214. stevilkn. Ljubljana, v torek 20. septembra. XXV. leto, 1892. , lEim&t ucdelje iii pramnikc, ter velja po poet'' pmjemai ca a vb tro-o g e rs k t deželo ca 7se ieto L!> gld., r.a pol luta rt gld., *n četrt leta 4 tfld •Mer 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano bre?. pošiljanja na dom za vae leto tfl gld. za četrt leta a gld. 80 kr., za jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bi libaja vaak dan m*«*«W a iodoc so po i o kr. Za obdkdiIm p! ■ujl m.- Dopisi naj ae trikrat ali večkrat tinka. trtfii št. 12. Slovenska pravna akademija pred katoliškim shodom. „K e r ni upati, da bi ae sedanje visoke dole kmalu preosnovale v verskem smislu, ali da bi se ustanavljale nove državne visoke Šole, osnovane na podlagi katoliške vere, podpirajo naj Slovenci društvo za ustanovitev svobodnega katoliškega vseučilišča v Solnemgrudu, od katerega pričakujemo, da bode zasnovalo nekaj slovenskih vseučiliščnih stolić." To je slovenskemu katoliškemu shodu predlagana in od ujega vzprejeta resolucija glede visokih Sol. Pečati se nam je danes nekoliko podrobneje ■ to točko »slovenskega katoliškega programa". Odkar se Slovenci zavedamo kakor narod, bila nam je skrb, da Bi na vse strani omogočimo svoj samostojni narodni obstanek. Narodne samostojnosti pa ni brez narodnih učilišč. Kakor nam je potrebna narodna osnovna dola, tako so nam potrebne slovenske srednje šole in isto tako treba je, da Slovenci tudi na visoki šoli dobivamo pouk v svojem jeziku. In osobito je treba, da se pravne vede poučujejo v narodnem jeziku, ker le po tem potu dojdemo do popolne veljave slovenskega jezika v uradih, kar je uajbistvenejši del narodne jedoako-pravnosti. Narodna jednakopravnost proglasila se je Že 1. 1848 in brez odloga skrbelo se je za sredstva, da se uresniči. Precej naslednjega leta otvorile so se slovenske stolice na univerzi v trradcu ter so ae predavali judicijelui predmeti (civilno iu kazensko pravo) v slovenskem jeziku do leta 1854. Vseobčua reakcija, ki je nastopila v petdesetih letih, zamorila je tudi slovenska predavanja na Grašktm vseučilišči. O slovenskih stolicah ni bilo v odločilnih krogih več govora do leta 1870. Tedaj je bil člen 19. temeljnih zakonov o narodni jednako pravnosti že tri teta star. Treba je bilo gledati, da se ga izvrši. Državni mogotci imeli bo tedaj bolj tanko vest za uresničenje ustave, kakor je to danes. Minister Stremavr stavil je v proračun za obnov ljenje slovenskih stolic v Gradcu 3600 gld. Do obnovljenja samega ni prišlo, ker po kratki dobi HohenvvartovHga ministerstva prišla je dolga vlada Auersperg-Lasserjeva katera je pometala z vsem, kar je ugajalo uenemškim narodnostim. Vprašanje slovenskega vseučilišča, oziroma pravne fakultete prišlo je zopet, — če ne tudi mej tem, kar nam v tem trenutku ni v spominu, — na dnevni red shoda slovenskih poslancev v Ljubljani dne 2 oktobra 1890. Sklenilo se je, da se ima delati na to, da se ustanovi slovenska pravna akademija v Ljubljani OlsleJ so slovenski poslanci v državnem zboru v odsekih, kakor v javnih sejah naglašali iu utemeljevali to potrebo in njeno izvršljivost. Slovenska pravna akademija v Ljubljani je torej točka slovenskega narodnega programa. Treba |6 bilo oživiti te zgodovinske spomine o tej zadevi, ker na čelu navedena resolucija katoliškega shoda o tem nič ne omenja in o stvari ne poučeno občinstvo bi lahko mislilo, da si je katoliški shod stekel zaslugo, da je prvi kazal na to, kje bi se dalo dobivati akademičui pouk v slovenščini. V istini pa si katoliški shod ni stekel te zasluge, marveč je s svojo resolucijo zrušil jeden del slovenskega narodnega programa. Priznavamo, nemški katoliki imajo iskreno željo ustanoviti si zasebno katoliško vseučilišče v Solnem gradu. Ta želja je tem naravneja, ker nemški katoliki nimajo cele vrste drugih želju in potreb, kakor jih imamo mi. Oni imajo svoie nemške šole, imajo svoje nemške urade, kakor jih ini nikdar v tej popolnosti ne dosežemo. A kako pridejo Slovenci do tega; prispevati za to nemško vseučilišče, oni Slovenci, katerim se je do skrajnosti še boriti za elemente svojega narodnega obstanka? Resolucija bi pač bila na slovenskem katoliškem shodu nemogoča brez pristavka, „da se (od tega vseučilišča) „pričakuje", da bode zasnovalo ,nekaj" slovenskih vseučiliščnih stolic." Torej Slovenci naj prispevajo, da se ustanovi to vseučilišče, a ko bode gotovo, se .pričakuje", da se zasnuje .nekaj" Btolic. Koliko in katere? Če bi to bile najprej stolice za pravne praktične predmete, treba bi bilo, kakor je že 1. 1870 minister Stremavr izračunal, 3600 gld. na letovali kapitala 72.000 gld., — če bi bile še druge, pa še več. Je li upati, da dojdejo od Slovencev toliki prispevki v Solnograd, in če ne, mari mislijo oni, kateri Be za to univerzo ogrevalo, da se otvorijo slovenske stolice, tudi če bi bili prispevki manjši? Ne, tena ni moči upati od Nemcev in naj so še tako krščanski in klerikalni. Sicer pa je do otvorjenja tega vseučilišča še sila dolga pot. Na Linškem katoliškem shodu se je poročalo o tem vprašanji iu izkazalo se je, da vkljub večletnemu nabiranju zložil se je še le dvajseti del tega, kar se potrebuje za utemeljenje in otvorjenje vseučilišča. Vprašanje nastane, ali naj slovenski narod pridno prispeva in čaka do tedaj s svojo narodno potrebo, v nemar pusteč dosedanjo zahtevo pravne akademije ali najpotrebnejših stolic ua že obstoječih univerzah ? To mu priporoča katoliški shod! Mi pa pravimo, da slovenski narod in njega zastopniki se bodo držali dosedanjega programa in to tudi, če bi se še dalje spoljubilo katoliškim shodom rušiti ga. Država skrbi, da Poljaki in Čehi na svojih univerzah dobivajo vseučiliščni pouk, — celo Italijanom vzdržuje italijanske stolice v Ino-mostu, — država bodes prej ali slej morala ugoditi tudi Slovencem in tej dobi bližamo se tem bolj, čem odločnejše zahtevamo izvršenja jednakoprav-nosti. Na državnih vseučiliSčnib zavodih obstojajo naprave, katere slovenskim dijakom olajšujejo studiranje; tu so mnoge in ravno za Kranjce bogate ustanove (Knafrl), kater*- -o, to je naravno, navezaue na državne zavode in katerih bi ne nikakor ue dalo spraviti na privatni zavod v Solnograd. Ni nam moči najti nijeduega razloga, kateri bi podpiral od katoliškeg" sboda sklenjeno resolucijo. Naravnost j>a moramo reči, da nas srd navdaja, če pogledamo, kako je ta resolucija nastala. Pripravljalni odbor za katoliški shod se je še spominjal nekoliko svoje narodne dolžnosti in je sklenil predlagati resolucijo glaseče: „1. katoliški shod zahteva, da se otvori čim preje mogoče v Ljubljani slovensko državno vseučilišče na podlagi katoliške vere, pričenši s pravoslovno fakulteto." Poleg drugih resolucij pa je šla tudi ta še v konečni pregled in uprohacijo do pokrovitelja in le temu je bilo pridržano, prečrtati jo ter postaviti na njeno mesto ono, ki je predmet našemu raz-motrivanju. LISTEK. Zvijača nad zvijačo. Kriminalna humoreska — Čoski spisal J. (J. preložil J. T. (Konec.) Gospod Salamon je bil ves srečen, .in kako velika svota je?" vpraša ga. „Le petnajst tisoč*, odgovori vprašani. „In akcept?" „llanes v Hamburgu" „Čudno naključje," nadaljuje Salomon »glejte, ravno potrebujem petnajst tisoč za to tvrd ko." „Izborno!" do domnevani gospod Sander. „Na-praviva kupčijo." „Pohodite me jutri pred borzo v moji pisarni, vzemite seboj svoje papirje in jaz vam izplačam denar." .Dogovorjeno," vzklikne tujec. .Sklenjeno!" doda zmagoslavno gospod Salomon. Razšla sta se in za nekoliko časa vpraša nekdo gospoda Salomona: „Kdo je ta tuji mož, ga li poznate?" „Miren zasebnik iz Herolina-, odgovori Salomon. .Zakaj ?" .Pred desetimi leti bil sem v Draždanib pri obravnavi proti nekomu, ki je okradel na jako premeten način tamošnjo banko, Ta mož je podoben za las onemu lopovu, le da ima ta brado, katere oni ni imel." „Kaj vam pa pride na um!" smejal se je gospod Salomon, raduje ho v duhu, da je to zanj novo dokazilo. Najrajši bi bil zavriakal nad svojo zvitostjo. Govor razvil se je za nekaj časa o čisto drugih rečeh, o kradežih v bankah iu baukirskih zavodih. „Jedina reč je in ostane, gospoda moja, suho kovauje," trdil je nekdo. „Nikdar!" nasprotoval je domnevani gospod Sander. „So zvijače", pravil je, .proti katerim ni niti najmanjše varnosti." Gospod Salomon se je čudil. Taka smelost! Kaj takega ni še Cul. .To bi se moralo dokazati !" smejal se je. .Seveda, seveda! nadaljeval je Sander v svoji smelosti: .Kdo ve, ne izkusite-li tega vi danes ali jutri sami na sebi." „To je pa vendar preveč!" razvnel se je gospod Salomon. .Kakor pravim, kdo ve!" miril ga je Sander. Stoprav rano razšla so je družba. Še pred odhodom je podal gospod Salomon Sanderju roko t „Za nekoliko ur!" šepnila sta drug drugemu. * Nestrpno je stopal po pisarni gospod Salomon. Konečno potika nekdo na vrata in Sander vstopi. Po običajnih vprašanjih po zdravji, po spanji izvleče Sander svoje raenjice. Zmagoslavno pogleda na nje gospod Salomon. „Prosim za trenotek", obrne se k tujcu, ,takoj se vrnem". S temi besedami odide. Toda mesto, da bi ostavil pisarno, odpre kaseto z revolverjem ter stopi s smrtonosnim orožiem pred Sanderja: „Menim, gospod Rus sel, da je vsaka beseda odveč. Zato v kratkem. Izročite mi menjice, sicer zazvonim iu pokličem stražo. Ako mi izročite menjice, dobite vrhu potrdila še 12.000 mark, koje ste uložili na ime svoje žene v banko Uuneaovo. Ste li zadovoljni?" Poražen je povesil lopov oči k tlom. „Zado- Ne vemo, (emu bi se bolj čudili, ali pokrovitelju, kateri 8 tako lahko vestjo ruši to, kar je narod od nekdaj za dobro spoznal in po svojih zastopnikih zahteval, — ali onim, kateri se slepo pokorijo pokroviteljevi volji, podajajoč se v brezmejno odvisnost od njegovih nazorov, kateri pa vkljub temu svetu deklamiraj«, kako neodvisni so v svojem postopanji. Kadi bi vedeli, kako daleč smejo iti ukazi £ kolov, da so za katolike obvezni, a teorija, kakor Be v zadnje čase postavlja, ne pozna mej in stavimo, da bi Ljubljanski vladika našel pristašev in zagovornikov še tedaj, če bi se mu za dobro spoznalo prečrtati ves narodni in politični progra m Slovencev. Mi pa imamo od ponkušeuj na katoliškem fihodu dovolj in zategadelj odklanjamo z vso odločnostjo vsakoršne politične zaukaže ali nasvete prevzvišenega gospoda knezoškofa dra. Missie. — Anglija in Egipt Navzlic temu, da Be novi angleški minister vnanjib reči|, lord Hosebery, proslavlja kot mož, ki Be nikdar ne bo udal baje čudnim nazorom svojega premiierja, starega Gladstonea, glede vuanje politike, vender se javno mnenje zanima za vsa tista mnogobrojna vprašanja, pri katerih je Anglija intereuovana Mimo zamotanega Pamirskega vprašanja, kjer se križajo ruski in angleški interesi, zanima se svet sosebno za Egipt. To je povse umevno, kajti Egipt je tista točka, kjer bi mogli trčiti druga ob drugo Auglija iu Francoska, Rusija in Italija in seveda tudi starikava Turčija, katere nihče posebno ne upošteva, navzlic temu, da gre tu v prvi vrsti za njeno kozo. Koj iz začetka, kuje prevzel Gladstone krmilo, čuli so se razni glasi, strinjajoči se v tem, da bode zdaj in zdaj Turčija sprožda Željo, naj osta-vijo angleški vojaki in uradniki klasična tla egiptska. Ko pa je Gladstone zaupal portfelj vnanjih rečij lordu Roeebei \ ,u, potolažili so se razburjeni, mej-narodnih komplikacij boječi s» diplomatje in politiki, kajti lord Rosebery je na glasu kot politik, ki se Bicer v uotranjib angleških vprašanjih strinja s federalističnimi nazori Gladstoneovimi, ki pa, kar se tiče v nun j" politike, zagovarja tradicije Beacoufiel-dove. — Turčija se pa ni dala oplašiti in po svojem veleposlaniku v Londonu vprašala, kako iu kaj misli nova vlada ukreniti glede Egipta. Lord lloseberv ni dal povoljuega odgovora na to pohlevno vprašruje. Rekel je bicer, da nova vlada še ni imela prilike, da ee bavi s to rečjo, ker ima obilo nujuejših poslov, namignil je pa tudi, da egiptsko vprašanje še dolgo ne bo prišlo na vrsto. Ta odgovor sicer ni bil v Carigradu vzprejet posebno prijazno, a tudi neprijaznih odmevov ni vzbudil, niti na Francoskem, kjer so dovolj trezni in uvidijo, da se Auglija ne more kar čez noč umakniti iz Egipta, ki je zanjo velevažen, ne samo v slra-tegičnem pogledu, ker je gospodar Sueškemu prekopu, ampak tudi v trgovinskem oziru. Vrh tega btorila je Auglija jako mnogo za Egipt, uredila bkrujno slabe tinance, olajšala kmetskemu prebivalstvu neznosna bremena ter ondu naložila in investirala nebrojne milijone. V takšnih okolščinah je pač samo po nebi umevno, da Auglija vsaj sedaj še ne misli umakniti se iz te dežele. Akopram torej niti vlada angleška niti narod sam nista za to, da se odreče Anglija svojemu nadzorstvu v Egiptu, vender se oglašajo tudi mnogi politiki zahtevajoč, naj popusti Angleška nekoliko in naj dovoli kedivu nekoliko več samostalnosti, kakor je je imel doslej. Za to idejo se unema sosebno vodja angleških radikalcev Labouchere, ki gori in plamti zato, da se Anglija kar največ ogiba mejnarodoih spletek in kar najmanj žrtvuje za svoje kolonije. Da se zgodi po volji Labouchera in njegovih prijateljev, morah bi se Angleška omejiti na to, da si zagotovi svobodni prevoz skozi Sueški predor, sicer pa naj bi prepustila Egipt svoji usodi. Kakor vidno, niso vse frakcije v Gladstoneovi stranki jedine v tem, kako politiko je tirati v Egiptu. Uoseborv skuta temu nasprotstvu v okom priti ter je res že ukrenil, da se angleška posadka umakne iz Kahire. To je gotovo nekaj, namreč viden izraz, da je vlada voljna pripoznati kedivu nekoliko več pravice iu nekoliko več upliva na državne poste, kakor ga je imel doslej. Nadeja pa, katero je vzbudil, kakor se poroča iz Carigrada, ta korak angleške vlade v sultanovem srcu, nadeja, da je to prvo znamenje popolnega odhoda Angležev iz Egipta, ta nadeja se pač še dolgo ne bode izpolnila. Politični razgled. Notranje «leiele. V Ljubljani, 20. septembra. JJrustvo „84ldmark". V nedeljo vršil 86 je tega društva letni občni zbor v Radgoni. Udeležba je bila primerna, zlasti iz Gradca došlo je obilo izletnikov, dočim so bile južnoštajerske podružnice zastopane samo po odposlancih Iz poročila posnemamo nastopno: Društvene nadeje izpolnile so se le deloma. Zanimanje občinstva je prav neznatno in v nikakeršnein razmerji z važnostjo društva. Večina ljudstva ne ve, za kaj gre, Denarnega prometa je imelo društvo 6881 gld. Vse delovanje pa je bilo zelo omejeno. Društvo posodilo je nekaterim nemškim in nemškutarskim kmetovalcem manjše zneske, osnovalo nekaj novih podružnic in se zanimalo za ustanovitev posojilnic, samo zanimalo, kajti storilo ni ničesar. — Na-glašamo, da so ti podatki povzeti iz poročila. In takšno na pol bankerotoo društvice brez zaslombe v lastnem narodu hoče Slovence gospodarski podjarmiti in uničiti? Smešno! Dešelnozborake volitve na Češkem. Volitve novih poslancev iz kurije veleposestnikov čeških razpisane so na dan 29. t. m. Nemški veleposestniki se teh volitev ne bodo udeležili, a sedanji konservativni klub postavil je same takšne kandidate, o ksterih se vo, da so odločni nasprotniki punktacijain, nekateri simpatizujejo celo z Mla-dočehi. Že z imenovanjem teh kandidatov pokazal je klub veleposestnikov, da se misli tudi nadalje še držati lanskega ukrepa glede punktacij in da je sploh državnopravni program jel znova spoštovati v večji meri, kakor doslej. Namišljena veleizdaja. Kakor znano, vodil je izletnike češkega Sokola v Nancy deželni poslanec dr. Podlipnv, odvetnik v Pragi. Govori, katere ie v Nancvju govoril dr. Podlipnv, vzbudi li so že takrat jezo in gnev tako pruskih kakor avstrijsko-nemških in madjarskih listov, ki so vsi v ubranem koru klicali „hic nigerest", križajte veleiz dajalca. Brezuspešno to hujskauje vender ni bilo, kar smo si mogli misliti, saj smo pri nas prišli Že tako daleč, da so madjarski migljali — ukazi. Kakor naznanjajo nekateri listi, začelo je Praško kazensko voljen" zagolčal je Bledojič RubsoI in položil menjice na mizo. „ Torej hitro k oni-le mizi. Tam ležita pobotnici, podpišite ji. Tu je denar, 11.500 ; 500 jih gre meni za trud; podpišite torej dvanajst tisoč.u Počasi se splazi gospod ltussel k mizi, podpiše pobotnici in pre&teje 11.500 mark. „Ste-li gotovi V" zagrmi gospod Salomon. „l)a, gotov," zašepeče Russel. „Več nama ui govoriti. Vidite, da imamo i proti največjim zvijačam varnost." Povešeue glave je odhajal osramočeni Russel-Sauder iz banke. Ni še minulo deset minut in že je letela od gospoda Salomona iz Prage v Hamburg vest: „Menjice so reSeue. Vjeti zločinec nam jih je izročil rado-dovoljno in prejel zanje po vašem naročilu 12.000 mark." * * * Takoj nato prišel je drug: družabnik gospod Hegel v pisarno in se ni malo čudil bistroumnosti gospoda Salomona. »To je čast za firmo," dejal je gospod Hegel. „l)a, da, in to ravno me je gnalo do tega," pripomnil je gospod Salomon. „ Menim da ga ni, da bi prevaril mene". Potekle so komaj tri ure, ko je ustopil brzojavni sluga in prinesel depešo. Bila je iz Hamburga. „Še zahvaljujejo se ti!" menil je gosp. Regel. „To si mislim, da!a laskal si je gospod Salomon. Odprl je depešo ter čital. Čim dalje je čital, tem bolj je bledel, kolena so se mu tresla, dokler ni slednjič omahnil na divan. „Gorje!" vzdihnil je. Telegram mu je izpadel. Družabnik ga je dvignil in čital. .Vaše depeše ne razumemo. Vi ste žrtev zvi jače. Nam se ni nikaka menjica zgubila. Sploh o vsem nič ne vemo in je torej samo umevno, da vam ne moremo povrniti dotičnoga zneska, ki ste ga utrpeli vsled zvijače. Srčno obžalujemo. Hanes, Hamburg". „Ta goljuf in pa še taka smelost!" vskriknil je prvi družabnik. „Lisica!" jadikoval je drugi. Obvestila Bta sicer takoj policijo, a zločinec je zginil, kakor bi ga v vodo pahnil. — sodišče proti dru. Podlipnemu preiskavo radi veleizdaje. Ker je dr. Podlipny član dež. zbora, ni dosti upanja, da bi ga ta izročil, disciplinarnim potem a la Spinčić pa nizoper njega nič opraviti. MladoČeika adresa. Divide et impera je geslo grofa Taaffea. To je videti tudi sedaj, ko gre za usodo mladočeške adrese. Taaffeovo trobilo, Dunajska „Montaga Revue« svari Staročehe, naj se ne pridružijo Mladočehom niti pri tej adresi, „ker bi se ne mogli od njih več ločiti in bi bili kot stranka uničeni. Kaj postane staročeška stranka, da se izreče zoper plačevanje davkov in se odpove' avstrijskemu patrijotizmu? ČSe ostanejo Staročehi bolj verni nego so Mladočehi, to državo nič ne briga, država jih zmatra zdaj še za dobre Avstrijce, in to je vse, kar zahteva od njih . .. Gosp. Gregr ve dobro, kaaor sta že davno prej uvidela grof Glam in dr. Rieger, da je takozvano češko državno pravo mumija, kateri ni moči udih-niti novega življenja. Vzlic temu hočejo Mladočehi to pravo izkopati; jedno se jim gotovo ne bo posrečilo, uničiti narod Češki, to bi bilo le mogoče, da jim pomagajo Staročehi". — Smoter tem ekspek-toracijam je nedvoniljiv — zaprečiti zjedinjenje, a če Be bo posrečil, učila nas bode bodočnost. Kos&Uth. Devetdeseti rojstni dan Kossuthov dal je povoda mnogim demonstracijam. Poslala Be je Kos-suthu tudi posebna adresa, katere niso podpisali samo neodvisni meščani, ampak mnogi odlični državni uradniki, sodniki itd., da celo vojaki c in kr. pešpolka baron Molinari in «icer vzlic temu, da naglasa adresa: vsak podpisanec deloval bo na to, da postane Ogerska svobodna in neodvisna, kakor je to želel Kossuth. To je očitna veleizdaja, a vender se nihče ne gane. V nanje države* Srbske razmere. Nasprotstvo mej radikalci in liberalci rase vsak dan, posebno močno pa je mej novimi liberalnimi prefekti in radikalnimi obč. sveti. Radikalci se povsod upirajo uradnim činom. V Semendriji niso pustili radikalci, da bi se skontrirala občinska blagajnica, vsled česar je vlada zapečatila občinski urad. Metropolit Mihael sklical je shod duhovnikov v Niš, a začenši od Niškega vladike do zadnjega prote odklonili so vsi duhovniki dotično povabilo. Rusija iti Nemčija. Nemški vojaški pooblaščenec na ruskem dvoru, general Villaume oatavil je svoje mesto in se, odlikovan z visokimi ruskimi redi, povrnil v Berolin. General Villaume bil je nekoč jako uplivua osoba na ruskem dvoru, a odkar je zašel ruski prestol car Aleksander III. in so postale nemško-ruske razmere menj prijateljske, kakor so bile prejšnja leta, spremenilo se je to korenito. Za časa cesarja Viljema I. zastopal je ruskega carja v Berolinu vojaški pooblaščenec general Kutusov, a ko se je ta umaknil, ni dobil naslednika. Tudi general Villaume bil je za sedaj zadnji vojaški pooblaščenec na ruskem dvoru in to je jako dobra ilustracija za rusko-nemško razmerje. Ilome-rule. Gladstone ne misli rešiti samo irskega vprašanja, ampak deluje na to, da se tudi za Škotsko izda in uveljavi poseben horae-rule. Minister za Škotsko, sir George Trevelyan, izrekel se je na volilskem shodu v Glasgowu, da je Škotski povrniti stara prava. Škotska bodi tako svobodna, kakor Irska. V Škotski so te obljube obudile splošno radost. Dopisi. Iz Celja, 19. septembra. [Izv. dop.J (Kolera — ka-li?) Sinoči in danes šumi v Celji na vseh plateh ; prebivalstvo je zbegano, kakor da se bliža turška vojska, zdravniki in uradniki letajo plaho zdaj sem, zdaj tja in nikjer ni slišati govora o čem drugem, kakor o koleri. Kaj bo je zgodilo? Okrajni komisar pl. Lehmann mudil se je te dni na komisiji v Braslovčah in ondu od železniškega ekspeditorja Probsta izvedel, da je došlo na adreso DraBlovškega usnjarja Vovšeka iz GUnsburga na Bavarskem do 60 komadov raznih kož, težkih 130 kg. Ekspeditor povedal je tudi, da teh kož nemara oddati adresatu, češ, da bi morda zanesle kolero. Okrajni komisar naznanil je to reč okrajnemu glavarju, zlasti ker ni bilo mogoče dognati provenijencije poslanih kož. Kakovost teh kož je takšna, da so najbrže bile poslane iz Amerike v Hamburg in potem preko GUnsburga v Braslovče. Pošiljatvi priložen je bil sicer navadni certifikat občine Giiusburške, a iz tega je moči samo razvideti, da v Gilnsburškem okraji ni nikakeršne kužne bolezni mej živino, drugega nič. Že to je zadoščalo, da so si gospodje pri okrajnem glavarstvu ubijali glavo, a njih in vsega Celjskega prebivalstva razburjenost prikipela je do vrhunca, ko se je izvedelo, da je železniški sprevodnik, 62letni Jožef O soj ni k nevarno zbolel in da kažejo vsi znaki na — kolero. Splošna preplašenoat je nepopisna. Vsakdor pre-skrbel si jo kar največ mogoče tistih sredstev, katera se zadnji čas priporočajo zoper kolero. Osoj-nik pomagal je bil v Braslovčah odkladati iz GUnsburga došle kože. PrišedSi v Velenje čutil se je slabotnega in bolezen — kakor rečeno, vsi znaki kolere — javljala se je na potu iz Velenja v Celje vse bolj in bolj. Okrajno glavarstvo poslalo je bilo vsled Lehmannovega poročila okrajnega zdravnika dra. Keppo v Braslovče, da nadzoruje desinticiranie dotičnih kož. Ko je dr. Keppa izvedel, kaj se je primerilo Osojmku, brzojavil je takoj na okrajno glavarstvo. Ko je dospel vlak iz Velenja, čakal je mestni zdravnik dr. KoČevar bolnika na kolodvoru ter ga dal prenesti v kolero-bolnico ter skrbel, da so železniške vozove, peron in osebje temeljito desinficirali. Okrajni glavar dr. Wagner javil je vso stvar nemudoma namestništvu in od tega dobil nalog, da je sumoe kože takoj sezgati, kar se je pod nadzorstvom dra. Keppe takoj zgodilo in sicer jako slovesno. Kože zavili so v desinficirane plahte, je na desinficiranem vozu odpeljali na polje ter tam sežgali, dodavši še nekaj iz Gradca došlih kož iu sedem zabojev iz Trsta došlih pomerauč. Osojniku se je zdravje koj na bolje obrnilo in naposled priznalo se je — seveda ne brez besedice „morda" — da siromak le ni zbolel za kolero Mož ima že dolgo let katar v želodci; dotični dan prehladil se je in ker ni bil ves dan zavžil gorke jedi nego samo uekaj mrzlega mesa in se napil mrzle vode, obolel je in tako Celjanom prouzroči! toliko strahu in bojazni. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri svojo tretjo sejo. Na dnevnem redu so poročila dež. odbora (pril. 26 - 28) in pa ustna poročila finau. odseka o računskih sklepih in proračunih raznih zakladov: muzejskega, gledališkega, deželno kul turnega, bolniškega, blazuiškega, porodniškega, naj-denškega, zaklada prisilne delarnice in ustanovnih zakladov, rešitev nekaterih prošenj mej njimi krmnega šolskega sveta v Št. Vidu za podporo za na pravo šolskega vrta. Dalje ustna poročila upravnega odseka: 1. glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji Ljubljanska okolica se nahajajoče iz Dravelj na Ljubeljsko državno cesto držeče občinske ceste mej okrajne ceste; 2 o prošnji okrajno-cestnega odbora Zatiškega za popravo deželne cesto od Pustega Ja vorja doPluske; 3. o prošnji ravnateljstva meščanske šole v Krškem za amerikanske ključe in podporo za rigolauje amerikanBkega vinograda. — (K otvoritvi novega gledališča.) Češki listi naznanjajo, da pride k otvoritvi novega gledališča v Ljubljani posebno odposlanstvo uprave češkega narodnega gledališča iz Prage. Sprožila se je tudi misel, naj se priredi poseben češki gledališču i vlak in naj vrnejo Čehi pri tej priliki posete Slovencev. — (Javna dražba gledaliških lož) za slovenske predstave vršila se je danes popoludne ob 3. uri v deželnem gledališči. Udeležba je bila jako živahna in so se oddale vb o lože, ki so bile vsklicane. V pritličji (vsklicna cena 50 gld.) bo se oddale po 60 do 97 gld. V I. redu (vsklicna cena 60 k Id.) po 100 do 175 gld. V II. redu (vsklicna cena 40 gld.) po 46 do 63 gld. Skupaj je bilo oddanih na dražbi 38 lož, 2 ima .Dramatično društvo", 3 niso prišle na dražbo kot reservirane in 2 sta dvorni loži. Bilo je toliko povpraševanja po ložah, da jih nekateri celo niso mogli dobiti. — (Stavbeno vodstvo deželnega gledališča) nas proBi naznaniti, da bode gledališče do otvorjenja zaprto za občinstvo in se torej ne more dovoliti nikomur več pristop. — (Na c. kr. nižji gimaziji*v Ljubljani) je za tekoče šolsko leto vzprejetib 393 učencev, ki se tako del»5 na posamezne razrede: I. a 74, I. b 74, II. a 45, II. b 48, III. a 40, III. b 44, IV. a 33, IV. b 36. Leta 1890 je bilo vzprejetih 338, leta 1891. pa 386. Število se je torej letos zopet povišalo, dasi se v jesenskem terminu ni nihče mogel več vzprejeti v I. razred, ker ni bila dovoljena tretja vzporednica. Nižja gimnazija z tolikimi učenci je unikum v Avstriji 1 — (Posebna vlaka) po znižani ceni vozila bodeta, prvi dne 26. septembra, iz Maribora preko Celovca in Beljaka na Trbiž za sv. Višarje. Vstopiti je mogoče na vsaki postaji do Beljaka. Drugi vlak bode vozil na Trsat pri Reki dne 1. že četrti tatnbu ustanovil v dobi V Polhovem oktobra. Vozni Usti za oba vlaka dobivajo se po jako znižani ceni pri potovalnem odboru v Ljubljani. Marijin trg št. 1. — (Profesor Srečko Glowacki,) o katerega tragičnem konci smo poročali, bil je rojen v Idriji, kjer je bil njegov oče oskrbnik rudnika. Šolal se je v Idriji in od I. 1871—74 v Gorici, višjo gimnazijo in daljne študije je pa dovršil v Galiciji v Krakovu ter je služboval kot gimnazijalni profesor v Krakovu in od 1. 1889 v Tarnopolu, kjer ga je zavratno ustrelil dijak Schred. Stareji brat umorjenega šolal se je v Ljubljani in je že več let gimnazijalni profesor v Ljubnem. — (Častnim članom) imenovalo je „Li-tiJHko pevsko društvo" g. Luko Svetca v občnem zboru dne 18. t. m. — (Nova podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) V nedeljo popoludne konstituirala se je v Cerknici ženska podružnica za Cerknico in Rakek. Za predsednico izvoljena je bila gospa Se r»e nikar jeva iz Rakeka, za namestnico gospa Mi lave c, za zapisnikaricu goHpdč. Gale, za nje namestnico gospa Zagorjan, za blagajnicu gospa de Schiava, za nje namestnico gospa Keršan, za odbornico pa gospa Strgulc. — (Nov tamburaški zbor.) V Metliki se je pred nekaj meseci osnova, tamburaški zbor, kateri vrlo dobro napreduje. Dne 1. oktobra t 1 priredi svojo ustanovno veselico, katere vspored priobčimo v kratkem. To je torej raški zbor na Kranjskem ki se je jednega leta. — (Obč ms k i vo litvi.) Grad c i v okolici Ljubljanski bilje voljen županom posestnik g. Jakob Sod ni kar, občinskimi sveto valci pa posestniki A. Zalaznik, Jan Škof in Lor. Založnik. — V7 Zagradcu v Novomeškem okraji bil je voljen županom posestnik g. Ivan F e r I i n, občinskimi svetovalci pa posestniki Jož. Papež, Jožel Adler in Jož. Vidmar. — (Cvet in sad) Iz Kamnika poslala se nam je zrela hruška vodenica in pa šopek cvetja, katero je pognalo na istem drevesa poleg sadu. To je za uaše kraje, za hladni Kamnik, gotovo redka prikazen, pravi dopošiljatelj. — (Griža) je v razndi krajih naše dežele precej huda. V občini Naklo nad Kranjem je v 3 vaseh zbolelo zadnje dni 27 osob in sta dva otroka umrla. V Vinu |)oleg Šmarja na Dolenjskem pa je zbolelo 7. osob in umrl 1 otrok. — (Prem o vanje konj na Vrhniki) vršilo se je dne 10. t. m. Darila so dobili nastopni posestniki: Za kobile z žrebeti: Fr. Rem-škar iz Loga 35 gld, Fr. Mrak iz PleŠivce 20 gld., Još. Bernard iz Ljubljane, Andr. Remškar iz Brezovice in Peter Kermelj iz Kozari j po 15 gold. Fr. Verhovec iz Dragomelj iu Jak. Dolenc iz Studenca vsak srebrno svetinjo. Za mlade breje kobile: Jan. Oven iz Dobrove 25 gld., Jan. Jeraj iz Blatne Brezovice 20 gld., Jož. Dolinar iz Kozarij 15 gld. Jan. Svetek iz Dobrunj in Fr. Seliškar iz Loga vsak srebrno svetinjo. Za ledno- in dveletne Žrebice: Gab. Jelovšek iz Vrhnike in Jak. Kovač iz Ligojne po 10 gld. Jan. Kerzmanc iz Bevk, Jan. .lerai iz Sinje Gorice in Andr. Kovač iz Ligojne vsak srebrno svetinjo. — (Nova ureditev cestnih mitnic.) Piše se nam: Od 1. januvarija 1893. leta naprej sebode pobiranje pristojbin pri vseh na podlagi zakona z dne 26. augusta 1891. I. drž. zak. štev. 140 ncvo urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas Be ob enem objavlja v tukajšnjem uradnem listu. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka posamezna mitnica za se kot poseben zakupen predmet izklicavala ter dražba ali na lici mesta, ali pa v bližini pri dotični c. kr. davkariji vršila, dana je tedaj vsakemu tudi manj imovitemu prilika, da se dražbe lahko z uspehom vdeleži. Osobito pa naj bi občine, v katerih bodo mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mituiškega kraja nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so njim zagotovljena v dražbenih pogojih glede vložitve začasne varščine važna olajšila, kakor tudi v drugem oziru marsikatera prednost pred drugimi vdeležniki. Če bi pa zakupna dražba vkljub temu ne imela povoljnega vapeha, odredilo se bode od 1. januvarija. 1893 naprej pobiranje mitnin v lastni režiji c. kr. erarja. Da se tudi v tem oziru zagotovi že za naprej o pravem času potrebnih močij, katere bi pobirale mitnine na državni račun, razpisal se je h krati tudi za ta slučaj natečaj v tukaišnem uradnem listu. — (Mariborska gimnazija.) V nedeljo se je novo gimnazijsko poslopje v Mariboru slovesno blagoslovilo in otvorilo. Udeležba pri slavnosti je bila velika, navzočni so bili politični, duhovni in šolski dostojanstveniki, slišati je b io tudi razne govore, samo slovenska beseda ni nikomur zdrknila z jezika, čeprav so na tem zavodu Rlovenske |»aralelke in je večina dijakov slovenske narodnosti. Tako taktno znajo postopati o posebnih prilikah v Mariboru! — (Uvažauje goveje živine) iz Hrvatskega na Štajersko je zopet dovoljeno. Namestništvo Gradci je namre razveljavilo odredbo z dne 15. m. m., s katero se je bilo prepovedalo uvažanje take živine. Treba je le držati se strogo dotičnih določb, veljavnih za uvažanje živine. — (Velik požar.) V Megvarjih v Belja-škem okraji pogorelo je v nedeljo 20 hiš in mnogo poljskih pridelkov. Rešili so samo dve hiši. Skoda je ogromua iu se seoi na 80.000 goldinarjev. Mej ubogim prebivalstvom je velika beda. — (Sokolska veselica) „Sokol" v Prva-čini na Goriškem priredi dne 28. t. m. « prijaznim sodelovanjem tamburaškega zbora s Prošeka veliko veselico, katere vspored priobčimo prihodnjič. — (Kača medla) je v soboto posestnika Lana Štefana iz Kastva v Istri, ko je v bližnjem gozdiču nabiral suhljad. Kača ujedla je moža v desno roko in aicer tako močno, da ui skoro nič upanja, da se mu reši življenje. Telegrami „Slovenskemu Narodu1: Trst 20. septembra. Včeraj je zopet nekdo zanetil požar v Dreherjevi pivovarni. Ogenj se ni mogel razširiti, ker so ga pravočasno zapazili in udušili. LjVOV 19. septembra. V nedeljo vrsivŠi se shod galiških trgovcev m obrtnikov bil je radi preteče kolere le slabo obiskan. Državni poslanec Szczepano\vski govoril o novih dave-*nih predlogah in se o njih jako pohvalno izrekel. PittSburg 20. septembra. Anarhist Bergmann, ki je dne 23. julija ustrelil iuten-danta Carne-govih rudnikov, obsojen na 21 let v ječo in na jedno leto v prisilno delavnico. London 20. septembra. V Connvallesu združeni rudarji vzprejeli resolucijo, naj se uvede oseumrui delavnik in ustanovi posebno delavsko miiiisterstvo. Kazne vesti. * (Čudna dražba) vršila se je te dni na Dunaji; prodane bo bile namreč tri zarubljeue redke pismene marke iu sicer je lua za ;jg gld., druga za 24 mM. tretja pa za 75 gld. Takšne dražbe gotovo še ui bilo, kar svet stoji. * (Naraščanje vojnih bremen v Nemčiji.) V poslednjih 20 letih narasli so vojni stroški v Nemčiji silno. Etat jiovikšal ae )e od 309 milijonov na 540 mili|onov mark. Za vojue stvari izdalo se v 21 letih miru 1 1.597 mili|ouov, trajni izdatki pomnožili so se v dobi septenata za 85 milijonov, 1207 milijonov pa se ie dovolilo za posamične izdatke. Državni dolg pomuožil se je od I. 1877. od 163 milijonov na 1684 milijonov, Poleg tega pa so še vsote, ki se porabil o za iu u nanco. * (Nezgoda nemškega cesarja.) Minoli teden udeležil se je nemški cesar velikih vojaških vaj pri Beroiiuu. Bobuauje, trobeutanje iu streljauje splašilo je cesarjevega konja, da je začel drveti čez polja in travnike iu naposled zagnal cesarja v globok jarek. Cesar Vil jeni padel je taki srečuo, da se ni uit poškodil, samo peto od škoruja je zgubil. * (Nestor turških generalov.) V Carigradu umrl je v visoki starosti 110 let najstareji general turške vojske maršal Namik Paša. * (Italijanski diuamitardi. )V Napolju našel je delavec na tramvajevem tiru 32 manjših patron, nabitih z dinamitom. V Paviji zasledilo je redarstvo v neki kleti kar celo delavnico dinamitnih patron in — kar je najbolj čudno — dognala, da so jih priredili gimnazijski dijaki v starosti od 16 do 18 let. * (Zanimiva pahalka) Sloveča pevka Adeliua Patti ima pahalko, na kateri so mnogi velikaši zapisali svoje avtografe. Cesar in cesarica sta se podpisala, ruski car je zapisal: Nobena stvar ne umiri srca tako, kakor vaše petje. — Nemški cesar Viljem I. je zapisal: Stavčku vseh časov — Kraljica Viktrorija je zapisala: Ako govori kralj Lear resnico, ko pravi: Lep glas je najlepša ženska krepost, potem ste vi, draga Adelina, prva Žena na svetu. — Bivši predsednik francoski republiki Tbiers je zapisal: Kraljici petja se klaujam do zemlje. — Kaj čuda, da bi prijatelji kurijozitet to pahalko radi stokrat odtehtali s suhim zlatom. -----.IS 75.(100 g-olrilnnrjev glavni je dobitek Telike 50 krajcarske loterij«. Opozarjamo naše cenjene Čitatelje, da bode žrebanje >e dne 15. oktobra. ■ „LJUBLJANSKI ZVOH" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. i Č,i\h opa-VOVlittJH tšlanje baromal r» v mm. Tem- Vetrov« Mo-krma v luni ; iU a. *> bo a." — 7. zjutraj '2. pO pol, 9 zvečer 7:t!l 7 mm. 738 M mm. 740-0 mm. 14 6° C iy«u c 1-1 Hu C si. s/.ll. bi. vzh. hI. vzh. obl. d. jas. obl. 000 mm. 8r«" nad nonuHloui 2Z>-u.xa.aj£ds:ai "borza dne* 20 septembra 1.1. Papirna renta . . . Srebrna renta . . . cJata renta.... 5°/0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije London ..... Napol...... C. kr. cekini . . . Nemške marke . . včeraj gld. 9670 96 30 115 50 100 40 995 — 31340 119S5 950'/, 5«9 58-72'/, danes gld. 96-75 , 96-40 „ 11570 n 100-45 _ 994 — . 313-60 i, 119-60 9-50'/. 5-68 „ 58-72 li. HVlt l<» Lovska psica rujave in kratke dlake, srednje velikosti, izgubila se je 18. t. m. Psica ima usnjeno ovratnico in marko št. 88 Letela je najbrže proti Dobrovi ali Polhovem Gradci. — Oddati naj se blagovoli proti dobri nagradi pri C Tanihoriiliio, Kongresni trg št. 6. (i049) Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja, ki so nam doili od strani prijateljev in znancev mej boleznijo in ob smrti nagega dragega, iskreno ljubljenega očeta, oziroma brata in strijca, gospoda Štefana Pogačnik-a hišnega posestnika, gostilničarja in meščana za darovane lepe vence in mnogobrojno spremstvo »a. Držanje, dostojno vedenji: in gibanje t lesa; temeljne postave, hoja, prikloni in pozicije. '2. Navadni društveni pleni, kakor tudi Ite-dtiva, škotski, lialanec a detut temps in novi šestkoračni valček. 3. Figurnl plepti: M. nuett, La contre danse franc., četvorka in nova priljubljena, dosedaj v Ljubljani še ne uvedena četvorka a 1» eoiir (l.em laneierm). II Tečaj za otrok«> vsak četrtek iu vsako nedeljo od 3. do 6. ure v spremstvu njih starišev ; posebne ure na domu in /.unaj doma. I re is pouk vsak dan. - 1 ptMovaiijn se vrše v plesni dvornnl od 25. septembra dalje vsak it m od 10. do 12. ure v fr V ¥ r w Ilir ¥ Sr 0'+ Razglas treh letnih semnjev v Sv. Mateju, občine Kastav. i. Semnji padejo na: a) prvi ponedeljek |»o sv. Hat i ji, ki pade vsako leto na 33. dan IVl>rii var ja ; b) ma drugi dan po nv. Petru in 1'avlu, t. j. JtO. tliie Junija, (e bi pa bila ta dan nedelja, na sledeči dan; c) prvi ponedeljek, po nv. .viuirju, ki pade vsako leto na tli. dan neptemkra. II. Pristop k semnju prost je vsakemu na mesta, ki bo določena od občinskega poglavarstva. Na prodaj se lahko dnnaŠajo vsakovrstna stvari, ki niso izključene od trgovine, n tudi je moči prignati živino vsake vmte, ako se nje lastniki mogo i/kazuti z živinskim potnim listom. Rogata živina (preživači) ne bude se pripustila na seninjiftče, če je prišla iz krajev, za koje se misli, da so okuženi, pa naj bi tudi lastnik ne izkazal z rednim živinskim potnim listom. Na semnjišče se ne bode pripustilo delov živine sumljive provenijencije. V obče se je strogo držati predpisov zakona z dne 29 februvarja 1880, it. 35 in 37 D Z. L, s prepeljavnimi navodi, izdanimi v tem poslu. NMtančneji pogoji za trgovanje na setnnjiSči se labko prebirajo pri tem glavarstvu, kakor tudi v tržnem redu, katerega prepis se je poslal vsem mestnim in občinskim glavarstvom. III Prvi semenj bode v ponedeljek, 26. dne septembra 1892. Glavarstvo občine Kastav dn»- 15 septembra 1892. 11016 ■ KLEINMAVR & BAMBERG v Ljubljani 22Zon.g-resnI trg* šte^r, 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih iu vnanjih umih zavodih uvedenih šolskih knjig v najnovejših, izdajah, broširane In v močnem vezu, pi> najnižjih cenah. (10J6—8) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. ©ga ms Ig » ♦ ♦ ♦ : : : : ♦ s KARL TILL Ljubljana, špitalske ulice št. 10. Arabska guma, skledice za gumi, tablete za muni, herbariji, krasopisne predloge« črtala od kavčuka, ^'>sj;i peresa, škripena peresa, kreda beU> in barvasta, držala za krfđo, črtala, črtani listi, hiisalne deščii e, luisalni gumi, pivnik, predloge /.a slikanje, kovinska tinta, inilimeterski papir, glasbene mape, natorni gumi, natorni papir za risanje, nigrivorin, be-ležniee, bele/.ne tablice, slikarske ploščice, škarje za papir, lepenka, Idejne table, suhe barve, prozorno platno, prozorni papir, čopiči, portfelj ni klinci, pi eparacijski zvezki, (1024) strgalni gumi. 111. (1) ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : : ♦ : : t Velika 50 krajcarska loterija. Glavni dobitek goldinarjev 75.000 goldinarjev (957—12) po ». priporoča J. C. Mayer v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i. ' liaacnina in tisk .Nirodne llakarne^.