»WflSSrSWSSV3S8IS» MARIBORSKI štev. 190 Leto’ V!. 00!».) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo 1» uprava, Maribor. Alakaandrova eesta St.tS t Totaton 34MObi34S8 ■shaja razen nedeljo In praznikov vsak dan ob 16. uri i Valja nuseSno prejeman v upravi ali po posti lo obi, dostavljen na dom la Din / Oglasi po eenlku i Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra* V Llubllanl r PoStnl čekovni račun St. 11.406 JTUTRA’ Disharmoeizacija svetovnga gospodarstva GOSPODARSKE POSLEDICE VELIKE SVETOVNE VOJNE. Že sedaj se često omenja, da pometajo leta velike svetovne vojne zaključek novega in začetek najnovejšega veka človeške zgodovine, bodoči zgodovi-narji^ pa bodo to delitev skoraj gotovo uvedli tudi praktično. Svetovna vojna je Pač,Jtakor neben drug dogodek, spremenila ves red sveta in seveda tudi gozdarski sistem. Ta sistem je bil poprej enota, v kateri so bile združene vse gospodarske moči iti težnje vseh svetovnih gospodarskih faktorjev. Adam * m i t h je izrekel nekoč značilne be-s^de: »Moderni kapital je svetovni državljan!« C a i 1 1 a u x pa je sanjal o zedinjenju nemškega in francoskega ka-PUala za : kupno eksploatacijo kontinen-°v. »To ;e j„ p0{ do trajnega mi-fa<<> ie zatrjeval. Norman Angeli in B I o c h sta pa naposled izobli-t'p’"a'a toriTlu'e za nove ekonomske eence, tožeče po »popolni harmoniji es nacionalnih kapitaiov«. Toda sve-°viia vojna je, kakor vse, razbila tudi 0 uarinonijo. Ta organizem je razpadei v mnoge dele, ki jih sedaj ločijo globoki biepadi. Nastalo je novo stanje, v katerem se izraža silni šovinizem posameznih gospodarskih skupin. Azija, Afrika, Srednja Amerika in tudi Avstralija predstavljajo sedaj močne faktorje svetovne produkcije in trgovine, doeim so še 1. 1913. životarile in bile odvisne od evropskega kapitala. Že 1. ‘'1925. so 'Sodelovale v svetovni produkciji in trgovini v razmerju z letom 1913: Azija s 127 odstotki, Afrika s 139 od-stotki, Srednja Amerika s 169 odstotki, a Evropa samo s 105 odstotki. Pred svetovno vojno je krila Evropa s svojimi Produkti potrebe prekomorskih dežel, za časa vojne se je pa ta izvoz nehal in te otzele so si polagoma ustvarile lastno mdustrjjo, sposobno konkurirati z evrop-ko jn izpodriniti jo celo docela. Od tu udi sistem avtarkije, težnje, da se po-konzuma krijejo z lastno produk-IJ0- Pri tem je seveda Evropa največ tr-?e*a, in to tudi že prej, preden se je pojila na svetovnem tržišču s svojim uutnplngom sovjetska Rusija, evrazijski Kontinent zase. Razvoj ekonomskih razmer je pokazal za sedanjost in daljšo dobo^ bodočnosti, da je: 1. svetovna produkcija daleč presegla svetovno trgovine; 2. znaten padec upliva Evrope v svetovni trgovini; 3. vse večji upliv Azije 110 svetovno trgovino in 4. prvenstveni Položaj ameriških Zedinjenih držav v svetovni trgovini. Tem dejstvom moramo dodati še nekoliko pojavov, ki zadevajo svetovno gospodarstvo vobče. Iz svetovnega pro- meta so izločene sovjetska Rusija z vso severno Azijo, razen kolikor ga od časa do časa ograža, Kitajska zaradi notranje neurejenosti in Indija, ki vedno bolj zapira svoje meje. Dasi je ta izločitev le začasna, upliva strahovito na svetovno trgovino in zavira normalni razvoj prometa. Nasproti vsem tem dejstvom stoji Evropa gospodarsko razparcelirana in politično razprta. Konference, ki so hotele ekonomsko združiti nekatere njene dele, so se zaključile brez stvarnih uspehov. Nesorazmerna razdelitev zlata je še povečala zmedo in povzročila delno opustitev zlate podlage. V Angliji se pojavljajo ekonomske doktrine, ki proglašajo zlato za »fikcijo nacionalne ekonomije«. Mednarodni odnošaji, ki bi jim Društvo narodov moralo biti regulativ in norma-lizujoča sila, so še vedno neurejeni in vznemirjajoči. Vse to so dokazi za to, da bodo razmere, ki potiskajo Evropo s prvega mesta na svetu, trajale še dolgo Vzroki in posledice so tako pomešani, da se sploh več ne ve, s katere strani bi bilo treba vozel razvozlati. Anglija, ki se rada predstavlja kot svet zase, se hoče s svojimi dominioni zvezati v posebno zaokroženo enoto. Konferenca v Qttawi se je sestala prav zaradi tega, a izkazalo se je, da je pot do uspeha zelo dolga in težavna. Dominioni so po vrsti naštevali svoje posebne interese in ono, kar je pokazala statistika svetovne pro dukcijc in prometa, se je razodelo kot sistem posameznih kontinentov: oni hočejo brez ozira na »mater« Anglijo ohraniti svoje posebno življenje, delo in interese ter v soglasju z njimi politiko avtarkije. Rezultat britske imperijske konference je, da je morala Anglija dati do-minionom več koncesij kakor dominioni njej! V sedanji svetovni krizi se kapital in tehnika obsojata bolj nego kdajkoli prej, da sta njena povzročitelja. Izmenjujoče delo in upliv kapitala in tehnike ter posamezne faze njunega pozitivnega ali negativnega učinka na razvoj gospodarskih razmer, se vidi sedaj docela razločno; odtod tudi tako ostra kritika! Mehaniziranje produkcijskih sredstev, ti-piziranje fabrikatov, karteliranje in tru-stiziranje celih gospodarskih panog, določevanje cen itd. so neposredni vzroki hiperprodukcije, povečanja nezaposlenosti, draginje, vse večjega obubožanja množic itd. »Vojna je nastala zaradi zmage politične sile nad finančno«, je dejal C a i 1 1 a u x in naglašal, da brez bar-moniziranja svetovnega gospodarstva ni izhoda iz kaotičnih razmer. Imel je najbrže prav. Zmeda nemške notranje politike PRIZADEVANJA VON PAPENA. — SCHLEICHERJEVl NAČRTI. - PARIZ, 23. avgusta. Iz Berlina poročajo: Po informacijah lista »T aglicheRundschau« bo skušala Papenova viada v strahu pred eventualnimi težkimi posledicami, ki bi jih utegnilo izzvati izglasovanje nezaupnice v novem držaynem zboru, za vsako ceno preprečiti tako glasovanje. Zato bo takoj po konstituiranju državnega zbora pričela pogajanja za parlamentarno delo. Če bi ta pogajanja ne uspela, bo vlada razpustila parlament še poprej, preden bo prišlo do glasovanja o nezaupnici. Vojni ^ minister general von Schleicherse baje s tem namenom že pogaja s sindikalističnimi In socialističnimi voditelji za sestavo svoje vlade, ki bi ohranila značaj predsedniškega kabineta in bi dobila obenem onoro v državnem zboru. Do otvoritvenega zasedanja državnega zbora je le še 8 dni, politični položaj v Nemčiji pa je danes bolj zamotan, kakor je bil kdajkoli poprej. - NAMERE Z DRŽAVNIM ZBOROM, ZUNANJE POLITIČNE AKCIJE. »Temp s« pravi v svojem zadevnem komentarju, da se general von Schleicher trudi izravnati formulo o predsedniškem kabinetu s formulo ustavnega kabineta. Upoštevati je treba intrige centruma proti predsedniškemu kabinetu in pa stremljenje hiilerjevcev, ki skušajo izbiti Iz sedanje situacije za sebe čim večje koristi. Spričo teh dejstev skuša von Pa p en pričet! pogajanja s Parizom in Londonom glede preureditve nemške armade, samo da bi osredotoči’ zanimanje sveta na zunanja pol?t: .i vpraša- nja In bi tako zakril notranje politične težave Nemčije. Današnja nemška vlada pa nikakor nima potrebne avtoritete za taka mednarodna pogajanja. List zaključuje svoj komentar z naglasom, da bo tekoči teden zelo važen, če ne celo odločilen za razvoj nemške krize in da lahko nastopijo razna iznenadenja še poprej, kakor bo mogoče najti primeren izhod iz politične krize. Pogodbe oftawske konference ANGLIJA JE SKLENILA Z DOMINIONI 12 POGODB, DOMINIONI MED SEBOJ PA 5. IZJAVA LORDA BALDVVINA. LONDON, 23. avgusta. Na ottawski konferenci je bilo sklenjenih 17 gospodarskih pogodb, in sicer je sklenila Anglija z raznimi dominioni 12, posamezni dominioni med seboj pa 5 pogodb. Irska ie sklenila samo 2 pogodbi, in sicer s Kanado in Južno Afriko. Predsednik angleške delegacije na imperijski konferenci, lord B a I w i n, je izjavil, da je uspeh konference presegel vsako pričakovanje. V u-speh ni šteti le zaključkov gospodarskih pogodb, temveč tudi utrditev medsebojnega zaupanja in volje do skupnega sodelovanja. Ti rezultati pa ne zadovoljujejo angleških gospodarskih krogov, ki se boje, da bo angleška zunanja trgovinska politika resno ogrožena s kontingentiranjem uvoza in olajšanjem uvoza poljedelskih proizvodov iz raznih dominiov, predvsem iz Kanade, in bo zaradi tega trpe! trgovski promet z drugimi državami. Ustvaritev gospodarske skupnosti na prostranem teritoriju angleškega imperija bo dovedlo do katastrofe angleške izvozne trgovine, ker bodo .vse države, ki jih bo ta ustvaritev zadela, nedvomno omejile uvoz angleških produktov. Borba Nemčije za enakopravnost PRAVICA OBOROŽEVANJA. NOVA R AZDELITEV KOLONIALNIH MANDATOV. MNENJE PARIZA. BERLIN, 23. avgusta. Potrjujejo se Tancoske vesti, da je neinžka vlada v Parizu pričela akcijo za popolno enakopravnost Nemčije z ostalimi državami, * asti glede vprašanja razorožitve in pro "tema kolonij. V tukajšnjih diplomatskih “rogih verujejo, da se pariška pogajanja bodo končala brez vsakega uspeha v *orlst Nemčije, ker-je na vsak način tre-Praprečiti odsotnost Nemčije pri dru-*em nadaljevanju svetovne razorožitve* konference, če bi Nemčija odpovedala Voie nadaljno sodelovanje na razorožit« eni konferenci, bi vsa konferenca posta-uuzorna in bi bila težka svetovna ka-■astrofa neizbežna. PARIZ, 23. avgusta. V poučenih krogih se zatrjuje, da so nemške zahteve glede enakopravnosti pri oboroževanju in glede nove razdelitve kolonialnih mandatov take, da jih Franclja nikakor ne bo mogla sprejeti. Dosedanji razgovori so docela zasebnega in neobveznega značaja, je pa od njih vendar odvisno, če se bodo u« rudna pogajanja sploh pričela ali ne. PRODIRANJE JAPONCEV V JEHOL. HARBIN, 23. avgusta. Po hudih bojih so japonske čete zasedle mesto Nanling v provinci Jehol. Poljska ustavi plašila VARŠAVA, 23. avgusta. Mnogi vladni listi objavljajo vest, da bo Poljska ustavila plačevanje inozemskih obveznosti. Dne 16. oktobra bi morala plačati ameriškim Združenim državam 29.5 milijonov zlotov. Listi pozivajo vlado, naj Sporoči Ameriki, da v sedanjem položaju nikakor ne moro plačati take vsote. Novo raketno letalo MDNSTER, 23. avgusta. V Osnabriičku je preteklo nedeljo demonstriral znani konstrukter raketnih letal inž. Reinhold T 111 i n g svoje nove modele raketnih letal, ki imajo namesto motorja za pogonsko sredstvo 2 metra dolge raketne cevi, ki poženejo, prižgane s pomočjo elektrike, letalo v zrak. Velika prednost novega izuma pred bivšimi raketnimi letali pa je v tem, da se v trenutku, ko letalo doseže svojo kulminacijsko točko, ob trupu s pomočjo hidravlične avtomatične sesalne naprave sprosti in polagoma razprostre dvoje močnih kril, ki omogočijo letalu v mirnem krožnem poletu normalen pristanek na trdnih tleh. Poskusni modeli letal so dosegli višino 1590 metrov in so lepo pristali na zemlji. Izumitelj obeta na podlagi svojih Izumov lotniškemu in blagovnemu prometu v fraku silalno bodočnost- Statistika protifašističnih razprav v Italiji CURIH, 23. avgusta. Tukajšnji »Avan-ti« objavlja statistiko obsojenih protifa-šistov v prvih Šestih mesecih tekočega leta. Italijanski fišistični izredni tribunal je imel v letošnjem prvem polletju 38 procesov in je bilo obsojenih 213 Oseb na 1.461 let, 7 mesecev in 15 dni ječe, dve osebi sta pa bili obsojeni na smrt, in obsodba je bila takoj izvršena s streli v hrbet. PADEC DAVČNE MOČI V AMERIKI. WASH!NGTON, 23. avgusta. Zaradi svetovne gospodarske krize so tudi v severnoameriških Združenih državah davčni dohodki občutno padli. V zadnjem fiskalnem letu so znašali davčni prejemki 1.557 milijonov dolarjev napram 2.428 milijonom v letu 1931. Posebno občuten padec se je pokazal pri dohodninskem davku, ki je padel od 1.860 na 1.056 milijonov dolarjev. PROŠNJJA ZA POMILOSTITEV GOR-GULOVA. PARIZ. 23. avgusta. Zagovornik morilca Gorgulova je poslal predsedniku prošnjo za pomilostitev svojega zarovancain prosi v njej, naj predsednik ne dovoli u-smrtitev norca. Dnevne vesti Planinska vojska kralja Matjaža na Peci ODKRITJE KIPA KRALJA MATJAŽA. Pretekla nedelja je bila posvečena našim koroškim planinam. Na Peci sta agilni podružnici SPD iz Mežice in Črne svečano ustoličili Pirnatovega kralja Matjaža ob prisotnosti tisoč navdušenih planincev in rodoljubov iz vse naše ožje domovine in njenih sosednjih krajev. Že v soboto zvečer je bilo pri Uletovi koči veselo, pestro življenje. Široke stene koče niso mogle sprejeti v svojo domačo sredo vseh številnih domačih gostov, ki so nato polegli in posedli okrog kresov ter med petjem in otožnimi mislimi, zroč v temo nad Gosposveto in Dravo, predali toplo in mehko avgustovsko noč. Zdramil in razgibal se je Matjažev tabor, navdušenje je objelo vso njegovo planinsko vojsko, ko so prinesli bratski pevci pevskega društva »Dobrača« iz Roža na svobodni Pečin vrh prelepo koroško narodno pesem tako, kakor jo poje naš rod tam ob Zili in Dravi. Do jutra je noč poslušala tople besede bratstva in ljubezni v šepetu, besedi in narodni pesmi. Ob šestih je godba napravila budnico. Vsa Peca je. žarela in se zlatila v jutr-njem solnem Vedno novi gostje so prihajali od vseh strani* tako iz Guštanja, Prevalj, Mežice, Črne, s Koroškega in od drugod. Ob 8. je bral planinsko mašo profesor g. dr. Alekšec med prepevanjem koroških pevcev ins tidbo Guštanjcev. Po maši je podružnični načelnik g. Ule otvo-ril slovesnost in pozdtavil zastopnike in predstavnike oblasti, vojaštva, odposlance Aljaževe: • kluba, mežiškega župana g. Breznika, zastopnike raznih podružnic SPD in ves ostali piininski zbor. Prebral je brzojavne in pismene pozdrave ljubljanskega škofa g. dr. Rožmana, podbana g. dr. Pirkmajerja in ravnatelja g. dr. Tominška, ki so jih navzoči spreje'i z glas- nimi odzdravi. Mladinski šolski orkester iz Mežice je prav dovršeno zaigral nekaj narodnih pesmi, mirovala pa seveda tudi ni izvrstna guštanjska godba. Nato je g. inž. Pirkmajer v vznešenih besedah pojasnil pomen te izredne planinske slavnosti in orisal simbolični pomen kralja Matjaža in njegove vojske za naš rod in za vse, ki so od nekdaj kri naše krvi. Ob grmenju topičev, prepevanju pesmi in zvokih fanfar je bil nato svečano u-stoličen kralj Matjaž, umetniško obdelana lesena skulptura akad. kiparja Nika Pirnata. Iskrene in pomembne čestitke so še izrekli g. Kvac za slovenjgraško, g. Gruden za prevaljsko podružnico SPD in g. Zorzut v imenu mariborske podružnice SPD in Tujsko-prometne zveze v Mariboru. Sledilo je zabijanje zlatih in srebrnih žebljev, biserov v kroni kralja Matjaža. Oficielni del slavnosti sta zaključila z originainimi dovtipi in šaljivimi domislicami prepleteni planinski govor g. Zor-zuta in Matjaževa himna, ki so jo ubrano zapeli koroški pevci. Nato se je ves tabor dvignil in se bučno razživel kakor roj čebel. Veselja, petja in rajanja kar ni hotelo biti ne konca ne kraja. Šele pozno popoldne je spoznal, da je treba jemati slovo in ubrati pot proti domu. Obmejnim podružnicam SPD moramo na sijajnem uspehu te planinske slavnosti, h kateremu so pripomogli največ neumorni načelnik g. Ule, g. inž. Pirkmajer in tajnik g. Pogorevčnik, le čestitati. Čeprav počiva častitljiva osebnost kralja Matjaža že dolgo v narodni legendi, vendar še ni zamrla trdna vera, da bo nekega dne potegnil svoj silni meč iz nožnice, zbudil svojo vojsko in odhitel s Pece osvobojevati ves slovenski rod in u-stvarjat nove, pravične meje. PRESELITEV UREDNIŠTVA. Uredništvo »V e č e r n i k a« in mari- nersko uredništvo »Jutra« se je preselijo danes z Aleksandrove ceste v Gosposko ulico št. II, dvorišče, prvo nadstropje, telefon 2 4 4 0. Uprava s številko 2455 se preseli šele pozneje. Odlikovanje požarnikov. /čeraj se je mudil v Mariboru predsednik »Slavonsko - hrvatske vatrogasue Izajednice« g. Marijan d1. Herzič in izrodil pri tej priliki zaslužne križce nekaterim mdriborskim gasilcem. Odlikovani so >bi'i Rajmund Bien, Lojze Stumpf. Bruno Wernhardt, Ivan Moscha, Ivan Heričko, Jože Gieber in Ferdinand Kranjc. Smrtna kosa. Pretekli teden so umrli v Mariboru: Jernej Kovač, kotlar, star 22 let; Marija Fuksova, gostilničarka, 66 let; Mirko Frančič, sinček železničarja, 4 leta; Marija Ivanškova, posestnica, 49 let; Matija Vauhnik, železničar, 47 let; Mirka Babičeva, hčerka delavca, 4 leta; Marija Strumblova, vdova po železničarju, 72 let; Urška Vindiševa, žena -posestnika, 64 let; Ivan Kojič, viničar, 24 let in Neža Pivčeva, posestnica, stara 40 let. N. p. v m.! Prijateljski sestanek bivših učencev dr. Potočnika. Dr. Matko Potočnik, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru, je bil pred kratkim upokojen in se te dni preseli iz Maribora. Zato se bodo od njega poslovili vsi njegovi bivši učenci-maturanti letnikov 1902—1932 na prijateljskem sestanku v soboto 27. t. m. v gostilni Balon na Pobrežju. Zbrali se bomo ob 19. uri. Vabljeni so tudi vsi njegovi prijatelji in znanci. Šahovski mojster Pirc v Beogradu. Včeraj je naš šahovski mojster g. Vasja Pirc dospel v Beograd in v prostorih tamkajšnjega šahovskega kluba odigral prvo simultanko proti 25 najboljšim beograjskim šahistom. Beograjski šahisti so pripravili našemu mojstru ob prihodu pri srčen sprejem. V imenu beograjskih ša-histov ga je pozdravil klubov predsednik. Pri simultanki se je mojstru poznalo, da je že nekoliko izmučen, vendar je igral dobro in zelo previdno. Deset iger je remiziral, deset dobil, pet pa izgubil. Iz Beograda odpotuje v Zemun, kjer se bo firečal z-zemunskimi šahisti. ■< Poslovitev od ravnatelja dr. M. Potočnika. Več tovarišev me je zadnje dni prosilo, naj objavim dan in kraj sestanka, na katerem se poslovimo nekdanji učenci od ravnatelja mariborskega moškega držav nega učiteljišča g. dr. Mateja Potočnika, ki žal že odhaja v pokoj. Težko je ustreči vsem, a pridružujem se v »Jutru« objavljenemu predlogu tovariša J. Čeha, ter si dovolim vabiti vse bivše učence, da se zbero 27. t. m., t. j. v soboto ob 10. uri dopoldne v dvorani Nabavljalne zadruge (Rotovški trg) v Mariboru k zadevnemu poslovilnemu sestanku. Dolžni smo to našemu »očetu« slovenskih učiteljiščni-kov izza predvojnih let, dolžni našemu velezaslužnemu ravnatelju v letih po vojni! Torej 27. t. m. vsi na svidenje! — Mirko Vauda, šolski upravitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Znanstvena nagrada. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani razpisuje nagrado primarija in docenta dr. Ivana Matko v Mariboru, v višini 3000 Din za najboljše originalno medicinsko znanstveno deio v letu 1932-33. Podrobne pogoje najdejo zdravniki-inte-resenti v prihodnji številki »Zdravniškega Vestnika« in »Glasila zdravniške komore v Ljubljani. Obče znana in priznana požrtvovalnost in človekoljubnost doc. dr. Matka zasluži priznanje najširše javnosti in je želeti, da bi našla novih posnemovalcev! Nove pristojbine v bolnišnicah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal nov pravilnik o pristojbinah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah. Pristojbine za prvi in drugi razred bodo enotne, pristojbine za tretji razred pa se bodo ravnale po višini davka, ki ga plačuje bolnik. Osebe, ki plačujejo največ 60 Din neposrednega davka, so oproščene plačila bolniških stroškov; osebe, ki plačajo na leto neposrednega davlfi od 60—200 Din, plačajo za vsak dan 20 Din, osebe z davkom od 200—500 Din plačajo 30 Din, osebe z davkom od 500—2000 Din plačajo 40 Din in osebe, ki plačajo nad 2000 Din neposrednega davka, pa plačajo 50 Din. Ne oziraje se na višino plačanega davka znaša pristojbina za prvi razred za vsak dan 100 Din, za drugi razred pa 70 Din. Če se državni uslužbenci zdravijo v prvem ali drugem razredu, morajo doplačati razliko med tretjim in drugim, odnosno prvim razredom Podražitev čekov poštne hranilnice S 1. septembrom t. 1. se podražijo čeki poštne hranilnice od 40 na 55 par. Po 1. septembru bodo morali biti vsi čeki, ki se predlože poštni hranilnici in njenim podružnicam v izplačilo ali v odpravo po pošti, taksirani s 25 parami. Protituberkulozni dispanzer v Mariboru v Gregorčičevi ulici št. 6 ne posluje za časa od 22. do 27. avgusta 1932 radi des-infekcije in snaženja prostorov. Prvi sestanek upnikov Kmetijske eks portne družbe. Danes dopoldne ob 10. je bil na okrajnem sodišču prvi sestanek upnikov Kme tijske eksportne družbe, ki je v konkur zu. Sestanek je bil v drugem nadstropju v razpravni dvorani. Navzočih je bilo okoli 500 upnikov iz vse Slovenije. Ker v dvorani ni bilo prostora za toliko ljudi, so se upniki zbrali še na hodniku in stop nicah. Slišala se je marsikatera opaska na račun poslovanja bivše družbe. Nekateri so kar glasno povedali svoje mne. nje, da se je slišalo po vsem sodišču. Namen sestanka je bil samo volitev upniškega odbora, o čemer pa večina upnikov m bila informirana. Šele ko sta kon-kurzni sodnik dr. Kovča in konkurzni upravitelj g. dr. Žnuderl razjasnila namen, so se navzoči vdali. Izvoljen je bil naslednji upniški odbor: dr. Fornarič, odvetnik v Mariboru; Ivo Hladnik, kovač iz Cirkovc; dr. Bergoč, odvetnik v Mariboru; Mihael Mikec, pekovski mojster v Mariboru; Karl Novšak, uradnik mestnega električnega podjetja v Mariboru; dr. Vauhnik, odvetnik v Mariboru; Andrej Krepek, davčni upravitelj v. p. v Sv. Lenartu in Jožef Purkhart iz Maribora. Sklepi upniškega odbora in vsi nadaljnji ukrepi bodo objavljeni v listih. Slaba prodaja poljskih pridelkov. Kljub temu, da se je sezona prodaje poljskih pridelkov pričela že pred enim mesecem, so tovorni kolodvori Drav skega polja odposlali šele nekaj vagonov krompirja in jabolk, oboje pa nakupljeno po sramotno nizkih cenah, krompir po 0.50, jabolke pa po 1.— Din kg. Vnovče-valnica za poljske pridelke na Dravskem polju s sedežem v Račah si neumorno prizadeva dobiti več vagonskih naročil za prodajo krompirja svojih zadružnikov po najboljši ceni, ves trud pa je zaman. Poskusila bo zato nadrobno tržno prodajo v Beogradu, da tako vsaj delno u-streže željam zadružnikov. Ugotovitev tezenske občinske uprave. Nekdo je v javnosti razširil neresnično vest, da je bil učitelj g. Franjo Luknar razrešen funkcije odbornika in blagajnika občine Tezno. Da ugled g. Luknarja ne bi trpel, izjavlja županstvo resnici na ljubo, da je g. Luknar na seji 20. junija letos sam osebno in 30. junija še pismeno zaprosil le za razrešitev blagajniških poslov ter jih v redu oddal dne 3. avgusta letos, kar je razvidno tudi iz prevzemnega zapisnika. Občinski odbornik je pa ostal še nadalje. Župan: Vincenc Bezjak s. r. Tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Mariie na Pohorju priredi Žensko društvo v Mariboru v nedeljo 18. septembra ob 15. uri na Trgu svobode. Čisti dobiček se uporabi za delno kritje stroškov investicij, ki so se izvedle tekom poletja na Počitniškem domu. Strelska tekma pri Sv. Marjeti na Drav. polju. Agilna strelska družina pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je priredila minulo nedeljo na svojem strelišču prvo tekmo, ki je tako gmotno kakor moralno zadovoljila ne le domačo družino, temveč tudi došle tuje strelce. Da je zanimanje za strelski pokret prodrlo tudi v najnedo-stopnejše kraje, je ta tekma dovolj pokazala. Agilno članstvo si je z mnogim prizadevanjem in s težavo ustvarilo pripravno strelišče, da tako nudi čimveč možnosti razvoja! Tekmovalo je lepo število strelcev, med katerimi je bil s 15 točkami najboljši g. Ivan Magdalene iz Rač, ki je odnesel prvi nagradi ostrega in malokaliberskega streljanja. Nagrajeni so bili nadalje tudi Jože Finžgar s 94, Ljubo Plamberger s 94, Filip Primec s 89 točkami in dr. Po končani tekmi je bila v prostorih gostilničarja g. Finžgarja, ki jih je občinstvo zasedlo do zadnjega kotička, dramska predstava domačih diletantov Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Jcsefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jose-fova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nova žrtev Drave. Huda včerajšnja vročina je izvabila številne kopalce v Dravo, da jih je ob obrežju kar mrgolelo. Po sedmi uri zvečer se je šel kopat tudi 17-letni Ivan, sin mariborskega izvoščka Puklja, v družbi svojih dveh tovarišev Maksa Roškerja in Karla Simoniča. Ko so se že nekateri kopalci pod deško šolo. na Ruški cesti oblačili, so naenkrat slišali pretresljive klice iz struge in opazili mladeniča, ki se je boril z vrtincem na življenje in smrt. Nekaj kopalcev je brž skočilo v vodo, toda preden so priplavali do potapljajočega se mladeniča, je že izginil v valovih. Mladenič je bil dober plavalec in ga je prijel najbrže v trenutku, ko je zaplaval med vrtince, krč. S čolni so nato preiskali reko daleč navzdol, toda trupla niso našli. Tragična sinova smrt je presunila ubogega očeta, ki je z njim izgubil svojega edinca. Tragična smrt v valovih Mure. Preteklo soboto so se kopali v Muri posestnik Ludvik Kolbl s Cvena, njegova žena in njegov brat, ki se je mudil pri njem na dopustu. Po nesrečnem naključju je zašel Kolblov brat v globok tolmun, in ker ni znal dobro plavati, se je začel potapljati in klicati na pomoč. Posestnik Kolbl pa je takoj skočil v vodo, da bi rešil potapljajočega se brata, in se pri tem sam utopil, dočim se je brat rešil. Tragična smrt posestnika Kolbla je pretresla njegovo ženo, ki je bila priča groznemu dogodku in vzbudila po vsej okolici globoko sočustvovanje. V Rogozi je gorelo. O požaru v Rogozi smo izvedeli naknadno še te-le podrobnosti: V veliki shrambi je bilo nakopičenih okrog 300 voz stelje, ki so jo že pred tremi leti nagrabili in spravili. Radi vlage je začela stelja pri tleh pereti, pri oemer so se razvijali razni plini. V zadnjem času pa je perenje zavzelo tak obseg, da se je pričelo iz velikega kupa kaditi in je pretila nevarnost ognja. Le z največjo težavo in naporom so požarne brambe razkor"!o ogromen kup stelje in tako preprcv 'e veliko nevarnost. Dve nezgodi. Kuharica Marija Jugova iz Maribora .is stopila na rjast žrobelj in se lmdo zbodla. Dobila je zastrupljenje krvi in morala iskati pomoči v tukajšnji bolnišnici. TI3 so pripeljali tudi posestnika Anton3 Breznerja iz Žikarevcev, kateremu je padla na roko težka lestva in mu jo zlomila v zapestju. Roparski napadalec kot »detektiv«. Te dni se je agilnemu orožništvu iz Rac posrečilo izslediti nekega brezposelnega delavca Jožefa Kodra iz Ješenc pri Framu, ki se je pred tedni potikal po tamkajšnji okolici ter od dobrosrčnih ljudi kot »tajni detektiv« izvabljal večje vsote denarja, češ, da mora izslediti neko tajno zločinsko tolpo. Osumljen je nadalje tudi dveh poskusov roparskega napada. Kot »detektiv« je ustavil na banovinski cesti dva premožnejša moža ter ju hotel oropati. Oba poiskusa pa sta se mu ponesrečila. Na podlagi točnih opisov drznega pustolovca se je orožništvu le posrečilo izslediti ga ter oddati v zapore tukajšnjega sodišča. Aretacija tatu kolesa. Orožništvo v Račah je pred dnevi aretiralo nekega Jakoba Krepfa osumljenega, da je pred dnevi ukradel neko kolo. Tat svoje početje priznava. Oddan je bil v zapore okrajnega sodišča. Ukradeno kolo. Posestnikovemu sinu Lojzetu Kranjcu je včeraj popoldne odpeljal nekdo iz veže okrožnega urada za zavarovanje delavcev, dobro ohranjeno kolo znamke »Opel«. Aretacije. Sinoči je policija aretirala več potepuhov in jih čez noč vtaknila v zapor. Ko pa so jih danes dopoldne zasliševali na policiji so ugotovili, da je med njimi nekaj zrelih ptiče«, kateri bodo oddani so« dišču. rCMTr 1 WFu/1SST&: VfflT I93f. MSrlSorskV »V ECE K NIR«Juft\ SfrSn'3 Razmah pianinarstva na Boču VTISI REPORTERJA s »SEVERNEGA TRIGLAVA«. Pri Sv. Miklavžu na Boču, sredi avgusta. Pohorski svet s svojimi dolgimi, skoraj konservativnimi črtami sčasomi izletnika utrudi, da si končno zaželi višine, ki v skokih in strmih črtah vodijo v višine, kjer so naši poganski pradedje v senci košatih dehtečih lip na žrtvenikih žrtvovali bogovom solnca, lepote, ljubezni in življenja. Že s stolpa mariborske stolnice vidimo tam na jugu Donačko goro, ne daleč °d nje pa je očak Boč, naš — »severni Triglav« (980 m). Zlasti na Boču je nesebična in požrtvovalna ljubezen navdušenih planincev odkrila pred leti postojanko, ki tudi razvajenega izletnika navduši, da ga ta pravljični planinski svet zopet in zopet kliče ter miče sem k prijaznemu Sv. Miklavžu. Od tu pa na razgledni stolp s krasno panoramo. Idila za idilo, vsaka polna poezije in mravljic o bočkem »lintverju« in o podzemskih jamah, spremlja izletnika v to svojevrstno višavje. Poti iz Poljčan in južno iz prijazne Kostrivnice in slavne Rogaške Slatine so dobro markirane in se polagoma vzpenjajo do obširnih planin m Pašnikov okrog romantične cerkvice Sv. Miklavža. . »Planinsko rajanje« pri Sv. Miklavžu Je ob priliki »žegnanja« lep izraz planinskega navdušenja v tem rajskem sve-t1?* Okrog bočkega župnika se zgrne mno-ZlCa izletnikov in domačinov, ki v dolgi Procesiji v svojem srcu in v svoji duši dozivija ob pokanju topičev, godbi in petju car planinske pobožnosti. V Planinskem zavetišču SPD dobi človek osvežila in okrepčila, tam lahko opazuješ po maši pravi planinski živ-žav, dokler te razpoloženje samega ne vrže v Vrtinec prekipevajočega planinskega veselja. Polne roke dela imajo neumorni funkcijonarji podružnice SPD, zlasti prijazni upravitelj g. Oton Kovačič, ki je danes duša vseh bočkih prizadevanj. Kaj rad napaja mojo reportersko radovednost o razvoju bočke turistike, ki se je v kratkem . času nepričakovano dobro razvila. Kdo vam je dal pobudo za intenzivno tu-ristiko na Boču? Vsekakor SPD podružnica Poljčane. Članom njenega odbora .gospodom: dr. Hronovskemu, župniku Cilenšeku, Zeil-hoferju, Ritonji in Finžgerju pritiče naj-yeč zaslug, da so omogočili 1. 1930. s svojo izredno požrtvovalnostjo tako nagel Podvig ogromnega stolpa na Boču ter planinske koče v njegovem idiličnem sedlu. S'točano je bila urejena v državnem po-°Pju na prelepi gorski planoti Sv. Mi-llPV s prožnim gumijastim podplatom. t/OViJCv Za gospodinje: Za vsakodnevno uporabo praktičen močan in udoben čevelj iz boksa, ki je potreben vsaki gospodinli. gantni. 129.—k Proračun za družino, katere člani hodijo ves dan Polletni proračunza vsako družino Vrsta 2642-06 Polčevlji iz finega rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto. Vrsta 3162-00 Za živahne dečke smo izgotovili visoke čevlje s trpežnim gumijastim podplatom. Neobhodno so potrebni za vsakdanjo nošnja Vrsta 2945-12 Praktični in ele-laka za ceno Din 3967-22 Udoben čevelj široke oblike iz močnega boksa z gumijastim podplatom, ki izdrži trikrat toliko kot usnjeni podplat. Vrsta 0167-00 Cižme Iz močnega mastnega usnja z gumijastim' podplatom in peto. Za dober material Jamčimo. Za delo na polju In vsak' štrapac.