kupec v trgovini ne plačuje od kupnine pridobnine. Plača pa jo trgovec in plačati bi jo morala zadruga, če bi se spoštovalo osnovno načelo državljanske modrosti, da morajo za vse državljane veljati iste pravice. Ker je ta zakonski načrt šele predlagan, je še čas, da se preprečijo vsaj prekričeči privilegiji zadrug in zato je nujno, da trgovstvo takoj začne energično akcijo, da ne bodo privilegiji zadrug ubijali trgovine. V tem pogledu je potreben tako energičen nastop vsega trgovstva kakor lani zaradi davkov. Kajti če bo novi zakonski načrt o zadrugah uveljavljen, potem leta dolgo ne bo mogoče popraviti velike škode, ki jo bodo ti privilegiji prizadejali legitimni trgovini. . V desetem poglavju so navedena prehodna določila. Vse zadruge se morajo v dveh letih prilagoditi določilom novega zadružnega .zakona. Zadruge, ki tega ne store, se ne smejo več imenovati zadruge. Zadruge, ki obstoje po trgovinskem zakonu, morajo imeti v naslovu dodatek »po trgovinskem zakonu«. Vse zadruge morajo imeti v naslovu označeno, če so zadruge z neomejenim ali le z omejenim jamstvom. Ustanovitev sekcije trgovcev s športnimi predmeti V petek je bil v Ljubljani sestanek trgovcev, ki prodajajo izključno samo športne predmete. Namen sestanka je bil, da se v svrho boljše obrambe njihovih interesov ustanovi v okrilju ljubljanskega združenja trgovcev posebna sekcija trgovcev s športnimi predmeti. Sestanek je otvordl tajnik Združenja Jojze šmue, ki je poadlravil navzoče trgovce ter se jim zahvalil v imenu uprave za polnoštevilno udeležbo. Podčrtal je važnost samostojnih sekcij in njihovih odborov, ki so v svojem internem delovanju popolnoma samostojni. Združenje trgovcev bo tudi novi sekciji izkazovalo vso možno pomoč. V debati so nato trgovci podrobno razpravljali o vseh nalogah bodoče sekcije, ki bo zlasti morala posvetiti svojo pozornost davčnim vprašanjem, mestni uvoznini, nelojalni konkurenci ter nedovoljeni prodaji športnih predmetov po raznih krošnjarjih in drugih osebah. Na sestanku Se je tudi razpravljalo o osnutku pravilnika za sekcijo, ki ga je izdelala Zbornica za TOI in ki ga je sestanek soglasno odobril. Po sklepu o ustanovitvi sekcije je bil izvoljen za načelnika nove sekcije g. Kolb, solastnik tvrdke Kolb-Predalič, za podna-čelnika Jožo Goreč, tajni'ške posle pa je prevzel lastnik tvrdke »Alpina« g. Kovač. Za odbornike so bili izvoljeni gg. Banjai, Kmet in Jax. Ker so v sekciji vsi naši agilni trgovci s športnimi predmeti, ki so znani tudi kot naši požrtvovalni športniki, je uspeh nove sekcije zagotovljen. Statistika berlinske trgovine Berlin ima 4,242.500 prebivalcev ter 276.000 obratov, od katerih je 90.000 detajlnih trgovin. Na vsakih 47 Berlinčanov pride torej ena detajlna trgovina. Od 90.000 detajlnih trgovin je 52.300 trgovin z živili, 5125 trgovin z mlekom in mlečnimi izdelki, 5160 prodajalnic peciva, 4590 trgovin z mesnimi izdelki, 8960 trgovin s sadjem in povrtnino, 2500 slaščičarn, 1420 točilnic alkoholnih pijač, 8860 trafik, 1330 trgovin z ribami,. 300 trgovin z divjačino in 1030 trgovin, ki prodajajo konzerve, sirovo maslo in podobne predmete. Trgovin s kolonialnim blagom je okoli 13.000, ki večinoma prodajajo tudi razna živila. Poleg tega ima Berlin 57 veleblagovnic, 35 prodajalnic z edinstvenimi cenami in 408 prodajalnic konzumnih in nabavljalnih zadrug. Najnovejši ' "■■■ Telefonski imenik za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12*— za komad tiskarna Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23 Trgovsko gospodarski leksikon Izšel je 18. zvezek Trgovsko-gospodar-skega leksikona za vsakogar, ki objavlja geselca od »klobučevina« do »konkurenca«. Med temi geselei je cela vrsta za trgovca posebno važnih gesel, kakor razne trgovske in poslovne knjige. Trgovce in poslovne ljudi bo nadalje zelo zanimal opis raznih knjigovodskih sistemov. Od drugih podrobno razloženih gesel omenjamo zlasti še naslednje: knjigoveštvo, knjigotrštvo, koledar, kolektivizem, komanditna družba, kolonije, kolonialno blago in kolonialna trgovina, komisionar, kompenzacije, koncern, konjunktura in na zadnje konkurenca, katere razlaga /in opis pa bosta končana šele v prihodnjem zvezku. Dobro je obdelana v 18. zvezku tudi trgovska geografija, kolikor je vezana z geselei tega zvezka. Kar smo že naglasili pri oceni prejšnjih zvezkov »Trg o vsko-g o spoda rs.k e g a leksikona«, to moramo ponoviti Uidi sedaj: S Tr--govskogospodarskim leksikonom dobi naš poslovni svet leksikalno delo, ki mu bo v vsaki priliki d|obro služilo in ki bo, ko izide v celoti, neobliodno potreben pripomoček v vsaki poslovni pisarni. 2e v 24 urah r: SS* ir. klobuke itd. Skrobi In avetlollk« srajce, ovratnike In maniete. Pere. suSi, monga ln lika doma?« perilo tovarna JOS. REICH Poljanski naaip 4—6. Selenbargota ni. I Telefon it 22-72. Snujmo delavske bataljone! Pod tem naslovom je objavilo »Jutro« članek, v katerem propagira graditev cest s pomočjo delavskih bataljonov. V članku podaja tudi kratek osnutek organizacije delavskih bataljonov. Pozdravljamo članek z zadoščenjem, ker smo isto misel že opeto-vano poudarili. Veseli nas, da je našla končno vendarle odmev v javnosti. Upamo pa tudi, da ne bo ostalo le pri predlogu, temveč da se bo začelo tudi delati na to, da se ti delavski bataljoni organizirajo. Zimski čas bi se mogel v to svrho zelo dobro izkoristiti, nameravana avtomobilska cesta Ljubljana—Sušak pa bi mogla z delavskimi bataljoni postati v kratkem resnica. Stanje naših aktivnih kliringov Po izkazu Narodne banke z dne 17. okt. se je naš aktivni saldo z Nemčijo znižal za 2.2 na 317 milijonov dinarjev. Na izplačila je treba čakati 6 mesecev. V kliringu z Italijo se je italijanski dolg povečal za 7 na 159 milijonov Din. Zadnje izplačilo je z dne 95. juiija in je treba čakati na izplačilo skoraj tri mesece. Naš aktivni saldo z Kumuivijo se je dvignil id 5 na 5,6 milijona Din in je trr-ba čakati na izplačilo malo manj ko mesec dni. Kaša terjatev v klirinškem računu s Turčijo znaša 0,88 milijona Din in je treba na izplačilo čakati 22 dni. Dolg Bolgarske pa znaša 0,65 milijona Din Izplačilo v 75 dneh 2*oUlične vesli Zaradi zastoja dogodkov na afriškem bojišču je veljalo vse zanimanje javnosti dogodkom v Ženevi in razvoju razmerja med Anglijo in Francijo. 2e precej napeti odnošaji med Francijo in Anglijo so se zbog Lavalovega odgovora Angliji zelo zboljšali, da je napetost popustila. Laval v svojem odgovoru, ki je sicer poln raznih pridržkov, vendar v glavnem usvaja angleško stališče ter izjavlja, da bo Francija v smislu čl. 16. pakta o Zvezi narodov sodelovala pri kolektivnem izvajanju sankcij. Anglijo je francoski odgovor zadovoljil. Prva posledica zboljšanega razmerja med Francijo in Anglijo je bila, da je Anglija izjavila, da je pripravljena odpoklicati del svojih ladij iz Sredozemskega morja, če Italija odpokliče nekaj svojih čet iz Libije in če je .Francija pripravljena, da francoske ladje nadomeste odpoklicane angleške ladje. Odbor oscinnajstorice sankcijskc komisije je sicer sklenil, da se začno izvajati gospodarske sankcije proti Italiji, vendar pa je izvajanje sankcij odložil do konca oktobra. Do 28. oktobra morajo vse države poročati Zvezi narodov, kako nameravajo izvajati sankcije. Pododbor za kompenzacije je z večino glasov sprejel predlog Titulesca, da se nastopi proti vsem državam, ki ne bi izvajale sankcij proti Italiji. Vsem tem državam bi se znižali uvozni kontingenti v druge države. Proti teinu predlogu so podale svoje pridržke Španija, Poljska in Južna Afrika. Rusija je sporočila Zvezi narodov, da je že začela izvajati sankcije. Isto poročilo je prejela Zveza tudi od drugih držav, med njimi od Anglije, Belgije in Češkoslovaške. Sredozemski pakt bodo baje sklenile Anglija, Francija in Italija, kakor poročajo nekateri listi. Treba pa bo počakati, da bo ta vest tudi potrjena. Mussolini je že nekoliko odnehal in izjavil, da je napetost med Italijo in Anglijo popustila. Neresnično je, da ne bi Anglija postopala v dobri veri ali da bi jo vodili sebični nameni. Abesinski cesar je izjavil, da je abesinska vojska iz strategičnih razlogov prepustila Italijanom vse kraje, ki so jih Italijani zasedli. Abesinska vojska ni dosedaj doživela na nobeni fronti poraza. Vest, da bi zaukazal ofenzivo na južni fronti, je absurdna, ker nimajo Abesinci toliko muni-cije, da bi jo razmetavali v puščavi. Maršal Badoglio je izjavil, da je treba ra-čuniti s tem, da bo vojna v Abesiniji'dolgotrajna. Poročila iz Abesinije poročajo o novih bojnih operacijah tako na severni ko južni fronti. Italijani poročajo o uspehih na severni fronti, priznavajo pa, da je prodiranje zelo težavno. Zlasti nadlegujejo italijanske vojake nenadni nočni napadi Abe-sincev. Italijani demantirajo, da bi Abesinci vdrli v Eritrejo in da bi askari dezertirali. Abesinci so z naskokom vzeli goro Musa Ali. 700 italijanskih vojakov je obkoljenih in se obupno branijo. Italija ima dosedaj mobiliziranih 1 milijon 200.000 vojakov. Ker bo v kratkem vpoklican še letnik 1915, preje že vpoklicani letniki pa ostanejo pod zastavami, se bo število mobiliziranih vojakov še povečalo. V Abesinijo je dospela prva velika pošiljka municije in pušk iz Evrope. Na angleški ladji je prišlo 7 milijonov nabojev, in 100.000 pušk. V Somaliji so se začeli zopet veliki nalivi, da so vse vojne operacije ustavljene. Zaradi velikih nalivov je tudi dovoz živil italijanski vojski zelo otežkočen. Turška vlada je odkrila veliko zaroto proti predsedniku Turčije Kemalu. Zarota je bila organizirana iz Sirije in so se zarotniki že pripeljali v Turčijo. Med zarotniki je baje tudi turški poslanec Ursavas, ki se je sam javil turškim oblastem. Na Grškem nameravajo znižati število poslancev od 300 na 60. Od teh bi bilo 10 imenovanih od vlade, 50 pa izvoljenih, a na podlagi korporacijskega sistema. Češkoslovaška vlada je odrekla poljskemu konzulu v Moravski Bistrici exequatur, ker mu je bilo dokazano, da se je vmešaval v protičeške hujskarije. Kot odgovor na ta upravičen korak čsl. vlade pa je Poljska izgnala čsl. konzula v Poznanju in Krakovu. Odnošaji med obema slovanskima državama so se zaradi tega prav nevarno poslabšali. Pri francoskih nadomestnih volitvah ene tretjine senatorjev v nedeljo so vse stranke v glavnem ohranile svoje posestno stanje. Laval je bil izvoljen v dveh okrožjih. j i)enar9tvc Patcefrna nam {e Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 15. oktobra navaja te izpremembe (vse v milijonih Din); Skupna devizna in kovinska podlaga je narasla za 3,7 na 1.409,09, in sicer je zlata v blagajnah narasla za 2,7 na 1.281,3, zlato v tujini za 19,8 na 92,8, dočim pa so devize padle za 18,9 na 34,6. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so padle za 7,0 na 284,8. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 13,4 na 257,3. Skupna vsota posojil se je povečala za 4,09 na 1.822,5, in sicer so narasla eskontna posojila za 3,2 na 1.552,9, lombardna pa za 0,8 na 269,5. Razna aktiva so se povečala za 4,8 na 473,8. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 7,3 na 4.812,3, obveze na pokaz so narasle za 24,3 na 1.277,5. Obveze z rokom so se povečale za 0-8 na 204. Razna pasiva pa za 1,4 na 247,4. Skupno zlato in devizno kritje znaša 29,74%, saino zlato pa 27,03%. * Občinska hranilnica v Šibeniku je zaprosila za zaščito. Holandska banka je znižala obrestno mero od 6 na 5%, ker je odliv zlata prenehal in se je v času od 8. do 15. oktobra nje-^ na zlata podloga povečala za 6,1 na 561,8 milijona goldinarjev. Zlata in devizna podloga Švicarske banke se je v času od 8. do 15. oktobra povečala za 7 milijonov na 1404,4 milijona frankov. Zlata podloga Belgijske banke pa se je v istem času povečala za 183 na 17.350 milijonov frankov. Zlata podloga nemške Reichsbanke se je po zadnjem izkazu znižala za 5'5 milijona mark na 88'8 milijona mark. Zlato se je uporabilo za plačilo sirovin. Italijanska vlada je raznisala 5% rentno posojilo, s katerim bo plačevala vojne operacije v Afriki. Posojilo je dejansko prisilno in naj da okoli 15 milijard lir. Zaposlitev delavstva v avgustu Po podatkih SUZGRa. V mesecu avgustu je bilo v vsej' državi zavarovanih pri SUZORu in njegovih okr. uradih 586.688 delavcev in nameščencev, od katerih je bilo ženskih 155.688. V primeri s prejšnjim mesecem je naraslo število zavarovancev za 10.115, v primeri z avgustom 1934 pa za 27.704 ali za 4.96%. V primeri z avgustom 1933 pa je število zavarovancev naraslo celo za 47.862. Največji absolutni prirastek izkazujeta okrožna urada v Nišu (za 4.921 več) in v Sarajevu (za 4.578). Tudi relativno je prirastek zavarovancev v obeh teli okrožnih uradih največji in sicer v Nišu za 19.35%, v Sarajevu pa za 17.93%. Zmanjšalo se je število zavarovancev v Karlovcu za 729 ali za 5.59% in v Sušaku za 360 ali za 2.60%. Število zavarovancev je naraslo v vseh treh zasebnih bolniških blagajnah, in sicer absolutno najbolj pri »Merkurju« za 566, relativno pa najbolj pri Trgovački omladini v Beogradu, kjer se je povečalo za 11,80 odstotkov. Povprečna dnevna zavarovana plača je znašala v avgustu 21.72 Din, to je za 0.57 Din manj ko v avgustu 1934. Skupna zavarovana plača je znašala 318,58 milijona Din, dočim je znašala v juliju samo 311,5 milijona Din. Državne finance v avgustu Po ižkazu finančnega ministrstva so znašali v avgustu (vse številke v milijonih dinarjev) dohodki splošne uprave 629,7 (lani 673,7), izdatki pa 477,7 (lani 478,3). V primeri z lani so padli dohodki neposrednih davkov, povečali se pa oni trošarin, monopolov in nekaterih drž. podjetij. Vsi dohodki so znašali v prvih 5 mesecih tekočega proračunskega leta 2755,2 (lani 2781,2), izdatki pa 2207,6 (2215,5). Neizplačane državne obveznosti so skupno narasle na 225 milijonov. Finančno ministrstvo je istočasno objavilo izkaz za vse proračunsko leto 1934/35. Vsi dohodki splošne uprave so znašali 0698,1 (proračunjeni pa so bili na 6914,3), [zdatki pa 6319,0 (pr. 6914,3). Na osebne izdatke odpade 3814,6, na materialne pa 3142,5. Osebni izdatki so bili prekoračeni za 0'83%, materialni pa so bili manjši za 20-3%. Naše gospodarstvo trpi predvsem zaradi slabe uprave in zato bi bilo treba dlan na dan ponavljati, da je prva državna nujnost v Jugoslaviji, da se reformira državna uprava. Dokler se to ne zgodi, tako dolgo tudi ni upanja, da se bo naše gospodarstvo uredilo tako, kakor je treba. Razveseljivo je, da to spoznanje vedno bolj prodira. Tako čitamo v zadnjem zagrebškem »Trgo-vačkem Vjesniku« naslednji globoko utemeljen članek: Minister za gozdove in rude Jankovič je poslal vsem svojim podrejenim uradom okrožnico, v kateri naglasa, da se je mogel že za časa svoje strokovne prakse prepričati, kar mora danes znova konstatirati, da se v njegovi stroki mnogo administrira, zelo mnogo nepotrebnega piše, da se vse izogiba vsaki odgovornosti in kompetenci tudi takrat, kadar je ta z zakoni, pravilniki, uredbami in naredbami jasno definirana in predpisana. Pisanje dolgih referatov -in historiatov je prešlo že v navado gozdarskih strokovnjakov (in ne samo teh! Op. ured.). Razen tega se .mnogi predmeti, za kater© so vsi pogoji, da se takoj rešijo, pošiljajo čisto brez podlage drugim uradom v izjavo, ali višjim instancam v pristojnost, pa čeprav ni za to prav nobene potrebe. Na ta način se zavleče rešitev predmeta v nedogled. V tej okrožnici priznava ■minister Jankovič, ki »e je kot šef kabineta prometnega ministra izkazal kot sposoben strokovnjak in energičen človek ter kot mož, ki ve, kaj hoče in ki zna to tudi izpeljati, da ni v naši državni upravi vse v redu. Govori sicer le za svoj resor, toda tudi v drugih ministrstvih niso razmere nič boljše. V svoji okrožnici pravi minister Jankovič tudi, da mnogi zakoni in uredbe ne odgovarjajo potrebam stroke in današnjemu gospodarstvu ter naglaša, da bo s svoje strani storil vse, kar je v njegovi moči, da se izdajo takšni zakoni in da se organizira njegovo ministrstvo tako, da bo v skladu s potrebami gospodarstva in stroke. Obenem pa zahteva g. minister, da se vsi sedanji predpisi uporabljajo tako, da se narodu, državi, stroki in gospodarstvu čim bolj koristi, ne pa da se vprašanja komplicirajo in s tem zavleče njih rešitev. Ekspeditiv-no®t je treba brezpogojno zahtevati in vsak uradnik se mora zavedati svoje odgovornosti. Les in lesni izdelki: 1053 — Haifa: les za zaboje; 1054 — Lahr (Badenska): rezan orehov les v debelini 60 mm; 1055 — Haifa: deli za zaboje za poma-vrtnine; Deželni pridelki: 1056 — Zader: kislo zelje v sodih; 1057 — Haifa: zastopnik za konzerve povrtnine; 1058 — Hamburg: oljnate pogače in konzerve povrtnine; 1059 — Haifa: razno sadje. Sadje: 1060 — Zader: sveže in suhe češplje; 1061 — Tel-Aviv: suhe višnje v vrečah ali sodih ali zabojih po 12 in pol kg, kompoti raznega sadja (črešenj, višenj, malin); 1062 — Hamburg: suhe češplje, sadne konzerve; 1063 — Haifa: zastopnik za sadne konzerve; 1064 — Le Caire: zastopnik za trtni sladkor (glikozo). Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 1065 — Kčln: ementalski sir in druge vrste sira; 1066 — Hamburg: zastopnik za sardele, ribje konzerve, žive jegulje in zmrznjene; 1067 — Zader: bela in neoprana ovčja volna, svinjska mast, prekajeno svinjsko meso, klobase in slanina; 1068 — New York: sirove kože divjačine; 1069 — Halle a. Salle: sirovo nebčiščeno perje perutnine; 1070 — Reka: nasolnjena čreva, prekajeno meso; 1971 — Haifa: zastopnik za mesne konzerve; 1072 — Pariz: živi jedilni polži. . Industrijski proizvodi: 1073 — Zader: papir za zavijanje in papirne vrečice; 1074 — Bronx, USA: hišne copate; Vsako nepotrebno pisarjenje je treba odpraviti, ker kratke in jasne zakonske ter strokovne utemeljitve popolnoma zadostujejo. To, kar je navedel minister Jankovič za svoj resor, velja tudi za vsa druga ministrstva. Pa tudi za finančno. Da navedemo izmed tisoč in tisoč primerov o nedo-statklh naše uprave le en primer iz resora finančnega ministrstva. Davčna uprava pošilja iz kateregakoli razloga posameznim davčnim zavezancem plačilni nalog, na katerem je tudi to opozorilo: »Pozivate se, da plačate znesek v višini .... Din v roku pri tej davčni upravi, neposredno ali po pošti, ker bi se v nasprotnem primeru izterjale te pristojbine obenem z zamudnimi obrestmi prisilno. Proti temu plačilnemu nalogu ni pritožbe, pač pa more nezadovoljna stranka v roku 30 dni zaprositi od finančnega ministrstva, oddelka za davke, povračilo takse, in sicer po tej davčni upravi. Prošnji mora biti priložena utemeljitev ter mora biti prdšnja kolkovana z Din 25.« Kaj pomeni to v praksi:? To pomeni: stranka mora plačati zahtevani znesek v predpisanem roku, ker jo zadenejo sicer vse neprijetne posledice zakona. Pritožbe proti plačilnemu nalogu ni, povračilo denarja pa se more zaprositi; direktno od finančnega ministrstva. Jako lepa tolažba, ko pa je več ko notorično, da se to, kar se vplača v državno blagajno, skoraj nikdar iz nje ne vrača ali pa le s težko muko in po silnih naporih. Gospodarstvenik mora plačati takoj, pritožiti se nima pravice, temveč ima samo to pravico, da prosi za povrnitev in da sme upati, da bo enkrat morda le prišel do denarja. Do tedaj pa more tudi propasti, pjačujoč podobne plačilne naloge. Tudi v tej smeri je treba uvesti malo več reda v naši upravi, pa bodo gospodarski ljudje malo bolj zadovoljni kakor so dosediaj in bodo mogli tudi bolj in hitreje zadostiti svojim dolžnostim. Zato upamo, da bodo tudi drugi gospodje ministri sled/tli primeru ministra za gozdove in rudnike in poskrbeli, da se bo tudi v njihovih ministrstvih uprava zboljšala, da ne bo treba na vsako rešitev tako dolgo čakati, a dostikrat še brez uspeha. 1075 — Napoli: bela in rjava lepenka, vojaški čevlji. Rudarski proizvodi: 1076 — Bergen: infuzorijska zemlja, lliagnezitna opeka dn podoben gradbeni material. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5 ceno, tranko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne Pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Slaba žitna letina Kmetijsko ministrstvo je objavilo podatke o naši letošnji žitni želvi. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila žetev pšenice in rži boljša od lanske, dočim je bila žetev drugih žit in zlasti koruze slabša. V primeri s povprečnim uspehom žetve v letih 1925 do 1934 ter z lansko je dala letošnja žetev (milijonov metrskih stotov): 1925-1984 1934 1935 pšenice 21,83 18,59 19,89 ječmena 3,95 4,09 3,78 rži 1,98 1,95 1,95 ovsa 3,23 3,33 2,27 koruze 35,46 51,54 23,65 Žetev pšenice je torej še vedno pod povprečjem v Jetrih 1924-1934. Žetev ječmena in rži je primeroma zadovoljiva, zelo pa je nazadovala žetev ovsa, najbolj pa žetev koruze, ki je več ko za polovico slabša od lanske. Zaloge lanske pšenice se cenijo na približno 10.000 vagonov ali 1 milijon metrskih stotoV. Za dtomačo prehrano je potrebnih od 17 do 18 milijonov metrskih stotov in bi bilo torej pšenice dovolj za prehrano ter bi je še nekaj ostalo za izvoz. SEununja trgovina Promet v tržaškem pristanišču je znašal v prvih desetih mesecih letošnjega leta 30,16 milijona stotov, lani v istem času pa le 29,01 milijona stotov. Povečanje prometa je očevidna posledica vojne v Afriki. Čeprav se je prevoznina zelo povišala, so vendar odklonile paroplovne družbe v Rotterdamu prevoz premoga v Italijo, ker je zaradi grozečih sankcij mogoče, da ladje ne bi mogle iztovoriti premoga in bi se morale z vsem tovorom vrniti domov. Zavarovanja za ta primer pa so nemogoča. Iz istega vzroka tudi nočejo angleški premogovniki dobavljati premoga po običajnih cif-pogojih, temveč zahtevajo, da se naklad-nina, zavarovalnina in prevoznina v ceno blaga ne vračunijo. Verjetno je, da se bodo zato razbila pogajanja egiptske vlade z angleškimi premogovniki zaradi dobave 300 tisoč ton angleškega premoga. Združ. države Sev. Amerike bodo letos moral© uvažati pšenico, ker je dala letošnja žetev samo 595 milijonov bušljev, to je za 30 do 50 milijonov bušljev manj, kakor znaša domači konzum. Združene države so bile vedno dosedaj žitna izvozni-ška država. Unites States Steel Corporation je prodala v prvih devetih mesecih 1935 5,3 milijona ton jekla, v istem času lani pa le 4,7 milijona ton. V istem času 1. 1933 pa je prodala celo samo 3,1 milijona ton. KlKAKNAfTDEU gUBllANA-DALMJOTHOVAlI \ Dohave~liciiacif* Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 29. oktobra ponudbe o dobavi katraniranega motvoza, navadnega motvoza, požarnih cevi, žaginih listov, jeklenih ščetk, medeninastih verižic, svinčenih plomb, žice za avtogeno varenje, port-land-ceinenta, jeklenih vrvi, lepenke, papirja itd.; do 3. novembra pa o dobavi gasilskih aparatov, sukanca, metel, ščetk itd. Prometno<-komercialni oddelek Direkcije drž. žel. v Ljubljani sprejema do 28. oktobra ponudbe o dobavi smerničnih šip iz mlečnega stekla. Pogoji so na vpogled pri oddelku. Direkcija drž. žel. v Subotici sprejema do 25. oktobra ponudbe o dobavi 4500 kg železa. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 30. okt. ponudbe o dobavi kompletnega upornika v olju in 50 dkg srebrne žice ; do 60. novembra pa o dobavi rezervnih delov za centrifugalno sesaljko. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 31. oktobra ponudbe o dobavi 1300 kg žebljev, 100 plošč železne pločevine, raznih tesnil in cevi za vodovod. Dne 26. oktobra bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 700 kg marmelade, 1000 kg suhih sliv, 200 kg suhega grozdja, 50 kg čaja, 70 kg kakaoa, 1000 citron in 300 kg paradižnikovih konzerv, Dne 29. oktobra bo pri upravi smcdiniš-nice v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 600.000 kg amonijevega solitra. Adaptacija kopalnice in pralnice v vojašnici Kralja Petra I. v Ljubljani se bo oddala z ofertno licitacijo dne 30. oktobra pri referentu inženjerije Komande dravske div. oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri omčnjenem referentu.) Dela pri adaptaciji objektov v vojašnici Vojvode Mišiča v Ljubljani se bodo od-diala z ofertno licitacije dne 7. novembra pri referentu inženjerije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri referentu.) Restavracija na postaji Rakek se bo oddala v zakup z licitacijo dne 8. novembra pri Direkciji drž. žel. v Ljubljani. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah oz. oddelkih.) Pw^cdševan{e pa našem Uofu v tufini ■Univ. prof. dr.