239. številka. Ljubljana, v petek 17. oktobra 1902. XXXV. leto SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, .za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljenje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več", kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Korberjem sploh ne pogajajo. Zato pa ni izključeno, da se vendar najdejo pota in sredstva za nekako porazumljenje med Čehi in vlado. Veliko pa to upanje ni, kajti Kor-berjev načrt — najsi je ministrski predsednik tudi izrekel, da je mogoče, ga pre-meniti—je v popolnem nasprotju z vsem, kar so Cehi doslej zahtevali in kar smatrajo za svojo pravico. Čehi bi se morali odpovedati načelnemu svojemu stališču, če bi hoteli sprejeti Korberjeva načela v polnem obsegu. Tega gotovo ne store, a izključeno ni, da se vendar najde modus, po katerem se uvede v čeških okrajih češki notranji uradni jezik in se tako prepreči češka obstrukcija, ki zna ne le strmoglaviti vlado in preprečiti parlamentarno rešitev nagodbe, nego more tudi razgnati parlament. Milijonska defravdacija v Pragi. Utis, ki ga je velikanska defravdacija v posojilnici sv. Vaclava naredila na občinstvo na češkem in na Moravskem, mora biti grozen. Ne samo, da roti nižja duhovščina škofe, naj pomagajo, Češ, da pride sicer cerkev ob ves ugled, tudi staročeški listi pišejo v tem smislu. Kaplan Karol Vratny pa je v »Nar. Politiki« priobčil celo i n s e r a t, v katerem pravi, da je po tej katastrofi vera silno škodo trpela, in v katerem pravi, da niso vsi duhovniki klerikalci, da so pač klerikalci storili veliko zlega, da je pa na Češkem še duhovnikov, ki nečejo o klerikalizmu ničesar vedeti, in teh naj se ne meče v isti lonec z Drozdom in z drugimi klerikalci. Kaj je bila svetovaclavska posojilnica, o kateri trdi »Slovenec«, da je bila le deloma v katoliških rokah, to priča »Politi k«. Ta vedno vneta zagovornica klerikalcev in dr. Šusteršiča, ki se tudi zdaj zavzema za Drozdovo posojilnico, piše: »Man mag sagen, was man will, es bleibt Thatsache, dass die Sct. Wen-zels Vorschusskassa durchdreiJahr-zehnte lang alsBollwerkder bohmisch-katholischen Sache in Bohmen g a 11«. Trdnjava češkega klerikalizma — tako pravi »Politik« — ljubljanski »Slovenec« pa laže, da je bil ta zavod na pol liberalen in da so bili vitezi papeških redov liberalci ! »Politik« pritiska na škofe ;n na kanonike, naj posežejo v žep in naj rešijo posojilnico. Tudi drugi listi in tudi duhovniki delajo tako ali škofje in kanonikivzlic ogromnemu svo-jemu bogastvu nečejo dati ničesar. Zdaj se snuje nova klerikalna posojilnica, ki naj sanira posojilnico sv. Vaclava. I m e že imajo za novo posojilnico, denarja pa še nič. Nova posojilnica se bo imenovala posojilnica sv. Janeza Nepomuka. Vedno kak svetnik! Sv. Janez naj reši, česar sv. Vaclav ni mogel obvarovati. Ti klerikalci so pač nepoboljšljivi švindlerji! Na Moravskem so zdaj volitve za deželni zbor. Tu je klerikalcem praški škandal najbolj nevaren in zato lažejo moravski klerikalni listi o tem škandalu še veliko nesramnejše, kakor češki klerikalni listi. Posebno debelo laže klerikalni brnski »H las« in iz tega lista zajema »Slovenec«. Na celem svetu ga ni lista, ki bi tako nesramno in objednem neumno lagal o milijonski tatvini papeževega prelata in vitezov pa-pežkih redov, kakor »H las« in »S 1 o -vene c«. »Hlas« se boji za volitve, »Slovenec« pa za slovensko klerikalno organizacijo. Konkurz še ni razglašen, a prošnja za razglasitev konkurza je že vložena. Več uložnikov je namreč že pred 14 dnevi odpovedalo svoje vloge, a jih ni posojilnica izplačala, vsled česar je bila vložena prošnja za razglasitev konkurza, katere prošnje pa trgovinsko sodišče še ni rešilo. »Slovenec« je včeraj opsoval tudi socialnodemokratični list »P r A v o Lidu«. Ravno ta list ima največ zaslug, da so se razkrile lopovščine v svetovaclavski posojilnici. »Pravo Lidu« je že mesece sem vodilo boj, da naj se vrši v tej posojilnici revizija. Klerikalci so list obsipali s popravki in s tožbami.; vpili so, Korberjeva izjava. Novo zasedanje poslanske zbornice se je začelo z viharjem in s predložitvijo cele vrste nujnih predlogov, s katerimi je zagrajen dnevni red tako, da se zbornica še precej časa ne bo mogla lotiti svojih glavnih nalog. Takorekoč v predvečer zasedanja je bil Korber sklical zastopnike čeških in nemških strank ter jim izročil svoj načrt za uredbo jezikovnega vprašanja na češkem in na Moravskem. Storil je to z namenom, da omogoči parlamentarno obravnavanje nagodbe. Svoj načrt je obrazložil včeraj, v prvi seji poslanske zbornice. Izjavil je, da vlada tega vprašanja ne odstavi več z dnevnega reda, nego da v primernem času predloži formuliran zakon glede jezikovnega vprašanja na Češkem in na Moravskem. Vlada ima namen, narediti konec jezikovnemu boju vsaj začasno in potom zakona, češ, da je zakon nekaj trajnega, naredba pa le nekaj začasnega. Ministrski predsednik je govoril spretno, a odgovor na njegovo izjavo je bil — velik vihar, ki je kulmuniral v klicu: Abzug, Korber! Čehov ni razdražilo samo to, da je ministrski predsednik nJim očital, da ne postopajo tako, kakor žele njih volilci, razdražila jih je tudi vsebina njegovega govora glede jezikovnega vprašanja. In ta nevolja je bila opravičena, ker dejanja Korberjevega ministrstva nasprotujejo besedam, ki jih je včeraj govoril ministrski predsednik, kar sicer tudi priča Korberjev načrt za uredbo jezikovnega vprašanja. 0 izjavi ministrskega predsednika se otvori v soboto razprava in se pač pojasni kolikor toliko dejanjski položaj. Sedaj je ta še nejasen. Čehi nastopajo z veliko odločnostjo in bojevitostjo proti vladi ter ogorčeno odklanjajo Korberjeva načela za uredbo jezikovnega vprašanja, vendar doslej se še ne more reči, da je nasprotje med vlado in med Čehi nepremostno. Še sedi poleg Korberja minister Rezek, četudi ne kot zaupnik čeških poslancev, vendar kot njih zagovornik in kot posre dovalec in še niso Čehi izrekli, da se s LISTEK. Fran Ondfiček. (H koncertu „Glasbene Matice" v nedeljo popoldne ob 5. v Mestnem domu.) Fran Ondfiček se je rodil v Pragi dne 29. aprila 1859. Njegov oče je bil glasbenik, kateri je s svojo angažovano godbo koncertoval po vrtih, gostilnah in kavarnah praškega mesta. Vsi člani rodbine so bili dobri goslarji, tudi mladi Fran se je z veseljem in prirojenim talentom poprijel gosli, na katerih ga je kot prvi učitelj poučeval njegov oče. Ko je bil mladi Fran sedem let star, je že sodeloval v očetovem orkestru in že slovel kot izvrsten goslar po Pragi. Ljudje so mladega muzika po celem mestu dobro poznali in imenovali so ga »goslarski čudež«. Ko je bil 14 let star, govorili so o njem, da za njega ni nobenih težav več v igri na gosli. Cim starejši je postajal, tem strastneje je hrepenel po vedno višji umetnosti in izobrazbi ter silil in prosil je očeta, naj ga da v šolo na konservatorij. Poslali so ga v praško orglarsko šolo, eno leto pozneje pa v praški konservatorij, kjer je s svojim izrednim talentom pri učiteljih vzbujal vedno višje zanimanje. Nekateri izmed njih so ga poučevali še celo poleg konservatorija privatno, brezplačno, ker so ga vsi ljubili. Po treh letih konservatorijskih študij je igral Fran Ondfiček abiturijent — pri javni šolski produkciji, tako mojstrsko Beethovnov vijo-linski koncert, da g-a je vse občudovalo. Takoj po dovršenih študijah priredil je potem v Pragi samostojen koncert. Vspeh je bil velik, po prvem odigranem stavku Moliquega vijolinskega koncerta je stopil od poslušalcev goslarski mojster Wieniawski na oder in je, vzradoščen nad igro Ondfičkovo, 17 letnega mladega umetnika pred občinstvom poljubil. Občinstvo je bilo pri tem prvem samostojnem nastopu za umetnika tako navdušeno, da je vsled velikega vspeha v prvem koncertu sklenil bogati veletržec Oliva, da poskrbi sam za nadaljno, najvišjo izobrazbo Ondfičkovo. Poslal ga je v Pariz na konservatorij, k priznano najboljšemu mojstru, profesorju Massartu, ki je bil nekdaj učitelj tudi Wieniawskega. Pri vzprejemnem izpitu je igral Ondfiček pred izpraševalno komisijo Ernstovo parafrazo »Erlkonig« tako izborno, da so vsi spoznali naprej, »ta si zasluži in dobi prvo darilo«. Da bi pa to tujcu preprečili, sklenilo je vodstvo spremembo statutov, po katerih noben tujec na pariškem konservatoriju pred izvršitvijo druzega letnika najvišje stopnje ne sme tekmovati za prvo darilo; ta določba velja še danes. S tem je bil Ondfiček za eno leto prikrajšan — toda na koncu drugega leta je dosegel seveda tak vspeh — da se mu je enoglasno priznalo prvo darilo in je profesor vzkliknil On-dfičku: »Ta je moj drugi Wienia\vski!« Še dve leti je cstal Ondfiček v Parizu. S svojo vijolinsko igro je slavil ondi in sploh na Francoskem veliko slavlje, tako v Bordeaux, Lyonu, Marseille, tudi v Bruselju, Nizzi itd. Povabili so ga Angleži na sodelovanje pri filharmoničnih koncertih v Londonu. Nato je koncertoval v Lvovu, Krakovu, Varšavi, kjer si je toliko prislužil, da je mogel koncertovati tudi na Dunaju z orkestrom dunajske dvorne opere. Prireditev takega koncerta na Dunaju stane z orkestrom dvorne opere najmanj 2000 K. Na Dunaju je vzbudil da laže in »Katoličko Listy« so pisale, da ta list obrekuje duhovniški zavod zato, ker ta zavod služi dobri stvari. Svetovaclavska posojilnica je plačevala klerikalnim »Kat. Listom« 2000 K letne subvencije. Zato je ta duhovniški list branil to posojilnico, dasi je moral vedeti, kaj se v nji gcdi. V lUJublJaini« 17. oktobra. Državni zbor. Že takoj v prvo sejo se je zanesla huda napetost. Zakrivila jo je Korberjeva netaktnost, ki je očital češkim poslancem, da se ž njihovim postopanjem volilci ne strinjajo. O tem ministrovem govoru se bo še vršila podrobna debata. Finančni minister je razložil svoj ekspoze. Državni proračun izkazuje prebitka 11,098.000 K, od katerih se porabita dva milijona za zvišanje civilne liste, 1,200.000 K je namenjeno za pokritje povišanih plač diur-nistom, 16.000 K se porabi za nove tele-fonične zveze, ostanek 62 mil. K pa se postavijo v pokritje kot ekstra-ordinarij za leto 1903. Korber je med drugim napovedal, da se predloži najbrže zbornici zakon o starostnem in invalidnem zavarovanju. Berger in tovariši interpelirajo zaradi sleparij pri »Liinderbanki« in o razmerah pri donavski parobrodni družbi. Posl. Ellenbogen interpelira zaradi obrtne novele, posl. Straucher in tovariši pa zaradi suspendiranja deželnega sodnega svetnika in državnega poslanca Lupnja. Imuniteta drž. poslancev —? V Lvovu se je pripetil slučaj, ki dokazuje, da se včasih krši in tepta tudi najsvetejša pravica državnih poslancev — imuniteta, ki po zakonu jamči vsakemu poslancu nedotakljivost in varstvo pred sodnim preganjanjem Posl. Lupu, višji deželnosodni svetnik v Lvovu, je imel v minolem zasedanju na nekem shodu govor o razmerah v Bukovini. Radi tega govora se je začela vzlic poslanski imuniteti proti Lupulu disciplinarna preiskava ter je bil od službe suspendiran. Lupu se je zatekel kot poslanec k drž. zbornic', da se mu ne krši imuniteta ter se mu vrne, kar se mu je vzelo proti- veliko senzacijo, in Dunajčanje so bili očarani in čudili so se, da je tako velik umetnik — čeh! Ondfiček je bil prvi umetnik češki, kateri si je na Dunaju pridobil internaci-jonalen umetniški lovorjev venec, takrat — to je v letih 1884 — 1887, še niso čeških izvajajočih umetnikov na Dunaju tako poznali in priznavali, kakor danes. Prvi je popolno priznanje dosegel Ondfiček — in polagoma, deloma v dolgem času šele Dvofiik kot skladatelj — za tem Smetana na glasbeni razstavi in pozneje češki kvartet kot specijaliteta komorne glasbe in v najnovejšem času, pred dvemi leti Jan Kubelik, nadalje Jaroslav Kocian, Oskar Nedbal in drugi. Dunajski led nasproti Cehom pa je prebil prvi Ondfiček in ga otajal docela. Po dunajskih vspehih je začel Ondfiček koncertovati po vsem muzikalnem svetu in sicer povsod z velikanskimi vspehi. Po Nemškem, Laškem, Franoo-skem, Španskem, Angleškem, Švedskem, Holandskem, Ruskem, celo na Turškem in v Ameriki je Ondfičkovo ime poznano, čislano in kot eno največjih goslarjev umetnikov sveta pripoznano in občudo- postavno. V zadnjem desetletju je to četrti slučaj, da je imuniteta poslancev nična in brez moči. 7. marca 1892 je bil suspendiran državni poslanec in profesor na ženskem učiteljišču v Gorici, Spinčio Suspendiral ga je radi nekega govora v Zagrebu naučni minister Gautsch. Marca 1. 1897 so zaprli poljskega državnega poslanca S zaje rja radi volilne agitacije. Marca 1.1901 je deželni šolski svet suspendiral učitelja Seitza na Dunaju. V drž. zboru so bile radi teh slučajev ostre debate ter se je naročilo ustavnemu odseku, naj izdela zakon, ki zajamči poslancem imuniteto tudi pred disciplinarnim in po iicijskim preganjanjem. V poldrugem letu pa ni odsek še ničesar storil, da bi se taki slučaji ne ponavljali, in Lupu je najmlajša žrtva. Zbornica bo imela sedaj priliko zavrniti višje sodišče v Lvovu v njegove meje ter braniti pravice, brez katerih je vsak poslanec, ki vlade ne hvali, v nevarnosti, da izgubi svojo eksistenco. Obravnava afere Lupu gotovo pojasni razmere v Bukovini in Galiciji tako, da bo vladi še žal, ker je izzvala vso zadevo. Lupu, je na nekem učiteljskem shodu napadel rumunske veleposestnike v Bukovini. V bukovinskem dež. zboru se je radi tega govora dvakrat interpeliralo in deželni glavar Lupul je Lupujev govor ostro obsojal. Lupu je na to odgovoril z brošuro, v kateri je delovanje rumunskega kluba brez pardona kritiziral ter očital glavarju Lupulu in tovarišu, da se okoriščata z deželo. Radi tega govora in te brošure je bil Lupu suspendiran ter se je začela proti njemu disciplinarna preiskava. Glavar Lupul je pa odgovoril z novo brošuro. V parlamentu se pač posveti v azijatske razmere v Bukovini! Katoliški shod v Budimpešti. Grof Ivan Zichy je otvoril katoliški shod v Budimpešti ter naglašal, da daje katoliška družba državi življenje in da bi se brez katoliške vere ravnotežje v državi izgubilo. Katoliški družbi je treba sloge in enotnega vodstva. S tem dobi moč velevlasti in postane faktor, s katerim država mora računati, saj brez katolikov se v deželi ne more zgoditi ničesar. Treba je iskati sredstev, da se doseže popolno združenje vseh katoličanov, potem bodo mogli vse življenjske pojave naroda urejati po svoji volji. Vsak katolik mora biti član kakega katoliškega društva ali kluba, vsa društva pa morajo skleniti zavezo, katero bodo vodili škofje pod pokroviteljstvom kardinala. Ta zaveza bo dajala smer družbe na vseh poljih in delovala strogo v smislu Vatikana. Katoliška družbena zveza bo nadomeščala državno oblast na marsikaterem polju ter vplivala na narodno in socialno življenje. Škofje in kardinal pa naj bodo pravi vodje naroda v vseh vprašanjih. (Burno in navdušeno pritrjevanje.) Shodu je pisala n a d v o j v o d i n j a Marija Valerija ! vano! On je pravi mojster najvišjega razuma, čudovite tehnike in najglobljega muzikalnega čuta. Po nekaterih krajih ga ravno zaradi teh klasičnih svojstev, posebno še zaradi čutapolne igre stavijo za prvega umetnika tudi nad Joahima Barmestra in Sarasateja, Kubelika in množico drugih. Zanimiv je broj njegovih odlikovanj: Fran Ondfiček je c. kr. avstrijski komorni virtuoz, vitez rumunskega reda »zvezde«, imetelj švedskega Wasa-roda II. razreda, nadalje ima odlikovanja: Medjidje-red III. vrste, bulgarski red »pour le merite«, je častni član Londonske filharmonične družbe, častni član kraljevske akademije za znanost in umetnost v Rimu, častni član mnogih slovanskih glasbenih društev itd. Pri nas Slovencih je velepriljubljen in vsikdar dobrodošel; večkrat je že sodeloval s prekrasnimi vspehi v koncertih »Glasbene Matice«, priredil je tudi nekdaj samostojen koncert na korist stavbi »Narodnega doma«. Slovenci iz Ljubljane in dežele, pridite v nedeljo popoldne v »Mestni dom« poslušat mojstra Ondfička, da Vas mojster idealno lepe glasbe dvigne v višave najčistejšega duševnega užitka, da za treno-tek pozabite težave vsakdanjih, nelepih dnij! _ —U— Iz Macedonije. Iz Sofije so prišla nova vznemirjajoča poročila o dogodkih v Macedoniji. Zopet so požgali ustaši nekaj vasij. 15. t. m. je imel macedonski odbor v Sredou sejo, na kateri je sklenil, da se bo vršil v nedeljo shod Makedoncev in njim prijaznih Bolgarov. Povabila so se vsa društva z dežele, ki podpirajo osrednji odbor. Odbor je brzojavno obvestil o zadnjih krvavih dogodkih svoje zastopnike v Rimu, Londonu, Parizu, Peterburgu, Moskvi ter naprosil razne evropske odlične politike, naj bi se zavzeli za zatirane Makedonce ter branili kristijane pred turškim nasilstvom. Po nedeljskem shodu poseti profesor Mi-hajlovski vsa večja evropska mesta, da pridobi javno mnenje za preganjane in upirajoče se Makedonce. Bolgarska vlada je poslala na mejo dva eskadrona jezdecev. Turški komisar je poslal bolgarski vladi ostro noto radi makedonskega gibanja v kneževini. Vlada je odgovorila, da je storila svojo dolžnost, da pa ne mope zapreti vseh obupancev, ki hočejo umreti za osvobojo Makedonije. Baje so vse velevlasti obljubile Porti, da bodo posredovale pri bolgarski vladi. Bolgarska vlada misli vse makedonske odbore razpustiti. Najnovejše politične vesti. Vsenemška zveza je odgovorila Korberju na povabilo k spravnim konferencam, da se konferenc načeloma ne more udeležiti, dokler ni nemščina pro glašena za državni jezik. — Na Kor-berjeve jezikovne načrte so odgovorili ministru skupno: češki klub, klub konservativnega veleposestva in klub čeških agrarcev. V odgovoru pravijo, da so ti načrti takšni, da bijejo naravnost v obraz pošteni in neovirani ednakoprav-nosti ter so v popolnem protislovju s članom 19 drž. osnovnih zakonov, ker dajejo nemškemu jeziku neopravičeno prednost. — Gospodska zbornica bo imela prvo sejo 25. t. m. Na dnevnem redu je drugo branje zakona o organizaciji borz. Za naslednika pravosodnega ministra Spens-Bodena se imenujejo: predsednik višjega deželnega sodišča v Pragi, \Vessely, predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, Gertscher, in predsednik višjega deželnega sodišča v Inomostu, brat trgovskega ministra baron Call. — Direktni davki v Avstriji od 1. januvarja do 31. avgusta letos so iznašali 179,080.526 K, t. j. za 2 818,747 K manj kot v istem času lansko leto. Indirektni davki pa so iznašali v istem času 587.688 681 K, t. j. za 115.282 K manj kot v isti dobi lani. — Dunajski aristokratje so bili predvčerajšnjim pri papežu ter so mu prinesli veliko svoto denarja. Nadvojvo-dinjo Marijo Louizo je sprejel papež v privatni avdijenci. — Podržavljenje gimnazij. V proračunu naučnega ministrstva je skrbijeno za podržavljenje polj ske gimnazije v Tešinu in nemške v Fri-deku; nadalje se podržavi nemška in ćeška gimnazija v Benešovi. Češka nižja gimnazija v Tfebonju in nemška v Pra-chaticah se razširita v višjo gimnazijo.— V nemškem državnem zboru je svaril Biilow pred obstrukcijo, čemur so se socialni demokratje le posmehovali. — Burskim generalom v Berolinuse je priredil velikanshi sprejem, šest kilometrov dolga pot od hotela »Princ Al-brecht« do kolodvora je bila natlačena ljudstva. — Vstaja v Macedoniji, Več bolgarskih častnikov, rojenih Macedoncev, je zapustilo armado ter so se pridružili vstašem. Macedonce je hudo razburila vest, da je ruski poslanik pozval turško vlado, naj brž zatre vstajo. Pri Varvarici je trčila macedonska četa skupaj s turškimi orožniki. V boju je padlo deset Macedoncev in dva orožnika. — Vstaja v Južni Ameriki. Pri La Viktoria je prišlo v ponedeljek do bitke. Vladne čete so izgubile 247 mož, vstaši pa 310 mož. Dopisi. Iz Zagorja na Pivki. Pri tukajšnji c. kr. orožniški postaji je nastavljen neki Škrjanc, ki je v službi sicer še mlad, a hoče s svojo šokantnostjo in nestrpnostjo cel svet prevladati; v vsakem jajcu hoče videti dlako. Njega nestrpnost sega že tako daleč, da ljudstvo javno iz- raža avojo nevoljo in isto tudi faktično kaie. Njegovo nestrpnost v službi pa kažejo sledeči slučaji. — V Knežaku sta »balinala« dva fanta na cesti (kar je pri nas prepovedano); ravno sta imela igro končati, ko ju zaloti Škrjanc in jima zapove nehati; eden fantov reče čisto mirno, naj jih pusti storiti še en metljaj, češ, da je igra itak končana; toda kaj stori Škrjanc? On nastavi kar meni nič, tebi nič fantu bajonet na prsi. — Pred nekaj dnevi sta peljala ob 3. uri zjutraj oče in sin voze iz gozda domov; oče s prvim vozom je imel svetilko, sin z drugim vozom pa ne. Škrjanc ju je srečal in je sina seveda takoj ustavil in vprašal po imenu. Fant, sicer velik, a strahopezljiv, zraven še precej gluh in jecljav, povedal je takoj strahoma svoje ime. A Škrjanc mu ni verjel in ga je začel tepsti in s svojim orožjem suvati in mu je pri-zadjal tudi znatne rane; tudi vole je poškodoval, katere je sploh pustil spreči in jih peljati v Knežak, kjer so mu povedali, da je fant povedal čisto pravo ime. Tako ravnati z ljudmi — tepsti in z orožjem celo — nimate nikake pravice in v prihodnje se pogledamo pred sodnijo. Kako ljudje svojo nevoljo kažejo, dokazuje to, da so ga fantje iz Knežaka nekoč s kamenjem pognali v tek. — Da pa Škrjanc v svojem privatnem življenju tudi ni čist, spričuje dogodbica, ki jo je doživel letošnji predpust. Šel je namreč v neko gostilno, tam s samimi priznanimi pijanci vince srkal toliko časa, da se mu je začelo vrteti v glavi in da je začel z omenjenimi pijanci z opasanim orožjem plesati. Navzoče ljudstvo, posebno otroci, so se mu posmehovali in burke z njim uganjali. Dvomimo, če je to njemu v ugled. — Ko bi bil Škrjanec kje na Gorenjskem, bil bi že zdavno svoje skupil, toda tu je ljudstvo mirnega značaja, toda tudi tukaj ne bode zmiraj tako. Višjim oblastem pa je — po našem mnenju — pomisliti, je li Škrjančevo obnašanje na mestu ali ne. Več občanov. Skrivnost življenja. VIII. Kaj naj se stori, oziroma česa naj se ne stori, da doseže človek čim višjo starost? Ljudje se že od nekdaj bavijo s tem vprašanjem, pa še do danes niso našli odgovora nanj. Znanost »gerokomija« je naj starejša, ker so ljudje vedno iskali sredstev, da se ubranijo vpliva časa na svoj organizem, a vendar je ta znanost tudi še dandanes samo na papirju. Alhimist Geber je v 18. stoletju iznašel kapljice, ki naj človeka pomlade, in v 16. stoletju je Paracelsus izumil vodo neumrljivosti, a — glej ironijo usode — Paracelsus je umrl v starosti 47 let, Geber pa v starosti 50 let. Taki izumi se delajo tudi dandanes, seveda istotako brez vspeha kakor nekdaj. Vspe»ia sploh ne bo nikdar. Kdor se je malo bavil s človeškim telesom, tisti ve, kako važno funkcijo opravlja substanca jedra v našem organizmu. To jedro gi-neva čedalje bolj, protoplasma pa se čedalje bolj razširja. Toginevanje jedra je vzrok, da se človek stara in da končno umrje. Sloveči Bichard je prav dobro pogodil, ko je rekel, da vsak človek od rojstva neprestano p o 1 a g o m a umira. Resnica pa je, da ljudje to umiranje sami pospešujejo, da vsak človek izvrši vsak dan na sebi nekoliko samomora. Razumni ljudje se dandanes ne bavijo več z izumljenjem sredstev za pomla-jenje ljudi, pač pa išče znanost tiste vzroke, ki pospešujejo človekov konec. In v tem oziru so našli že mnogo zanimivih reči. Tako na primer je dandanes že go tovo, da je tobak bolj škodljiv kakor vino, tudi če ga kdo nezmerno pije. Pflilger pravi v svoji brošuri: »Ueber die Kunst der Verliingerung des mensch1'. chen Lebens«, da je med 70 osebami, sta rimi nad sto let, dobil le jednega samega kadilca. Ta je bil star 107 let. Ostali niso nikdar v svojem življenju pušili. Nasprotno je pa med starimi ljudmi dosti takih, ki radi pij o. Ivana Obst, ki je dosegla starost 155 let, je več ko sto let izpila vsak dan dve Čašici žganja. Lotarinški zdravnik Po-litimann je začel pijančevati, ko je bil 25 let star in učakal je starost 140 let, dasi je bil skoro vsak dan pijan. O zagrebškem škofu Havliku se pripoveduje, da je pri neki vizitaciji obiskal 120 let starega kmeta. Vprašal ga je, če je kdaj pil in mož je rekel, da je vse žive dni pil samo vodo. Škof se je ozrl na na-vzočne kanonike, ki so imeli vsi tako ru-deče nosove, da so kar bliščali in jim rekel: »Vidite, gospodje, kako dobra je zmernost«. Kmet pa je hitro rekel: »O — notri na peči leži moj brat, ta |e 130 let star, pa vedno pijan!« Toda iz tega nikakor ne gre sklepati, da pijančevanje ni škodljivo. Alkohol je strup. Značilno je, da je monakovsko pivo (Sendtner: Ueber Lebensdauer) ravno tako škodljivo kakor tabaU. Tudi to je napačno, če se misli, da mora človek živeti kakor papiga, ako naj učaka visoko starost. Lahko je Živeti tako, kakor je živel ljubeznivi Saint-Evremond, ki je v starosti 88 let pisal Ninoni de Le-nelos: Jaz jem vsako jutro ostrige, kosim dobro in ne večerjam slabo, a vendar upam, da postanem 100 let star, ker se držim nauka: Haec tria: mens hilaris, re-cmies, moderata diaeta. (Dober humor, mir po delu in zmerna dieta.) Dnevne vesti V Ljubljani, 17 oktobra. — Osebna vest. Poštni kontrolor v Trstu g. Ivan Pogorelec je imenovan poštnim adjunktom. — Klerikalni shod v liberalni Kostanjevici. Klerikalci so res nesramni. V kostanjeviškem in v krškem okraju ima naša stranka ogromno večino in vendar se upajo klerikalci celo v liberalno Kostanjevico sklicati shod. Ta shod bo v nedeljo in bodeta govorila Krek in Šu-h te rs i č, ki pa sta tudi pripravljena na slučaj, da bodeta morala bežati. — Zavedni volilci. V brežiškem okraju kandidira v deželni zbor dekan Žičkar. Kako je ta »ljubljenec narodovo priljubljen in kako zavedni so katoliški volilci tega okraja, priča udeležba pri vo-litvi volilnih mož. V občini Mostec je pri šel k volitvi samo župan, v občini Gaber samo en občinski svetovalec, v velikem Vidmu pa je prišlo 20 volilcev. In vendar bo Žičkar trobental, da mu je volja ljudstva dala mandat. — Vedno lepše! K celovški deželni sodniji sta prestavljena c. kr. dež. sodnijska svetovalca gg. Prettner iz Trga in W i n k 1 e r iz Volšberga. Nobeden teh dveh ne zna niti besedice slovenske. Pokojni svetovalec Wagner je znal toliko slovenski, da je vsaj razumel naš jezik. Na njegovo mesto pa je prišel zopet trd Nemec, prav po nemškonacionalnem načelu, ki hoče povsodi izpodriniti slovenščino. Res, vedno lepše! — Tržaški namestnik. »Indi pendenta« zatrjuje, da so vse vesti o odstopu grofa Goesa prazne. Nikdar da ni bila pozicija grofa Goesa tako trdna, kakor je ravno sedaj. Neosnovane vesti o odstopu grofa Goesa da so morale prihajati od koga v Trstu, ki ima interes na tem, da bi strmoglavil grofa Goiisa. Ali nekdo drugi da pade skoro. Na policiji se bližajo spremembe. Ravnatelju policije, dvornemu svetniku Busichu daje stališče temeljito omajano. V ministrstvu da veje sapa, ki je malo prijazna gospodu ravnatelju. Skorajšnji odstop grofa Busicha da je v zvezi z namenom v ministrstvu, da policija v Trstu enkrat zapusti metode z dob pred 48. letom in da tudi na to oblast prodere nekoliko — modernega. Predvsem pa da hočejo v ministrstvi, da se naj policija ne meša v politične stvari. Naslednik dvornemu svetniku Busichu pa da bo — pr i j atelj L asciac (!!) —, ki ga nadomestuje že sedaj! Dopisniku »Indipendenta« da so zagotovili, da premeščenje Lasciacovo iz Poreča v Trst preludira definitivnemu imenovanju poslednjega ravnateljem policije v Trstu, katero imenovanje da se ima skoro izvršiti. — Repertoire slovenskega gledališča. Danes se igra prvikrat v sezoni narodna igra s petjem »Divji lovec«, pri kateri sodeluje tudi moški in ženski pevski zbor. Pisatelj, g. Finžgar, je igro v II., III. in IV. dejanju nekoliko predelal. Ker je g. Sachs mogel oddati god-bene točke šele v zadnjem hipu, odpadejo te točke za danes, pač pa se bo pelo kakor v pretekli sezoni. V nedeljo se igra drugič čarobna bajka s petjem in godbo »Pepel k a«, ki je dosegla pri svoji prvi predstavi tako krasen vspeh. Igra je zanimiva za odrasle in otroke. Prihodnji teden je opera »Prodana nevesta«, v kateri bo gostoval g. Karol Štčpanek, tenorist iz Brna. — Koncert, ki ga 20. t. m. zvečer ob 8. uri v dvorani novomeške čitalnice priredita umetnika Fran Ondfiček in J. FamSra (klavir), ima le ta spored: 1. Men- đelsohn B. — Koncert za gosli — Fran Ondfiček. 2. B. Smetana — Na morskem bregu — J. Famera. 3. a) Fran Ondfiček — Barcarola, b) Ferd. Laub — Polonaise — Fr. Ondfiček. 4. R. Sumann — Novak Balada iz Manfreda — J. Kamera. 5. B. Smetana — Fran Ondfiček — Fantazija iz »Prodane neveste« — Fran OdfiČek. 6. Paganini — Ples čarovnic — Fr. Ondfiček. Koncert se prične točno ob 8. uri, vstop med posamnimi točkami ni dovoljen. Sedeži še niso vsi oddani; čudno je, da se gospoda izven Novega mesta premalo zanima za res nenavadni umetniški užitek, kakor ga bode težko še kmalu jed-nakega v naših krajih. Ker je dan potem v Novem mestu semenj, lahko pride marsikdo h koncertu, ki bi sicer ne mogel z doma. — Opozarjamo, da še niso vsi vzeli sedežnih nakaznic, ki so jih bili naročili. — Sedeži po 3 K se dobe še do 19. t. m. v trgovini g Jos. Moravca (prej J. Medved) na glavnem trgu. — Navadne vstopnice po 1 K 60 h, dijaške vstopnice po 60 h dobivale se bodo 20. t. m. pri blagajnici pred dvorano, ki se odpre ob 7. uri zvečer. — „Glasbena Matica" vabi na koncert, katerega priredi c. kr. komorni virtuoz Fran Ondfiček v nedeljo, dne oktobra točno ob 5 uri popoldne v dvorani »Mestnega doma« s prijaznim sodelovanjem gdč. Marije G livar ec, operne pevke (altistinje) slovenskega gledališča, gosp. Karola Krala, opernege pevca (baritonista) slovenskega gledališča in koncertnega pianista gosp. Josipa Famera. Spored: 1. Saint-Saens: Koncert za violino. Fran Ondfiček. 2. No-vakj: Balada »Manfred«. Josip Kamera. 3. Thomas: Romanca iz opere »Mignon«. Marija Glivarec. 4. a) Beethoven: Romanco za violino, b) Bach: Prelude. Kran Ondfiček. 5. Dvorak: Tema z variacijami. Josip Famera. 6. Leoncavallo: Prolog iz opere »Glumači«, b) Novak: Slovaške narodne pesmi. Karol Kral. 7. a) Nešvera: Eclogue, b) Fran Ondfiček: Scherzo. Fran Ondfiček. 8. Ernst: Airs Hongrois. Fran Ondfiček. Začetek točno ob 5. uri popoldne, konec ob pol 7. uri. Cene prostorom: Sedeži po 4 K, 3 K in 2 K; stojišča po 1 K 20 h; dijaške vstopnice po 40 h. — Vstopice se dobivajo v trgovini g. Lozarja na Mestnem trgu in pred koncertom pri blagajni. — II. slovenska umetniška razstava. 20. t. m. se zatvori II. umetniška razstava, ker potem dvorana v »Nerodnem domu« ne bo več prosta. Opozarjamo torej vse one, ki se razstave še niso udeležili, naj ne zamude, ogledati si del naših umetnikov še teh par dni do 20. t. m. V zadnjem času je posetilo razstavno več društev, nekaj srednjih šol in tudi več zagrebških žurnalistov. — Vseslovanska razstava v Peterburgu. Kakor znano, prirede Rusi leta 1904 v Peterburgu splošno vseslovan-sko razstavo, (umetniško, obrtno, kmetijsko itd.) »Russkij kružok« je sklenil na svojem občnem zboru 15. t. m., da pre vzame vsa posredovanja med Rusijo in slovenskimi društvi ter posameznimi podjetniki, ki se nameravajo razstave udeležiti. Oficijalno se seveda društvo te razstave ne more udeležiti. — Poročil se je včeraj c. kr. vinarski nadzornik v Novem me9tu gospod Bohuslav Skalick^ z gospico Olgo Dolenčevo, hčerko ravnatelja kmetijske šole na Grmu. čestitamo! — Krščanski socializem v praksi. Iz Št. Vida nad Ljubljano se nam piše: V nedeljo 12. t. m. vršil se je tukaj shod, katerega je po svojem postanku in koncu prištevati — v malem obsegu sicer — k najmarkantnejšim naše dobe — dvajsetega stoletja. Znano je namreč, da so delavne ure za mizarske pomočnike tukaj pri teh klerikalnih mojstrih od petih zjutraj do osmih zvečer. Lahko si tedaj napravimo sodbo, kako morejo biti in so ti ljudje izobraženi duševno in telesno — saj jim je to z ozirom na delavni čas docela zabranjeno. Ti pomočniki — ne morebiti pod vplivom socialnega gibanja, temveč iz čisto naravnega spoznanja, da tako izkoriščanje človeške moči ni več človeško in se že sami slabotni udje upirajo tolikournsmu delu — ti pomočniki torej so izrazili hlapčevsko ponižno prošnjo na mojstre, naj bi se jim skrajšal čas dela na: od šestih zjutraj do sedmih zvečer — pač zadosti skromna prošnja! V nedeljo se je o tem debatiralo. Pripomniti moram, da pomočniki niso imeli pri tem nobene besede ter so bili izročeni samovoljnosti mojstrov. Le-teh odločitev bodi zanje merodajna! Izid si lahko nislimo. Vnela se je dolgotrajna debata, kajti kakor slabe bi si človek mislil šance za pomočnike, vendar so se inteligentnejši med mojstri resno zavzeli za interese pomočnikov; toda ves napor, prepričati puhloglave in vsem človeškim pravicam nasprotujoče reakcijonarje, bil je bob ob steno. Nebo in zemljo so že preklinjali, ako naj bi se izraženi želji pomočnikov tudi le trohica človeških pravic privolila. Najimpertinentnejše pa je, da se je jeden izmed mojstrov posmehoval celi akciji ter zasmehuje pobijal prošnjo pomočnikov trpinov. Dal Bog, da se to nad njim ne maščuje! Zborovanje se je končalo — pomočniki pa, neorganizirani in nevedni — žagajo in likajo od petih zju traj do osmih zvečer. Hvala onim inteligentnim mojstrom, ki so se zavzeli za trpince, vedoči, da bi, ugodivši najprimi-tivnejši prošnji trpincev, ne le človekoljubno delo storili, marveč tudi pri delu nič ne zamudili, ker bi razpolagali s či-lejšimi močmi. — Pes v frančiškanski cerkvi. Včeraj zjutraj je dobil fr. Emanuel Sojer v frančiškanski cerkvi psa brez znamke, katerega je podil iz cerkve, pes se je zagnal v njega in ga popadel za levo roko in ga vgriznil v sredinec. Psa je izgnal potem iz cerkve mežnar Franc Jakopin in ga zapodil na dvorišče, kjer ga je ubil. Po noči je prišel po psa konjač in se ga bode preiskalo, če ni bil stekel. — Nezgoda. Včeraj popoludne okoli pol 6. ure igrala sta se na Predovi-čevem dvorišču dečka Dominik Teršan, 9 let stari sin delavca Primoža Teršana in Franc Kristen, 2 let star, sin narednika F. Kristana, stanujočega na Ambroževem trgu št. 7. Med skakanjem in letanjem po dvorišču sta podrla trugo za gramoz, katera se je zvrnila na nju in Teršana težko, Kristana pa lahko poškodovala. Teršana so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. — S piskrom po glavi vdaril je pisar Aleksander Grafenetter pred svojim stanovanjem v Konjušnih ulicah številka 11 mesarskega vajenca Ivana Kocijančiča in ga ranil nad levim nčesom. Vdaril ga je, ker se je nekaj hudoval nad njegovo gospodinjo. — Okno ubil. Včeraj popoludne je peljal 121etni Ivan Strnad po Starem trgu ročni voziček. Ker je peljal po tiru električne cestne železnice, je prišlo kolo med relse in mu zbilo voziček iz rok in ga vrglo v razstavno okno Blaznikove proda-jalnice. Ubila se je šipa. — Truplo samomorilca krojača Franceta Pečnika je našel včeraj popoludne neki ribič v Ljubljanici v Vogljah pri Slapah. Pečnik se je ustrelil v desno sence. — Božjast je vrgla včeraj popoludne v Kolodvorskih ulicah pred hišo št. 1 delavko Ano Lisac, stanujočo v Krojaških ulicah št. 6. Spravili so jo v vežo in škropili z vodo, da je zopet prišla k sebi. — Tatvina. Natakarici Mariji Ko-zole v Kolodvorskih ulicah štev. 26 je ukradla predvčerajšnjim zjutraj neka brezposelna ženska, ki je v gostilni prenočevala, belo šerpo. — Izgubljene in najdene reči. Dijak L. G. je" izgubil nekje v mestu kratko srebrno verižice. Postreščkova žena Marija Rozmanova je našla v neki gostilni Pred škofijo bankovec za 20 kron in ga oddala na magistratu. — Tedenski izkaz o zdravstvo nem stanju mestne občine ljubljanske od 5. do 11. oktobra 1902. Število novorojencev 15 (=244°/00), mrtvorojenec 1, umrlih 19 (=31-2°/00), mej njimi jih je umrlo za otročico 1, za škarlatico 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvo-uda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 10. Med njimi je bilo tujcev 9 (=47-3%), iz zavodov 8 (=421 »/„). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 1, za škarlatico 1, za vra-tico 1 oseba. _ — Najnovejše novice. Zopet p o n e v e r j e n j e. Blagajničar rudnikov v Vitkovicu pri Mor. Ostravi, Pekarek je poneveril 156.000 krca. — Rudarski Štrajk v Ameriki je končan. — Družbo ponarejaleev denarja bo zasačili v Oršovi. Več sto izgotov-Ijenih petkronskih denarjev so našli v zalogi. — Eksplozija moke se je pripetila v nekem mlinu v Kišenevu. Mlin se je porušil ter podkopal delavce. Izpod razvalin so spravili 10 mrtvih in 10 pohabljenih delavcev. — S strihni nom je hotel zastrupiti v Lvovu visokošolskega profesorja dr. Niemilowioza šolski sluga Savvicki. Nasul mu je v mleko toliko strihnina, da bi bilo dovel za za-strupljenje 20 oseb. Profesor je strup opazil, preden je mleko pil. — Belgijska princesinja Klementina vstopi v samostan. — Kap je zadela v neki graški kavarni državnega poslanca Hai-nischa. — Tri mesece po poroki je ustrelil ženo vOseku delavec Fr. Petz. Streljal je tudi na taščo, potem pa zbežal. — Dva nova slovaška lista. V Kubinju je začel izhajati slovaški časnik »Liptovske Oršavske Novini«, v Nov. Sadu pa »Dolnozemski Slovak«. * Dva zrakoplovca ponesrečena. Blizu Pariza, neda leč Št. D enisa, so poskušali nov zrakoplov s krmilom. Iznajditelj zrakoplova, Otokar pl. Bradskv in inžener Morin sta se pri tem ubila. Pred par meseci se je ubil zrakoplovec Severo na isti način, ko je poskušal svoj balon s krmilom. Bradsky je zapustil ženo, ki je videla, kako se je odtrgala košara pod zrakoplovom in padla na tla. Nesreča se je zgodila v ponedeljek. Balon je pla val mirno v višavah, a železne vrvi, ki so nosile košaro z motorjem, so se pretrgale in zrakoplavca sta padla na polje ter obležala na mestu mrtva. * V kletki. Praški prelat Drozd in glavni ravnatelj svetovaclavske posojilnice Kohout (kokot) sta v istini zrela tička, sedaj shranjena v kletki; po njunem vedenju pa se je izpoznalo, da nista ne drozd ne petelin, marveč sraka in krokar, ki kradeta bleščeče reči. * Grozdje je treba umiti. Opetovano so že oboleli ljudje, ki so jedli neumito grozdje, na katerem so bili še ostanki vitrijola, ki je strupen. Te dni je nevarno zbolela neka deklica na Dunaju, ker je zobala neumito grozdje. Zdravniki so ji le težko rešili življenje. ' Kako diha mrčes? Človek in vse dojilke dihajo s pljučami, ribe s škrgami, mrčes s celo površino telesa, ki je pokrita s sopilnimi organi. Ako bi namazali, recimo, površino čebelice z oljem, zamašile bi se sopilne luknjice in čebelica bi poginila takoj. * Mnogoženstvo cvete še vselej pri Mormonih v Ameriki vzlic strogim postavam. Razloček v primeri s prejšnjimi razmerami je ta, da ima Mormon v eni hiši eno, v drugi drugo in v deseti hiši makari deseto ženo. In postavi je ugodeno, kajti »domačije se udeležuje z njim« vselej le ena žena.i Društva. — Bralno društvo v Št. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo, dne 19 t. m. v prostorih g. Frana Vedenika veselico z dramatično predstavo »Stara mesto mlade« in na splošno zahtevanje vdrugič »Zakonske nadloge« ter prosto zabavo in ples. — Slovensko društvo ,Ilirija' v Pragi ima svoj II. občni zbor v soboto, 18. t. m. v gostilni g. Schobla »U Pokor-nych« v Ječni ulici. Književnost. — „Doživljaji i dojmovi" znanega hrvatskega publicista Frana Folne-govića so izšli pretiskani iz »Hrvatske« v posebni knjigi. Cena 1 K. Nadaljevanje tega zanimivega opisovanja še izhaja v imenovanem dnevniku. Telefonska in brzojavna poročila, Ormož 17. oktobra. Ormož in občine Kog, Vodranci, Jastrebci in Vitanj izjavljamo, da ostane naš de-želnozborski kandidat jedino le dr. R o-sin a. Dunaj 17. oktobra. Poslanska zbornica razpravlja danes samo o nujnih predlogih Dognala je predlog zastran deželnozborskih volitev na Nižjeavstrijskem. Razprava je bila burna; nujnost je bila odklonjena. Po glasovanju so se primerili burni prizori med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci. Schuhmeier je hotsl Gessmannu vreči čašo vode v obraz, a drugi poslanci so to preprečili. Per-nerstorfer je vzel na muho Dyka. Zdaj se obravnava o nujnem predlogu zastran suspendiranja sodnega svetnika in posl. Lupu-j a. Tudi ta razprava je jako živahna. Prihodnja seja bo v torek. Dunaj 17. oktobra. Ministrski piedsednik Korber je med današnjo sejo poslanske zbornice imel dolge pogovore z voditelji nemških strank glede češkega vprašanja. Cehi pravijo, da se s Korberjem sploh ne pogajajo več in da so že obvestili svoje volilce, naj ne pošiljajo na Dunaj deputacij, ker jih poslanci ne bodo ministrom predstav i 1 i. Dunaj 17. oktobra. Cesar je sprejel demisijo justičnega ministra barona S pens-Bodena in je istemu podelil veliki križec Leopoldovega reda. Provizorično vodstvo justičnega ministrstva je prevzel ministrski predsednik Korber, ki ima torej sadaj kar troje portfeljev v svojih rokah. Brno 17. oktobra. Izid deželnozborskih volitev v kmetskih občinah pomeni hud poraz čeških klerikalcev. Klerikalci so računali, da sigurno dobe 12 mandatov, a dobili so jih samo 6, Nemci 8, združeni češki liberalci pa 17. Olomuc 17. oktobra. Ker je nemška večina snedla svojo, namestniku in trgovski in obrtni zbornici dano obljubo, bodo Cehi v jutrišnji zbornični seji obstruirali. Budimpešta 17. oktobra. Pri tukajšnji Anglo-banki so razkrili defravdacijo v znesku 30.000 K. Bel i grad 17. oktobra. Kralj se je včeraj zvef er vrnil v Beligrad in se utegne že danes ali jutri odločiti glede sestave novega ministrstva. Srbski poslanik na Dunaju, Košta Krist i ć, pride na kraljev poziv danes v Beligrad. Carigrad 17. oktobra Bolgarski eksarh je naročil macedonskim duhovnikom, naj vplivajo proti ustaji. Vlada razglaša, da so vsi pri Serešu ujeti ustaši imeli bolgarske uniforme in Mann-licher-puške. Poslano*1 kot odgovor na poslano g. dr. Slanca v štev. 234. »Slovenskega Naroda«. Vaši želji, naj neham, se udam, samo ta odgovor še. Jaz nisem polemike pro-vzročil, ampak Vi s svojim generalštabom in prav rad priznavam, da Vam ne ugaj", ker se je stvarno pojasnila velikanska zmaga, ki ste jo dobili nad namišljenim nasprotnikom. Zatorej jezo le pustite za prihodnji boj, če bodete naleteli zopet na takšnega nasprotnika. Vi, g. doktor, zani-kujete, da ste mi ponujali mesto župana. Mogoče je, da se ne morete spomniti naslednjega dogodka. Bilo je proti koncu meseca julija, ko sva imela oba opravek pri sodišču. V razpravni dvorani sva bila in Vi ste stopili k meni ter ste začeli razgovor o bodočih volitvah (edini razgovor o volitvah, ki se je med nama vršil), ter ste mi med drugim tudi to rekli: Ker dr. Schegula več ne prevzame županstva, bodete morali zopet Vi prevzeti, ter ste še dostavili neko, moje družinsko življenje tikajočo se opombo, na kar sem Vam odgovoril, da jaz na to ne mislim in tudi ne prevzamem, saj imate tega in onega. To je dejstvo, ki ga ne morete utajiti, če to ni ponudba, kaj pa je poLem? Vi, g. doktor, trdite, da nihče ni mislil name. Čudno, da tako dobro veste misli vseh ljudi. Jaz vem iz prav zanesljivega vira, da je veliko volilcev — liberalnih — med temi morda celo Vi, gosp. doktor, mislilo na Perkota. Res je, da sem bil župan samo štiri leta 9 mesecev, a vodil sem posle županstva že od jeseni leta 18S9. naprej, ko je župan dr. Poznik nevarno obolel. Da, računi Vam ne gredo iz glave. Ali morda niso popoinom* v redu, ali je bil kak primankljaj, ali morda ni bil kak prejem vpisan, ali so bili morda izdatki fingirani? Saj je občinski odbor po temeljiti in strogi reviziji račune odobril. Dva odbornika sta glasovala proti odobrenju — a računov in prilog nista pregledala. Gospod doktor, s tem ste pač pokazali, da niste imeli stvarnih razlogov proti meni. Gospod doktor, Vi se hudujete nad mano radi razmerja, katero obstoji med dvornim svetnikom Š. in med mano. Jaz se za Vaše razmerje s tem in onim ne brigam, in tudi Vi nimate pravice mojega razmerja do te ali one osebe kritikovati. Mene ne bodete predrugačili, jaz ostanem zvest prepričanju, katero me vodi, dokler se pečam z javnimi posli, ne bodete mene prepričali, da je črno, kar je belo in narobe. Gospod doktor, zdaj se pa le pomirite — svoj namen ste dosegli — jaz Vam ne bodem delal nobenih ovir. S tem končam. Novo mesto, dne 4. oktobra 1902. _ Fran Perko. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno lo tolike, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Dunajska borza dne 16. oktobra 1902. Skupni državni dolg v notah .... 100 60 Skupni državni dolg v srebru .... ICO'60 Avstrijska zlata renta....... 120 55 Avstrijska kronska renta 4°/» .... 100 20 Ogrska zlato rento 4°/0....... 12015 Ogrska kronska rento 4%..... 97 60 AvBtro-ograke bančne delnice .... 1684"— Kiaditne delnice......... 67850 London visto.......... 259 30 NemSki državni bankovci za 100 mark 116 92'/, 20 mark . . .........23*41 80 frankov...........1905 Italijanski bankovci........ 95-12' , G. kr. cekini.......... . 1132 Žitne cene v Budimpešti Rž" Koruza Oves dne 17. oktobra 1902. Termin. oktober . . . . za 50 kg K 730 april 1903 ... „ 50 „ » 733 oktober . ... „ 50 . n 639 april . . ... „ 50 „ „ 643 maj 1903. ... „ 50 „ „ 576 oktober . ... , BO „ . 611 Efektiv. 5 vinarjev višje. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 16. sep- sembra do 14. oktobra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Upravništvo „Slov. Naroda" 225-28 K, uredništvo „Slovenca" 28 K, Anton Na-bergoj na Prošeku 40 K, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 600 K, župnik Iv. Vrhovnik namesto venca f prof. Iv. Vrhovcu 10 K, Antonija Kadivec izkupilo za družbene znake 133"20 K, učitelj Mirko Kožuh pri Sv. Martinu na Paki zbirko učiteljev-vojakov 8 K, adjunkt Drag.' Dolenc na Dunaju 130 K, občina Trnovo pri II. Bistrici 20 K (po *S1. N."), kaplan V. Poljanec v Škocjanu (Kor.) ob godovanju g. M. Ražuna v Št. Jakobu nabranih 20 K; podružnice: ženska frančiškansko-šen-klavška pokroviteljnino tvrdke Gričar & Mejač 200 K, ženska šentpeterska pokroviteljnino iste tvrđke 200 K, za Šteben in okolico 25 K, na Greti 200 K, za Velikovec in okolico 80 K, za Lehen (Staj.) 49 K, moška v H. Bistrici 13347 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Mihael Požlep, užitkar, Marija Tepina, sitarica, Dne 10. oktobra: 80 let, pljučnica. Dne 11. oktobra: 33 let, prisad. Dne 13. oktobra: Josip Petrič, posestnikov sin, 9 mes., prisad. gVtateorologično poročilo. Vilma sad :nor..«m 806*3 m. Sredcji zračni tisk 7Sb*C mm. M o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. -a o i * H .}. Vetrovi i Neb-; 11 16. 17. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 732 1 j 136 bL svzhod sk. oblač. g si. jug al jug 728 4 12 7 727 0! 13 7 I I Srednja včerajšnja temperatura 14 6°, nor-*nale: 10-4". oblačno dež Zahvala. Globoko gicjeni po mnogobrojnih dokazih iskrenega sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma sina, brata in svaka, gospoda Viktorja Česnik-a c. kr. davč. oficijala izrekamo za darovane lepe vence, za mnogobrojno zadnje častimo spremstvo in za vsa toliko tolažilna ustmena in pismena sožalja svojo najtoplejšo in naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno pa zahvaljujemo preč. gg. župnika, knežkega in zagorskega, p. n. učiteljstvo, gg. davčne uradnike iz Postojne, gg. pevce zagorske pod vodstvom g. nadučitelja R. Horvata in vse ostale sorodnike, prijatelje in znance za zadnjo, dragemu pokojniku izkazano čast. (2535) Žalujoči ostali. !!Redka prilika!! Čudovito po ceni! 400 komadov za I gld. 80 kr. Mično pozlačena, 36 ur natanko idoča anker-ura s sekundnim kazalcem, s 31etno garancijo; 1 eleg. double verižica za gospode, en pristen srebrni prstan, fino pozlačen s tirkis kamnom za gospode ali dame ; 1 par pristno srebrnih uhanov, oba c. kr. puncirana; 1 ff nastavek za smodke z jantarjem; 1 ff žepni nožek; 1 prekrasni port-mone"; 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov 3°/0 zlata; 1 prelepo žepno toaletno zrcalce z etuiem ; 1 lepo žepno piBalno orodje; 1 lepo dišeče toaletno milo, 1 držalo sa pisma, za vsakogar primerno; 36 komadov japansko-kitajskih čudežnih orakelskih vedeževalcev, ki vzbujajo veliko veselost in poleg tega še 300 raznih predmetov, ki so za hišo potrebni. Vse skup z uro, ki je sama vredna tega denarja, stane §jl«l. »O kr. Odpošilja po poštnem povzetju ali če se denar prej pošlje. (2539—l; „Yer8andihaa8' Krnkov F7-5. Riziko je izključen. Za neugajajoče se vrne denar Uradnik išče meblovano sobo s separatnim vhodom takoj ali s i. novembrom t. I. (2460—9) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«. Mlad trgovski pomočnik izurjen v železniški stroki, želi svojo dosedanjo službo premeniti. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo »Slov. Naroda«. (2526—2) priporoča po najnižjih cenah i\ hiti (2389-2) Pied škofijo šte-v- SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Radi šol de do nedelje, dne 19. oktobra 1902. V Lattsrm&nnovem drevoredu. Razstava velikanskega morskega kita največje dojilke na Svetu 21 metrov dolgega, 3.^5 stotov težkega, vlovljenega na norveškem obrežju med Špicbergi in Medvedjim otokom dne 1. avgusta 1900. — Prepariran je talto, da nima nobenejca duha. aj Posetna razstava ofcsega 25 raznih merskih rib j z merske globočme. Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno. Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin. Otvorjeno vsak dan od detetih /juir: j do devetih zvečer. Stenografa sprejme takoj v svojo pisarno d.r. ^£a*tej Pretnar odvetnik v Trstu (2520—3) Via Cassa di Risparmio štev. 7. Ces. kr. avstrijske fto državne železnici. (2506-5) Z velespoštovanjem ravnateljstvo. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veljaven ođ dize 1. oktobra 1902. leta. Odhod li LJnblJana juž. kol. Proga ias Trbl* Ob 12. uri 24 m po noči OBObm vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Seizthal v Aussee, Solnograd, čez Kle^n-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj sobni vlak v Trbiž, Pontabelt Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez SeJzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. no 51 m dopoldne osobni viak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Ljubno. Selath.il, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ceiovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Seiztbal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeil ib jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein- Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzau, Marijine vare, Heb, Frar".ove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. in -Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga T VOVO iaeato ln v Esčevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m ajutraj v Novomesto, Str..ža, Toplice, Kočevja ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7 nr> 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pr-hod v LJubljane jož. kol. Prog* i; irtili*. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak c Dunaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solaograd, Line, Steyr, Išl, Auasee, Ljn-bi.o Celovec, Beijak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in li. razreda), — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobn. vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludoe osobni viak z Dunaja čez AmBtetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb Mariji:.e vare F.'Ten, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr Pariz. Genevo, Cunh, Bregenc, lucuiost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastem Ljubno, Celovec, Šl. Mohor, Pontabei. — Ob 4. mi 44 m po-po/nene osobn* vlak z Dunaja, Ljubita, Sslzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Fraiiscasfečta, Pcniabla — Ob >i. uri 5i m z«ečer osobni vlak i Dur_*i;a, Ljubša. Beljaka, Celovca, Poctabl?, črez SeLs-thul iz Inomosta, Solnograda. — Progi |g ITovega regata bik Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ur; 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novtga meste, Kočevja in ob 8. uri 85 m ivečer istotako. — Odhod li LJ Celjanu drž. kol. v Kimali:. Mešani vlaki: Ob 7. uri ic8 rc ajutrrj ob 2. uri 6 m popoiudne, ob 6. ovi 50 m zvečer in ob 10 uri 15 m. poslednji vlak le ob n-jdeijah iu prasnikin in samo « o&tonrii — Prihod r Ljubljana drž. kol. is MeSani vlaki: Ob uri m zjutraj, ob li. uri g m dopoiudua, ob 6. uri .\0 m z*ei*i: m ob 9 uri 55 u zvečer, poruednji vlak le .: b nedrijah 5n praznikih in samo v oktohra. il) V gost D3Š- ilni „pri Zajcu" na Rimski cesti -yq se toči poleg druzih raznih izvrstnih in pristnih vin ter Steinfeldske pive od danes naprej tudi izborna goriška stara rebula od 1.1895. in fini istrski refoško. Za podlago se preskrbi vsak čas z mrzlimi in gorkimi jedili. — Za mnogobrojni obisk se najtopleje priporočava z vsem spoštovanjem (2536—1) Alojzij in Avguštin Zajec. »•v A i. A • * » A. »- ~ ^ ^. A -'. .-• 4. J. 4- J. 4 ».» *i* .,'» »..' ..-» «t> »,i . . •<* ... . . i 1 . v iMxytuyv&i&6 jf&ziS&e in 6c&otviiolte mocltlc priporočata po najivii>ji ciwx ty£ayvccja zaloga obtzfi &a cfc05y>od&y dccfae, in otzofia ■ in (2498-2) T ml. Ditmar & c. in kr. dvor. zalagatelj. Razsvetljevalni predmeti Za (2637—1) električno luč mHSmSm plin (kurilna priprava za kuhanje) notrnloi (Oitmar-jevt Caloriferes in peli UICJ n| za kuhanje) onirit (Ditmar-jev Ennos-palivec in opilll Ager-svetilke) olje (varnostne svetilke in svetilke za silo). TOVARNA: Dunaj, III., Erdbergstrasse 23. Strugar železa (Eisendreher) (2522- 2) se takoj sprejme proti visokemu plačilu v tovarni za klej (lim) v Ljubljani. Iščem ESiŽS stanovanje obstoječe iz 2 večjih ali 3 manjših sob in zračne kuhinje ter pritiklin. (2534—1) Več pove upravništvo »Slov. Nar«. Trgovina in gostilna skupaj ali pa tudi večja gostilna brez trgovine, oziroma restavracija ali kantina *«» Išee v injem pod garancijo gotovih dohodkov od strani najemodajalca, pa tudi eventuelno s kavcijo najemojemalca. (2543) Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pod: „Čaranllrani «lolit»dUl*S p«»Mti-re§tant«, /usorje ol> Kavi, 14rnnjMk£- ništvn tvrdke (2390—3> Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vzlic okusni izdelavi zelo nizka, tmino ?0 rii*. s posto 90 vlit. več Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma CCS" Da ne bode, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim £. naročnike, da se Um preje oglase, ker se bode na take v prvi ■ vrsti pri razpošiljatvi oziralo. "TfcJU Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tielt »Narodne tiskarne*.