KORUZA NI LE OKRAS — Zlatorumeni koruzni storži so vedno redkejši okras kmečkih domačij, zato pa je koruzno zrno pri nas zadnja leta vedno bolj dragoceno. Bojimo se, da se tudi letos ob sicer obilni letini ne bo nadaljevala koruzna igra ob polnih domačih skladiščih, vendar nemogočih cenah, in hitrem uvozu. Vsak pretres na trgu s koruzo namreč hitro vpliva na živinorejo in proizvodnjo mleka, (jk) — Foto:
F. Perdan
XXXII. Številka 88
»ulji: oMinake konference SZDL Kranj, Radovljica, Škofja Loka C* - Izdaja Caaopiano podjetje Huj- Glavni urednik Igor Slavec V«rw  urednik    Andrej Zalar
ASILO SOCIA
Kranj, petek, 9. 11. 1979 Cena: 5 din
l.iHt izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob gredah in sobotah, od julija  1974 pa ob torkih in petkih.
ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
W£ ZA ROJSTNI DAN — V ponedeljek, 5. novembra, je na svojem Preddvorom član sveta federacije Miha Marinko sprejel dele-občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki 'tok TA 79. rojstni dan. Kranjsko delegacijo so sestavljali Stane !\k Kavčič, Franc Thaler, Vinko Šarabon, Drago Šteje, Miran Stefe, tvvnan in Jure Tomašič.  V  prijetnem pogovoru je slavljenec t-mine na dneve, ki jih je preživel na lovu, na predvojno in med-lijiko delo in na sodelovanje z vodilnimi slovenskimi in jugo-«< revolucionar ji in komunisti. Še posebej je opozoril na pomen >a o našem revolucionarnem  gibanju in povojni graditvi, jfoviko zadnje mesece tudi sam še posebno intenzivno sodeluje t,   - Foto: J. Košnjek
Apen odnos do alkoholizma?
i/anj — Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in nar-sauji pri občinski konferenci SZDL Kranj je na svoji prvi seji me* mandatu lahko le okvirno nakazal nekaj nalog, ki jih ima »jroćiu organiziranja in spodbujanja najrazličnejših dejavnikov /»refcvanje alkoholizma in narkomanije. Dosti lažje bi bilo •a/zadeti, če bi bili znani  tudi  podatki o razširjenosti alko-Wmkot tudi narkomanije v občini. Posebna delovna skupina pri Ste/rti socialnega varstva že dlje časa pripravlja poročilo o stanju ^wSiri občini; se v tem mesecu, ki je, kot vemo, mesec boja H alkoholizmu in narkomaniji, naj bi na problemski konferenci t'tfM ugotovljenega stanja dobili spodbude za sestavo res pri-mrno boja proti alkoholizmu. Čeprav ni pričakovati, da bi lahko p ravno za številke o tem, koliko ljudi je vdanih alkoholu, saj Ht časa ugotavljamo, da pravzaprav ni mogoče zbrati realnih Ni tako o alkoholikih kot o  narkomanih; bolj »otipljive« so toqm posledice, ob  katerih   številke  o alkoholikih resnično EZ nepomembne.  Posledice   pa   lahko gledamo' in beremo i; vsak dan: najdemo jih v poročilih o prometnih nesrečah, ki 6M vinjenost, neredko botruje vinjenost nezgodam pri delu, bi vedeli povedati  o zdravstvenih posledicah, družinski iflf zaradi alkoholizma pa so ena od tem, s katerimi se morajo ^jocialnega skrbstva na veliko ukvarjati. Prav zato je alko-ifcfll problem širšega družbenega pomena, ne problem posamez-1/V.tcer vemo in se zavedamo že dlje časa, akcijski program Mit »prejela slovenska skupščina leta 1973, vendar pa ob delnih mm pri uresničevanju tega programa nosilci nalog nikakor ne WLu, kake posebne  pohvale.   Tudi   koordinacijski odbori po m&Vi svojo spodbujevalno vlogo kaj medlo opravljali, saj nišo ^ifpodbuditi v večini primerov k živahnejši dejavnosti niti samih ittajieleda bi vplivali na osveščanje o problemih alkoholizma, Wnanije krajevne skupnosti, delovne organizacije in šole, kjer' >i<h sodelovanju drugih že osveščenih dejavnikov od zdravstva, '&4ga skrbstva, družbenih organizacij, kot je sindikat in Rdeči I ter ostalih ne nazadnje tudi  klubov  zdravljenih alkoholikov, kjtaili naš preveč strpen odnos do alkoholizma.
L. M.
Skupščina občine Jesenice in družbenopolitične organizacije občine Jesenice vabijo vse delovne
ljudi in občane, še posebej pa krajane KS Hrušica in KS Dovje-Mojstrana, na svečanost ob začetku izgradnje novega cestnega predora skozi Karavanke, ki bo v PETEK, 9. novembra 1979, ob 10.30 na Belem polju nad Hrušico. Svečanosti se bosta med drugim udeležila tudi predsednik ZIS Veselin Djuranović in avstrijski kancler Bruno Kreiskv
Začetek gradnje karavanškega predora
JESENICE — V petek, 9. novembra, bodo na Hrušici pri Jesenicah slovesno obeležili začetek gradnje karavanškega predora, ki predstavlja izredno pomembno cestno povezavo zri Avstrijo in Jugoslavijo ter za ves srednjeevropski prostor. Ob tej priložnosti bodo o začetku gradnje spregovorili predsednik avstrijske vlade Bruno Kreiskv, predsednik deželne vlade VVagner, predsednik zveznega Izvršnega sveta Veselin Djuranović in predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša. Pozdravni govor bo imel na Belem polju ob 11. uri predsednik občinske skupščine Je: senice Slavko Osredkar, v kulturnem programu pa bosta nastopila pihalni orkseter jeseniške železarne in folklorna skupina kulturno-umetniškega društva Jaka Rabič iz Mojstrane.
Po slovesni otvoritvi na Belem polju pri Hrušici si bodo gostje ogledali tudi potek gradnje karavanškega predora na avstrijski strani ter se pogovarjali s tehničnim vodstvom gradbenih del.
D. S.
Preveč želja za malo denarja
Občinske zdravstvene skupnosti na Gorenjskem že vrsto let združujejo sredstva za gradnjo novih zdravstvenih objektov, vendar pa zbrana sredstva in investicijske programe običajno prehitijo podražitve. Tudi za letos. in v naslednjem letu načrtovano gradnjo in dokončanje zdravstvenih objektov močno načenja pomanjkanje denarja. Nekaj več kot 38 milijonov novih din namreč ne bo dovolj za dokončanje lekarne v žireh, zdravstvene postaje v Gorenji vasi, lekarne v Gorenji vasi, novih prostorov skupnih služb Gorenjskega zdravstvenega centra in strokovnih služb regijske zdravstvene skupnosti ter nadzidavo zdravstvene postaje v Bohinju. Manjkajočih 22 milijonov din za dokončanje oziroma upravičeno razširitev teh objektov bi dobili le z najetjem kreditov.
Seveda pa je bilo potrebno manjkajoča sredstva v obliki kreditov vnesti tudi v program investicijske izgradnje v naslednjem srednjeročnem obdobju. Tako ima dokončanje investicij prednost, od novih pa naj bi začeli graditi le tiste, ki zagotavljajo materialno osnovo prioritetnim nalogam zdravstvenega varstva v prihodnjem obdobju, želja za novimi objekti je bilo seveda zelo veliko, saj so presegle 400 milijonov din. Zato sta morala investicijska komisija In regionalni zdravstveni svet predlog močno ,oklestitl'; v prihodnjem obdoblu bi namreč z združevanjem sredstev lahko zgradili le za 123 milijonov din novih objektov v zdravstvu. Prednost v programu Imajo kajpak poleg že začetih investicij tudi investlclfe, ki so izpadle iz prejšnjega programa zaradi pomanjkanja sredstev; to so specialistični prizidek ZD Kranj, zdravstvena postaja Žiri, nakup računalnika SOZD in lekarna na Planini. Prav gotovo bo v marsikateri občinski skupnosti tako zreduciran program sprejet z razočaranjem, vednar pa imajo občinske zdravstvene skupnosti vsekakor možnost, da se lotijo gradenj v lastni režiji in ne iz združenih sredstev, če seveda imajo denar.
L. M.
Srečanje mladih v Bitoli
KRANJ %- Mladi iz pobratenih mest Osijeka, Zemuna, Banjaluke, Kranja in Bitole se bodo zbrali na 5. srečanju v Bitoli. Srečanje se začenja danes in bo trajalo do nedelje, 11. novembra. Kranjsko mladino bodo v Bitolu zastopali športniki, mladi delavci in umetniki. Srečanje v Bitoli bo popestreno s posvetovanjem o usmerjenem izobraževanju v združenem delu, na posebni razstavi pa se bodo predstavili tudi mladi likovniki.
Letošnji zbor v Bitoli za Kranj ni nepomemben. Prihodnje leto se bo mladina iz teh mest zbrala v Kranju, dve leti kasneje pa bo v Kranju 28. festival Bratstvo in enotnost. Na njem bo sodelovalo nad 1000 mladih iz 12-jugoslovanskih mest. S. Kuhlang
OBISK V UREDNIŠTVU GLASA — V torek je obiskal uredništvo našega časnika nekdanji jugoslovanski veleposlanik v nekaterih afriških driavah in v Boliviji Iztok Žagar. Z novinarji in uredniki se je pogovarjal o problemih sodobnega sveta in o nasprotjih, ki so na političnem, vojaškem in gospodarskem področju vedno ostrejša. Posebna pozornost je veljala neuvrščenemu gibanju in položaju Jugoslavije ter politični in gospodarski aktivnosti naše države po konferenci v Havani ter vlogi Jugoslavije pri tem. Pri uresničevanju v Havani sprejetih sklepov imajo veliko vlogo tudi sredstva obveščanja, (jk) — Foto: F. Perdan
Seminar za sindikalne delavce
24.STRAN
Rdeči petelin v Brebovnici
Kranjska gora — Danes se v Kranjski gori končuje seminar za, sindikalne delavce iz jeseniške občine, ki ga prireja občinski svet Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. Organizator je na enodnevno srečanje povabil okrog 230 predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ter sindikalnih konferenc. Razdelil jih je v tri skupine, da bi delo na seminarju, ki se je začel v sredo, uspešneje potekalo.
Sindikalni delavci so na seminarju posvetili pozornost predvsem obravnavi treh vprašanj. Predsednik jeseniškega občinskega sindikalnega sveta Teodor Kreuzer jih je seznanil z nekaterimi operativnimi nalogami, med katere sodi zlasti
razprava o gradivu za prvo konferenco Zveze sindikatov Sloveniie. Predsednik    odbora    za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinskem svetu, Ciril šoberl, je udeležencem spregovoril o najaktualnejših nalogah sindikalne organizacije na področju obrambnih priprav.   Sekretar   občinskega sveta Aleksander Kotnik je predstavil vsebinske, kadrovske in organizacijske priprave na izvedbo občnih zborov osnovnih organizacij in skupščine sindikalne konference osnovnih organizacij  Sindikata.  Po končanih predavanjih so se sindikalni delavci dogovorili, kako bodo načrtovane naloge uresničevali v svojih organizacijah. S. Saje
NASLOV.
GLAS 2.STRAN
PETEK, 9. NOVEMBRA 1
Sindikat o delavcih pri posrednikih
/a razreševanje problematike delavcev iz ilt ličili republik,   ki  prihajajo  na  delo v Slovenijo prek posrednikov, je   potrebno   začeli široko družbeno   akcijo,   v kateri bodo zajeti odgovorni v posameznih delovnih organizacijah, ki sprejemajo na delo takšne ntez.dne delavce, subjektivne sile in drugi družbeni dejavniki. To so poudarili na seji predsedstva republiškega sindikalnega sveta, ko so govorili o uveljavljanju  samoupravnih pravic delavcev, ki so zaposleni pri posrednikih.   Zaradi nespo-štovanja predpisov se je namreč v tem času ta pojav v Sloveniji  močno razbohotil, saj   v   Sloveniji   skoraj ni gradbene organizacije, ki ne bi vrste del oddajala raznim zasebnim delodajalcem.
Konkretni ukrepi
Če hočemo, da bomo zvezno in republiško resolucijo o politiki uresničevanja srednjeročnega plana v prihodnjem letu uspešno in dosledno uresničevali, se moramo dogovoriti z.a konkretne ukrepe, ki jih bomo sprejeli na vseh ravneh. Predloge zanje naj izoblikuje gospodarstvo v razpravi o osnutkih obeh resolucij in v njih jasneje opredeli tako ključne naloge kot njene nosilce.
S stabilizacijsko naravnanostjo vseh dogovorov in ukrepov, ki jih bomo sprejeli, bomo laije postopno nevtralizirali vpliv dosedanjih neugodnih tokov na gibanja v prihodnjem letu. Težišče razprav o resoluciji je treba usmeriti na dolgoročne ukrepe.
Zakladnica Kardeljeve misli
V torek se je v Banjaluki končalo znanstveno zborovanje o jugoslovanskem nacionalnem vprašanju in prispevku Edvarda Kardelja. Dogovorili so se, da bodo takšna srečanja vsako leto na drugi univerzi. Iz zakladnice teoretične misli velikega revolucionarja bodo izbrali konkretno temo in jo osvetlili iz raznih zornih kotov, predvsem pa jo bodo preučevali v Kardeljevem smislu — s pogledom v prihodnost. S takim načinom dela bodo skušali odpraviti pomanjkljivost, ki je bila v Banjaluki še očitna.
Vse manj kaznivih dejanj
V  Ljubljani se je sestal svet republike in obravnaval varnostne razmere v SR Sloveniji. Republiški sekretar za tiotranje zadeve, Janez Zem-Ijarič, je članom sveta orisal varnostni poloiaj in ga ocenil kot v celoti zadovoljivega, kar se tudi kale v vedno manjšem   številu različnih kaznivih   dejanj.   Hkrati je opozoril tudi na potrebo širše družbene akcije pri urejanju vprašanj, ki so povezana z varnostjo v prometu, pri delu, varstvu okolja, varstvu pred požarom in še na nekaterih drugih področjih.
Uporaba najnovejših dosežkov znanosti
Po večletnih razpravah so člani zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo sprejeli predloge za izdajo zveznega zakona o jemanju in presajanju človeških organov. Izhodišče je, da je mogoče jemati posamezne organe le klinično mrtvim in le v izjemnih primerih in pod določenimi pogoji živim ljudem.
Svet v tem tednu
Posvetovanje v Radencih
KRANJ — Novinarji in delavci na področju obveščanja v slovenskem združenem delu so se v začetku novembra zbrali na posvetovanju v Radencih. Srečanja se je udeležilo okrog 140 urednikov in novinarjev. Predsednik odbora za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije Boštjan Pire je v uvodnem razmišljanju poudaril, da mora biti težišče dela urednikov in novinarjev predvsem v sodelovanju pri oblikovanju takšnega sistema obveščanja, ki bo za delavca-samo-upravljalca celovit, pravočasen in razumi j iv. Obveščanje v združenem delu je še preveč na robu celovitega sistema informiranja, čeprav izdvaja združeno delo za to dejavnost vedno več sredstev.
Živahno je bilo delo po komisijah. Sodelujoči na posvetovanju so še posebej opozarjali, da ima premalo organizacij združenega dela oblikovan celovit sistem obveščanja in da se ta dejavnost še preveč oži le na glasila, ki so še prepogosto povprečen zabeleževalec dogajanj in odvi-
sen od volje najrazličnejših vodstvenih in vodilnih struktur. Pre-pičel je vpliv obveščanja v konkretnih gospodarskih in samoupravnih odnosih. Podružabljanje sistema obveščanja je zato prednostna družbenopolitična naloga, v katero uresničevanje se morajo vključiti vse družbenopolitične organizacije.
Nujna bo tudi boljša organizacija ljudi, ki skrbe za obveščanje v združenem delu. To so regijski aktivi organizatorjev obveščanja v združenem delu, ki delujejo v okviru Društva slovenskih novinarjev. Pozornost je veljala tudi vprašanju, kakšna naj bo informacija za odločanje. Pripravljen je bil poseben priročnik s ključnimi vprašanji. V Radencih so tudi poudarili, da se morajo ljudje, zadolženi za obveščanje v združenem delu, stalno usposabljati. Dobrodošla bo pomoč Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, svoj prispevek pa morajo dati tudi sindikalne organizacije.
B. Jalovec
Naj ne ostane le črka
KRANJ — Obravnava poročila o dejavnosti republiške konference SZDL pri družbenem Informiranju in razprava o programih ljubljanske Radiotelevizije za prihodnje leto sta bili osrednji točki dnevnega reda torkove seje sveta za informiranje pri občinski konferenci SZDL Kranj. S tem je svet že začel uresničevati svoj, za zda) 18 točk obsegajoči delovni program, Id ga bo treba sproti Se dopolnjevati z aktualnimi nalogami.
Poročilo o delu republiške konference SZDL pri družbenem Informiranju, za katerega sistem delovanja Se nI oovsem oblikovan, je svet za Informiranje nri krantski SZDL potrdil in izluščil vprašanja, pomembna za kranjsko občino in bil še posebno pozoren na predlog za oblikovanje Interesne skupnosti za obveščanje. Zavzeta pa je bila tudi razprava o predlogu programov RTV Ljubljana za prihodnje leto. Obsežno gradivo za razpravo naj ne ostane črka na papirju, temveč naj se spremeni v delanja, vsak dan prisotna na radijskih valovih in na televizijskih zaslonih. Kranjski svet za informiranje bo med svollmi
pripombami in predlogi republiško konferenco SZDL Se posebej opozoril na ugotovitev, da v obsežnem gradivu nI lahko najti sestave oziroma programske sheme radijskih in televizijskih programov, prav tako pa je namenjenih premalo besed položaju in razvoju lokalnih radijskih postaj. Ponovljeno Je bilo stallSče lanske razprave, da mora višja naročnina pomagati pri zboljsavl programov, v katerih mora biti Gorenjska pogosteje zastopana.
Na nekatere stvari pa le svet za Informiranje kranjske SZDL Se posebej opozoril. Radio In televizila morata prihodnje leto pogosteje ln načrtneje posegati na področje usmerjenega izobraževanja, k|er se utegnejo že prihodnje leto pojaviti problemi, in na tiste dele republiške resolucije, kjer zaostajamo. Očitne so vrzeli pri televizijskem programu za najmlajše In marsikaj je še moč zboljšati pri izobražr-valnl ln vzgojni vlogi televizije nasploh. RTV pa ne sme pozabljati tudi na racionalno gospodarjenje in zmanjševanje stroškov.
-jk
JESENICE
V sredo, 14. novembra, ob 16. uri bo v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine 12. seja občinske konference Zveze komunistov Slovenije z Jesenic. Na sejo, na kateri bo navzoč tudi izvršni sekretar centralnega komiteja ZK Slovenije za organiziranost in razvoj Zveze komunistov Bojan Klemenčič, je zaradi pomembnosti dnevnega reda komite občinske konference ZKS z Jesenic povabil razen članov konference tudi člane predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic, predsednike drugih družbenopolitičnih organizacij in predstavnike jeseniške občinske skupščine. Udeleženci seje bodo namreč razpravljali o poročilu predsednika ZK Slovenije na 5. seji centralnega komiteja ZKS in predlogih sklepov s te seje ter spregovorili o uresničevanju vloge in nalog Zveze komunistov v političnem sistemu na osnovi izkušenj komunistov iz jeseniške občine. (S)
KRANJ
Primer dobrega sosedstva
Uspešen šestnajsti obisk predsednika Tita v Romuniji in naše skupščinske delegacije v Sovjetski zvezi in Mongoliji — Kitajski zunanji minister pri nas — Nemiri v Iranu in odstop premiera Bazargana — Nasilje bolivijske vojaške hunte z Buschom na čelu — Želja po pomoči Kampučije — Uboj predsednika Parka razburja Južno Korejo — Kitajski voditelj odpotoval iz Evrope
BEOGRAD, BUKAREŠTA — V romunskem, našem in tudi sve-tovnem tisku še naprej prebiramo nadvse pozitivne ocene o zadnjeN obisku naše delegacije v sosednji Romuniji, ki jo je vodil predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito. V zadnith petnajstih letih izjemno tvornega sodelovanja med Romunik ■ Juuoslavijo, ki ju sicer ločijo različni družbenopolitični sistemi vendar je večina stališč do meddržavnega in medparti jskce.i sodi lovanja enakih, je bil to že 16. obisk predsednika Tita pri sosedi Zadnji obisk je ponovno potrdil dobro sodelovanje in ugled, ki ga uživata Jugoslavija in njen voditelj Tito pri romunskem naroda Čeprav je trajal obisk naše delegacije v Romuniji le tri dni. ga lak nadvse ugodno oceniti, saj so bili dnevi obiska delovni in ustvarjalni. Govora je bilo o širitvi gospodarskega sodelovanja, o sodelovanju vlad in partij ter krizah, ki bremenijo današnji svet. Predvsem \ je romunsko vodstvo pozitivno ocenilo pomen gibanja neuvrščenih havansko konferenco in vlogo Jugoslavije in predsednika Tita v neuvrščenem gibanju.
Pomemben dogodek za našo zunanjepolitično dejavnost je tudi obisk kitajskega zunanjega ministra Huang Hua pri nas Vodji kitajske diplomacije je obiskal našo državo na povabilo cveZM sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca. Naša skupščinska delegacija pa se je vrnila z uspešnega obiska v Sovjetski tvori Mongoliji.
Med zunanjepolitičnimi dogodki omenjamo proslavitev 62. niče oktobrske revolucije, pretrese v Iranu, nasilje bolivijske« k jaškega diktatorja Buscha, prizadevanja za pomoč Kampučiu zaključek obiska kitajskega državnega in partijskega voditelja Fer v nekaterih državah zahodne Evrope.
Sovjetska zveza je svečano proslavila 62. obletnico Oktobr revolucije. Slavnostni govornik Andrej Kirilenko je v svojem govore na akademiji, ki so se je udeležili najvišji predstavniki države | partije, ponovil sovjetske predloge za popuščanje napetosti. Čestitk ob obletnici prve zmagovite socialistične revolucije je Leonidu Brri-njevu poslal tudi naš predsednik Tito in poudaril, da so prijateljski odnosi trajni interes obeh držav.
Pretresljive so vesti o novih pretresih v Iranu, nasilju bolivijs vojaške hunte, ki jo vodi polkovnik Busch in o strahotnem trpi jeni življa v Kampučiji. Upornim iranskim Kurdom, ki kljub nav pomirljivosti še zdaleč niso zadovoljni s svojim položajem v rtamti nijevi državi, so se pridružili študentje, ki so napadli in zavzeli ne> katera veleposlaništva in ambasade Iraka, Združenih držav in Vehke Britanije in v zameno terjali od ZDA, naj izročijo šaha Pah Iran je menda že ustavil prodajo nafte Združenim državam Amerike, ki so takoj reagirale ha zahtevo za izročitev šaha, ki je sedaj v eni od ameriških bolnišnic. Predstavnik Združenih držav je izjavil, da šah lahko zapusti ZDA, če to želi! Povrhu vsega pa je odstopil še iranski premier Bazargan, ki očitno ni bil kos političnim igram. Za ta korak se je odločal že nekajkrat, vendar ga je sedai tud: izvršil. Njegove posle je prevzel za zdaj še anonimni revolucionar« svet. Bolivijski samozvanec Busch noče ničesar slišati o uveljavit« demokratičnega življenja v državi, ki ga očitno enači z nasprotniki: države. Bolivija je praktično odrezana od sveta. Članice svetovne organizacije pa so soglasno izrekle pripravljenost pomagati lačnemu, bolnemu in brezdomnemu kampučijskemu ljudstvu. Tudi zaradi tv> litične modrosti generalnega sekretarja OZN  VValdheima so bik v OZN preprečene najrazličnejše politične špekulacije glede pomoč* Ljudem je treba pomagati, kako, pa žal še ni znano. Politične sik. ki vladajo in razdvajajo Kampučijo, skušajo pomoč obrniti sebi v prid, kar je resno opozorilo, da po taki poti hrana najverietneie ne bi prišla v prave roke. Vmešavanje v Kampučijo in igra političn interesov iztrebljata že sicer revni kampučijski narod. Kampu bo zanesljivo razen Južne Koreje, kjer so ubili predsednika Parka, še dolgo ostala v ospredju svetovnega političnega dogajanja.
Svoje potovanje po Franciji, Zvezni republiki Nemčiji, Vetifej Britaniji in Italiji pa je zaključil kitajski državni in partijski vodit« Hua Guofeng. J.Košnjek
Franc Šetinc na Jesenica
JESENICE — Minulo sredo je bil na obisku v jeseniški občini sukre tar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Skupaj z izvršnim sekretarjem za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri centralnem komiteju Ljubom Jasničem, sekretarjem medobčinskega komiteja ZKS za Gorenjsko Zdravkom Krvino in drugimi gosti si je ogledal Hladno valjamo na Beli,
V torek, 6. novembra, se je sestal na 76. seji zvršni svet kranjske občinske skupščine. Med drugim je razpravljal o spremenjenem odloku o srednjeročnem programu geodetskih del v Sloveniji do leta 1980, o politiki cen do konca letošnjega leta in o izpolnjevanju obveznosti kranjskih organizacij združenega dela do programa gradnje družbenih objektov.
Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič je sklical včeraj 45. sejo komiteja, na kateri je bilo govora o krepitvi družbene vloge SZDL in o pripravljenem osnutku o organizaciji upravnih organov v kranjski občini. — jk
ŠK. LOKA—
V ponedeljek ob 16. uri bo seja komiteja občinske konference ZKS Skofja Loka. Obravnavali bodo naloge ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana občine za prihodnje leto, rebalans finančnega načrta občinske konference ZK za leto 1979 in osnutek finančnega načrta za leto 1980 ter sklepe kadrovske komisije. *
L. B.
V železarni so ga predstavniki te jeseniške delovne organizacije seznanili z rezultati devetmesečnega poslovanja in načrti za nadaljnji razvoj železarstva na Jesenicah. V pogovoru se je Franc Šetinc zanimal za potek proizvodnega procesa, predvsem za problematiko preskrbe z vložkom, prestrukturiranje proizvodnje v železarni in vključevanje slovenske predelovalne industrije v prizadevanje za kvalitetnejše železarske izdelke, kadrovske in druga vprašanja. Tako dosedanja prizadevanja jeseniških železarjev kot njihove načrte za nadaljnji razvoj, sem sodi zlasti uresničitev naložbe v novo elektro ieklarno, ie sekretar centralnega komiteja ZKS ocenil pozitivno.
V nadaljevanju pogovora je predsednik izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine Ivo Ščavničar obiskovalce seznanil z uresničevanjem nalog iz sedanjega srednjeročnega programa razvoja jeseniške občine, s smernicami prihodnjega razvoja in izgradnjo karavanškega predora ter ceste od predora do
Vrbe. Kot je Franc Šetinc med gim poudaril, so gospodarska nja v jeseniški občini, kjer se z   resolucijo družbenega sprejetih okvirov, dokaj ugodna.
Franc Šetinc je obisk na k cah končal s predavanjem o ščenosti ln aktualnih političnih gajanjih v svetu, ki se ga te žilo prek 700 delovnih ljudi hi čanov. Spregovoril jim je tod svojih vtisih s Kube, kjer se je i začetku letošnjega leta mudil član študiiske delegacije centr ga komlteia Zveze komunistov goslavije. Poslušalci pa so vatel ju zastavili več vprašan) o | litiki neuvrščenosti.
S. Sat i
Zasedanje konference
Kranj — Predsedstvo konference SZDL Kranj je skk da bo v ponedeljek, 12. noven ob 16. uri 1. zasedanje občinske ference SZDL. Delegati družben^ litičnih organizacij, krajevnih ferenc SZDL, družbenih or_ ih društev bodo sklenili javno pravo o osnutku gradiva za sejo publiške konference SZDL in kovali stališča do gradiva ljali pa bodo tudi o nalogah pri uveljavljanju in delov .i:' .. gatskega sistema v kranjski Delegati konference bodo obnw vali tudi predloge stališč o pr vanju  novoletne jelke v kn občini.
Izziv forumskemu delu in odločanju
Dvor delegatov KS Vodovodni stolp o tem, kakšna bila krajevna skupnost v prihodnjem srednje-obdobju  —   S   samoprispevkom, s pomočjo cnopolitične   skupnosti   in  združenega  dela do družbenih prostorov — Le z reorganizacijo kra-skupnosti   in   krepitvijo  delegatskega sistema mogoče pretrgati   popkovino forumskega dela in odločanja
bmj - V torek, 30. oktobra, so 'zbrali delegati KS Vodovodni ti na razgovoru o aktualnih profil in težavah, ki ta čas tarejo Sevno skupnost in ki naj bi našli m mesto tudi v planskih dokupih za naslednje srednjeročno *oje. Pozornost delegatov je pričajo predvsem vprašanje, kakš-i»j bi bila krajevna skupnost I m pojutrišnjem, kakšne so krajanov na eni strani in real-eaoznosti na drugi. wrili so zlasti na slabosti de-t£ delegatskega sistema. Pove-m i bazo je še šibka: delegati /premalo »črpajo« iz nje, sla-' poznajo želje in zahteve kraja-»r probleme njihovega okolja, ^ki krvotok na prene katerih -zapirajo ozke žile, zato inte-' rrajanov v takih primerih ne jfcfc- mesta v delegatskih skup-
Temeljite obravnave
''jirMjica — V radovljiški obči-I teh dneh potekajo temeljite razprave po osnovnih organi-Zveze komunistov o cradivu . sklepih 5. seje CK  ZKS. Pri «kem komiteju ZK Radovljica ttlali vsem osnovnim organiza-rprašaJnik o delovanju osnov-'/•ganizacij, predvsem   o de-►«ju komunistov v delegatskem len, v družbenopolitičnih orga-(Beijah, o povezovanju članov *wah organizacij v združenem k n v krajevnih skupnostih, o (|wmosti posameznih članov ter %.ah, ki jim še niso kos. Na , *eh vprašalnikov in po obi-kboov občinske konference v tMik organizacijah bodo pripra-Ipdivo za sejo občinske konfe-^ceZKS v občini in nato analizi« I ieio ter uresničevanje sklepov >>CK ZKS.
D. S.
Seminar za kandidate ZK
mhilt občinske konference ZKS 'wfyLoka je pripravil seminar za mftat za sprejem v ZK. Udele-; lit ga je 36 kandidatov, trajal tWtod 22. do 30. oktobra. Sluša-wt-f6> dobili članske izkaznice jwbni prireditvi, ki bo 26. nota r galeriji na loškem gradu.
D. K.
ščinah, kjer bi delegati v soočenju z drugimi mnenji poiskali najbolj tehtne rešitve. V krajevni skupnosti Vodovodni stolp šepa predvsem povratno obveščanje delegatske baze o rešitvah in sklepih, zato so na razgovoru predlagali, da bi izdajali skupno poročilo vseh delegacij krajevne skupnosti oziroma vseh tistih, ki KS zastopajo »navzgor«.
Obenem so nakazali tudi objektivne razloge za slabosti v delovanju delegatskega sistema in celotne krajevne    samouprave. Krajevna skupnost životari v pretesnih prostorih,  dvorana  doma  JLA, kjer sklicujejo zbore krajanov pa sprejme le nekaj odstotkov volilnih upravičencev. Potrebe po novih družbenih prostorih so zato vedno večje. Vsi pa se zavedajo, da bo za to potrebno izpeljati širšo družbeno akcijo, vanjo vključiti vse družbenopolitične organizacije in na zborih krajanov jasno povedati — kaj se bo gradilo in za koga. Poudarili so, da je vprašanje gradnje novega doma predvsem preskušanje njihovih sposobnosti samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Izkoristiti bo potrebno tudi možnosti, ki jih nudi novo pojmovanje krajevne skupnosti kot harmonične povezave z združenim delom in se skupaj z organizacijami združenega dela vključiti v akcijo »priprava planskih dokumentov« za prihodnje   srednjeročno obdobje, kjer bo izgradnja novega doma vsekakor med prednostnimi nalogami.
2e letos bodo stekle priprave za referendum, kjer naj bi se krajani odločili  »za«  ali   »proti« samoprispevku, obenem pa bi kazalo čimprej opredeliti tudi druge vire finančnih sredstev. V Vodovodnem stolpu idejni projekt za nove družbene prostore že imajo, dogovorjeno je že tudi urbanistično zemljišče. Ce bi lopato zasadili v letu 1981, bi gradnja stala okoli dve stari milijardi, z odlašanjem pa se bodo stroški iz leta v leto povečevali. Treba bo formirati posebno skupino, ki se bo ukvarjala zgolj s tem vprašanjem, in s sestankov čimprej odločno in odgovorno preiti v družbeno akcijo.
Na razgovoru so delegati tudi opozorili, da novi družbeni dom še zdaleč ne bo odpravil vseh slabosti delegatskega sistema in samoupravljanja v krajevni skupnosti. Zato naj bo demokratizacija celotnega družbenopolitičnega dela in življenja izziv forumskemu delu in odločanju, kot njena posledica pa reorganizacija krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. KS Vodovodni stolp že dlje časa ne ustreza »normam« o velikosti mestne krajevne skupnosti — prevelika je, zato je vprašanje njene reorganizacije le še vprašanje časa in seveda odločitve krajanov. Samoupravljanje z delegatskim sistemom, hišnimi sveti, uličnimi zbori in podobnimi oblikami v takšni skupnosti ne more zaživeti, niti se ne more uresničevati načelo neposrednega izražanja hotenj in interesov krajanov. Rešitev vidijo v Vodovodnem stolpu v skupnosti krajevnih skupnosti oz. v nekaj samostojnih samoupravnih celicah. Hkrati so poudarili, da gradnja novega družbenega doma ne sme zavirati reorganizacije krajevne skupnosti, oz. obratno, da bi po razcepitvi krajevne skupnosti sedanji skupni načrti padli, v vodo.
CZ.
Priprave kasnijo
Preslaba usposobljenost, neaktivnost družbenopolitičnih organizacij, slabo pripravljene javne razprave in zapiranje izdelave planov v ozki krog ovirajo pravočasno in kakovostno pripravo planskih dokumentov
SKOFJA LOKA — Priprava dokumentov za izdelavo novega srednjeročnega plana v škofjeloški občini kasni, so ugotovili na ponedeljkovi seji predsedstev družbenopolitičnih organizacij in koordinacijskega odbora za planiranje. Kasnijo tako delovne oziroma temeljne organizacije kot krajevne skupnosti. Nekatere niti razvojnih možnosti še niso pripravile. Zato so se dogovorili, da morajo vse dokumente, potrebne za usklajevanje in sklepanje samoupravnih sporazumov, nosilci planiranja pripraviti v prvih mesecih prihodnjega leta.
Vzroke za kasnitev je pri krajevnih skupnostih potrebno iskati predvsem v preslabi usposobljenosti krajanov, zato je SZDL že pred približno dvema mesecema zadolžila oddelek za planiranje pri občinski skupščini za strokovno pomoč, vendar do sedaj krajevne skupnosti od tega niso kaj prida imele. V temeljnih organizacijah pa strokovnjaki so, vendar pa premalo sodelujeta sindikat in ZK, ki se še vedno marsikje obnašata, kot bi imeli preveč časa.
Ugotovili so tudi, da se planski dokumenti sprejemajo v preozkem krogu, prepogosto tudi le na ravni delovne organizacije. Vse premalo je javnih razprav in veliko premalo so v planiranje vključene temeljne organizacije. Krajevne skupnosti in temeljne organizacije pri izdelavi planskih dokumentov sodelujejo le tam, kjer je sodelovanje bilo že do sedaj dobro, drugod pa sodelovanja spioh ni. Dobre, skupne plane bodo tako lahko naredili v Žireh in Železnikih, drugod pa vsak pozna le svoje želje, potrebe in možnosti.
V sedanjem srednjeročnem obdobju, kot je znano, nismo znali omejiti zaposlovanja. Tudi za prihodnje srednjeročno obdobje imajo marsikje še zelo velike želje po večanju proizvodnje na račun večjega števila delavcev. Tudi .škofjeloške temeljne organizacije pri tem niso izjema. Zato menijo, da bo potrebno izdelati hkrati z novim srednjeročnim planom tudi ostre omejevajne ukrepe, ki bodo onemogočali prevelike apetite po zaposlovanju. L.Bogataj
Novost: komiteji
Odlok o občinskih upravnih organih in strokovnih službah bo prispeval k boljšemu delu, organizaciji in učinkovitosti občinskih upravnih organov in strokovnih služb
— Glavna novost komiteji kot kolegijski upravni organi
— Razprava o novi organiziranosti uprave rta decembrski
seji skupščine
kon
Osnutek resolucije za leto 1980
Smerokaz razvoja
Družbeni proizvod naj bi se povečal za 5 do 6 odstotkov, izvoz najmanj za 10, uvoz največ za 3 in zaposlovanje za 2 odstotka — V razvojnih programih je potrebno upoštevati rudnik urana
število zaposlenih naj bi poraslo za 2 odstotka s tem, da Industrija ne bo povečevala števila zaposlenih, med 6 in 7 odstotki pa naj bi pove-
bbraževanje delegatov za boljše odločanje
j
Kranj — Delegati kranjske občinske skupščine bodo že na decembrskem zasedanju sklepali o odloku o občinskih upravnih organih in strokovnih službah družbenopolitične skupnosti. Gre za pomemben dokument, ki ga terjata zvezni zakon o temeljih sistema državne uprave, zveznem izvršnem svetu in zveznih upravnih organih ter republiški za
Vi občini so letos izvedli že dve obliki izobraževa->.!egatov, trenutno pa potekajo seminarji za delegate "ajevnih skupnosti — Široko zasnovan program druž-)m izobraževanj a — Čimprej najti primerne prostore
m - Družbeno izobraževanje
f_JWrfmi oblika usposabljanja iJNjtoh ljudi in občanov, še zlasti JKW, ki naj bi čim bolje oprav-mioupravne naloge tako jah združenega dela kot samoupravnih interes-tih. so izobraževanje dele-organizira in vodi de-rza, razdelili v štiri skuti izpeljali že letos spo-delegate združenega de-rj resnih skupnostih. V enain-Tmuh dvodnevnih seminarjih se |)5Hac^raževania udeležilo 539 dele-jB** '/i 767 povabljenih, torej •jH** /0 r/istotkov. Ti so v anketi m/ii, ocenili uspešnost seminar-/o tem in predavateljev. VMI se je izteklo tudi izobra-"> delegatov v zboru združe-'•> *ia skupščine občine Tržič, * t delavska univerza pripra->r/ij>ra. Program, ki je sicer začrtan v vsej republiki, so JV^li ie z nekaterimi aktualni-1u«J^mi kot je na primer druž-hiranje. Žal se je te oblike 0/a'/'&vaflja udeležilo le 144 dele-^Mfr'mmi 58 odstotkov. Vzrok ^M' zanimanju, pač pa predvsem tfm&M obremenjenosti z delom.
kimajo največ posluha za ^v/E^banje delegatov v Peku in ^M*'« v nekaterih manjših deiov-:i» /pnizacijah in skupnostih, jB*flP ko je udeležba že po pra-.^Tajtlabia iz terciarnih dejav-I'jV w je obrti, trgovine in go-
<JmWMpoteka izobraževanje de-»Bkrajevnih skupnosti, zdru-
ženo za delegate v samoupravnih interesnih skupnostih in v zboru krajevnih skupnosti. Predvidenih je bi-io sedem do osem seminarjev, vendar je udeležba neverjetno skromna.
Seveda pa program družbenega izobraževanja v tržiški občini ne zajema zgolj usposabljanja delegatov. Vsebuje okrog tisoč izobraževalnih ur v petdesetih različnih oblikah. Tu so mišljena neprestana usposabljanja vodstev osnovnih organizacij zveze komunistov, sindikata in mladine, še posebej pa seminarji za člane potrošniških in poravnalnih svetov. Vključena je tudi občinska partijska politična šola, dopisna šola marksizma, razna predavanja o jugoslovanskem in mednarodnem političnem in gospodarskem položaju in podobno.
S prvim januarjem prihodnjega leta, ko naj bi v občini zaživel klub samoupravi javcev, bo družbeno izobraževanje steklo prek niega, čeprav ga bo še naprej vodila delavska univerza. Klub bo z različnimi predavanji, okroglimi mizami in problemskimi konferencami posegal v najaktualnejša vprašanja združenega dela. Prostor bo za nekaj časa dobil v domu družbenih dejavnosti, vendar bo treba čimprej razmišljati o trajni rešitvi. Najspre-jemljivejši bi bil predlog Zavoda za kulturo in izobraževanje, naj bi v letu 1982 obnovili nekdanjo posebno osnovno Šolo, ki že nekaj let propada. V njej so štiri učilnice, primerne za izobraževanje, priročno knjižnico za delegate in celo dejavnost kluba samoupravi javcev.
H. Jelovčan
o sistemu državne uprave, izvršnem svetu skupščine SRS in re publiških upravnih organih. Kranjski izvršni svet je o osnutku odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah razpravljal v torek in zadolžil svoje pristojne organe, naj osnutek dopolnejo do ene prihodnjih sej izvršnega sveta.
Cilj odloka je zboljšati in bolje organizirati delo upravnih organov skupščine in strokovnih služb, preprečevati dvo ali večtirnost dela in oblikovati upravo ter strokovne službe na ravni, kar je v interesu delovnih ljudi in občanov. Glavna novost so komiteji kot kolektivni upravni organi, ki bodo lažje sodelovali in usklajevali svoje delo z izvršnim svetom, skupščino, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organi ter organizacijami. Pristojnosti enega in drugega bodo jasneje razdeljene. Sestava komitejev naj bi bila stalna, predvsem pa teh organov ne gre enačiti z družbenimi sveti, ki so predvsem oblika demokratične priprave družbeno pomembne odločitve. Kranjski izvršni svet meni, da bi kazalo oblikovati štiri komiteje za planiranje, gospodarstvo, preskrbo, urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, za družbene dejavnosti in problematiko borcev in vojaških invalidov ter finance.
Prav tako v kranjski občini ne vidijo razloga za ukinitev sekretariata izvršnega sveta. Se bolje ga kaže organizirati, saj bo njegov pomen v izpopolnjeni organizaciji upravnih organov in" strokovnih služb, kar ne, sme bistveno povečati števila zaposlenih, vedno večji.
J. Košnjek
Neodgovornost osnovnih organizacij
SKOFJA LOKA — V začetku oktobra se je začela dopisna šola marksizma — oblika izobraževanja komunistov — ki jo pripravlja medobčinsko študijsko središče. Za šolo so osnovne organizacije evidentirale 21 komunistov, šolo pa jih obiskuje veliko manj. To kaže na eni strani na neresno evidentirah je v osnovnih organizacijah, kot tudi na neresnost članov ZK. Tisti, ki pa šolo redno obiskujejo, zelo resno študirajo, čeprav je študij precej naporen. L. B.
Več i i izvoz in racionalno omejevanje uvoza, hitrejše preraščanje kreditnih in kupoprodajnih odnosov v dohodkovne povezave ter združevanje dela in sredstev, večja produktivnost in boljša organizacija dela, delitev po delu in boljše planiranje moralo biti osnovna izhodišča za obnašanje v prihodu Jem letu, so poudarili na torkovi seli izvršnega sveta občinske skunščlne Škoffa Loka. ko so razora vil al i o osnutku resolucije za orihodnle leto.
Nobenega dvoma ni. da bo 1.1980 še zaostrilo pogoje gospodarjenja, zato bo potrebnih veliko naporov, da bo predvidena rast družbenega proizvoda, novečala na i bi se od 5 do 6 odstotkov, tudi dosežena. Doseči na jo bo moč le s novečaniem prodale na tuie in z večjim deležem produktivnosti v prirastu družbenega proizvoda. Investicijska vlaganja v osnovna sredstva naj bi bila večja za 6 odstotkov. Ker so kreditne možnosti majhne, bo prednost dana združevanju sredstev in sovla-ganlu. Prednost pa bodo imele naložbe, za katere se denar zbira s samoprispevkom, družbeni objekti, obiektl ln nanrave stanovanjske in komunalne Infrastrukture, objekti in oprema, ki se financira na podlagi sovlaganj in objekti, ki jih načrtujejo krajevne skupnosti.
Posebno prednost bodo imele naložbe v kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in storitveno obrt. V in-dustriil pa imata absolutno prioriteto izgradnja obrata predelave mesa v MIG TOZD Mesoizdelki, nakup prostorov TOZD Trgovine Jelovice in Gradisa. Vse druge investicije v industrijo, ki bodo uresničene prihodnje leto, pa so namenjene modernizaciji proizvodnje in bodo lahko pomembno povečale izvoz, ki naj bi se povečal za najmanj 10 odstotkov, uvoz pa naj bi porastel največ za 3 odstotke.
čali število delavcev le v trgovini, gostinstvu, obrti in osebnih storitvah. Skupaj bi lahko prihodnje leto zaposlili nekaj manj kot 300 delavcev. Ob tem pa so na izvršnem svetu opozorili, da bo v planih za prihodnje leto že nujno potrebno upoštevati izgradnjo rudnika urana, ki bo zaposlil leta 1980 okoli 100 delavcev. Se pravi, da potem predvidena 2-odstotna rast ni realna in bi kazalo predvideti 3-odstotno rast zaposlenosti v celoti.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti pa bodo prihodnje leto uresničevale konec lanskega leta sprejete programe. Računajo, da bodo zato potrebovale prihodnje leto približno 360 milijonov dinarjev.
Ker je osnutek resolucije narejen na podlagi možnosti in predvidevanj delovnih organizacij in analize dosedanjega razvoja v občini, je še kako pomembno, da v favni razpravi, ki se bo začela v drugi polovici meseca, svoje rečejo tudi delovni kolektivi.
L. Bogataj
Programsko-
volilne konference
SKOFJA LOKA — V osnovnih organizacijah ZK pretekli in ta mesec potekajo programsko-volilne konference. Vodstva osnovnih organizacij so evidentirali že prej in je soglasje k izvolitvi novih sekretarjev že dala komisija za organiziranost in razvoj ter kadrovska vprašanja pri komiteju, konference bodo končane do konca novembra.     L. B.
Demokratizacija vodenja
Radovljica — V razpravah, ki so bile oktobra v osnovnih sindikalnih organizacijah v radovljiški občini o izhodiščih Zveze sindikatov Slovenije o demokratizaciji odnosov in krepitvi kolektivnega vodenja in odgovornosti so člani sindikata menili, da bo potrebno dosti bolj poskrbeti za redno izobraževanje in usposabljanje vseh sindikalnih delavcev. Prevladalo je mnenje, da naj   tudi   v   prihodnje mandatna doba predsednikov in članov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ostane dve leti. S takšnimi stališči je soglašal tudi občinski svet Zveze sindikatov Radovljica, ki je na zadnji seji ocenil potek javnih razprav in med drugim ugotovil, da bi morali doseči večjo aktivnost sindikatov v krajenih skupnostih. Člani sveta so se zavzeli za predlog, da bi tudi v občinskem sindikalnem vodstvu  trajala man-
matna doba dve leti, ker bi krajša' doba povzročila veliko kadrovskih težav. Enoletni mandat bi bil možen le, če bi izvoljenim zagotovili, da se po enem letu spet vrnejo v organizacije združenega dela na opravljanje istih delovnih nalog kot so jih imeli prej.
Za večjo učinkovitost naj bi se oblikovala stalna in občasna delovna telesa, v katera bi bili vključeni tudi komunisti, strokovni delavci in mladina, ki bi nudili pomoč pri uresničevanju nalog sindikalnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela in v organizacijah združenega dela.
Občinski svet se je zavzel za postopno ustanavljanje koordinacijskih odborov osnovnih sindikalnih organizacij in organov krajevnih skupnosti. Predlagali so, da bi takšen odbor najprej ustanovili v krajevni skupnosti Lesce.
G L, A S 4. STRAN
V Savi Kranj delajo brez zastojev
r
Napeta izvozna dirka
Kranjski Savi še ni zmanjkalo uvoženih surovin, od katerih je še močno odvisna — Z močno povečanim izvozom pridobivajo nove devizne pravice, vendar pa je konec tega in začetek prihodnjega leta še kaj negotov — Zapoznela vlaganja v domačo industrijo surovin pa bodo zmanjšala veliko uvozno odvisnost šele čez nekaj let
Potem ko je v začetku letošnje jeseni ob na pol praznih skladiščih surovin kranjski Savi, tovarni gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, že skoraj grozila ustavitev strojev, so si vsi skupaj konec oktobra lahko oddahnili: do najhujšega ni prišlo. Toda oddahnili so si lahko le na pol: zaloge surovin v skladiščih so minimalne in napovedi o preskrbi so za november in december še zelo »oblačne«.
Resne težave zaradi uvoženih surovin za Savino proizvodnjo so pač dobro znane, ukrepi za zmanjševanje uvoza in s tem reševanje naše devizne bilance pa so prizadele še marsikatero    drugo organizacijo združenega dela. Sava pa je zaradi tega, ker uvaža okoli 60 odstotkov svojega potrebnega reprodukcijskega materiala prav s konvertibilnega področja, v sedanjih ostrih pogojih prav gotovo v nezavidljivem položaju. Letošnji uvoz je celo za četrtino več i i od lanskega predvsem zaradi večjega obsega proizvodnje, da ne omenjamo niti tega. da je uvoz letos še »dražji« zaradi nenehnega povečevanja cen naftnih derivatov in s tem tudi reprodukcijskih materialov. Da bi kar najbolj lovili uvoz z izvozom, so v Savi zadnje mesece napeli vse sile, da bi z ve-Ifkim povečanjem prodaje na tuja tržišča zagotovili za nakup surovin potrebne devize. »V devetih mesecih letošnjega leta smo kar za 45 odstotkov povečali izvoz v primerjavi z lanskim in načrtovanega presegli za četrtino.« pravi inž. Janez Bohorič, direktor delovne organizacije Sava. »če bomo še naprej tako povečevali izvoz naših izdelkov, bomo lahko konec leta dosegli 50 odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. Bolj kot smo se letos zagnali v izvoz, se pravzaprav ne da, saj bi lahko zaradi tega občutili še drugačne posledice.«
Deloma se te že kažejo: na domaČem trgu je namreč vse manj avtomobilskih gum, izdelanih v Savi, izgubiti delež na domačem trgu pa seveda ni enostavna stvar. Že lani je bilo polovico jugoslovanskega izvoza gum z oznako Save, letos pa bo delež verjetno dosti večji. Seveda to ne pomeni že tudi novih problemov za naše avtomobilske tovarne, s katerimi ima Sava pogodbo o dobavi avtomobilskih gum, vendar pa v Savi ocenjujejo stanje že kar blizu kritičnega. Ker morajo zagotoviti dovolj gum za T AS, IMV in TAM, se-
veda ostaja za prodajo v trgovinah kaj pičla ponudba, dosti manjša od povpraševanja. Kaže, da bo Sava letos izvozila kar polovico svoje proizvodnje velopnevmatik in le nekaj manj potniških avtomobilskih gum. Drugo leto se utegne kupcem pogosteje dogajati, da bodo zaman v trgovinah povpraševali po Savinih gumah, saj jih bo zaradi prav gotovo tako velike, če ne še večje usmeritve v izvoz, na domačem trgu še manj kot letos — okoli 500.000. Vprašanje je seveda, če bodo ostali jugoslovanski proizvajalci gum lahko zadostili povpraševanju na domačem trgu, saj so podobno kot kranjska Sava v položaju, ko morajo prav tako veliko izvažati. Verjetno nihče od proizvajalcev ne bi želel, da bi morali Jugoslovani gume kupovati izven meja, zanje odštevati devize, vendar pa so trenutne razmere take, da so si v recept za rešitev iz sedanjih zagat lahko zapisali le »večji izvoz« in to zdravilo jemljejo v povečanih dozah.
čez plan pa ne poskakujejo le številke o izvozu, pač pa podatki za devet mesecev letošnjega leta beležijo tudi povečanje fizičnega obsega proizvodnje kot tudi vrednostnega, produktivnost se je od lani povečala za 3,6 odstotka, prodaja pa kar za 29 odstotkov. Vendar pa še tako razgreti stroji in velika prizadevnost celotnega kolektiva — vsi tozdi so v tričetrtletju dobro gospodarili — ne zagotavljajo tudi vedno najboljši končni finančni učinek: visok porast cen surovin, nižja cena izvoznih izdelkov, porast stroškov poslovanja ne nazadnje tudi zaradi pomanjkanja delavcev, so od dobrih dveh milijard novih din celotnega prihodka oklestili ostanek dohodka na nizkih 19 milijonov novih din.
»Naša sedanja akumulativnost, ki se suče tam okoli 2 odstotkov, je za sedaj premalo, da bi se lahko bolj pogumno vključili v izgradnjo lastne surovinske baze, čeprav bi glede na našo dinamično rast proizvodnje tudi po 10 odstotkov v zadnjih štirih, petih letih lahko to pričakovali. Nenormalno divjanje cen surovin, ki jih moramo sedaj kupovati na zunanjih trgih so nam samo v letošnjih devetih mesecih odnesle 120 milijonov novih din, kar seveda z navijanjem cen naših izdelkov nikakor ni mogoče ujeti, saj se cene naših izdelkov dvigajo počasneje kot cene izdelkov ostale industrije,« pravi inž. Bohorič.
Kajpada v Savi dobro vedo, da bo treba v prihodnjih letih večino surovin za svoje izdelke dobiti na domačem trgu, seveda pa bo to prehodno obdobje, dokler ne bo mogoče najti doma surovin za takšno proizvodnjo, ki temelji na uvoženih surovinah, primerno težko. Pred letom 1983 verjetno še ne bo domačega sintetičnega kavčuka, domači dobavitelj saj iz Kutine ima težave, projekti za tovarno mehčal so že gotovi, prav tako proiekt tekleni kord. za katerega pa je jasno gotovo le, da ga v Kranju ne bo. Ob takšnih predvidevanjih pa je seveda jasno, da na domačem trgu ne bo dovoli surovin za gumarsko in: dustrijo že jutri niti ne čez leto ah dve realna pričakovanja so tam nekje sredi naslednjega srednjeročnega obdobja. Seveda tem načrtom, razen tega bo verjetno zraslo še nekaj manjših, ne bo potrebna le vsa moralna podpora tako Save kot tudi ostalih proizvaialcev gumijevih in kemijskih izdelkov, pač pa tudi sovlagania v to zdaj tako potrebno in preveč dolgo zapostavljeno mdu-striio surovin.
V Savi pa so že pohiteli tudi z drugačnimi ukreni: iščeio načine zmanjševanja stroškov, pnpravliaio sporazume za popravke cen in načrtujejo izvoz na dolgoročnih osnovah prizadevali pa si bodo kamrvk preko delegatov vplivati na izdelavo takšnega samoupravnega sporazuma s skupnostjo za ekonomske odnose s tuiino, ki bi prinašal manj problemov in izgube časa, ki bi ga prav lahko koristneje uporabili za razvojne programe in boljše gospodarjenje sploh. „
Pred dejanji zastane korak
Zadnje mesece smo bili priča številnim razpravam o kmetijstvu, živilstvu ln proizvodnji hrane. O tem so razpravljali najvišji predstavniki republiškega in zveznega družbenopolitičnega življenja, ta problematika na je bila prav tako na dnevnem redu zasedanj Zadružne zveze Slovenije m Jugoslavije. Slišali smo obilo ugotovitev o slabostih. Veliko je bilo kritičnosti in tudi samokritičnosti, kar je pravilno, premalo na je bilo resnih in dobro pripravljenih predlogov in ukrepov za rešitve in premagovanje slabosti. Prepočasi se rojevajo načini preseganja že leta znanih slabosti. Kaže, da nam v naf odločilnejšlh trenutkih, pred dejanji, zastane korak. Vzporedno, in to je najbolj zaskrbljujoče, pa se gomili (o težave v živinorell. pri prireji mesa in v proizvodnji mleka ter kmetijskih reprodukcijskih materialov. Pesem se ponavlja iz leta v leto, čeprav primerov xa zgled ne manjka, le preradi zamižimo pred njimi Marsikoga se je že lotilo malodušje, pojavlja pa se tudi že pesimizem in prepričani«, da so težave res nepremagljive. V takšnem prenričanju je skrito škodljivo omahovanje in navidezna nemoč reševati probleme, četudi so leti že dobili nezaželjene razsežnosti. V takšnem položaju se je znašlo naše kmetijstvo. Mnogi temu pravijo začarani krog, za katerega menda ne vemo, kje ga presekati.
Vendar prav pri kmetijstvu to ne bi smelo biti problematično. Le prah bi kazalo obrisati z listov, popisanih s skleni hi stališči o kmetijstvu, sprejetih v Zvezi komunistov, socialistični zvezi, skupščinskih organih in na drugih ravneh. Veliko je tega in načini premagovanja sedanjih težav v kmetijstvu se grmadijo tudi zaradi tega, ker odnehamo in kasnimo pred najzahtevnejšim v vsaki družbeni akciji — uresničevanjem zapisanega.
Največ vzrokov za sedanje tegobe kmetijstva in pridelovanja hrane nasploh tiči v neuresničevanju in tudi nerazumevanju tolikokrat Izrečenega in zapisanega načela o združevanju dela, sredstev in zemlje ter o zadružništvu. Zmoto razglaša tisti. Id venomer le ponavlja v praksi že ovrženo tezo, da kmet nI pristaš takšnega združevanja na enakopravni soudeležbi pri ustvarjanju in delitvi dohodka. Praktični primeri kažejo, da je kmet voljan poslušati in sprejemati argumentirane predloge, ki njemu in družni ter njegovi zadružni organizaciji prinašajo večji dohodek, zagotavljajo sprejemljive cene, omogočajo racionalnejše delo in zagotavljalo več i o socialno varnost. Sama zadružna organizacija temu ne more biti kos. Prav lahko pa uresniči svoje poslanstvo, če stori korak dlje hi se poveže predvsem s trgovino in predelavo. Ob takšni organiziranosti pa nI več mogoče govoriti o začaranem krogu, za katerega ne vemo. kie ga presekati. Takšna organiziranost je veriga z znanim začetkom ln koncem, v kateri ima vsak od členov svoje naloge ln pravice.
J. Košnjek
■vodnja umetnega usnja v Savi je dokaj odvisna od uvoza kemi
Tudi protz
kalii. — Foto: D. Dolenc
Prenovljeni obrat družbene prehrane v Verigi
Lesce — V največji delovni nizaciji radovljiške občine, v Ven-gi, bodo še ta mesec odprli za obt> i tovanje prenovljeni obrat družbene prehrane. Zmogljivost kuhinjei bo povečana od prejšnjih 450 n»l okoli 1500 obrokov dnevno. V pt* urejeni jedilnici pa bodo pridobi; od prejšnjih 140 na novo še 40 sm dežev. V objektu bo tudi no\o pri-i ročno skladišče, pripravljalnica * lenjave, prostor za obdelavo mesa,-delikatesni oddelek in pomivalr posode. Obnovljeni obrat bo zadki voljil potrebe prehrane delavcev a okoli deset let, zato že zdaj nacrtaj jejo izgradnjo sodobnega in večje objekta, ki bo ustrezal v prii vsem merilom in predpisom dr bene prehrane.
JR
NA DELOVNEM MESTU
Leta 1955 se je prišel učit za avtomehanika še k staremu Agro-servisu na Labore. Po vojaščini se je specializiral za popravila moskvičev in vseh drugih avtomobilov ruske proizvodnje. Zdaj pa je že deset let pri tehničnih servisih.
V dveh izmenah delajo po trije. Od šestih zjutraj do devetih zvečer. Skoraj jim ne zmanjka dela. Zdaj se pozna le ob torkih in četrtkih, je pa zato ostale dneve večji naval. Najhujši so pomladanski meseci. Takrat poprečno na mesec pregledajo kar 2000 vozil. Pred desetimi leti, ko je začel, pravi, da je bilo to poprečje okrog 1300 do 1400, pa je potem precejšnjo težo dela prevzel tudi kranjski AMD, sicer bi bilo zdaj še veliko huje.
Pri vsakem avtomobilu pregledajo volan in njegov mehanizem, kolesne ležaje na obeh premah, gume, karoserijo in nosilne dele ocenijo po zunanjem videzu, ugotavljajo gretje in zračnost avtomobila, ropot na izpušni cevi, pregledajo vetrobranska ste-
kla, vse luči, višino zasenčenih luči, ugotavljajo koncentracijo izpušnih plinov in pregledajo, če je v avtu vsa predpisana oprema.
Pri vseh pa najbolj pazijo na zavore, kretni mehanizem, luči, gume in spodnji ustroj avtomobila. In zelo strogi so. Aprila, na primer, so od 1712 pregledanih osebnih avtomobilov izvrgli kar 668. Našteli so 116 napak na kret-nem mehanizmu, 347 na zavorah, 419 na razsvetljavi, 257 na spodnjem ustroju in 96 na gumah. Pri pregledu tovornjakov ugotavljajo, da je manj napak na vozilih družbenega sektorja, ker imajo ti že domačo kontrolo, več jih je pa pri privatnikih.
»Pa se da, da bi nekomu dali potrdilo o tehničnem pregledu, s tem, da bi obljubil, da bo že jutri, na primer, zamenjal gume?«
»Ne, ne gre tako,« se smeje Tine. »Ta bi se zagotovo še eno leto vozil z istimi gumami. Ali je vozilo dobro, ali pa ni. In če je ob prvem pregledu izvrženo, ima lastnik tri dni časa, da ga popravi. In če pri ponovnem pregledu še ni v redu, naredimo zapisnik,
Tine Oblak — kontrolor tehničnih pregledov pri Alpetouru
avto gre ponovno v popravilo in tako naprej. Toda, dogaja se nam, da pripelje lastnik vozilo nazaj čez tri dni in pripoveduje koliko je plačal za to in to popravilo, mi pa ugotavljamo, da se nihče niti dotaknil ni avta. Ali pa ti samo za tehnični pregled zamenjajo gume. Za pet minut. Sam sem jih našel, ko so kar za našo delavnico montirali prijateljeve gume na avto, ki je bil malo prej izvržen. So pa tudi taki, ki letaio od servisa do servisa m poskušajo, kje bodo .prišli skozi. Smo naleteli tudi na nekoga, ki je imel že pet pregledov za sabo...
Z našega pregleda mora iti avto tehnično v redu, kajti, če se kmalu zatem zgodi kakršna koli nesreča zaradi nepravilnosti na avtomobilu, ki bi jo mi morali opaziti in zahtevati popravilo, odgovarjamo. Kdo bo pa danes nosil tolikšno odgovornost? In ne razumem ljudi, da lahko goljufajo, kot na primer ta z guma: mi. Saj vendar goljufajo sami sebe. Če jih po naključju ne ustavi miličnik in jim odvzame dovoljenja, *se bodo pač vozili z izrabljenimi gumami in le malo mokra, gladka cesta naj bo, pa pri zaviranju ne bodo prijele.«
Za delovne pogoje se fantje ne pritožujejo. Zdajle bo sicer napočil mraz in bo pri delu zeblo, prepih bo. Pa so že vajeni. Mogoče bi bilo dobro, da bi imeli v vratih zračno zaveso. V načrtu imajo še eno stezo za tehnične preglede. Morda bo takrat bolje urejeno. Sicer se pa nobenega dela ne ustrašijo: navajeni so umazanije, za svoje delo imajo vse potrebne pripomočke, z ljudmi pa ne bo nikoli nič drugače. Se naprej bodo trdili svoje, poskušali to in ono, Tine in njegovi fantje pa bodo povedali in zapisali svoie. Pri delu namreč vodijo tudi posebno evidenco pregledanega avtomobila in jo hranijo tri leta. Za vsak primer.
D. Dolenc
IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ
plamen
kropa
ZASTOJI V PROIZVODNJI
KROPA — Količinska proizvodnja septembra odstopa od planiranih obveznosti za 5 odstotkov. Rezultati so precej boljši v primerjavi z avgustom, toda proizvodnja bi bila lahko višja, če ne bi bilo nepredvidenih zastojev med mesecem. Delovna organizacija Plamen lz Krope Je letos zabeležila dobre poslovne rezultate ln tudi predvidevanja do konca leta so obetavna.
SAMOUPRAVNO
SPORAZUMEVANJE
MURKE
LESCE — Do zdaj Je sporazum o trajnem poslovnem lovanju na osnovah skupnega pi ka in skupnega dohodka podpisalo B proizvodnih organizacij združenep a* I la, od tega 41 s področja tekstih, 8' s področja pohištva, S s področja te*, nike In 6 s področja živil. Iz Sloreaije Je «2 podpisnic, iz Hrvatske U ta «] Srbije 2. Poleg osnovnega sporama*. Je Murka sklenila tudi nekatere upravne sporazume na pobudo prab vodnih organizacij.
Iskra Elektromehanika Kranj
TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava 124
po sklepu komisije za delovna razmerja in delitev OD razglaša prosta dela in naloge
1. DVEH VRATARJEV — ČUVAJEV
Pogoj:
— dokončana osnovna šola,
— odslužen vojaški rok.
2. PRIUČENEGA DELAVCA NA JLINIJI ŽIČNIH OBLIK
Pogoj:
— dokončana osnovna šola,
— odslužen vojaški rok,
— I leto delovnih izkušenj. Obenem vabimo k sodelovanju:
— ELEKTROTEHNIKE, šibki tok
— RTV mehanike,
— TK mehanike
ki bi bili pripravljeni opravljati prosta dela ln naloge v tehnični kontroli.
Vsi interesenti naj oddajo prošnje o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj. TOZD Tovarna telefonskih enot, 64273 Blejska Dobrava 124.
njska »Afera« na televiziji
:a je posnela  lan s novega gledališča — -likov — Delovni urn drame več
- Konec oktobra je liub-:<viziia posnela lanskoletni« predstavo kraniskega ; Mero Primoža Kozaka, zadnjih osmih letih že četrta« predstave Prešernove-kar seveda samo potr-4uokvaliteto gledališča ozi-7-tiicnih igralcev. Celotna ; .iogija o Kreflih je bila pzijski medij adaptirana, t N direktno, brez posebne k posneli v ljubljanskih % Televizijski realizator pred-I -ežiser uprizoritve Janez
cdbor Muzejskega društva m je konec preteklega g"Wkal muzejski odbor Pla-^društva Dovje-Mojstrana z »«,da utrdi medsebojno so-predvsem pri postavitvi * muzejske zbirke v Moj-hpvora, ki je bil v Aljaževi v Vratih, so se udeležili: I Dovje-Mojstrana Branko
koletno najboljšo predstavo Nova premiera kranjskih gle-ik do konea Tedna slovenske kot natrpan
Tik pred premiero pa je uprizoritev Beckettove tragikomedije Čakajoč na ijouota, ki jo kranjski ansambel pripravlja z režiserjem Francetom Jamnikom.. Po uspeli uprizoritvi Kroetzovega Odstrela z ljubljansko Dramo je to že letošnja druga predstava kranjskega gledališča.
Do konca letošnjega leta pa so v načrtu še naslednje uprizoritve: v začetku decembra krstna uprizoritev Mrakove himnične tragedije Van Goghov Vidov ples, uprizoritev nove lutkovne predstave, krstna uprizoritev Lužanove monodrame Jaz, kmet brez zemlje ter uprizoritev za
anincem in Triglavu muzej?
Repertoar lešemovega tališča Kranj
'AĆDEUEK, 12.11.1979, ob »d: PONEDELJEK. S. tat: »ČAKAJOČ NA GODO-kkmt Prešernovega gle-
B Kranj.
'«8,13.11.1979, ob 19.30 — 'OfcEK, S. Beckett: »ČAKALA GODOTA«. Predstava *YAwa gledališča Kranj. S 14. 11. 1979, ob 19.30 SREDA, S. Beckett: »ČASA GODOTA«. Predstava *w«a gledališča Kranj, m 15.11.1979, ob 19.30 K ČETRTEK, S. Beckett: »J0Ć NA GODOTA«. Pred-frekrnovega gledališča
Ban, predsednik muzejskega odbora Avgust Delavec, član muzejskega odbora Ivan Jenko, predsednik muzejskega društva Skofja Loka Branko Berčič in tajnik društva Skofja Loka Andrej Pavlovec ter več odbornikov obeh društev.
Ločani so si pred prihodom v Vrata ogledali pod strokovnim vodstvom dr. Ceneta Avguština prenovo pročelij v Radovljici in Čebelarski muzej, v Vratih pa so se poklonili spominu partizanom — gornikom. Učenci osnovne šole iz Mojstrane so ob tej priliki pripravili krajši kulturni program, v zahvalo pa jim je muzejsko društvo Skofja Loka poklonilo knjigi prof. Blanine in dr. Blaznika.
Najprej so se seznanili z delom obeh društev. Avgust Delavec je povedal, kaj so že naredili za muzejsko zbirko, opisal težave, ki jih imajo s prostori, profesor Planina pa je opisal začetke muzejskega društva v Skofji Loki. Potem pa so se pogovarjali o muzealskih prizadevanjih v jeseniški občini, kjer že obstaja Železarski muzej in Muzej delavskega gibanja, razmišljali pa so že tudi o muzeju zgodovine smučarskih poletov, smučarskem muzeju in še nekaterih drugih zbirkah.
Prav zato se morajo v Mojstrani odločiti: ali naj bo njihov muzej krajevnega značaja ali pa nai se preusmeri v specialno muzejsko zbirko. V Mojstrani se nagibajo k slednji, saj je znano, da je Mojstrana veliko doprinesla k razvoju slovenskega planinstva. Zbirko bi kazalo navezati še na Triglavski narodni
Eark in bi tako obiskovalci lahko olje spoznali tudi triglavsko pogorje. Ap
i M
>H KNJIGA ZA PREDŠOLSKEGA OTROKA — Ob 10. obletnici "h ;ta Vzgojnovarstveni zavod  in knjigarna Mladinska knjiga I opravila razstavo  Primerna   knjiga za predšolskega otroka, ftmtila tudi mednarodnemu letu otroka. Razstava v vrtcu bo > /n, in sicer od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Ob tem je bilo •> uii zanimivo srečanje z ustvarjalci knjig za otroke. Za »okroglo i, z predstavili Marjanca   Iemec-Dožič, Božo Kos, Miha Mate '■; - Foto: F. Perdan
KONCERT SAMOSPEVOV IN DUETOV
Kril Loka — V ponedeljek,  12. novembra, ob 19. uri bodo v <.< kapeli prvič v  letošnjem   ciklu komornih koncertov na varnospevi in dueti.  Ljubljanska koncertna pevca, sopra-Iflmi Bratuž-Kacjan in basist Jože Stabej, bosta ob sprem-lajjfkf Tatjane Sporar-Bratuž   izvedla samospeve skladate-MHtli Beethovna, Schuberta, Ipavca in Musorgskega, mednje m .plctla po en Mozartov in Pergolesijev duet. Škofjeloškim mm komorne glasbe se torej obeta prijetna popestritev ko-"'leoncertov, ki so se v manj kot letu dni, odkar je bila obnov-, Hbka kapela, že ustalili  in  si pridobili zvesto občinstvo.
AMATERSKO GLEDALIŠČE   »TONE CUFAR« JESENICE
gOJA, 11. 11. 1979, ob 19.30 J. Kesserlmg: ARZENIK IN STARKI — Gostovanje gledališke skupine Železarne Store fm, 13. 11. 1979, ob 19.30 F. Hadžič: DRŽAVNI LOPOV, Go-Mt Šentjakobskega gledališča Ljubljana
RfeML M, 11. 1979, ob 19.30 H. Kleist: RAZBITI VRC, Igralska 't'% AG »Tone Cufar« Jesenice
'ffRTEK, 15. 11. 1979, ob  19.30 2. Petan: OBTOŽENI VOLK, tolftjc gledalršče skupine Slovensike gimnazije Celovec ^TEK, 16. 11. 1979, ob 19.30 Voranc - Sipek: JUDENBURG, Go-<-* zledališke skupine Železarne Ravne
V)B0TA, 17. 11. 1979, ob 9. uri RECITAL SLOVENSKE MODER-' V»Hka skupina AG »Tone Cufar« Jesenice
h prireditve bodo v okviru IV. srečanja gledaliških skupin SMkJh iekzarn.
otroke. Zanje pripravlja kranjsko gieuaušce iviaio caiovnico, ki ni mogla biti zlobna, predstava bo doži-veia premiero v času novoletnega praznovanja. Koliko otrok bo lan-ko uzivaio v gieuaiišču, pa niti približno ni jasno. Kljub lanskoletnemu »klavrnemu« praznovanju izgleda, da neposredna opozorila gledališča niso kaj prida zalegla... Že decembra in ianuaria pa bodo v gledališču prinravliaii uprizoritev Linhartovega Matička, ki bo premi-ersko predstavi ien na 10. tednu slovenske rtrnme februarja 1980.
Delovni urnik je tako več kot natrpan, saj se celotna gledališka dejavnost odvija le v večernih urah, medtem ko je dvorana v dopoldanskem času prazna in neizkoriščena. Sezonsko prenapet večerni urnik (zgodi se, da so zvečer kar štiri vaje istočasno) bo v bodoče ob taki kadrovski zasedbi v kranjskem gledališču vedno težje izvedljiv. Medtem ko so potrebe po gledališkem dogodku iz leta v leto večje, ostaja kadrovska zasedba nespremenjena že več let. Tako stanje vsekakor ni stimulativno za bodočnost kranjskega gledališča. L M
r
NOVO V KINU
Film, ki nas ob surovi stvarnosti v trenutku prebudi v vrtincu brezumne in strah zbujajoče iluzije. To je Hitchcockov PSY-CHO, ki po nekaj letih spet prihaja na kranjska filmska platna. V prvem delu govori film o prikupni tajnici, v drugem pa nam predstavi nenavadnega mladeniča Normana, ki igra sebe in svojo mrtvo mater hkrati. Obe zgodbi se nenavadno srečujeta in prepletata.
Edinstven in zgodovinski dogodek iz sveta glasbe je zabeležen na filmu. Režiser Martin Scorse-se je posnel poslovilni koncert najslavnejšega estradnega ansambla Združenih držav The Band. Na koncertu so sodelovali Bob
Dylan, Joni Mitchell, Neil Diamond. Neil Young, Van Morri-son, Muddy Waters, Eric Clap-ton, Dr. John, Ronnie Hawkins in Paul Butterfield. Med glasbenimi točkami nastovajočih režiser kaže retrospektivo življenja tega ansambla. Film ima naslov ZADNJI VALČEK.
Potem, ko je osem let preživel v Perzijskem zalivu, Gvido sanja o vrnitvi v rodni Milano in o urarski delavnici. Po pristanku letala poljublja domačo zemljo in niti ne opazi, da so teroristi pobili vse potnike. Novega, drugačnega Mitana se zave šele kasneje, vendar kliub temu sklene, da bo svojo željo — urarsko de-lanico — izpolnil. Bori se proti mafiji, opazuje in doživlja nasilje vseh vrst, dokler se mu končno ne stoli po Perzijskem zalivu. Vendar pa ob histerični prijateljici, ki čaka njegovega otroka, vseeno spozna, da je bodočnost tudi v strašni Italiii. Film MOJA SLABOST ie režirat Luciano Sal-co in prikazuje \ sodobno življenje v velikem italijanskem mestu.
KRALJ MAMIL je pustolovski film. Pripoveduje o skupini izletnikov, deklet in fantov, ki so zaradi okvare ujeti v puščavi Arizone. Slučajno zaidejo v kanjon, skrivališče prekupčevalcev droge. Tako so razen neusmiljeni naravi prepuščeni še hladnokrvnim morilcem ...
Jubilej Delavske univerze
Radovljica — V petek, ^novembra, bo ob 19. uri v avli osnovne sole Antona Tomaža Linharta v Radovljici slovesna proslava ob 20-let-nici Delavske univerze Radovljica. Po slavnostnem govoru bo kulturni program z recitalom poezije neuvrščenih, ki ga bo pripravil Linhartov oder, koncert komornega moškega zbora kulturno umetniškega društva Stane Žagar Kropa ter podelitev plaket in priznanj. Po slavnosti bo tovariško srečanje v večnamenskem prostoru osnovne šole.
D. S.
Ob mesecu knjige
Umetnost je iskanje lepote — Vsako srce jo išče drugje in drugače. Srce, ki je ne išče, je mrtvo — hvala bogu, da je malo takih src. Kajti umetnost ne živi le v razstavah in muzejih, v gledališčih in na koncertih, v zgradbah in v knjigah, temveč prepleta kakor sladka luč, kakor spomin na paradiž vse naše vsakdanje življenje.
I. Cankar
Tudi knjiga budi v človeku stvariteljske sposobnosti, ga spodbuja in razvila v njem občutek odgovornosti. V tem mesecu naj bi se še posebej zavedli njenega pomena in usmerili svoja prizadevanja k cilju, da bi nam pomenila še več, nam napolnjevala življenje in nas iztrgala stehniziranemu svetu.
Nagnjenost h knjigi pa je najlaže pridobiti v zgodnji mladosti. Pri nas izhaja precej knjig. Posebno skrbno je v ,tej knjižni produkciji potrebno izbirati knjige za otroke. Najpogosteje pa prav nekvalitetne slikanice in druge izdaje najdejo najugodnejši prostor na prodajnem pultu.
Pomembno in odgovorno nalogo na poti od založbe do bralca opravljajo knjižnice. Njeni skrbno izbrani knjižni fondi so živa podoba razvoja znanosti in kulture in kot taki nenehno vzgajajo, pomagajo oblikovati lastno mnenje in razvijajo ustvarjalne in kritične sposobnosti ter zmožnosti vrednotenja.
Tako tiskana beseda ostaja posredovalka znanja, idej in informacij. Naša naloga pa je, da še naprej vneto zbujamo zanimanje za dobro knjigo, da bo našla pot k bralcu. V. Konc
»Prava barjanska zemlja«
Ob razstavi del Toneta Lapajneta na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju
V okviru likovnih prireditev, s katerimi se že nekaj časa srečujemo v prostorih Visoke šole za organizacijo dela v Tomšičevi ulici v Kranju, se to pot predstavlja akad. kipar Tone Lapajne iz, Ljubljane. Umetnik, ki ga bolj poznamo po leseni plastiki, za katero je pred nedavnim prejel nagrado Prešernovega sklada, je na razstavi prikazal večjo skupino reliefov vrezanih v raznobarvno barjansko zemljo.
Morda bolj kot predstavitev reliefnih in arhitekturnih značilnosti pokrajine je na razstavi pomembna predstavitev barvne in oblikovne sestave barjanske zemlje, zemlje, na kateri je Tone Lapajne odraščal, tiste zemlje, iz katere je s svojimi otroškimi rokami gnetel prve oblike. V razstavljenem kiparskem ciklu je skrit spomin na prve vtise, ki jih je kipar kot otrok sprejemal na zanj skoraj brezkončnih barjanskih planjavah, tam, kjer se noga vdira v mehko zemljo, kjer s prsti ali palico prikličeš iz nje vse mogoče oblike, kjer barve silijo iz zemlje, jarkov in izpod korenin. Kipar se kot zrel mož bolj kot kdaj zaveda kako je s to zemljo povezan, zato se vrača k njej, jo ogleduje, raziskuje, razvršča po barvah in oblikah, jo oblikuje in nikogar ni, ki bi jo bolje poznal kot on. Vzorci barjanske zemlje so vpeti v okvire »slik«. Na vsakega je pritisnjen pečat njene pristnosti ali znamenje kot dokaz skritih vezi med umetnikom in zemljo.
Likovne igre, ki se pletejo ob mehkih vrezninah reliefa, so prej atributi kot prava oblikovalna nuja, so prej dekoracija s strukturami zemlje prevlečene površine slik kot neka izpovedna vrednota. Zemlja, zdaj črna zdaj siva pa zopet rjava, okrasta ali rdeča, grudasta in pre-
sejana, gladka ali razpokana je tisti element v Lapajnetovem delu, ki je predvsem vreden pozornosti in čaščenja, to je tista zemlja, ki po-uživa in očiščuje vse, kar je v nas slabega, v katere naročju zori človekova moč in upanje.
Cene Avguštin
Ob jubileju jeseniške Svobode
Slavnostna akademija
JESENICE — Delavsko prosvetno društvo Svoboda Tone Cufar z Jesenic praznuje letos 60. obletnico delovanja. Da bi visoki jubilej svoje kulturno prosvetne dejavnosti, ki je bila vedno odraz napredne miselnosti delavstva v železarskem mestu in širšem prostoru, kar najbolj dostojno proslavilo, prireja društvo danes zvečer slavnostno akademijo. Svečanost bo ob 18. uri v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah.
Za nocojšnjo prireditev na Jesenicah so pripravili pester kulturni spored. V njem bodo sodelovali pihalni orkester jeseniških železarjev pod vodstvom Ivana Knifica, ženski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom Milka Skoberneta ter ansambel narodnih plesov in pesmi pri jeseniški Svobodi pod vodstvom Pavla Dimi t rova.
Slavnostno akademijo bodo združili še z enim pomembnim dogodkom. Ob tej priložnosti bodo namreč predstavniki kulturne skupnosti z Jesenic podelili letošnje Cufarjeve plakete tistim občanom, ki so posebno veliko prispevali k razvoju kulturne dejavnosti v jeseniški občini. S. Saje
Druga letošnja premiera kranjskega gledališča
Kranj — Potem, ko je bila prejšnji mesec uspešno uprizorjena skupna predstava ljubljanske Drame m Prešernovega gledališča Kranj Odstrel, bodo v ponedeljek zvečer uprizorili drugo letošnjo premiero. Znamenito tragikomedijo Becketta Čakajoč na Godota, ki so jo pri nas prvič predstavili pred dobrim desetletjem, bo postavil na oder režiser France Jamnik, ki je delo tudi prevedel. Temeljno delo svetovne dramatike   nam   bodo predstavili
kranjski igralci: Tine Oman v vlogi Estragona, Jože Vunšek v vlogi Vla-dimirja, Pozza je kreiral Jože Kavčič, Luckvja Miha Krišelj in Dečka Tomaž Kurat.
Sceno za predstavo je zasnoval Saša Kump, kostum Alenka Bartl, gib Andres Valdes. Kranjskemu občinstvu se obeta izjemno zanimiva predstava, saj sodi v okvir predstav, ki so že v preteklih letih uspešno zarisale pot kranjskega gledališča. m l
V ponedeljek, 12. novembra, ob 19.30 bodo kranjski igralci premiersko uprizorili čakajoč na Godota.
O LAS 6.STRAN
k« !?.*, s. iMuvt    J hA 11
o
o
$vet lep kot mavrica...
r
/O		ljubljanska banka |
■■■PnnHHHMHIII^Hi		
Na dan varčevanja, 31. oktobra, so mlade literate in likovne ustvarjalce povabili v prostore Ljubljanske banke, kler so Hm predstavniki banke podelili zaslužene nagrade. Razstavo njihovih likovnih del pa smo si lahko ogledali v avli Ljubljanske banke TBG na C. JLA.
Urška   Zupane   z   osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici je s svojo risbo »Otroci različnih ras«, ki jih je narisala kar na mavrico, dobesedno zmedla komisijo. Zagotovo se je s svojim delom najbolj živo dotaknila teme. Toda na vprašanje, zakaj je otroke vseh ras in barv postavila prav na mavrico?, Dekle ob srečanju s predstavniki Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske in člani komisije 31. oktobra v Kranju kar molči, zmiguje z rameni in si misli svoje. Vsi ugibamo. Da bi bil svet lep kot mavrica, da bi otrokom vedno sijalo sonce, kot mora, če hoče narediti mavrico, da bi otroci različnih barv, tako kot je mavrica različnih barv,
Otroci gorenjskih osnovnih Sol so pri letošnjem natečaju Liub-lianske banke Temeljne banke Gorenjske tekmovali tudi z literarnimi prispevki. Na razois se je odzvalo 11 osnovnih šol z J2 deli. Tudi tu se ie tema nanašala na mednarodno leto otroka. Oblika izraznosti literarnega prispevka je bila svobodna. Posebna ko misija je ocenila, da so najboljša dela naslednja:
»Prikrajšan otrok«, delo Ankt Jenko, učenke 8. razreda osnovne šole Davorin Jenko Cerklje;
»Sončne in senčne strani mojega otroštva«, ki ga je napisala Tatjana Pangrc, učenka 8. razreda osnovne šole A. T. Linhart iz Radovi j ice in
»Jaz in svet, ki v njem živimo«, razmišljanje o današnjem svetu Mateja Zavrla, učenca 8. razreda osnovne šole Lucijan Seljak iz Kranja.
Vsa dela bomo objavili na naši pionirski strani v nekaj naslednjih številkah GLASA.
Urška Zupane s svojimi otroki vseh barv na mavrici.
Dolgo let zapovrstjo že Ljubljanska banka v Kranju razpisuje natečaje za najboljša likovna in literarna dela med učenci gorenjskih šol. Vedno doslej so bila na temo varčevanja in objavljana v oktobru, mesecu varčevanja. Tokrat je Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske postavila drugačno temo: nanašala se je na mednarodno leto otroka.
Komisija, ki je ocenjevala likovna dela na oktobrskem medšolskem tekmovanju, je imela težko delo. Z dvanajstih osnovnih šol na Gorenjskem so otroci poslali kar 81 del. Precej jih po vsebini ni ustrezalo temi, zato jih je komisija morala zločiti, izbrala pa je tri najboljše, v/si otroci so tekmovali za likovne krožke, v katerih delajo.
Iz likovnega krožka osnovne šole losip Broz-Tito v Predosljah so v najožji izbor prišla dela učenke Ma-
rije Skodlar iz 8. razreda in Tonija Kancilije iz 4. razreda. Marija je naredila zanimive postave iz gline. Vsi učenci v krožku pa so izdelovali tlak v obliki znaka Ljubljanske banke. No, za te svoje človeške po; stave Marija pravi, da je z njimi hotela povedati, da pri nas vsi varčujejo: delavci, kmetje, otroci in odrasli. Pa še to^ otroci so v krožku glino tudi sami žgali. Posebno peč imajo za to.
Toni pa se je v svoji grafiki lotil matere z otroki, ki obirajo, pobirajo in jedo jabolka. Obleke jim je izstrigel iz žaklovine, obraze iz lepenke in potem je odtiskoval. Učinkovite so tudi njegove barve: zelena, rumena, oranžna. Tako zgovorne in dekorativne so, da bi si njegove grafike vsak lahko samo po-želel. Njun mentor likovne vzgoje je tovafišica Teodora Novšak. Na svoja učenca je res lahko ponosna.
Z osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru pa je komisija izbrala
Anica Tomič in Branka Kok ki« risali s tušem.
iz Preddvora sta svoje »Matere z otro-
Kanclija Toni Iz Predoselj s svojimi uspelimi grafikami z mamo, Ja-
L bolkt in otroci_'_
kot najboljše skupinsko delo risbi »Mati z otroki«: Anica Tomič iz 7. razreda je narisala mater, ki reže kruh, otroške ročice pa se stegujejo zaupno k njej. Branka Kok pa je narisala mater z dvema otrokoma, kot bi ju postavila pred fotografski aparat. Njihova oblačila je zrisala do potankosti v drobnih vzorčkih: posebno lepa je materina ruta. S svojima učenkama njuna mentorica za likovni pouk, Metka Bežek, res mora biti zadovoljna.
/O
ljubljanska banka
^lčnv?HThrt"«Je de,<? !?orja FrIca' Emisija zaradi Izredne kvalitete njegove risbe in zamisli res ni mogla mimo.
držah skupaj, bili prijatelji, ali da bi bilo za vse otroke na svetu enako, kot je mavrica na celem svetu enaka, mogično lepa... Kakorkoli ze, njena risbica, ki jo je narisala pod vodstvom mentorja likovne vzgoje tovariša Albina Polajnarja je lepa, simbolična, pove zelo veliko — in tudi nagrajena je.
Ni pa mogla komisija pri pregledu otroških likovnih del tokrat mimo risbe »Ptičeva smrt«, ki sicer ne odgovarja predpisani temi, pa ji je zaradi izredne kvalitete prav tako podelila priznanje. »Ptičeva smrt« je delo Igorja Frica, učenca osnovne šole Simon Jenko iz Kranja, in kot je povedal sam, je s črno tovarno in rdečim ptičem nad njim hotel pokazati na umazanijo v našem okolju: tovarne s svojimi dimniki, ki so na risbi kot roke, vlečejo
k sebi ptico in jo požirajo z _ ki so tokrat nazobčane tova strehe ... Odlično delo.
Tudi za prihodnje šolsko leta pri Ljubljanski banki Temeljni ki Gorenjske razpisali natečaj najboljša likovna in literarna učencev gorenjskih osnovnih š\ za temo seveda še ne vedo — razpis bo objavljen dosti pn doslej. Praksa je bila, da so za teme izvedeli šele v septembru in dostikrat se res niso mogli dobi* priprafiti za delo. Prihodnji rupfe; bo objavljen že februarja ali maictj tako da bo res dovolj časa. In Ljubljanski banki Temeljni Gorenjske upajo, da se bodo ... gorenjskih šol tudi v bodo., hov razpis tako številno odzvali.
Os.
Marija Skodlar lz Predoselj je s svojimi simpatičnimi človeškimi liki iz gline prikazala, kako prav vsi varčujemo.
J
j
Dom Petra Uza rja ne bo odprt do roka
iivar je zdaj zapletel Slovenijales — Potreben bo 'aneljit pregled programa gradnje družbenih objek-k in zbranega denarja — Šole ne bo, za večnamen-m športno dvorano pa ostane le 5 milijonov din, ierbodom Petra Uzarja dvakrat dražji od predvidevanj — Razprave o četrtem samoprispevku
Triić — Socialni zavod za varstvo ostarelih občanov, ki je dobil po tržiškem rev/ucionarju  Petru  Uzarju, je tako graditeljem Tržič kot občin m, ki so se za njegovo gradnjo odločili z re-iandumom za sar t prispevek, že od vsega začetka povzročal glavo-Ni bilo dovolj, da so izvajalci zaradi mehkega terena in dodatne mk zaklonišča bili  konec  lanskega leta v precejšnji zamudi; 'ga, h se je za dom zbiral iz osebnih dohodkov delovnih ljudi je fclpritekal celo hitreje kot so predvidevali, vendar pa obveznosti •/, izpolnjevale nekatere delovne  organizacije, ki so.se obvezale Cijati del denarja iz čistega dohodka.
Graditelji so zamudo letos nadoknadili in bodo do roka, 20. no-(■ba, uredili celo okolico doma. Tudi investitor, skupščina občine 'ififcjeuspela dobiti premostitveni kredit, ker se je denar prepočasi ««tal, da bi dom za dan republike le odprli. Težave so nastale ■*& podraži te v gradnje, saj je bilo potrebnih precej dodatnih del im gradbeni stroški so skokovito naraščali, tako da bo dom kar dvakrat toliko kot so sprva načrtovali. Kljub temu nihče i tonil, da slovesne otvoritve 29. novembra ne bo. Zdaj pa se je 0o pri Slovenijalesu, ki bo vse prostore opremil. Ne prevzema mtt rizika, da bi montažo opravil, dokler notranjost doma ni ttj »ha.
lazprava na ponedeljkovi seji odbora za uporabo sredstev sa-Dpritpevka je bila zato precej burna. Ni šlo le za dom Petra *ja, ampak na splošno za program gradnje družbenih objektov, Itoerega so se občani odločili s tretjim samoprispevkom. Razen Ittobnove letnega kopališča in stare Bračičeve šole ter nekaterih %% v krajevnih skupnostih so namreč načrtovali tudi izgradnjo lira za usmerjeno izobraževanje in večnamenske športne dvorane. Ha nebo, to je že nekaj časa jasno, medtem ko dvorana ne bi Ida biti vprašanje. Vse pa kaže na to, da bo. Dom Petra Uzarja Ksmreć tako drag, da bo od samoprispevka, ki se bo iztekel konec brijega leta, ostalo le dobrih 10 milijonov dinarjev. To pa je M komaj za začetek gradnje. Razen tega je v odloku o uvedbi iMprispevka zapisano, da se plačevanje samoprispevka za 7 mi-//sta dinarjev, kolikor je bilo namenjenih za gradnjo šole, zaključi rr će sole ne bo. Torej bi za športno dvorano dejansko ostalo tma 5 milijonov dinarjev. 0tem bo vsekakor potrebna široka javna razprava v zborih skup-* občine, v zborih delavcev in krajanov. Težnje, da bi se odločili «začetrti samoprispevek — le tako bi športno dvorano lahko zgradu temeljito posegli na področje reševanja komunalnih vprašanj irajevnih skupnosti — so namreč očitne. In v trenutni situaciji ledino sprejemljive.
H. Jelovčan
Uspe ve k za vsakega novega delavca
iijeloški občini predlagajo naj bi investitorji prispe-za vsakega novozaposlenega delavca v novi tovarni ona dinarjev — S tem ukrepom naj bi preprečili a omejili vlaganje v delovno ekstenzivno proizvodnjo
rano zaposlovanje oziroma Jk v ekstenzivno proizvodnjo, JLm ,edno nove in nove de-* na Gorenjskem in v S lote nekaj ćasa eden ključnih jjp razvoja gospodarstva. Ce-11 resolucijah vsako leto do-fttf koliko sme narasti številnih, so dogovorjene mere ^0 in povsod presežene. mM pa se tega dogovora ne p ve ne zgodi prav nič. ■ <A omejevalnih ukrepov je spravni sporazum  o zagoni minimalnih življenjskih in j£ ,-andardov   za delavce. m delavcu bi po tem spora-Ittm delovna organizacija, IflKftli, zagotoviti primerno W i« vse druge pogoje, ki za normalno življenie. I porazuma v nobeni obči-podoisale vse delovne orga-I Mi jo pa se ga le redki. ti dosedanji dogovori in pri-jj niso dosti zalegla, predla-
galci resolucije za leto 1980 v škofjeloški občini predlagajo, naj bi investitorji prihodnje leto za vsakega novozaposlenega delavca v industriji in obrti ne glede na vrednost investicije, prispevali 1,5 milijona dinarjev. Ta denar bo porabljen za komunalno urejanje zemljišč za stanovanja, za pospeševanje kmetijstva in za razvoj otroškega varstva.
Prispevka pa bi bil oproščen, kdor bi s pomočjo nove naložbe dosegel dohodek na delavca večji od poprečja v občini. Prav tako prispevka ne bo potrebno plačati tistemu, ki bi zgradil industrijski obrat v Sorici, Davči ali v Lučinah. Tudi tistemu ne, ki bo s pomočjo nove naložbe sorazmerno povečal izvoz.
Prav tako naj bi bila prispevka oproščena tista delovna organizacija, ki je zaposlila večje število delavcev, vendar v dogovoru z drugo delovno organizacijo, ki je število delavcev ustrezno zmanjšala.
L. Bogataj
raznovanje dedka Mraza
^jeloški občini še premalo pripravljenosti za zdru-ttjedenarja, zato bodo nosilke praznovanja še vedno krajevne skupnosti
4»jltt k ie odločamo za praz-V,« dedka Mraza, ki je drugačni m ga bili vajeni. Opušča-jrtedttve oziroma obdarovanja mm kolektivih in dejavnost *mm na iole, vrtce in krajev-fcRlMtL Hkrati pase pora j a-jfefcnnja, da bi denar, name »a praznovanje združili v ob-4*0 Merilu ln pripravili tudi W*aj»lh prireditev.
i^jeloiki občini do sedaj nl-trf zainteresirati delovnih ko-W»ilrie združevanje denar-III bodo letos se vse dejavno-(JjBjevnlh »kupnostih. Akcijo
bodo vodile posebne komisije, ki se bodo z delovnimi organizacijami pogovarjale tudi o načinu financiranja. Da bi pa bilo praznovanje kar najbolj svečano, koordinacijski odbor za praznovanje dedka Mraza pri OK SZDL priporoča, da v vseh krajevnih skupnostih primerno okrasijo ceste, izložbe, postavijo novoletne jelke, skratka, da poskušajo otrokom in tudi drugim pričarati lepo novoletno vzdušje. Posebno odgovornost pri okraševanju naselij imajo krajevne skupnosti Žiri, Gorenja vas, Skofja Loka ln Železniki.
L. B.
Vrzel v učiteljskih vrstah
V minulem šolskem letu je bilo v kranjski občini več kot 8000 osnovnošolcev — Večji problem od prostorov predstavljajo učitelji, ki vsi nimajo primerne izobrazbe, razen tega pa jih je tudi premalo
Kranj — V kranjski občini je bilo v preteklem šolskem letu 8 osrednjih in 17 podružničnih osnovnih šol, ki jih je obiskovalo 8228 učencev. Večina otrok je sprejemalo učno snov v tako imenovanih čistih oddelkih, 2 odstotka učencev pa je bilo zajeto v kombinirane oddelke. Celodnevno osnovno šolo je obiskoval 7,1 odstotka otrok, če pa prištejemo še oddelke podaljšanega bivanja, je večino dneva preživelo" v šoli 13,2 odstotka učencev.
Iz pregleda sedanje šolske mreže je razvidno, da nekatere šole že preraščajo svoje zmogljivosti oziroma postajajo prostorsko preobremenjene. Zato bo nujno, da vsaj nekatere podružnice postopoma prerastejo v popolne osemletke, in to, če bo le mogoče, s programskimi zasnovami celodnevne šole, ki je v letih praktičnega uveljavljanja že pokazala številne prednosti pred klasično šolo. Največjo prostorsko stisko zasledimo v osnovni šoli France Prešeren, medtem ko bo z novo šolo na Planini vsaj za nekaj časa rešeno vprašanje šole Stane Žagar. Razmisliti pa bo kazalo še o oblikovanju novega šolskega okoliša proti Šenčurju in Preddvoru, saj utegne celodnevna šola v Predosljah zaradi intenzivne gradnje stanovanj kmalu prerasti normalne okvire.
V osnovnih šolah je lani delalo 450 prosvetnih delavcev. Le 89,1 odstotka jih je imelo primerno izobrazbo, če Da prištejemo še učitelje v oddelkih podaljšanega bivanja, se odstotek strokovnosti zniža na 85,5. čeprav šole vprašanje delavcev, ki nimajo zadostne izobrazbe rešujejo načrtno skupaj z izobraževalno skupnostjo, pa zaskrbljuje predvsem to, da odstotek iz leta v leto pada. Očitno je tudi, da je učiteljev premalo, da mesta ostaiaio prazna in iih zato skušajo zapolniti z nadomeščaniem, kar pa je kai slaba rešitev. Temu vprašanju bo končno treba pogledati globlje v bistvo. Izoblikovati bo potrebno učinkovitejši sistem štipendiranja in omogočiti čim več že zaposlenim pedagoškim delavcem, da ob delu pridobijo diplomo.
Seveda pa ne bi smeli prezreti niti stimulativnega vidika. Nagrajevanje je dandanes, žal, pri večini posameznikov prevladujoč element ob izbiri poklica, tudi učiteljskega. Drugi, nič manj pomembnejši, je stanovanje. Prvi korak na tem področju so v kranjski občini storili le-
tos, ko so osnovne šole na podlagi samoupravnega sporazuma združile denar za nakup stanovanj in enotno nastopile pri stanovanjski skupnosti. S tem bi v prihodnje vsekakor kazalo nadaljevati, morda še v večjem obsegu kot doslej.    H. J.
Osnovna šola JOSIP BROZ TITO Predoslje
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
SNAŽILKE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela po preteku oglasnega roka — 15 dni po objavi.
Zapoznela rešitev
V vseh planih že za sedanje srednjeročno obdobje je opredeljeno, da je treba storiti vse, da se hribovski predeli ne bi praznili. V škofjeloški občini ugotavljajo, da je ustrezna politika, zlasti pri pospeševanju kmetijstva že rodila sadove in se število prebivalstva v hribovskih vaseh ne zmanjšuje več in tudi ni pričakovati, da bi se.
Se pa tudi ne povečuje, čeprav mladi želijo ostati doma. Cestne povezave in ponekod že tudi telefon pa TV in avto so jim močno približala delovno mesto, trgovino in ne nazadnje tudi razvedrilo. Zato so tudi že mladi, ki bi radi v rojstni vasi postavili hišo, čeprav ne obdelujejo zemlje in bi mogoče v dolini živeli udobneje. Vendar pa te želje težko uresničujejo.
Morda primer ni najbolj posrečen, ker Dražgoše niso raztresena hribovska vas. V dolini pa tudi ne. In kar dovolj daleč je do selškega središča. Ker ne morejo zidati doma, se letos seli iz Dražgoš pet mladih — pet družin, ker so začeli graditi v dolini.
Zazidalni načrt, ki ga na pobudo krajanov že pripravljajo, bo zanje narejen prepozno. Zal je takšnih primerov še veliko in to ne le v hribih, temveč tudi v ravninskih vaseh. L. Bogataj
Precej, vendar veliko premalo
Letos in prihodnje leto naj bi v škofjeloški občini precej gradili, vendar so še mnoga področja povsem zaprta za stanovanjsko gradnjo — Vzrok je neizdelana urbanistična dokumentacija — Vsa gradnja bo družbeno usmerjena, gradilo pa se bo tam, kjer že imajo ali pa so realne možnosti za izdelavo potrebnih urbanističnih dokumentov
GORENJSKA OBRTNA
ZADRUGA
KRANJ
Likozarjeva 1 A
objavlja prosta dela in naloge:
ADMINISTRATIVNEGA
DELAVCA
Pogoj:
— poklicna administrativna šola in šest mesecev delovnih izkušenj
Začetek del in nalog takoj oziroma po končanem razpisnem roku.
Skofja Loka — čeprav je občinska skupščina že konec leta 1976 sprejela program stanovanjske gradnje za sedanje srednjeročno obdobje, je zaradi novo sprejete urbanistične dokumentacije, ki omogoča natančnejše planiranje, stanovanjska skupnost predlagala dopolnitev programa. Predlagala je območja, na katerih bi letos in prihodnje leto gradili ali pa bi zanje pripravljali potrebno dokumentacijo in komunalno opremo.
Stanovanjske bloke bodo gradili v Skofji Loki, Železnikih, Žireh in v Gorenji vasi. V Skofji Loki so v ta namen predvidene površine v Podlubniku, nad Plevno in v Fran-kovem naselju. V Železnikih bodo gradili v Centru in na Trnju. V Žireh v Stari vasi in na Jezerih, v Gorenji vasi pa na desnem bregu Sore — na Blatah. Podrobnejše lokacije in obseg del so ali pa še bodo določeni z zazidalnimi načrti.
Zasebne hiše pa naj bi rasle v Stari Loki, nad Plevno, za Kamni t-nikom, Retečah, Dašnjici v Železnikih, Lučinah in v Žireh. V Stan Loki je določen zazidalni kompleks severno od ceste Skofja Loka—Železniki, v približni velikosti poldru-
gega hektara in bo na njem zraslo 27 stanovanjskih hiš. Za območje nad Plevno pa bo izdelan zazidalni načrt na podlagi republiškega javnega natečaja, ki bo opredelil način in vrsto pozidave. Za Kamnitnikom pa je na hektar velikem zemljišču predvidena gradnja 15 montažnih hiš, ki bodo ogrevane s pomočjo sončne energije in drugimi sodobnimi ogrevalnimi sistemi, ki jih bo vgradila tovarna LTH. Hiše pa bo postavila Jelovica.
V Retečah bono nove hiše zgradili severno od železniške proge, za katere je pripravljeno 5 ha zemljišča. Predvidena je gradnja 34 montažnih hiš in 5 hiš z delavnico. V dolini Dašnjice pa je na površini 5,7 hektara predvideno 78 stanovanjskih hiš, od tega 23 atrijskih in 55 vrstnih hiš. V Dražgošah je za stanovanjsko gradnjo določeno 4 ha zemljišča, v Lučinah pa hektar več. Za obe območji bo izdelan zazidalni načrt. V Žireh se bo nadaljevala gradnja po zazidalnem načrtu Žirov in sicer bodo gradili vzhodno od zadružnega doma.
Ni pa v programu vključena Dolenja vas in se bo v tem kraju lahko začelo gradili šele leta 1981.
L. Bogataj
Namesto pogovora s sekretarjem ZK
Prepovedan vstop v Verigo
Spoštovani tovariš sekretar!
Pišem vam, sekretar osnovne organizacije ZK v temeljni organizaciji kovačnica Veriga Lesce zato, da se vam opravičim. Že štirinajst dni bo od tega, odkar sva se domenila za pogovor, a od mene ne duha ne sluha. Domenila po telefonu, na mojo željo in po moji delovni dolžnosti. Za razumevanje nerazumljivih in nedoumljivih dogodkov, ki so mi preprečili pogovor z vami, moram povedati: še nikoli nisem niti slišala za vas, vas niti od daleč videla, za pogovor o aktivnosti komunistov, vas in nasploh, so vas predlagali nekateri radovljiški komunisti, češ: pogovori se z njim, izredno napreden in zaveden je. Dodati je treba, da ste po telefonu želeli, da pridem ob času malice in se potem nekako sprijaznili s tem, da vas obiščem okoli poldneva, v petek, 26. oktobra.
A z najinim pogovorom ni bilo nič, ker so mi preprečili vstop v Verigo. Zakaj? Ne vem. Lahko le namigujem, sumničim, se sprašujem. Prelepo bi bilo, ko bi me direktor pognal skozi vrata zato, ker sem nesimpatičen, odljuden, krmežljav tip: a pognal me je, zavedajoč se, da sem od Ctasa, ki je za zdaj še časopis z vsemi informativnimi obveznostmi in tudi pravicami.
Najin dialog pri vratarju, kamor se je pripeljal Z avtomobilom, je bil z njegove strani vzkipljiv, moji strani pa je skokoma plahnelo potrpljenje:
»Kam pa?*
»V kovačnico, k sekretarju ...« »Kdo ste?*
»Od Glasa, gorenjskega ...« »Kaj pa hočete od sekretarja?« »Intervju.«
»Sekretar ne more, saj mora delat! Kaj pa bi radi, kaj ga boste pa vprašali?« »To pa ni vaša stvar!«
»Podatki o Verigi so tam (pokaže z roko in glavo na stavbo), na skupnih službah!«
»Na vaših skupnih službah nimam kaj iskati! A moram potem ven?«
»Ja. Ven!«
In oddrdral je avto skozi vrata, meni pa so odre-veneli udi. Saj ne more biti res! Obrnem se k vratarju, češ, ali je bil ta človek res direktor, čeprav vem, da je bil.
Ne vem, kako ste se na samoupravnih organih domenili, da boste sprejemali obiskovalce, tudi novinarje in mi po vsem tem sploh ni mar. Vem le, da nikoli ne nameravam iskati podatkov o aktivnosti sekretarja na skupnih službah in ne njim in ne direktorju ne mislim pripovedovati, na kakšna vprašanja bo odgovarjal delavec. Od zdaj >ni je tudi jasno, da z intervjuji kradem delavcem Verige dragoceni delovni čas in jih poslej pričakam po šihtu pred vratarjem.
Zato me ni bilo, tovariš sekretar. Lahko bi bilo reči, da je imel jezni direktor pač slab dan, a kaj, ko smo ljudje že taki, da nas ob takšnem odnosu črvičijo upravičeni in neupravičeni dvomi in sumi...
Darinka Sedej
ELNSJ
Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem
na osnovi Pravilnika za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in DS Skupne službe in sklepa komisij za delovna razmerja objavljamo dela in naloge
TOZD VZDRŽEVANJE
— REZKALCEV
— KLJUČAVNIČARJEV
— VODOVODNEGA INSTALATERJA
— MONTERJA OGREVALNIH NAPRAV
DS SKUPNE SLUŽBE
— GASILCA
Pogoji:
— za vsa dela in naloge je zahtevana poklicna šola ustrezne smeri, 3 mesece prakse in poskusno delo dva meseca.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba ELAN, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni v roku 30 dni od preteka objave.
GIP GRADIŠ
Skofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
1. VODENJE GOSPODARSKO FINANČNIH OPRAVIL V TOZD
Pogoj: — dokončana visoka šola ekonomske smeri s triletnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo je dva meseca.
2. ZAHTEVNA ELEKTRO MEHANSKA OPRAVILA Pogoj: — dokončana poklicna šola elektro stroke z enoletnimi delovnimi izkušnjami.
Poskusno delo je en mesec.
3. ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA OPRAVILA Pogoj: — dokončana poklicna šola lesne stroke z enoletnimi delovnimi izkušnjami.
Poskusno delo je en mesec.
4. ZAHTEVNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA
Pogoj: — dokončana poklicna šola kovinske stroke z
enoletnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo je en mesec.
Navedena dela se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Delavce, ki žele združiti delo, prosimo, da pošljejo ponudbe najkasneje do 15.11.1979 na naslov: Gradiš TOZD LIO Skofja Loka, Kidričeva 56.
ru^l
LOKAINVEST
ISkofia iokaI
LOKAINVEST
Organizacija za investitorski inženiring p. o. Skofja Loka Titov trg 3. a
vabi k sodelovanju
DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ARHITEKTURE
za delovne naloge: — priprava stanovanjske gradnje in organizacija izdelave zazidalnih načrtov s 3-letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami in strokovnim izpitom.
DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA ZA VISOKE GRADNJE
za izvajanje del: — vodenje službe visoko gradbenih nadzorov, s 3-letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami in strokovnim izpitom.
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
za delovne naloge: — organiziranje in vodenje ekonomske službe investitorskega inženiringa s 3-letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami.
PRIUČENEGA INSTALATERJA
elektro ali kovinske stroke za izvajanje del receptorja in upravnika poslovne hiše z 2-letnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami.
DELAVKO — GOSPODINJO
za izvajanje del vzdrževanja pisarniških prostorov z enoletnimi ustreznimi izkušnjami.
Interesente vabimo, da se pismeno ali osebno javijo na gornji naslov v roku 15 dni.
ISKRA
Šolski center Kranj
Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih  /. zakonom  in  družbenimi  dogovori,  izpolnjuje še  naslednje pogoje:
— visoka šolska i/obra/ba,
— opravljen pedagoški strokovni izpit,
— najmanj 5 kil ustrezne pedagoške prakse,
— družbenopolitična aktivnost, moralno etična neoporečnost in ustvarjalen ednos do samoupravljan;j-
Mandat traja štiri leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti na naslov Iskra — šolski center, Kranj, Savska loka 2, z oznako »za razpis pomočnik? ravnatelja« v petnajstih dneh od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo o Izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav.
ALPETOUR
DO Creina Kranj
DS Skupnih služb objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
PLANERJA — ANALITIKA
Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo je tri mesece.
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, s polnim delovnim časom.
Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
Trgovska in proizvodna delovna organizacija n. sol. o. Kranj
SDS Skupne službe objavljajo prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA
Posebni pogoji: — dvoletna administrativna šola,
— eno leto delovnih izkušenj ha izobrazbo.
Pred izbiro bo preizkus znanja na praktičnem delu. Nastop dela je možen takoj.
Pismene prijave naslovite na tajništvo DO 64001 Kranj, Poštna ulica 1, v 15 dneh po objavi.
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh po izbiri.
Klinični center Ljubljana
TOZD inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo GOLNIK
po sklepu delavskega sveta objavljamo prodajo osnovnega sredstva na javni licitaciji
16. novembra 1979 s pričetkom ob 11. uri v prostorih TO inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik:
FLUOROGRAFSKEGA AVTOBUSA TAM A 3000, letnik 1963, začetna cena 15.000 din
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % varščino od začetne cene, predstavniki družbenega sektorja se morajo izkazati s pooblastilom in plačilom kavcije z bariranim čekom. Fizične osebe morajo za citirano ceno vplačati pripadajoči prometni davek.
Prodaja bo potekala po načelu: ogledano, plačano, prodano. Osnovno sredstvo je treba plačati v celoti pred prevzemom.
Ogled osnovnega sredstva je mogoč 2 uri pred licitacijo 16. novembra 1979 na parkirišču za upravno zgradbo Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik.
Konfekcija Mladi rod Kranj
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge
VODJE GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA
Pogoji: — VS ali SS izobrazba ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj pri delih za katere se zahteva ista izobrazba,
— moralnopolitične kvalitete, kot to določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in delovni praksi naj kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov Konfekcija Mladi rod, Kranj, Pot na kolodvor 2 — s pripisom »za razpisno komisijo«.
kTO DELO t JE ZA
VAS!
ČGP DELO, Naročnina
vabi k sodelovanju
VEČ HONORARNIH
SODELAVCEV — POVERJENIKOV
za pridobivanje novih naročnine za dnevnik DELO, TELEKS" druge edicije Dela v krajih Kranj, Jesenice, Tržič, Radovljica, Žirovnica
Od kandidatov pričakujemo.
da so dinamični in imajo smisel za delo z ljudmi.
Dohodek slehernega poverjenika je odvisen zgolj od njegove prizadevnost -iznajdljivosti.
Prijave sprejema ČGP Dele. Naročnina, Gradišče 14, Ljubljana do 19. 11.1979 Lahko se javite tudi prek tetetc na številko 061 23-104
NE ČAKAJTE _JA) SE ŠE DANES
LOKA
$KC*JA
ABC Pomurka LOKA
Skofja Loka
TOZD Gostinstvo JELEN — Kranj
ponovno objavlja pi. dela oziroma naloge: 1 KUHARJA
v SP restavraciji Prajer-ca, Spodnji trg 4, skofja
Loka
2. KUHARJA
v obratu Homan, Mestni trg 2, Skofja Loka
3. KUHARJA v gostilni Stari Mavei tov trg 16, Kranj
4. KUHARJA
v gostilni Gaštej, škofjeloška 8, Kranj
5. 2 KUHARJA
v hotelu Jelen v Krti l
Pogoji:
— končana poklicna gosti ska šola.
Poskusno delo traja 45 koledarskih dni. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljejo na naslov: LOKA, DS skupnih služb, Kidričeva 53, Skofja Loka, v roku 15 dni po objavi.
9.STRAN G LAS
ILKULA V NISU. Pet ohranjenih lobanj ubi-% bolšči iz slike. Čez petdeset jih lahko še i vdanem stolpu, ki ga varuje kapela. Devet-^-mitstdeset glav (962) so Turki vzidali v ta V/i k/mniti opomin nekje ob koncu takratnega <%poti za ISTANBUL. 31. maja 1809 so Turki 'zenici v bližini Niša premagali srbsko vojsko,
I j,       STEVAN SINDJELIC. Glave ubitih y, odprli, kolo napolnili z bombalem in jih
"'■mi odpravo (kot lutke) poslali svojemu sul-
II Istanbul (kot dokaz zmage  in zahvale za bdenje). Lobanje pa so dan, dva za tem
^ v CELE-KULO, opomin iz lobanj. 962 jih je •.'trii, bratje... so marsikoga  spoznali (po las... zob i..), jih  izruvali  iz te sušeče *»jih zatem zagrebli na domačem pokopali "hitre so ukradli. Druge so sprhnele. Ostalo ''jtiezSO...
ČIMPREJ NAPREJ
m moramo prespati že v BOLGARIJI, •toio sialom med purani, racami, gosmi, iz-. *'k da jih hupanje, cviljenje zavor in naše razini Pw nič ne moti Koracajo po asfaltu, po '\\rW itrje v skupini, race posebej, goske posebej, « prjiebej, se ustavljajo vsakih pet, deset me-
trov in kot vaške klepetulje začno gagajoče opravljati. Vsaj zdi se nam tako. Mogoče jim delamo krivico.
Trop otrok se pripodi izza vogala. Ženejo krave na pašo.
Ustavimo sredi vasi, pri vaškem vodnjaku, kjer črpalka poganja na litre vode iz zemeljskega nedrja, da neprestano bruha na dan.
Jutranje tuširanje.
Stare ženice radovedno opazujejo, ko prihajajo s kanglami, sodi, plastičnimi kantami po vodo. V mlaki odtočnih dišav, ki leno teče po odtočnem jarku ob cesti (po zraku, brez filtrov, da prav prijetno, zdravo diši) kvaka jo žabe, več kot deset jih je, žabjak sedi na odtrganem vodnem klobuku v njihovi sredi in brez kvakanja neprizadeto opazuje, kot sultan v haremu, razkazovanje in ravsanje žab za njegovo naklonjenost.
Pravijo, da gnojnica nikdar ne pronicne tako globoko, da bi se pomešala s podtalnico, če pa, je že dodobra očiščena. Strcscm se. Med umivanjem zob mi je mogoče kakšna bakterija trebušnega tifusa zalezla mimo vseh obrambnih zaklopk v želodec. To bi bilo pa hudo!
»Zakaj?« me pogleda SONČEK.
»Potem me ne bi bilo več na svetu.«
»In sonček bi zašel ...«
»O, hvala za kompliment!«
»In te žabe! Fuj.«
»No, no,« jo tolažim, »saj niso predpotopne pošasti!«
Odrecitira kot Neomi v knjigi ZLATI ČLOVEK.
»Žab se bojim od takrat, ko sem videla, kako je pred mojimi očmi hudoben vaški kratkohlačnik ubil gromozansko veliko krastačo. Povedal mi je, da kličejo to žabo za volovsko krastačo, ker če jo udariš s koprivo po hrbtu, bulji kakor vol. Potem je res tolkel s koprivo po njenem hrbtu. Krastača pa je začela strahotno kvakati, ,kot da bi klicala na pomoč ves žabji rod, naj jo maščuje. V trenutku je bila pokrita z belkasto izbljuvano peno. In od takrat živim v prepričanju, da ves žabji zarod leze in gomazi okoli mene samo zato, da bi me obrizgal s strupom. Hudobni deček pa se je med pošastnim trpinčenjem uboge živali smejal, režal od užitkov ...«
Zaslišalo se je klepanje kose, vrata naprej je sivolasi starec rezljal lestev ...
Spaček zarjove. Mi moramo naprej.
IŠČEMO VENTIL ZA ZRAČNICO
»Zadnja guma spet spušča!« žalostno javkne Brane ko obvozimo BEOGRAD in ustavimo na črpalki pod Avalo. Se kilometer in bomo na avtocesti, kjer se ne da obračati kjerkoli.
»Ventil Pa rezerva tudi pušča. S takimi gumami ne pridemo niti do NIŠA!« rohni Brane
Odpeljemo se v center.
Naveličani pogledi prodajalcev. Verjetno vsi nestrpno pričakujejo letni dopust, zato ne razumejo vprašanja v slovenščini, španska vas!
»Was?«
»'šlavf in ventile bi rad, za spačka « »Ma kakav šlavf, ma kakav ventil? NEMAMO' Razumeš li ti mene, bre.«
15 x 135!« Začne streči drugi stranki.
z odgovori Sm° VSi,J!Vi' Rer Se nOČemo sPriiazniti »Nemamo.« »'šlavf' 15 x 135?« »Nemamo.« » ... spaček ...« »NEMAMO.«
Ne da bi pogledal v skladišče. Kaj vse se je tisto sončno dopoldne drobilo v moii glavi. Kai vse!
Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo
Naš prvošolec
Starši in z njimi otroci vsako leto nestrpno pričakujejo datum vstopa v šolo. Veliki so upi in pričakovanja otrok, običajno še večja staršev. Za otroka se začenja novo obdobje, na katerega se je treba šele privaditi. Pridobili si mora delovne navade in spretnosti, ljubezen do knjig, pesmi, sošolcev.
Ob tem nastopajo vprašanja, kakšni naj bodo prvi šolski dnevi, kako pomagati otroku, da se bo znašel, da bo kos novim obveznostim, da bo vzljubil šolo? Kakšna je pri tem vloga staršev, učiteljev?
P o m e m b na je vloga star š e v. Nekateri starši bodočega šolarja ie vnaprej strašijo z besedami: »Počakaj, da prideš v šolo, tam ti bo že učiteljica pokarala.'« Ti starši ne ravnajo prav. Kajti, če se prvošolček učitelja boji, se bo težje vključeval v pouk in vzpostavil z. učiteljem prisrčen odnos. Starši naj bi pri otroku razvijali ljubezen do šole, učiteljev, sošolcev. Povedati bi mu morali, da bo v šoli srečal veliko dobrih prijateljev, da je učiteljica oseba, ki mu bo v šoli najbolj pomagala. Veliko staršev je ne ob j e k t i v-n i h kadar gre za njihove ga otroka. Pogosto želijo, da sedi pri drugem sošolcu, ne v zadnji klopi, pri oknu, vratih, pa čeprav nimajo zato nobenih razlogov. Nekateri starši vsak dan sprašujejo učitelja, kako gre otroku. S tem se otrok težje osamosvaja, ker občuti stalno prisotnost staršev. Starši morajo vedeti, da obstojajo dogovorjene govorilne ure, na katerih dobijo najbolj izčrpne informacije. Samo kadar pride v šoli do težav, so primerni še pogostejši stiki staršev in učitelja. Napačno je tudi kritiziranje učiteljev, sošolcev pred otrokom. Starši namreč predstavljajo otrokom vzor, in kakršen odnos imajo ti do šole, takšnega bo zavzel tudi otrok.
Nekateri otroci v< prvih dneh šole prinašajo s seboj svojo priljubljeno igračko, ki jih včasih obvaruje strahu, ob njej se počutijo varne. Spočetka mu to lahko spregledamo, kasneje pa je otroka treba pripraviti do tega, da svojo igračko pusti doma, da jo bo spet lahko vzel v roke, ko se vrne iz šole. Igra je tudi sedaj otroku zelo potrebna. Otrok želi v prostem času nadomestiti tisto, kar je zamudil, ko je bil v šoli. V igri sprošča svoje napetosti, razočaranja, premaguje utrujenost, ki se pri prvošolčku zelo poveča zaradi novih obveznosti.
Prav tako otrok želi doma pripovedovati o vsem, kar je doživel v šoli. Starši naj mu prisluhnejo in se z njim pogovarjajo o šoli, saj na ta način vzpostavljajo z otrokom pristen stik, ki jim omogoča, da otroku pojasnijo tudi morebitne nesporazume in pomagajo prebroditi trenutne težave.
Biti prvošolec ni lahko, niti preprosto. Mogoče se včasih sploh ne zavedamo, kako pomemben in težak je trenutek, ko se otroci ločujejo od enega načina življenja in se privajajo na začetek drugega, veliko resnejšega in zrelejšega.
Zato je razumevanje staršev in ljubezen ter pozornost učitelja odločilnega pomena, da se prebrodijo vse te težave.
prof. Sluga Mira ki. psiholog.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Živila Veletrgovina Kranj
Odbor za delovna razmerja v združenem delu na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. VOZNIKA VILIČARJA (1 delavec)
2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA
(več delavcev)
Pogoji:
Pod 1. osemletka ter opravljen tečaj za voznika viličarja, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni.
Pod 2. osemletka, 1 mesec delovnih izkušenj, poskusno delo 30 dni.
Za vsa prosta dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovina živila Kranj — poslovni prostori 64202 Naklo, 15 dni po objavi.
UTRINKI IZ ANDOV
Tako smo nehote po ' tejbolj abstinentska odprava N£ zgodovini — s seboj imeli niti mililitra alkohola ,Waj se je pokazalo, da smo ' ^ račun brez krčmar j a. Po '! 4veh urah hoje se arrierosi I ob vznožju stranske doline Arweiqocha. Na tem m ' // imele bazni tabor vse do S odprave. Vso opremo so Slojih jami, kar je zahtevalo bazo ali višinski tabor *.JQ0m višje, na račun pa so M nosači. Nikakor nam ne ^un, da bi plačevali dve uri dnevni ceni. Po burni uri ,Hvanja nam le uspe. Za nekaj 1 &ilo dobimo obljubo, da
I
- aprej.
Wjra ne zdrživa več.
Matjaž Dolenc
biva na prijatelje pod nama. Sva že na višini 4500 m, kar dvesto metrov nad bodočo bazo, pa naju to nič ne moti. Hitro se spustiva navzdol, prebredeva močvirje in naj-deva prijatelje nekoliko nižje v dolini. Današnjo noč še ne bomo spali v bazi, predaleč je še, osli pa so močno utrujeni, saj se jih je nekaj celo zvrnilo med hojo navzgor, arrierosi pa so kar malce ponosni, saj še nobena odprava ni prišla v to dolino z osli.
29. maj. Arrieros z osli še iščejo pot preko močvirja, ko sem že daleč spredaj. Na koncu doline, tik pod moreno, je krasen gozdiček. Tu bo baza. Kmalu stoje šotori in kuhinja, jutri lahko pričnemo z naskokom, Pavletu pa se očitno ne bo izpolnila želja. Jutri ima rojstni dan, rad bi ga proslavil na vrhu, to pa očitno ni več možno. Goro bomo naska-kovali v treh skupinah, vsak dan pa bo vsaj ena skupina v bazi. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi.
Končno! Začelo se je. 30. maja so Marjan, Luka, Mici, Barbka ter Bistri poiskali pot na sedlo med Alpamavem in Ki tara jem (J sedlo), Pero, Tomo, Žare. Alberto in jaz pa smo v labirintu razpok odkrili pot v središče stene. Čeprav nas je nazaj grede ujela nevihta s sodro, smo se zadovoljni vrnili v bazo. Slabo voljo nam je povzročila le neskončna morena, a tudi ta je mi-
Za
S začetkom doline slutiva vrh II unj. Poženeva se v strm ,''"'fin se nama, da sva slabo Viarana, vendar hitiva na vso ' £<nalu so osli le še drobne , '* obzorju pred nama pa za r ;'ma stena. Alpamavo! Ob-l5 ta balvanu in kar ne mo-trjtti, da sva tu. Hitiva višje /V, sprva divja podoba J V \ Podaja prijaznejša, vedno *»duieno jo gledava. Poglej, ili naravnost, nato levo naprej. Mora iti! Zgornji J to okrasen s snežnimi go-: 'Htttmi in koralami, pa ni ; 4 se ne bi nekje prebili ' V navdušenju skoraj poza-
Kranjska smer v JV-stenl Alpamave. D. Segregur
nila. Naslednji dan gre na hrib skupina, ki je včeraj počivala. Njena naloga je, da dokončno opremi pot do J sedla in postavi šotor pod njim. Drago, Pavle, Hoze in Matej uspešno izvršijo nalogo, Matija pa ima spet smolo. Še na moreni si zopet poškoduje koleno in se žalostno vrne v bazo. Drugače smo kar zdravi, tudi višina nam ne povzroča problemov, čeprav je na sedlu že približno 5500 m.
Dnevi nam minevajo v pripravah na vzpon. Tako ena skupina opremi še vzhodno sedlo, saj še ne vemo točno, kje bo lažji sestop z vrha, mi pa spravimo opremo za vzpon preko stene pod ledenik. 2. junija gremo zadnjič pred vzponom na ledenik. Kljub večjim tovorom smo dvakrat hitreje kot pred dnevi pri votlini, ki smo jo takrat dosegli. Tu nas zapustita Alberto in Bistri in se vrneta v dolino, ostanemo še Tomo, Žare in jaz; opremiti moramo še del ledenika do pod same stene. Z vzponom nameravamo začeti namreč ponoči, zato bomo raje zavarovali nekatera težja mesta s fiksnimi vrvmi. Prvo tako mesto je previsen serak, ki zapira votlino. Tomo ga prvidno prepleza na mestu, kjer je samo še navpičen, vendar mu midva tu ne,moreva slediti zaradi velikih razpok, ki se v zgornjem delu skrivajo v pršiču. Odločimo se raje za fiksno vrv preko ledenega previsa, ki ga zapirajo velike ledene sveče. Z jumarjem se prebijeva čezenj, za teh trideset metrov pa porabiva veliko moči in cel arzenal kletvic. Naprej je mnogo lažje, vendar nam strmina in globok pršič kar sproti kradeta sapo. Tomo gazi brez nahrbtnika, midva pa se za njim plaziva s 300 m fiksne vrvi v nahrbtnikih, tako da smo kar enakomerno obremenjeni. Gaženje do pasu v t šiču v strmini 45—50 stopinj žc v
dolini ni enostavno, kaj šele v višinah nad 5000 m. Ta dan smo napeli 200 m vrvi, s katero smo zavarovali prehod preko nekaj nevarnih razpok, ostanek pa smo deponirali pod samim strmim začetkom stene. Morda nam bo prišel še prav. Neobremenjeni se hitro spustimo v bazo. Stena je nared, jutri se vrnemo vanjo.
3. junij. Danes gresta na hrib dve skupini. Ena v steno, druga, v kateri so Marjan, Matej, Luka, Mica, Barbka, Hoze in Alberto, pa preko V sedla na severno sedlo in od tu naslednji dan po S grebenu na vrh Alpamava. Obe skupini naj bi prišli na vrh nekako istočasno in druga je nekaka zaščitnica prvi, čeprav upamo, da bo šlo vse v redu. Prepričani smo v to!
Dopoldne odrine druga skupina, popoldne odrinemo še mi. Nocoj bomo prespali v votlini na. višini 5100 m v šotoru, ki ga bomo potem pustili kar tam.
Noč je vroča in »tesna«, saj smo se štirje v debelih puhastih kompletih spravili v šotor za dva. Zaradi vročine v šotoru komaj zaspimo. Jutri nas čaka naporen dan.
Ob treh zjutraj že postopamo pred šotorom in se po malem tre-semo. Vsak si vzame nekaj opreme, hrane in pijače, v nahrbtnik roma še oprema za bivakiranje. Nahrbtnik počasi pridobiva na vsebini in teži, kazalec na uri pa se pomika le naprej. Zlasti veliko veselje nam naredijo nahrbtniki, ko se z jamarji prebijamo preko previsnega sera-ka. Na njegovem vrhu nam zmanjka sape celo za kletvice, vendar se kmalu nato štiri lučke počasi pomikajo ob vrveh proti samemu začetku stene.
SE NADALJUJE
C
Planiranje v krajevni skupnosti Gorje
Pitne vode ni
Krajani Gorij na /boru občanov razpravljali o smernicah srednjeročnega plana razvoja krajevne skupnosti in o elementih plana — Še veliko problemov, ki naj bi jih rešili tudi s ponovnim samoprispevkom
Gaorje — Krajevna skupnost Gorje sodi med najbolj aktivne in delavne krajevne skupnosti v radovljiški občini, še posebno so se potrudili pri izdelavi smernic srednjeročnega plana in pri izdelavi eie-mentov za pripravo plana. Tako so o smernicah in o elementih razpravljali na zboru občanov minuli ponedeljek, ko so se zbora udeležili Številni krajani in predstavniki le
nekaterih delovnih organizacij. Prišli so predstavniki Živil, Specerije in Gozdnega gospodarstva Bled — temeljne organizacije Pokljuka, medtem ko drugih, ki imajo svoje obrate v krajevni skupnosti, ni bilo. Čeprav so bile vabljene tudi vse samoupravne interesne skupnosti radovljiške občine, se ni niti eni zdelo vredno, da bi se sestanka udeležila.
ZBOR VEZISTOV NA KOKRICI - V kulturnem domu na Kokrici je bilo srečanje borcev čete za zveze pri štabu brigade Franceta Prešerna. To je bil drugi zbor. Vezisti so se prvič srečali lani, 33 let po osvoboditvi. Četa je štela nad 60 borcev, srečanja pa se jih je udeležilo nekaj nad 30. Zadnjega srečanja na Kokrici so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja Koknce, navzoče pa je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil Avrelij Tronkar. — J. Kuhar
y°iN.JE..T. Predvidoma bodo ob letošnjem dnevu republike v krajevni
i pro-bodo i učencem
delovne organizacije Grad Podvin v Podvinu. - Foto: F. Perdan
Nov dom jeseniškega AMD
JESENICE — Avto-moto društvo z Jesenic, ki uspešno deluje že vrsto let, je posebno v zadnjih petih letih doseglo velik razvoj. V tem času se je število njegovega članstva, danes e v društvu okrog poldrugi tisoč jlanov, skoraj enkratno povečalo. Tako glede na številčnost članstva sodi v prvo dvanajsterico društev v slovenski Avto-moto zvezi. Seveda pa je jeseniško Avto-moto društvo pomembno tudi zaradi obsega in vsebine svoje dejavnosti. To potrjuje že podatek, da se ob pomoči njegovih inštruktorjev, ki jih ima okrog dvajset, izuči za voznike motornih vozil letno prek štiristo kandidatov.
Ob tako široki dejavnosti so iruštvu doslej predstavljali največji jroblem stari in pretesni prostori ca železarskim izobraževalnim centrom na Jesenicah. Prav zato so se odločili za postavitev novega doma \vto-moto društva na Javorniku. Gradbena dela, ki jih opravlja jeseniška temeljna organizacija Grad-
binca iz Kranja, so stekla na za četku letošnjega leta. Te dni že kon čujejo zadnja opravila v novem domu. Tako v društvu predvidevajo, da bodo stavbo izročili svojemu namenu za letošnji praznik republike.
Novi dom Avto-moto društva z Jesenic, veljal bo dobrih pet milijonov dinarjev, bo prav gotovo velika pridobitev tako za društvo kot celotno družbeno skupnost. Društvu bo omogočal predvsem boljše pogoje za delo in nudil možnosti pestrejše dejavnosti. Pomenil bo tudi napredek v prizadevanjih za posodobitev prometno varnostne vzgoje občanov, saj bo imel sodobno učilnico z vsemi tehničnimi pripomočki za vzgojo kandidatov za voznike in usposabljanje članov društva. Razen poslovnih prostorov uprave društva bo v novem domu prek dvajset garaž za društvena vozila in delavnica za popravila teh vozil ter nuđenje manjših uslug članom društva.
S. Saje
Hi SH )l UODtl NARODNI HBiOj dl NF.RALLAiTNA.NT
F RANĆ ROZMAN - STANE K< »MANDANf (.LAVNEGA šiaba NOV SLOV iN Pi >S PADEL JE 7. X!.1944
SLAVA JAEJ&OiU !
Povezava s proizvodnjo
CESTA OZKO GRLO
Vsekakor bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju morali razširiti cesto skozi Gorje, ki je postala ozko grlo še posebno pozimi, ko se veliko obiskovalcev vozi na smučarski Zatrnik. Morali bodo zgraditi obvoznico mimo Spodnjih Gorij ter končno že obnoviti cesto na Fortuni. Od 34 kilometrov cest, ki jih ima krajevna skupnost, jih je astaltira-nih le 5 kilometrov, vse ostale so makadamske. Potrebno pa bo urediti tudi avtobusna postajališča.
Čeprav je brez vodovoda le zaselek Zatrata nad vasjo Poljščica, v Gorjah ob konicah hudo primanjkuje pitne vode. Vodovodno omrežje je staro in prešibko, obenem pa napaja tudi Bled, zato višji predeli redno ostajajo brez vode.
V Gorjah imajo precejšnje težave s hudourniki, saj struge niso urejene, razen tega pa imajo številne mostove, ki jih je treba redno vzdrževati.
Eden največjih problemov pa .je kanalizacija, saj je položen le del primarne kanalizacije skozi novo naselje v Spodnjih Gorjah, vendar s še neizdelanim sekundarnim omrežjem in priključki. Delno zajema kanalizacija tudi osrednji del Zgornjih Gorij, ki pa ni priključena na centralni vod proti Bledu zaradi pomanjkanja denarja. V Gorjah je tako vedno več odplak tudi s širitvijo kraja, odplake pa tečejo po vrtovih, po njivah in travnikih, se zbirajo v obcestnih kanalih in potokih ter odtekajo v Blejsko jezero in reko Radovno.
NOVO NASELJE PRAPROTNICA
Po urbanističnem načrtu bodo pozidali del območja v Spodnjih Gorjah, kjer sta že dva stanovanj-ska bloka. Načrtujejo tudi izgradnjo stanovanjskega bloka za upokojence, ob tem pa gradijo več zasebnih stanovanjskih hiš. 100 stanovanjskih enot bodo pridobili v okviru zazidalnega načrta Praprotnica, po projektih pa bodo območje tudi popolnoma komunalno opremili. Ker je prošenj za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš vedno več, predvidevajo tudi dve manjši zazidalni področji: Hotunje v vasi Krnica ter Poljane in bodo tako dobili okoli 30 stanovanjskih hiš.
V krajevni skupnosti si prizadevajo, da bi obvarovali čisto naravno okolje, predvsem vodne vire z Radosno. Veliko dela in truda bo potrebno, da bodo kraj očistili od-n'ak, poskrbeH za zelenice, za ureditev nasipov in izkopov.
V naslednjem srednieročnem obdobju bodo morali poleg komunalnih vprašanj rešiti tudi problem telefonskega omrežja, preskrbe prebivalstva, spodbujati turizem ter zasebno obrt, si prizadevati za čimprejšnji prehod na celodnevno osnovno šolo ter seveda z ustrezno materialno podporo omogočiti nemoten razvoj društev in organizacij. Sredstva interesnih skupnosti, krajevne skupnosti, denar, ki ga namenjajo delovne organizacije za naloge in za razrešitev problemov ne bodo zadostovala, zato v krajevni skupnosti Gorje razmišljajo, da bi po sedanjem samoprispevku razpisali ponovni krajevni samoprispevek in tako hitreje uresničevali plan ter zagotovili razvoj vse krajevne skupnosti.
D.Sedej
Kranj — V osnovni šoli Helena Puhar se usposabljajo otroci z lažjimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Vsebina dela v šoli je prilagojena končnemu cilju usposabljanja: naš učenec naj bo uspešen delavec, sposoben dosegati norme, biti aktiven v samoupravljanju in prav tako zadovoljen v osebnem življenju.
Prav zato ima v šoli zelo pomembno vlogo poklicno usmerjanje in usposabljanje za delo. Tesno smo povezani z organizacijami združenega dela v Kranju in Tržiču, do koder sega naš šolski okoliš. Učenci sedmih in osmih razredov gredo vsako leto na Štirinajstdnevno prakso v delovne organizacije, kjer spoznavajo delo in se aktivno vključujejo v delovni proces.
Večina učencev je zelo dobro sprejeta in pohvaljena ter se kar takoj dogovorijo za zaposlitev. Vsako leto pa je nekaj učencev, ki so motorično slabše razviti in potrebujejo znatno več vaje kot drugi učenci. Zato smo v letošnjem  šolskem  letu  vključili v
program, razen vsakoletnih specifičnih vaj za razvoj motorike med učnovzgojnim procesom, tudi delo v proizvodnji. Dogovorili smo se z Gorenjskim tiskom, ki je prisluhnil našim prizadevanjem za čim uspešnejše usposabljanje teh otrok. Pripravili so nam primerno delo in zelo prijeten prostor z glasbo v knjigo-vezneii. Učence iz sedmih in osmih razredov s slabše razvito finomotoriko vodimo tja vsak dan. Specialni pedagog učence vodi, jim pokaže delo, jih navaja na natančnost, racionalnost gibov, organizacijo dela in hitrost ter stalno opazuje, katere gibe, delovne navade bo potrebno uriti še v šoli med učnovzgojnim procesom, predvsem pri tehnični vzgoji. Delo je razgibano in otroci niso utrujeni, pač pa so zek> navdušeni in komaj čakajo, da spet pridejo v tovarno.
Tako sodelovanje bo učencem v njihovem prilagajanju širši okolici v veliko pomoč in zato se Gorenjskemu tisku najlepše zahvaljujemo.     Breda Bedina
POČASNA GRADNJA - Tole cesto na Svetje delavci Komunalnega mj jetja iz Ljubljane rekonstruirajo že celo leto. Manjka ji še plast asiah* živorumene plastične cevi pa verjetno nimajo »uporabnega dovoli eni J, saj že pol leta ležijo v travi. (~fr) ll"/rn;<i«.
Taka je bila podoba novega doma jeseniškega Avto-moto društva na Javorniku, ko so pred dnevi urejali zunanjost stavbe. — Foto: S. Saje
NOVA TELOVADNICA — Pri osnovni šoli Simon Jenko v Smledniku
gradijo delavci SGP Grosuplje prizidek, v katerem bo telovadnica kumtk in večnamenski prostor. Skupaj z obnovo kotlarne bo objekt Il'ljub''-* skega samoprispevka veljal 22 milijonov dinarjev in bo tako -a K kot kraj velika pridobitev, (—fr)
SPOMINSKI DOM FRANCA ROZMANA-STANETA — V sredo je minilo 35 let od smrti narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta, komandanta glavnega štaba NOV Slovenije. Njegovo rojstno hišo v Spod-niih Pirničah obiskujejo številni občani, čeprav nanjo opozaria le skromno spominsko obeležje. Na pobudo krajevne organizacije NOV Pirniče in občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana-Siška bodo rojstno hišo Franca Rozmana-Staneta v prihodnjem letu preuredili v spominski dom, pred hišo pa postavili njegov doprsni kip. (-fr)
Podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor Radovljica
razpisna komisija na podlagi 9. in 22. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa zbora delavcev razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati za opravljanje razpisanih prostih del in nalog imeti:
— višjo ali visoko izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne ali druge tehnične oziroma družbene smeri,
— pet let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— organizacijske sposobnosti, pravilen odnos do samoupravljanja, morajo pa biti tudi moralnopolitično' neoporečni.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s tem, da imenovanje za individualnega poslovodnega organa delovne organizacije vejja za štiri leta.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v petnajstih dneh po objavi tega razpisa dostavijo-delovni organizaciji s pripombo za razpisno komisijo, o izbiri pa bodo obveščeni v petnajstih dneh po seji zbora delavcev, na kateri bo sprejeta dokončna odločitev o izbiri kandidata.
11.STRAN GLAS
'HOROM PRI MARINSKOVIH — Oktobra sta praznovala 50-letnico tovljenja Marija in Alojz Marinšek iz Radovljice. Alojz je star %\tioma iz Radovljice, vse svoje življenje pa je opravljal mizarska r, domala vseh krajih Slovenije. Alojz in Marija sta v predvojnih •* v letih med vojno težko preživljala družino, še posebno, ker je lb modi svojih naprednih idej in misli preganjan, Oba pa sta bila \ajsta izšla iz delavskih družin in dobro poznala trpljenje kmetov %cev. Že dvajset let živita v radovljiški graščini, Alojz opravlja \ iela, Marija pa vestno gospodinji. Zlati jubilej sta pričakala *ktirava, vedno pripravljena na šalo in smeh. — Foto: F. Perdan
irenjska je bolj čista
. za varstvo okolja pri w turistični zvezi je tudi Jtffljevala urejenost krajev stičnih društvih. Ugotovila '*> Coreniska na splošno bolj j u/i. minulo leto, premalo popa smo posvetili čistoči it m spomenikov NOV ter travi. Kraji, ki nimajo turi-društva, so precej slabše Delo komisije za varstvo
Srečanje upokojencev
}tffjfJCA — V nedeljo, 28. ok-5 jf Društvo upokojencev iz "h priredilo srečanje svojih I m krajanov, starih osemde-«g let. Med 3200 prebivalci skupnosti   Žirovnice je \ kar 45 takih krajanov. Vneca srečanja upokojencev ^lih občanov v Žirovnici se bolezni, niso mogli ude-;Uj vabljeni. Vseeno je bilo % nadvse prijetno. Jubilante %tj pozdravili predstavniki \ »topnosti, družbenopolitič-foimcu in društva upoko-^Zaželeli so jim zdravje in še *< takih srečanj. Zatem so otro-"Aiiiike osnovne šole in pev-m Svobode iz Žirovnice pri-_lfcp kulturni spored. Sledila %itev navzočih, med katero Jleltjtoci srečanja sproščeno ■ obujali  spomine. Po srečanju so člani društva Ife odpeljali na njihove do-
okolja je večmo društev sprejelo z razumevanjem.
V radovljiški občini so po krajevnih skupnostih opazili več nepravilnosti. V Begunjah in na Brezjah nepokošeno travo ob cesti in poteh, v Lescah neurejenost pri šoli in pri železniški postaji, v Radovljici neurejeni parkirni prostor in avtobusno postajo, v Kropi smetišče pri avtobusni postaji. Na Bledu je slabo vzdrževana travna površina pri osnovni šoli, parkirni prostor pri pokopališču, neprimerno je odlagališče smeti pri baraki za orodje pri pokopališču borcev, prav tako pa je več neurejenih površin v Gorjah, v Bohinjski Bistrici, v Bohinju in na Pokljuki.
Po oceni komisije je najbolj urejen kraj Cerklje, sledi mu Bled, potem Preddvor, Lesce, Skofja Loka, Jezersko, Bohinj-Jezero. V radovljiški občini je najslabše na Pokljuki.
D. Sedej
Predavanje na Kokrici
KOKRICA — Prebivalcem Ko-krice in okolice ter ljubiteljem planinskih in potopisnih predavanj se v ponedeljek, 12. novembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Kokrici obeta zanimivo predavanje. Andrej Štrem-felj, član jugoslovanske alpinistične odprave na Mount Everest in eden od štirih Jugoslovanov, ki so osvojili najvišji vrh sveta, bo z besedo in diapozitivi pripovedoval o uspešni poti odprave. Vstopnine ni!
Društvo paraplegikov Gorenjske
Društvo paraplegikov SR Slovenije, v katerem je včlanjenih blizu 500najtežjih invalidov, je sklenilo, da se v naši republiki oblikuje 8 regijskih društev, ki bodo združena v zvezo društev paraplegikov.
Tako je bilo v Kranju med prvimi ustanovljeno Društvo paraplegikov Gorenjske, v katerem so včlanjeni invalidi iz vseh petih občin. Izvoljen je bil odbor s predsednikom Albinom Rozmanom in podpredsednikom Tomom Filipčičem ter referenti za socialno-zdravstveno skrbstvo, kulturo in prosveto, šport in rekreacijo, informativno dejavnost, oblikovana sta aktiv žena in ZK. Dogovorili so se o nalogah, predvsem pa bodo z vprašalnikom, ki ga bodo poslali vsem invalidom, ugotovili želje in potrebe članov. Sedaj je v društvu včlanjenih le 40 težkih invalidov, čeprav je na Gorenjskem še veliko težkih invalidov, ki pa se še niso organizirali.
L. Bradeško
Uspešno delo kroparskih lovcev
Kropa — Lovska družina v Kropi je bila ustanovljena pred 34 leti in je vsa leta uspešno delala. Danes šteje 40 članov in prizadevno skrbi za lovski revir, ki ga upravlja ter vzdržuje. Z dobrim gospodarjenjem jim je uspelo obdržati visok stalež divjadi in imajo tako v revirjih več jelenov, muflonov, srnjadi, gamsov, ruševcev, petelinov, vendar pa je v zadnjih letih precej upadel stalež lisic. V lovišču imajo dve lovski koči, eno na Vodicah, s prostovoljnim delom pa so pred nedavnim odprli tudi nov lovski dom na Pe-telinovcu. Loci so postavili 18 visokih prež, 22 krmišč za srnjad, jelene in muflone, valilnico in ograjo za race ter 76 solnic.
Večinoma s prostovoljnim delom so člani Lovske družine Kropa zgradili svoje postojanke, ki nudijo zavetje tudi vsem drugim ljubiteljem lepe narave. Tu imajo lovci tudi prostore za sestanke ter za izobraževanje in medsebojne pogovore.
D. S.
Novi prostori Kluba ljubiteljev glasbe
Konec oktobra je kranjski Klub ljubiteljev glasbe končno dobil svoje prostore. Tako je sedaj njegovo mesto v kletnih prostorih bivšega hotela »Stara pošta« — vhod s strani Globusa. Prostore so s prostovoljnim delom prenovili člani sami. Za začetek so uradne ure vsak ponedeljek in sredo od 18. do 20. ure, vendar pa je prostor večkrat odprt tudi druge dni. V njem pa so vsem ljubiteljem glasbe (tudi nečlanom) na voljo razne glasbene revi ie in revije o HI-FI tehniki. Prav tako je v prostoru tudi tehnična oprema za poslušanje plošč.
Klub namerava s tem bolj razži-veti svoio klubsko življenje, saj je v preteklosti njegovo delo v glavnem slonelo na prirejanju koncertov. 2e v torek, 13. novembra, pa se bo v Delavskem domu začel tudi ciklus tematskih večerov. Prvi ima noslov Ročk glasba ob Beatlov naprej.
Kranju se tako v prihodnosti obeta zanimivo glasbeno dogajanje, ki ne bo slonelo le na organiziranju koncertov.
Marko Jenšterle
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
0 NEKATfcPIH KRAJIH   \StN»$M 'OBĆ'Nf:
KRAVJE V NARAVI
Črna redkev Haphanus sativus niger)
mm lAravilo pri boleznih žolčnih poti, pri na-'"W)u ijalčnega peska in kamnov, bronhialnega ■ :i'xm oslovskega kašlja
h/kev je prastara kulturna rastlina. Samorasle v*vi ni več, goje pa jo po vrtovih in poljih. Upo->Mmosveže korenaste korenine, ki jih spravljamo '■ :/iija do pozne jeseni, na razpolago pa so tudi
fajaVnih trgovinah in na živilskih trgih. Koren '7,je gorčično olje, žveplene spojine, fosforno amina B in  C,  fermente in rudninske
tttt redkev je predvsem znana kot zeleniava oz. atimba, ki se dodaja napenjajoči zelenjavi in V»imjedem, manj znana pa je kot naravno zdra-7; itt vrst redkvic je najbolj učinkovita črna Id Priporočajo jo predvsem pri zastajanju vode, konhialnih katarjih, oslovskemu kašlju, ter pri /oltnih poti  in jeter.   Redkev prebavi le ittUodec, pri vnetju želodca in črevesja, bolnih '•: ah, pa je bolje, da črne redkve ne uživamo. KJmiĆni poskusi so dokazali, da sok črne redkve <//.h vpliva na zastoj žolča v žolčnem mehurju '   nastajanju peska in kamnov. Nekateri praktiki brijo kolčne težave, ki jih povzročajo kamni ali
lažje primarno ali sekundarno vnetje žolčnega mehurja tako, da uživajo sveži redkvin sok po naslednjem receptu:
Zdravljenje s sokom se prične s 100 gr soka na dan, in se poveča na dnevno količino 400 gr (vsak dan po 50 gr več). Glede na stopnjo bolezni se dnevna količina po 2 do 3 tednih zopet zmanjša na 100 gr. Po izboljšanju se sok ne jemlje več oz. se lahko uživa še vsaj en mesec (trikrat na teden po eno skodelico). Mnogim je ta kura pomagala prebroditi žolčne težave. Komur pa bi pitje soka črne redkve povzročalo prebavne težave (predpogoj je zdrav želodec, črevesje in ledvice), naj ta način zdravljenja opusti.
Redkvin sok, pomešan z medom ali kandiranim sladkorjem (da se zgosti), je najboljši sirup proti bronhialnem katarju (3-krat na dan po eno do dve jedilni žlici). Tudi pri dolgotrajnem kašlju je to poceni in zanesljiva pomoč, saj mehča in izloča sluz. Redkvin sok dobimo najlaže tako, da korenine drobno naribamo (kot hren!) in zatem dobro iztisnemo, seveda pa se v naših trgovinah dobijo tudi mali električni aparati, ki v nekaj minutah temeljito opravijo zamudno ročno delo. S tako pripravo je moč dobiti v petih minutah 1 liter soka iz 2 kg redkve. Zeliščarji pa omenjajo tudi vodo, v kateri so se kuhale narezane redkve. Ko se toliko ohladi, da je pitna, jo osladimo z medom in pijemo po po-žirkih (i skodelica na dan).
ABC
(3.zapU)
Krajevno ime Rateče je treba izgovoriti s poudarkom na prvem samoglasniku. Torej ne s poudarkom na srednjem samoglasniku, kot npr. Reteče pri Medvodah. Radeče pri Zidanem mostu pa imajo podobno iz-eovoriavo kot Rateče v Dolini. — Moral sem nanizati vsa ta tri krajevna imena, ki jih nepoučeni ali površni često zamenjujejo in napak izgovarjajo.
Dolgoletni rateški župnik, potopi-sec, zgodovinar in pisatelj Josip Lavtižar (o njem bo še stekla beseda) je menil, da so Rateče bile prvotno le nekako »raztečje« in da je sedanje krajevno ime nastalo iz te besede. Morda, ni pa moč tega z zanesljivostjo trditi.
Ni
RATEČE-PLANICA
'avadiH smo se že izgovarjati obe imeni kar v eni sapi. Saj . leže Rateče skoraj na pragu prelepe gorske doline pod Jalovcem, med Mojstrovko in Poncami. Obeležene že več desetletij s pojmom smučarskih skakalnic in »poletal-nic«, še dosti prej pa kot alpinistično izhodišče za plezalne ture v stene Travnika. Iz Tamarja, seve.
Toda vse to je skorajda le bližnja sodobnost. Davnina je dodelila Planici daleč pomembnejšo vlogo: tu, v njenem koncu je izvir Save Dolinke! Iz ostenja srednje Ponce (2272) privre iz skalne razpoke močan vir, ki v slapičih in skokih zdrvi v dolino. Izviru, slapu in nekaj sto metrov dolgi strugi pravijo že od nekdaj Nadiža.
Izvir je v Ponci (tj. v Poldnevnici) 1250 m visoko, Tamar v koncu doline pa leži na višini 1108 m; torej bi bili katarakti (skokovite brzice) visoki približno 142 m. — Tik pod slapom so si pred leti urediti Ra-tečani zajetje te planinske vode ža svoj vodovod. Pijejo Savo torej kar iz izvira!
Zmotna pa je trditev, da Sava Dolinka izvira iz močvirnatih Zelencev. Obe Savi, Bohinjka in Dolinka, izvirata iz osrčja gora!v Prva kot Savica, druga kot Nadiža.
Res pa je, da Nadiža po kratkem teku na površju ponikne v plani-škem pesku in privre zopet na dan v ravnici med Ratečami in Podkorenom,  kjer  se  razlije  v manjše plitvo jezero, ki pa je največkrat le močvirje — Zelenci. Najbolj jugoslovanska reka, ki teče po slovenski, hrvaški in srbski zemlji, izvira iz osrčja planin, ne v kakem neuglednem močvirju! Tu le kot ponikalnica zopet privre na dan — ne pa izvira! K sreči so tiste table ob cesti proti meji z napisi »Zelenci — izvir Save«, že nečitljive, tudi turistično neizpodbudne. — Res pa je, da so Zelenci bolj »pri roki«, k izviru v Tamarju pa je le težje priti, celo v hrib se je treba povzpeti. K Nadiži prav tako kot k Savici v Bohinju. Kot se Sava — Bohinjka do izteka v Bohinjsko jezero imenuje Savica, tako se tudi Sava — Dolinka onih nekaj sto metrov, preden ponikne v prodnati pesek, imenuje Nadiža. Z obarvanjem vode pri izviru se da ovreči vse dvome o povezanosti Nadiže z Zelenci. Nepouce-nost v teh stvareh je pred leti botrovala zelo nemogoči oznaki: Korenska Sava.
Prodnati svet, v katerega ponikne voda Nadiže, zbira še drugo vodovje, ki se steka v dnu peščene doline bogati bodoči izvir v rateški ravnini. Tako sprejema prod še malo vodo iz Prodov in Voglov, Zelenci pa še vodo manjših potokov Trebiže in Kravnjaka. .
Vse te vode se zbero v Strugah, iz tal privre le Sava. Le-ta se brž obrne proti vzhodu in se poslej ne skriva več. Pač, ob veliki suši, ko so tudi vse druge vode majhne, se zgodi, da se zgornja savska struga skorai do pritoka Martulika v Rutah osuši —
Slap Nadiže Tamarju.
izvir Save Dolinke v
nekaj vode teče pač nevidno, pod prodom. V takih sušnih časih .tudi v Zelencih ni vode, pač pa le visoka močvirska trava. Nasprotno, v času velikih deževij, pa se na Ledinah uveljavi celo Rateško jezero, ki poplavi kar precejšen kos ravnine.
Spravljati v neko zvezo vode Be-lopeških jezer in slapa Nadiže bi bilo na i brž le preveč drzno — čeprav ju loči le masiv Ponc in zračna razdalja komaj kak kilometer. Višinska razlika (Zgornje Belopeško jezero leži na višini 936 m, gladina Spodnjega Belopeškega jezera pa je na višini 926 m; izvir Nadiže je torej celih 324 m više!) tudi ne govori v prid domnevi o zvezi Beloneških jezer in izvirom Save v Nadiži.
NADIŽA
SAVA
Ze mnogim učenim jezikoslovcem, pa tudi ljubiteljem krajevnega imenoslovja (Lavtižar. Turna, Badjura) je ostalo ime Nadiže nest rt oreh. — Sicer poznamo tudi reko Nadižo, ki izvira v našem Breginiskem kotu, teče v Beneško Slovenijo in skozi Čedad v Furlansko ravan. Toda tudi ime te reke ostaia zagonetno. V antiki se je reka imenovala Natiso, poitalijančeno Natisone. furlansko ime ji je Nadmen. Vsekakor najbliže naši Nadiži.
Geološke raziskave dopuščaio domnevo, da je bil tek reke Nadiže v antiki dnigačen, kakor je danes, ko Ter in Nadiža zaradi svoje malo-vodnosti kmalu po vstopu v furlansko nižino malodane popolnoma presahneta. Verjetno je nekoč ves gornii tok Soče do Kobarida pripadal Nadiži, ki je bila tedaj mnogo večja (bolj vodnata) kot je danes. V prilog te hipoteze (tako meni jezikoslovec dr. France Bezlaj) bi govorilo tudi ime Nadiža v koncu Planice, oddaljene komaj nekaj kilometrov zračne črte od izvira Soče, stare Nadiže.
Tudi ime Save je staro, še pred-slovansko. Sava se je v antiki imenovala tako kot danes: Saus, Sabo, Savo, Savi flumensis, Savus. — Podobno je z Dravo, Muro, Krko in še z nekaterimi rečnimi imeni. Segajo v predzgodovinsko dobo: zato so v glavnem nerazložljiva. Tudi z imenom Karavank je tako.
Zanimivost zase so tuje »Save«: npr. pritok Garone — la Save, mesto Savo, danes Savone v Italiji, li-gursko pristanišče Savo idr.
Zelenci med Rateča *ta dan.
in Podkorenom, kjer Sava Dolinka
S KOMPASOM NA SMUČANJE
Izbrana smučarska središča s prenočevanjem v neposredni bližini smučišč
Tudi za letošnjo zimo je KOMPAS pripravil smučarski program z bogato izbiro smučišč v domovini in tujini. Za vse aranžmaje v programu je značilno, da vsebujejo hotele neposredno na smučiščih ob žičnicah, seveda s polnimi penzioni v sobah s tuši in WC. Večina hotelov ima pokrit bazen aH pa je v neposredni bližini. Povsod pa so razen smučanja možne še druge oblike rekreacije. Ker bodo avtobusi stacionirani v krajih, kamor bodo pripeljali smučarje, bodo v primeru slabega vremena na voljo za krajše izlete. Letošnji smučarski program je sestavljen tako, da si lahko vsak po svoji želji, potrebi in zmožnosti izbere zaželjeni aranžma: celoten paket uslug (gostinske, storitve, žičnice, prevoz) aH pa samo posamezne storitve.
Poleg 5 in 7-dnevnih aranžmajev s smučarskimi tečaji v Kranjski gori je KOMPAS pripravit 8-dnevne aranžmaje v ITALIJI, AVSTRIJI in FRANCIJI.
V Italiji boste lahko smučali v najbolj znanih smučarskih centrih v DOLOMITIH. V PASSO DEL TONALE ob vznožju Krnskega ledenika so vam na izbiro trije hoteli, cene pa so od 2.970 do 3.670 din za 7 polnih penzionov brez prevoza (750 din) in tedenske karte za žičnice (1.180 din). Cena celotnega aranžmaja pa je od 4.900 do 5.600 din. Odhodi: 12., 19. in 26. januarja.
V dolini VAL DI FIEME, ki je s središčem v Cavalesu slo-
^ venskim smučarjem že dobro
* ,     poznana, so vam tudi na voljo
^ trije izbrani hoteli. Vsi hoteli ** " * *y " , Hi so na smučiščih, ki imajo približno 65 kilometrov urejenih kih prog in več kot 30 žičnic. Cena za 7 polnih penzio-2.950 do 3.750 din brez prevoza (700 din) in žičnic in); celoten aranžma: od 4.800 do 5.600 din. Odhodi: in 26. januarja.
smučar s nov: od (1.150 d 12.. 19.
Tudi v dolini VAL GARDENI, enem najbolj znanih smučarskih središč na svetu, s 100 žičnicami in z več kot 180 kilometrov urejenih smučarskih prog, vam je na voljo aranžma v mestecu St. Cristina, v hotelu tik ob gondolski postaji. Cena za 7 polnih penzionov: 4.800 din brez prevoza (660 din) in žičnic (1.400 din); celoten aranžma: 6.860 din. Odhodi: 12. in 19. januarja.
V NEVEGALl), znanem zimskem športnem centru, pa vam je na voljo hotel OL1VER tik ob žičnici. Cena: 3.170 din za 7 penzionov brez prevoza (580 din) in žičnic (950 din); celoten aranžma: 4.700 din. Odhodi: 12., 19. in 26. januarja.
V AVSTRIJI vas čakajo hoteli in odlični smučarski tereni v OBERTAVERNU na prelazu Tauern (1738 m) med Katschbergom in Dachstein-skimi Alpami. Cena za 7 penzionov: od 3.600 do 4.090 din brez prevoza (500 din) in žičnic (1.160 din); celoten aranžma: od 5.160 do 5.750 din. Odhodi: 12., 19. in 26. januarja.
Z odhodom 19. januarja pa se začne 8-dnevni aranžma v smučarskem paradižu COUR-HEVEL v FRANCIJI s smučišči na 250 kvadratnih kilometrih v višini od 1300 do 3300 m. Cena 6.650 din brez žičnic (doplačilo za žičnice za 7 dni: 1.900 din).
Pri vseh naštetih aranžmajih imajo otroci večji ali manjši popust.
V primeru zadostnih prijav za smučarsko šolo (enotno doplačilo: 900 din) bo v vsakem od navedenih krajev organizirana SMUČARSKA ŠOLA.
Priporočamo vam, da se zaradi omejenih mest prijavite čimprej.
Vsi, ki boste vplačali akontacijo do 10. decembra, imate 5 0 b POPUSTA na ceno potovanja.
INFORMACIJE IN PRIJAVE v vseh poslovalnicah KOMPASA!
Jesenice, Ul. Maršala Tita 18, tel.81-768 Bled, Ljubljanska 7, tel. 77-235 in 77-245 Ljublfana, Miklošičeva 11, tel. (061) 326-453, 327-761; Titova 12, tel."(051) 24-611, 20-032
Za streljanje zračnih ciljev s protiletalskim topom je potrebna hitrost in natančnost. — Foto: F. Perdan
okrog 40 odstotkov sedanje (jenera-ciie smo pohvalili ali nagradili.
Ko prideio mladi vojaki, si prizadevamo nadalievati tradicijo uspešnosti naše enote. Tudi letos smo ►bili v streljaniu. ki ie merilo našega znania, najboljša topniško raketna enota protizračne obrambe v liublianskem armadnem območm Ta uspeh smo doseeli ob prizadevanju voiaškeca kolektiva, mladinske organizaciie. Zveze komunistov, sveta za samozaščito, sveta r*> tranii red in drugih subjektivnih sil. Vesel sem, da so voiaki dosedi visoko stopnjo znania, da »u«« v lastne sposobnosti in zrnoalnusv orožia-, predvsem pa. da bodo iz armade odšli z dobrimi vtisi«
Jutri, 10. novembra, slavijo pripadniki topniško raketnih enot protizračne obrambe v naših oboroženih silah svoj praznik — Pred dnevi smo obiskali enoto Aleksandra Angelovskega, ki je bila tudi na letošnjem tekmovanju enot ljubljanskega armadnega območja v streljanju zračnih ciljev najuspešnejša
Kranj — Na osnovi odločitve vrhovnega poveljnika naših oboroženih sil topniško raketne enote protizračne obrambe letos že četrtič slavijo svoj praznik v spomin na pomemben dogodek pred 35 leti. Namreč, 10. novembra 1944. leta je bil ustanovljen prvi protiletalski polk vrhovnega štaba za protizračno obrambo Beograda. To je bila prva enota, ki je imela v svoji sestavi vse elemente za uspešno obrambo pred napadom iz zraka. V polku je bila enota s sredstvi za opazovanje, imel pa je tudi sredstva za borbo proti zračnim ciljem in organizirano protizračno zaščito.
Seveda, prea ustanovitvijo te enote so se proti sovražnikovim letalom borile manjše partizanske enote s pešadijskim orožjem in protiletalskimi topovi, ki so jih zapleni e sovražniku. Čeprav so poškodovale in zrušile nemalo sovražnih letal, pa niso mogle predstavljat, popolnega sistema protizračne obrambe. Tako ie protiletalski polk vrhovnega štaba postal jedro naše protizračne obrambe, iz katerega so kasneje nastale brigade in cone protizračne obrambe v večjih jugoslovanskih mestih, v partizanskih diviziiah in korpusih pa so se z 'zaplenjenimi sredstvi in zavezniško pomočjo raz-
Za povojni razvoj enot protizračne obrambe je značilno neutrudno delo celotne sestave tako za voiaški kot politični in splošni napredek. Pripadniki protiletalskih enot, ki so sicer imeli bogate voine izkušnje, so morali epraviti šola.nie. med katerim so razširili teoretično in praktično znanje ter se spoznali s takrat najnovejšo tehniko in dosežki v borbi proti zračnim ciliem.
Danes   imajo   topniško raketne enote protizračne obrambe najsodobnejšo   tehniko,   razpolagajo s sredstvi od radarja, ustreznih elektronskih   centrov   za snremlianie razmer v zraku in sodobnih protiletalskih topov domače nrc.zvodme do naiboli  izDopolniemh TOCetrob sistemov. Posebno v zadnuh letih so se stvarne borbene snnscbposti teh enot večkratno povečale. Vendar, tako kot vedno, tudi danes posveča io vso pozornost ne le tehniki, ampak tudi človeku; vrednoti, zaradi katere se ie zmogel ustvariti in razviti ta mladi rod naših cboro; ženih sil. To je tudi razumljivo, saj imaio bojna sredstva svojo pravo vrednost le tedai, ko so v rokah nravega borca; takšnega, kakršen je bil naš človek v revoluciji in kakršen bo moral biti v primeru splo-šnoljudske obrambne vojne.
Starešine za zgled
O tem, da je človek resnično središče vsega dogajanja, smo se najbolje prepričali med obiskom topniške raketne enote protizračne obrambe, ki ji poveljuje Aleksander Angelovski. Srečanje z njo ni bilo nif.i. najmanj nr.ključno. Pripadnike te enote želimo našim bralcem predstaviti predvsem zato, ker zvesto nadaljujejo že nekajletno prvenstvo med enotami svojega rodu v ljubljanskem armadnem območju. V pogovoru z njimi smo odkrili, kje so najgloblji vzroki za uspešnost enote.
Delo svoje enote Je poveljnik Angelovski predstavil in ocenil takole:
»V poučevanju pripadnikov topniško raketnih enot protizračne obrambe so glede na pouk v drugih enotah znatne razlike, zaradi značilnosti sodobnega letalstva moramo pri delu doseči predvsem veliko hitrost in natančnost. Zato so pri našem pouku odločilne sukunde. Pri urjenju težimo k temu, da vsak vojak avtomatsko obvlada svoje naloge. To dosegamo le s trdovratnim delom, z nenehnim urjenjem. Posebnost tega urjenja pa je zlasti kolektivno delo, ki izključuje slabosti posameznika. V kolektivu vlada zavestna disciplina in odgovorno izključuje slabosti posameznika. V kolektivu vlada zavestna disciplina in odgovorno izvrševanje nalog. Ce bi to hotel nekoliko drugače ilustrirati, lahko rečem, da smo kot čvrste verige, v kateri je vsak člen tesno sklenjen z drugim. Zato so tudi dobri rezultati neizogibni.
Pri našem delu skušam uresničevati geslo Delaj kot jaz. Da bi ga zmogli izpolniti, moramo starešine dajati vojakom primeren zgled, predvsem pa moramo biti ljudje, ki razumejo in upoštevajo mnenja soljudi. Tako se pred vsako pomembno nalogo skupno posvetujemo o načinu njene uresničitve. Starešina in vojak sta si vedno b'i-zu seveda pa ie pri izpolnjevaniu sprejetih odločitev starešina nujno nadrejen.
Kot starešina sem zadovoljen s prizadevanii vseh članov našega vojaškega kolektiva. Skupno iznolniu-jemo vse zadane naloge, ne glede na njihovo težavnost. V naši enoti ni kaznovanega    vojaka; nasprotno,
Sodelavk Aleksandra skega le Gradimir Damtanovk. vodi nižio tonniško raketno « Rad je povedal nekaj o svojem klicu:
»Sele kratek čas sem v naši eno--ti. To ie moja prva dolžnost, odi sem končal vojaško akademijo, sem se tam naučil, sedaj uresni jem v praksi. Seveda, razlika k tem, da so med šolaniem drugi dili mene, zdaj na moram sam gani/irati in voditi delo drugih.
Naše delo je zahtevno in nar a poklic imam rad. sai ie de armadi tudi čast. V kolektivu j dobro sprejeli. Prizadeval si da bo enota s primernim dele naprei dosegala dobre rezultate, tem. ko se bom čimbolj vkliučil kolektiv, na se bom tudi hitnje lagodil življenju v Sloveniji, sem prvič.«
Besede vojakov
i
Branlslav   fcivotlć, dipl pravnik Iz Kruševca:
»Pripadnike planinskih enot in njihovo uniformo sem prvič videl letošnjo pomlad, ko sem prišel v Kranj odslužit vojaški rok. Na prvem sestanku s starešinami so nas seznanili z dosedanjimi uspehi enote in nam predstavili naše naloge. Težišče našega pouka ie bilo ru praktičnem delu, med katerim je bilo treba uigrati ekipo pri oroiju. Delali smo intenzivno in tako dosegli viden uspeh. Bili smo najboljša
r
Plesni tečaji za mladino in odrasle v Delavskem domu vsako soboto in nedeljo organizira društvo MODRINA
Začetek tečajev:
Začetni — v soboto, 24.11.1979 ob 15. uri — v nedeljo, 25.11. 1979 ob 9.30
Nadaljevalni — v nedeljo, 25. 11. 1979 ob 11. uri
Disko tečaji — v soboto, 24.11.1979 ob 16.30
Cena tečaja za zaposlene je 350 din, študentje in dijaki imajo 40 odstotkov popusta.
Informacije in prijave pri blagajni sobotnih In nedeljskih plesov v Delavskem domu v Kranju.
»v,
Ot
li v ljubljanskem armadnem Kji pri optičnem preverjanju *njttn streljanju. S tem uspe-m zadovoljen sam kot meri-.",/ j v ponos pa je prav M enoti.
'■m zdaj končujemo in pri-hi smo za opravljanje dru-Jđtfli nalog. V sedanjem ko-J kjer vlada zgledno tovari-i yxno prizadevali tudi za p$0 pomoč novim voja-
!wanjem v enoti se vklju-11 delo družbenopolitičnih <acj. Sem namestnik sekre-mladinske organizacije, *fc)g tovarišev pa so me v i sprejeli tudi v članstvo ttuiunistov. Vsekakor želim ^ biti dober vojak.«
dicijo. Po svojih sposobnostih sem prispeval k uspehu moštva pri stre-1 janju. Uspeh naše generacije pa je seveda tudi obveza za bodoče pripadnike te enote.
Kaj delam v prostem času? Preživljam ga v vojaškem klubu, kjer sem član glasbene skupine. Igram električne orgle v vojaškem ansamblu, ki nastopa na raznih prireditvah in pripravlja glasbo za ples v kranjskem domu JLA.
Z dosedanjim delom in vojaškim življenjem sem zadovoljen, predvsem pa mi ugaja možnost sodelovanja na kulturno zabavnem področju. Priznati moram, da mi to ohranjanje navade iz civilnega življenja, kjer igram v svojem ansamblu, v marsičem olajša vojaški vsakdan«
MIlan Čovič, kvalificirani ključavničar Iz Priboja:
»Naš pouk je bil zelo zanimiv. Privlačilo me je spoznavanje novega orožja, posebno pa praktično delo ob njem. Merilec se mora marsikaj naučiti, pa vendar ni bilo težav. Ž uspešnim streljanjem smo potrdili moč naše enote.
O naši enoti tudi sicer lahko povem le najboljše. Čeprav je Jugoslavija v malem, smo si vsi dobri tovariši. V naši mladinski organizaciji, katere sekretar sem, se dogo-varjrrno za vsakdanje delo, našo enotnost   pa  utrjujemo  tudi prek
delovanja članstva Zveze komunistov. Kot sekretar bom še naprej skušal vplivati na zgledno delo m'a-dih, zlasti na čim hitrejše vključevanje mladih vojakov v naš kolektiv.
V prostem času rad prebiram časopise. Včasih obiščem kakšno filmsko predstavo, sicer se pa največ zadržujem na našem športnem igrišču, kjer se urim v atletskih disciplinah, predvsem teku. Ob tem naj povem, da sem na preverjanju telesne sposobnosti vedno med, najboljšimi v enoti.« S. Saje
Petrinac, predmetni uči-Bistrice pri Zagrebu:
Mumije bilo najtežje pri-/; .ojaški disciplini oziroma fcmunaćinu življenja. Kmalu ._</: !wariša med starejšimi ^ W v. so mi pomagali pri se-'J*« z vsemi nalogami. Zaradi •Kgi dela ni bilo posebnih n»yn urjenju. Vse probleme smo ur^1 topnim trudom. ;,ir nisem prišel najbolje bk jPjripravljen. Toda ob redni '' aV1 a °PravyanJu dolžnosti vo- V*tan pridobil potrebno kan-
Dobro vojaško znanje
Pred nedavnim so končali preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin v kranjski občini — Dobri rezultati, ki so jih starešine dosegli na izpitih, so odraz organiziranega izobraževalnega dela in samostojnega strokovnega usposabljanja
KRANJ — Izobraževanje članstva organizacije rezervnih vojaških starešin v kranjski občini se je tako kot prejšnja leta začelo s predavanji z družbenopolitičnega področja. Teh izobraževalnih oblik, ki
dela mojstra, velja tudi za streljanje z orožjem; in rezervne V:-mline iz kranjske občine se tega dobro zavedajo. — Foto:
SLAS tfMjbran iHopis
I Gorenjskem
ŠTOVANI BRALK C! Vbhko naročite Ptipnaonosi, 'Urina 23-341
lato
ĆPGLAS MMO Kranj Mošc Pijade 1
- vmm interesu je, bGtas naročile takoj, saj ga fofc lako do konca letošnjega It (a dobivali brezplačno.
K-
NAROČAM GLAS
Ime in priimek:......
Stanovanje:.......:.......
Pošta:......................
so jih prirejali v krajevnih konferencah Zveze rezervnih vojaških starešin januarja in februarja, se je udeležilo 92 odstotkov rezervnih starešin iz kranjske občine. Skoraj nič slabša ni bila udeležba na strokovnih predavanjih, .ki spadajo v obvezni del izobraževalnega programa in so jih v glavnem končali marca letos. Zatem je sledilo delo na terenu, kjer so starešine na osnovi izbrane teme izdelali situacijske skice. S tem so uspešno uresničili naloge iz izobraževalnega programa.
Svoje vojaško znanje so starešine koristno uporabili tudi izven svoje organizacije, ko so se na vseh ravneh vključevali v obrambno akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Predvsem so nudili pomoč pri izdelavi političnih ocen in pripravi raznih načrtov, ki obravnavajo vprašanja ljudske obrambe in družbene samozaščite v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Med akcijo so se prek raznih oblik aktivnosti povezovali tudi z drugimi družbenimi organizacijami in društvi. Poleg ostalega so pripravili več orientacijskih pohodov in patrolnih tekmovanj.
Preverjanje znanja rezervnih vojaških starešin se je tako kot vsako leto začelo jeseni. Letošnje izpite so starešne iz kranjske občine imeli 13. in 14. pa 20. in 21. oktobra. Nanje so povabili blizu tisoč članov, udeležilo pa se jih je okrog 90 odstotkov vabljenih. Posebnost letošnjega preverjanja znanja je bilo patrolno tekmovanje, ki je pokazalo dobro fizično pripravljenost starešin, in streljanje s polavtomatsko puško," ki so ga udeleženci dokaj uspešno opravili. Ob tem ne smemo prezreti izredno dobrih rezultatov izpitov iz teoretičnih predmetov, predvsem vojaške teorije. Za to gre zasluga zlasti aktivu predavateljev pri občinski organizaciji rezervnih starešin, ki je uspel pripraviti kvalitetna predavanja. Seveda pa je višja raven znanja, Ki so jo starešine dokazali z uspešno opravljenimi letošnjimi letošnjimi izpiti, plod tako organiziranega izobraževalnega dela v krajevnih konferencah kot samostojnega usposabljanja posameznikov prek ustrezne strokovne literature.
Ob uspešnem delu rezervnih starešin pa ni moč prezreti nekaterih težav in pomanjkljivosti, s katerimi se občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin in njena komisija za jzobraževanje srečujeta pri organizaciji izobraževanja in izvedbi izpitov. Gre predvsem za težave pri oskrbi s potrebnimi tehničnimi sredstvi, brez katerih izobraževanja in izpitov ni moč nemoteno izvajati, pa za težavno organizacijo množičnih izpitov, saj vedno prihaja do številnejše udeležbe in zato počasnejšega dela v zadnjih izpitnih rokih. S. Saje
Smisel gibalne omike in športa
v.
Zmoeliivost se kaže v občutku življenjske moči aH slabosti, uveljavlja se v delovnem, Igralnem |n športnem naporu. Značilna človekova narava bo zmeraj dejavna, čeprav ji nekateri prloisulejo nepopolnost v pri-merlavl z drugimi bitji, ki so pretežno in popolnoma odvisna od naravnih razmer, človek, ki si podreja naravo, krepko posega v njena bogastva, nima več riovolj specializiranih funkcij. Nima take kože, ki bi ga ščitila pred slabim vremenom, vetrom in mrazom, nima organov za napadanje, čeprav je večkrat napadalen, pred nevarnostjo se ne more zmeraj rešiti z begom. V tem nogledu ga mnoge živali prekašajo, saj je zalogaj njihove hrane v hitrosti teka, ostrini zobovja in v razvitih instinktih, človek bi v grobih naravnih pogojih hitro propadel, rešuje ga civilizacija, vsa obutev, oblačila in prehrana je v njegovi kupni moči.
V pogoiih naravnega in družbenega učlovečenja se je človek uspešno prilagajal naravnim ne-nriHkam in, pri tem preko zgodovinskih obdobij ustvarjal dobrine, si izoblikoval vrednote. Njegova življenjska enkratnost in nepovrnljivost se daljšata. V izkoriščevalnih družbah je troši] in še črpa lastno energijo, ko ob nrlmitivni proizvodnji pri dolgotrajnem delu upogiba hrbtenico. V tehničnem razvoju pa nad njim dobivajo oblast stroji. Oropan je ustvarjalnega zadoščenja, značilnega človeškega čustvovanja.
Več izkoriščanja in bede je bilo v preteklosti; Engels je trdil, da je kapitalizem pahnil delavstvo v slabše življenjske razmere. Pri tem nI hotel idealizirati fevdalizma, ki je prav tako izkoriščal ljudstvo, vendar zunaj
tovarniškega zidovja, na polju, v gozdu, kjer je bilo več zraka in manj izkoriščanja otroške delovne sile.
Razvol nrinaša veliko dobrega, a žal tudi dovolj stisk, težav in nevšečnosti. Znanost in pravičnejša družbena ureditev zago-tavliata večjo blaginjo, vendar se za njo predvsem v kapitalističnem svetu skrivajo negativni poiavi. To so grobost, odtujenost, pretirano pridobitništvo v nenasitni strasti po denarju, ki ruši osebnostno in moralno podobo posameznikov.
Zvest glasnik in pobudnik takih pojavov je med ostalimi oblikami kulture tudi vrhunski poklicni šport, saj v vsakoletnih pregledih razvrščalo športnike po višini njihovih prejemkov, po denarju, ki so si ga pridobili s trdo pestjo, z zadetki in z udarci. Škodljivi vplivi civiliziranega in urbaniziranega sveta se širijo med odraščajočo mladino. Pri odpravljanju takih vplivov današnjega časa ima poleg drugih dejavnikov veliko poslanstvo humanistično usmerjeno športno udejstvovanje. Težili naj bi k temu, da bi se čim več ljudi ukvarjalo s športom, da bi misli odvračali od vsakodnevnih težav, da bi se škodljive porabniške navade spremenile v osebno in družbeno bolj cenjene vrednote.
Razmah športa je posebno očiten v socialističnih državah, saj se aktivno športno udejstvovanje množic sklada s socialističnim načinom življenja,, ko denar ni edina vrednota; vse boli bi morali točkovni oceni delovnih nalog dodajati še točke zmogljivosti organizma, kulturnega bogastva in moralne čistosti.
(Nadaljevanje sledi)
Jože Ažman
OD VSEPOVSOD
Puškin na filmskem platnu
Sovjetski reiiser Marlen Hucijev se pripravlja na snemanje igranega filma, posvečenega velikemu ruskemu pesniku A. S. Puškinu. Avtor scenarija, ki je zaslovel s filmom Dvajset let mi je, se je tokrat prvič lotil zgodovinske teme. V filmu bodo prikazana najpomembnejša dejstva iz Puškinovega življenja. Kot je dejal režiser, mora biti zgodba o genialnem pesniku prikaz celotnega obdobja v življenju tedanje Rusije.
Dražbe lobanj ni bilo
Z dražbe v sloviti londonski galeriji Sotheby so pred nedavnim umaknili osem človeških lobanj. Nek poslanec britanske laburistične stranke je namreč uradno protestiral in imenoval takšno prodajo nemoralno in odvratno. Njegov protest so upoštevali in dražbo prekinili, na veliko žalost lastnice, gospe Peter Rivers, ki je nameravala malo popraviti družinski proračun s prodajo »bojnega plena« svojega pradeda, generala iz viktorijanskega kolonialnega časa.
Žuželke na krožniku
Raziskovalci z mehiškega inštituta za prehrano so ugotovili, da kmetje, ki živijo v odmaknjenih predelih Mehike, še danes zelo radi uživajo jedi iz Žuželk. Juhe, omake in vse mogoče poslastice iz mravelj, ščurkov murnov ali kobilic so zelo pogosto na njihovem krožniku, posebna spe-cialiteta pa je »mehiški kaviar«, ki ga pripravljajo iz mušjih jajc.
f
IZGREDI NEONACISTOV V BRAZILIJI Predednlk židovskega združenja v Sao Paulu, Henrv Sobe!, je izjavil, da razne organizacije bivših nacistov in neonacistov v Braziliji, ki so znova začele delati izgrede ter grozijo s smrtjo uglednim komunistom, intelektualcem in znanstvenikom, dobivajo pomoč v denarju in v propagandnem materialu iz tujine, zlasti iz ZDA in ZRN. Henrv Sobel dodaja, da je »gibanje za reorganizacijo nacizma« v Braziliji tudi njemu grozilo v pismih in anonimnih telefonskih klicih.
TE DNfPO SVETU
ZAOSTRITEV ODGOVORNOSTI ZA DELO
Zahteve po reviziji gospodarskih načrtov in zmanjšanju proizvodnih obveznosti ocenjuje glasilo CK KP Češkoslovaške Rude pravo kot »oportunizem v praksi. Namesto da bi sami bolje in odgovorneje delali ter vsak dan nadzirali delavce, je rečeno v uvodniku, mnogi vodilni uslužbenci »dopuščajo nered, lenar-jenje in neodgovornost, odobravajo težnje po špekuliranju s težavami, nekomunistični odnos do potreb naše družbe in pojave zagotavljanja oportunističnega alibija«. Rude pravo te in druge pojave, ki sicer niso novi, zdaj povezuje z akcijo zamenjavanja partijskih knjižic in poudarja, da bo predvsem od dela v proizvodnji odvisno, komu bodo obnovili članstvo v KPC.
PODPORA KMETIJSKIM RAZISKOVALNIM CENTROM
Predstavniki vlad, mednarodnih agencij in več zasebnih fondacij so se v Washingtonu dogovorili, da bodo sredstva, namenjena 13 mednarodnim kmetijskim raziskovalnim centrom v letu 1984,- povečali na okoli 250 milijonov dolarjev. Na sestanku v sedežu svetovne banke se je ta skupina tudi strinjala, da odobre posojila, skupaj 117 milijonov dolarjev v prihodnjem letu, za financiranje raziskovalnih del v mednarodnem raziskovalnem centru za riž na Filipinih ter v podobnih ustanovah v Mehiki, Kolumbiji, Nigeriji, Peruju, Liberiji, Indiji, Etiopiji, Keniji in drugod. Raziskovalni centri poskušajo poiskati pot za povečanje pridelka raznih poljščin v 33 državah v razvoju.
KRATKOTRAJNA ZAMRZNITEV Na Danskem so zamrznili vse cene in plače. Kratkotrajna zamrznitev, veljala naj bi do konca leta, je zajela vse blago, stanovanjske najemnine, zaslužke, davke in podobno. Hkrati s sprejetjem zakona o zamrznitvi naj bi na Danskem do konca leta izdelali tudi splošni gospodarski načrt za premagovanje inflacije, zmanjšanje brajnjuai lno-sti in zadolžitve v tujini ter rešili še vrsto drugih gospodarskih vprašanj. Decembra bo vlada pripravila sveženj stabilizacijskih ukrepov.
1
O Lr ASM.STRAN.
PETEK. 9. NOVEMBRA 11
Pred olimpijsko smučarsko sezono
Denar le za prvi trening
KRANJ — »V sili še slon muhe tre« bi luhko rekli odločitvi, da ■jŠe alpske smučarske selekcije trenirajo na snegu. Prva nio-garnitura je ie od ponedelj-v Kaprunu, druge moške selekcije so v začetku tedna odpotovale na sneg na prelaz Tonalo v Italiji, medtem ko dekleta na pripravah vadijo v Hintertuxu v Avstriji. Ta načrtovani prvi novembrski trening ja tako le izpeljan. Rešitev je bila le v tem, da so se klubi, ki doslej niso plačali svojih prispevkov, obvezali, da bodo kar v najkrajšem času izpolnili svoje obveznosti.
Rešitev je vseeno začasna. Sredstva, ki jih bodo prispevali klubi, so le začasna rešitev in le Za prvi novembrski trening. Nadaljnje priprave pa so še vedno negotove.
Ali res ni denarja za načrtne priprave naših smučarjev? Ali je res to največji finančni problem? Kot kaže. ie ta za jugoslovansko
smučarijo res nerešljiva uganka, čeprav so pred vrati olimpijske igre. Zakaj ni problem, ko poklicnim nogometašem dajejo milijone na roko, dodeljujejo jim tri ali celo štirisobna stanovanja, četudi je nogometaš samski. Za nogometaše vprašanja visokih premij in obilica denarja za pripravo državne reprezentance ni bil nikoli problem. S temi problemi se nikoli ne srečujejo košarkarji, državna reprezentanca in klubi, ki igrajo v prvi zvezni ligi in tudi več ali manj drugi jugoslovanski reprezentantje. Le v smučarskem športu je to »rak rana« že vrsto let. Le spomnimo se marca, ko smo morali zbirati sredstva, da so fantje in dekleta lahko odšli na zaključne boje v svetovnem pokalu v ZDA in Japonsko. In tudi za olimpijsko leto se je zataknilo že pri načrtovanih treningih. Kako potem sploh računamo, da bodo naši uspešno nastopali v mednarodni areni in olimpijskih igrah.
V teh dneh smučarske delavce v Sloveniji čaka zahtevno delo. Skrbno bi morali pretehtati vprašanje kje in kako dobiti in si zagotoviti prepotrebna sredstva.
D. Humer
ROKOMET
KRANJ — Končano je tekmovanje v republiški mladinski rokometni ligi — center za mladinke, kjer so naslov jesenskih prvakinj osvojile mlade igralke Preddvora. V sedmih srečanjih so pokazale največ in dosegle kar 19 zadetkov na tekmo, prejele pa le osem v povprečju ter so ostale edina še neporažena ekipa v tej skupini. Bolje sta se odrezali tudi mladinski vrsti Alplesa in Dupelj — O. S France Prešeren, medtem ko Kamničankami nikakor ni Slo od rok in so od sedmih srečanj uspele le enkrat igrati neodločeno. V zaostalem srečanju sedmega kola so mladinke Alplesa brez težav premagale vrstnice iz Domžal in so z osmimi točkami prešle na četrto mesto.
Preddvorčanke jesenske prvakinje
Končna lestvica:
1. Preddvor
2. Ilas-Kočevje
3. Polje
4. Alples
5. Duplje — F. Prešeren
6. Olimpija
7. Domžale
8. Kamnik
7 7 0 0 132:54 14
7 6 0 1 121:71 12
7 5 0 2 104:67 10
7 4 0 3  90:70 8
7 2 1 4  63:77 5
7 2 1 4  56:102 5
7 0 1 6  36:98 1
7 0 1 6  30:93 0 -1
DERBI USNJARJU
KRANJ — V osmem kolu druge moške republiške, rokometne lige — zahod je v derbi srečanju Usnjar:Žab-nica, ki je odločalo o jesenskem prvaku, zmagala ekipa Usnjarja lesno z dvema goluma razlike in prevzela po tem kolu tudi vodstvo na lestvici. Rokometaši Kamnika so v zanimivem
NOGOMET
Zadnjič v goste
srečanju doma odpravili vrsto Gr* supelj in so z devetimi točkami na ai> dobrem tretjem mestu.
Rezultati: UsnjarŽabnica 24:22 UM}, Kamnik:Grosuplje 22:19 (13:7) ruajfcfti Bistrica 24:21 (11:8), Slovan:Krb (17:8), Jadran Timav.Izola 23:19 tHSan
JELOVICA SE VEPNO NI KRANJ -— Tudi v mladinski ki
liški rokometni ligi — center za dince so odigrali osmo kolo. u kar z dveh srečanj nista prispela a>| pisnika  in  to Ponik\e:Kranj m kk\ vica:Olimpija, v ostalih dveh srečanji pa sta gorenjski ekipi izgubili v Kamničaniso izgubili na Igu i Mokrca,  Tržičani  pa  so gostovali Ribnici pri Inlesu.
Rezultati: Mokerc:Kamnik \TM Inles:Peko 25:18 (11:7), Riko:Gr 16:12 (10:4), zaostalo srečanje seUroefaj kola Mokerc:Riko 14:12 (7:8).
V  vodstvu  je po osmem nop nem kolu Inles s 15 točkami pn\i lovico 13 in tekmo manj, Peke 12, Mokerc in Kranj 10 točk itd.
J
ATLETIKA
Nad sto tekmovalcev
Tržič — SSD Polet z osnovne šole heroja Bračiča je pripravilo na zunanjem igrišču pred šolo v Bistrici letošnje občinsko prvenstvo v atletiki /a učence in učenke sedmih in osmih razredov tržiških osnovnih šol. Nastopilo je več kot 100 najboljših, doseženi pa so bili tile rezultati: tek na 100 m — dekleta: 1. Nepužlan (Kokr-ški odred) 14,6; 2. Gosar in 3. Djelo-ševič (obe Polet) obe 15,1; fantje: 1. Va-Ijavec 12,2: 2. Meglic (oba Polet) 13,0; 3. Žunko (Storžič) 13.6 : 600 m — dekleta: 1. Zupane (Polet) 1:58,0; 2. Koder (Storžič) 1:59,0; 3. Resman (Polet) 2:00.0; 1000 m - fantje: 1. Neme (Storžič) 3:02,0; 2. Grum (Polet) 3:08,0; 3. Meglic (Storžič) 3:13,0; daljina - dekleta: 1. Papler 429 cm; 2. Dovžan (obe Polet) 409: 3. Knific (Storžič) 400; fantje:
1. Meglic (Polet) 503 ; 2. Žunko 499; 3. Bohorič (oba Storžič) 488; višina — dekleta: 1. Hladnik (Kokrški odred) 135;
2. Markič 130; 3. Rožič (obe Polet) 125; fantje: 1. Grum (Polet) 140; 2. Skaper (Storžič) 140; 3. Kokalj (Kokrški odred) 135; krogla — dekleta: 1. Požun (Polet) 950; 2. Zavrl (Storžič) 920; 3. Hafner (Polet) 891; fantje: 1. Krsnik 971; 2. Javom i k (oba Polet) 950; 3. Kokalj (Kokrški odred) 893 ; 4 krat 100 m — dekleta: 1. Polet 59,4; 2. Kokrški odred 60,0; 3. Storžič 60,8; fantje: 1. Polet 53,4; skupno: dekleta: 1. Polet 6587; 2. Kokrški odred 5230; 3. Storžič 5212; fantje: 1. Polet 4332; 2. Storžič 3218;
3. Kokrški odred 2707; ekipno: 1. Polet 10919: 2. Storžič 8430; 3. Kokrški odred 7937.
J. Kikel
Polet zmagovalec
Tržič — V organizacieji SSD Storžič z osnovne šole heroja Grajzarja jc bilo pred dnevi letošnje občinsko prvenstvo v atletiki. Nastopilo je več kot 100 mladih učencev in učenk iz šestih in petih razredov v tržiški občini. Pomeriti so se v petih disciplinah, največ uspeha pa so ekipno imeli člani SSD Polet, ki so zmagali z 987 točkami pred Kokrškim odredom s 783 in Stor-žičem s 729. Rezultati v posameznih disciplinah pa so bili: 60 m — fantje-i. Semrov (Polet) 8,4; 2. Kralj (Kokrški odred) 9.0 in 3. Bahun (Storžič) 9 0-dekleta: 1. Bukovnik (Polet) 8,8; 2. Zupan (Kokrški odred) 8,8; 3. Pesjak (Polet) 9.0- 600 m - fantje: 1. Zupan (Polet) 2,01; 2. Bahun 2,04; 3. Koder 2.05 (oba Storžič); dekleta: 1. Sarabon 2,04; 2. Kalan (obe Polet) 2,06; 3. Fa-
tek (Kokrški odred) 2,07; višina — fantje: 1. Pesjak 145: 2. Kosmač (oba Polet) 124: 3. Ahačič, Ropret (oba Storžič), Vosrinc (Polet) — vsi 110; dekleta: 1. Puhar (Storžič) 125: 2. Pesjak 120: 3. Piškur (obe Polet) 115; daljina — fantje: 1. Semrov (Polet) 448; 2. Spendal (Kokrški odred) 397; 3. King (Storžič)384; dekleta: 1. Bukovnik (Polet) 372: 2. Grašič (Kokrški odred) 358; 3. Radon (Storžič) 344; žogica (200 g) — fantje: 1. Loborec 47 m; 2. King 44,5; 3. Perko 43 (vsi Storžič); dekleta: 1. Va-ljavec Vesna 33,5; 2. Valjavec Mojca (obe Polet) 33; 3. Zupan (Kokrški odred) 32,5: skupno — fantje: 1. Polet 567; 2. Kokrški odred 427; 3. Storžič 418; dekleta: 1. Polet 420; 2. Kokrški odred 356; 3. Storžič 311.
J. KikcI
C
Peti dupljanski smučarski maraton bo 20. januarja 1980
KRANJ — Za letošnjo bližajočo se zimsko sezono pripravljajo posebni organizacijski odbori in društva ter smučarske organizacije številne množične prireditve v smučarskih tekih, med katerimi bodo v ospredju vsekakor Trnovski maraton z mednarodno udeležbo ln okoli pet tisoč udeleženci. Za Trnovski maraton sta rezervirana kar dva datuma in sicer 10. februarja, če bo slabo vreme pa 17. februarja.
Tek »Po poteh Kokrškega odreda« v Dupljah bo na sporedu že 20. januarja. Pokrovitelj petega maratona v Dupljah bo Slovenijales, prireditelji pa so se odloČili za množičen tek na 30 km, na katerem bodo lahko startali moški in ženske, na sporedu pa bo še trlmskl tek na 15 km. Tretjega marca pa bo start »Teka treh dežel« v Kranjski gori, proga pa bo vodila v Italijo in Avstrijo s ciljem v Podkloštru na Koroškem. 30. marca pa bo tradicionalni »Gorski tek na Vršič«.
Omenimo naj še, da so delavci smučarske zveze Slovenije sklenili, da bo za vse člane smučarskih organizacij štartnina na smučarskih tekih le polovična.
Koledar množičnih prireditev v smučarskih tekih za sezono 1979/80: December:
— 9.12. — Osankarica: »Memorila pohorskega bataljona«
— 16.12. — Pokljuka: »Memorial zmage mrtvega bataljona« Januar:
— 13. I. — Dražgoše »Po poteh partizanske Jelovice«
— 20. I. — Duplje: »Po poteh Kokrškega odreda«
— 27.1. — Ravne na Koroškem: »Po bojnih poteh štirinajste« Februar:
— 3.2. — Nova vas: »Bloški teki«
— 10. ali 17.2. — Crni vrh nad Idrijo: »Trnovski maraton«
— 24. 2. — Mi kopa!J. »Memorial 26 zmrznjenih partizanov Marec:
— 3. 3. — Kranjska gora: »Tek treh dežel«
— 23. 3. — Pokljuka: »Pokljuški maraton«
— 30.3. — Kranjska gora: »Gorski tek na Vršič« April:
— 6.4. — Logarska dolina: »Množični smučarski tek«
— 20.4. — Komna: »Elanov tek dvojic«
Kranj — Mariborski Železničar bo zadnic moštvo, ki bo gostilo enajste-rico Kranja. Domačini bodo za Kranjčane trd oreh. saj sodijo v vrh SNL. Res je. da ie letos liga razen Merca-toria izredno izenačena. Vsak lahko premaea vsakega, in prav to daie upa-nie mladim varovancem trenerja Kožarja, ki so se no dveh (nepričakovanih norazih znašli v precej neugodnem položaju.
Morebitna točka iz Maribora bi rešila kup težav, Kranjčani pa bodo na-stonili brez Arneža. vendar z zdravim Leeatom, Jakaro  in  mogoče Andol-škom. ki bi bil zaradi svoiih izkušenj in hitrosti še kako dobrodošel. Poraz v MariNini pa je naiverietneiši izid t«*rs» srečanja in v zadnjem kolu proti Iliriji si bo z zmago potrebno zagotoviti kolikor toliko mirno zimo. Čeprav sta do konca še dve koli. ni moč zanikati nanredka v igri. ki zaradi nami* posameznikov še nima notrditve tudi v številu točk in golov. Vsekakor pa so nekateri letos presenetili, zlasti dobro pa so zaigrali Legat, Pongrac, Tkalec, Jakara, Osredkar in Križaj, pohvaliti pa velja tudi Belančiča, ki je s spremenjenim odnosom v igri postal eden od nosilcev igre, in Mažgo-na, ki se počasi spreminja v kvalitetnega nogometaša. Seveda pa je dragocena pomoč »veteranov« Andol-ška.  Arneža.  Vučkoviča, Robnika, le težave s formo vratarjev so moštvu odščipnile že, prenekatero točko. Na formo pa najbolj vplivajo treningi in nekateri  kljub  težkim  pogojem še premalo treniraio. na vrata članske selekciie pa trkajo perspektivni Cot-man,  Belančič  ml., Krecar. Žumer, prava škoda pa je, da nekateri mladi talenti dajejo prednost rekreaciji (Bra-deško, Levstek. Pečenko. Murnik. Hočevar), ker bi s trdim delom nedvomno dali veliko kranjskemu tekmovalnemu nogometu.
Mladince v Mariboru ne čaka nič dobrega. Nastopili bodo spet v pomlajeni postavi. Do sedaj so v devetih kolih uspeli izboriti prav toliko točk. dali in prejeli so po 14 golov. Njihova uvrstitev v sredini lestvice je pohvale vredna, v ekipo pa so se uspešno vključili kadeti Križaj, Mrak, Ivanuša, Tanevski in Mencingar, kar potrjuje napore trenerja Bogdana Andrejašiča.
Kadeti Britofa bodo doma skušali premagati povprečne Domžalčane, Sav-čane pa čaka težko gostovanje v Ihanu in le zmaga še pomeni obete za vrh
Turnir tržiških šahistov
Tržič — Tržiški šahisti, člani Šahovskega društva Tržič, so se z začetkom tega meseca preselili v nove klubske prostore, in sicer v gostilno »Damul-nck« v Partizansko ulico 37. Tu so tudi žc odigrali prvi redni mesečni hitro-potezni turnir, ki se ga je udeležilo rekordno število šahistov: 28. Tako so morali naiprej pripraviti izločilne boje, v finalu pa je zmagal Skrjanc z 9 točkami pred Andrejem in Pavlom Locem s 6.5. Četrti je bil Peter Mali 6, peti pa Copar s 5,5 točke. Naslednji redni turnir bo prvi petek decembra.
J. K.
lestvice. Pri drugih selekcijah bodo pionirji odigrali zadnje kolo. Vodi Sava, dve točki zaostaja Kokrica, za njo
dve Šenčur, dve za njim so BritoflJani, na repu pa so Primskovljani in Na-klanci.
f-.AKLANCI PRVAKI
Mladinci Naklega so zaradi boljše razlike v golih jesenski prvaki pred moštvom Triglava. To je nedvomno lep uspeh mlade ekipe, ki ima v svojih vrstah kvalitetne mlade nogometaše, kar pa velja tudi za Triglavane. Ostale ekipe so bolj ali manj izenačene, slabši so le Preddvorčani in Pod-brežani, ki so se poslužili neljube prakse in so v mladinsko moštvo uvrstili prestare igralce, kar je v nasprotju s mislom rekreativnega nogometa.
Člani bodo odigrali zadnje kolo. Osrednji obračun bo v Šenčurju med domačini in Kokrico, zanimiva bo tudi tekma med Savo in Primskovim, Pod-brežani pa se bodo v Trbojah skušali rešiti zadnjega mesta.
Kranj — Odigrano je bilo kolo v drugi republiški rokon ligi zahod za ženske. Rokomet Kamnika nadaljujejo z usp igrami. Tako so v osmem kolu težav odpravile ekipo Stop\ metašice Peka pa so se dobro rale favoriziranim domačinkam Škofijah, vendar so na kraju klen s šestimi goli razlike. Tudi \ h se vse pogosteje dogaja, da ne pošiljajo pravočasno zapisnikar! na Rokometno zvezo Slovenije s tem onemogočajo normalno tekmovalne komisije.
Rezultati: Kamnik : Stoptčc (8:4), Olimpija : Zagorje 18:11 (i Škofije : Peko 19:13 (9:5), Radeče Alples — zapisnik tekme ni pris Duplje so bile proste.
Po nepopolnem osmem kotu v vodstvu rokometašice Škofij poraza s 14 točkami pred Oli in Kamnikom z desetimi točk Dupljami 9 točkami, Peko in Alp jih imata pet točk itd.    J. Kuhar
»4
SPORTING —
FUSINE LAGHI (Trbiž)
500 m od mejnega prehoda Rateče 150 m levo
MODNI ŽENSKI PLAŠČI IZ LODNA OBLAČILA ZA REKREACIJO VVINDSURFING OBLEKE itd.
Odprto: torek, sreda, četrtek — od 15. do 19. ure petek, sobota — ves dan
BOGATA IZBIRA OPREME IN OBLAČIL ZA ZIMSKE SPORTE
LANGE, SPALDING, INTERSPORT
KOLESARSTVO
Primer za zgled
KRANJ — Komisija za kolesarstvo pri občinski zvezi telesnokulturnih organizacij je prejšnji teden med drugim obravnavala tudi poročilo o delu s šolsko mladino. Temu področju Je namreč že spomladi posvetila izjemno pozornost, ko je vsem osnovnim šolam v kranjski občini poslala načrt za vadbo s šolsko mladino in program dela. Izbrala je tudi po nekaj inštruktorjev kolesarstva, ki naj bi začeli prvo leto v štirih osnovnih šolah: v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Straii-šču.   Franceta  Prešerna  ln Simona
J. Kuhar
SAHOVKPO PRVENSTVO SREDNJEŠOLCEV — Na Jesenicah je šahovsko prvenstvo Gorenjske za srednješolce. Sodelovalo je pet moških in dve ženski ekipi. Med prvimi je bila najboljša kranjska Gimnazija, ki je stavila tudi pri ženskah. Pokrovitelj prvenstva je bita občinska konferenca ZSMS Jesenice — J.Habit
Jenka v Kranju, kasneje pa « je odločila še za cerkljansko šolo.
Na seji je nameravala obravnav^ poročila o delu inštruktorjev. liku*, lo pa se je, žal, tako, da je delo t šolsko mladino zaživelo le v StnuJ. šču, kjer je bil učitelj Vlado Min. Nekaj ne posebno obetavnih potk* sov je bilo še v Prešernovi soli. v dr* gih dveh pa ni bil storjen niti prvi k> rak.
O svojih izkušnjah s šolarji Je terej pripovedoval le Vlado Mam, ki Je ■ junija do konca oktobra Izpeljal četo-ten program. Vadil je petnajst mJa-dlh kolesarjev, ki so pokazali najvci spretnosti na poprejšnjem obcintkem prvenstvu osnovnih šol. Dvakrat na teden jim je praktično razlagal tehnike vožnje, v slabem vremenu pa Jih '<* zadržal v predavalnici. Nekateri p*> nirji so se v tem času toliko Izurili, da so nastopili že na dirki Po ulicah Kr* nja, kasneje pa so se udeležili te tekmovanj v Horjulu in Savijah. Zda), ko je kolesa treba spraviti pod str* ho, bodo fantje nadaljevali s teki nt smučeh in vadbo v telovadnici ter tako nabirali moči za spomladanske vožnje.
Primer dela Vlada Marna z učenci b stražiške osnovne šole je lahko lep zgled ostalim inštruktorjem, ki to obljubili sodelovanje — zato to menta opravili tudi tečaj — a niso ničrsar naredili. Osnovna naloga, ki ti J« je komisija za kolesarstvo zadala. Je tate ponoven ktte v osnovne šole, naj bi i programe šolskih športnih tctđm vJrijcčSc kolesarstvo.
El
Skrbimo za zdravje in telesno I pripravljenost
Zbor vaditeljev, učite-■ smučanja i/ Kranja akcijo »Na teku se doje usmerjena leni na /imo. I/birati mo.ki je najbolj podobna pil naporom na snegu. Le ifafctu smuka varna in priji,.", prireja kranjski zbor v mbra dopoldanski (V* pohod iz Trstenika do bfjtnc pod Stor/.ičem. Ude-■i ?xio ob osmih zjutraj od koder bodo po jpoitevajc zmogljivosti »/i cilju. Na voljo bo po-•thi\ ki bo ob 7,15 krenil «do Planine in kranjske pNfaic  do Trstenika.
,,</' bodo udeleženci zve-nega o smučanju pripravljenosti. Na idefczcncu okrepčilo in iaaćka. Ob 11. je predvi-v dolino, lahko pa se za pohod do Kališča, I ,'/.ićem in drugih pri-
-TVD Partizan iz Križev kriške osnovne šole priji ktos telesno vadbo za otroke v telovadnici icie v Kri/ah. Vadba jc )0 med 16. in 17. uro!
JESENICE
$ din, cvetača  18 din, »i'JOdin, česen 36 din, če-2/.n pesa 120 din, kumare [»,'idižnik 15 din. paprika l/z/ka 8 do 9,40 din, hruške fgdje 22 din, kaki 20 din, P 2830 din, koruzna moli kala 1730 din, surovo B|d, smetana 4530 din, ['/din, sladko zelje 5,40 din, din, kisla repa 1035 fm USO din, orehi 257,90 jilO-do 2,90 dan, krom-I, mandarine 23 din.
KRANJ
\% do 30 din, špinača 40 ^40 din, korenček 20 din, % tfi din, čebula 12 din, '4i pesa 14 din, paradižnik i* J5 do 40 din, jabolka nike 22 din, grozdje 20 , pomaranče 26 din, ajdova moka 22 din, i »h 12 din, kaša 30 din, •>;:<,'</) din, smetana 94 din, Idte, sladko zelje 14 din, tf || do 20 din, kisla repa M220 din, jajčka 3,50 din, din, kostanj 15 din.
PESCf V NEVARNOSTI — Za prometno varnost pešcev v Medvodah ni najbolje poskrbljeno. Ta prehod je med nevarnimi zato, ker so prometni znaki napačno postavljeni, razen tega pa se avtomobilisti neradi zadovoljijo s predvideno omejitvijo hitrosti skozi naselje, (—fr)
Od vikenda do vikenda
Ko so kriminalisti kranjske UJV 31. avgusta letos prišli na Uskovni-co. da bi si ogledali nekaj vikendov, v katere je bilo zadnje dni avgusta vlomljeno, si pač niso mislili, da bosta storilca še tam. Ko so ravno ogledovali nek vikend, ki je imel prav tako kot drugi razbito okno in polomiieno polkno. so nedaleč v travi zaslišali glasbo. Stopili so pogledat; v travi sta ležala dva moška in poslušala tranzistor. Eden od njiju je takoj skočil pokonci ter zbežal v *»ozd, ko je zagledal miličniško uniformo, drugi pa ie bil preveč presenečen, da bi mu lahko sledil.
i van Zelko. star 23 let, iz Bresta, Ig pri Liubliani. je zdaj v priporu, medtem ko je njegov tovariš, za katerega ve le. da mu ie ime Milan, kdo ve kje. Na Uskovnici najbrž ne več. saj so se ob koncu avgusta nebo li vrstiti vlomi v vikende. Na Uskovnici je namreč več kot 50 vikendov, Ivan in Milan pa sta osumljena 16 vlomov v komaj tednu dni.
Srečala sta se 22. avgusta v Ljubljani,  poznala pa sta se že poprej,
LOTERIJA
Srečka št.   Din      Srečka št. Din
0 20
12090 1.020
86820 1.020
223000 500.020
41 81 291 3421 8461 19941 39961 73621 90471 034331 370511
70 40 100 400 500 1.070 2.000 2.000 1.000 10.000 10.000
2	20	93	30
14302	1.020	953	80
19212	1.020	11003	1.000
51622	5.020	23463	1.000
66512	2.020	31673	1.000
77462	1.020	69043	1.000
99632	1.020	99073	1.000
99812	1.020	393243	10.000
318862	10.020	502983	10JOOO
564152	10.020		
04	40	95	50
34	30	415	80
84	30	013095	10.050
594	200	410345	10.000
3514	500	439155	10.000
02474	1.000		
321344	50.000		
16	50	97	30
76	40	483357	10.000
86	40		
5126	400		
59056	2.000		
143736	10.000		
165926	10.000		
559576	10.040		
18	30	89	30
98	50	439	100
478	80	58269	5.000
73468	5.000	008499	10.000
002938	10.000	160889	10.030
sai sta mesec dni pred tem ilegalno bežala v Italijo, od koder pa so ju vrnili in sta nato oba v Kopru od-sedela 14 dni zapora. Ker je bilo še toplo, sta se namenila na morie iskat delo, vendar na sta si premislila in si najprej šla ogledat malo po Gorenjskem. Z avtobusom sta se pripeljala na Bled in prenočevala v neki nedograieni hisi, nato pa sta »stonala« do Bohinia, tam mimogrede vlomila v nek vikend in nato na seniku prespala. Naslednji dan sta se podala na planino Uskovnico, kamor sta pripešačila v štirih urah. Utrujena sicer, a ne toliko, da ne bi mogla na planini Blatca vlomiti, sta razbila polkno na -vikendu Janeza I. iz Bohinia ter se oskrbela s predmeti za »kampiranje«: vzela sta plinsko luč, gorinik na špirit, cigarete, karte za igranje, tranzistor, nulover, dve odeii in spalno vrečo. Vse skupaj sta odnesla na senik na Uskovnici, kjer sta se utaborila. V nekaj dneh sta obiskala vrsto vikendov, v vse vlomila na enak način — skozi okno in iskala hrano, odnesla nekaj vrednejših predmetov, kot so daljnogled, tranzistor, planinski čevlji, odeje, v kakem vikendu pa sta tudi prespala. Ker sta v vikendih dobila čevlje, sta se podala tudi na izlet na Triglav. Ustavila sta se pri Vodnikovi koči in prenočila v lopi, kjer sta zjutra' nehote na moč prestrašila oskrbnico. Ta ju je nato oba premražena povabila na čaj, nato pa sta nadaljevala pot, toda zaradi megle sta na Kredarici odnehala. Vrnila sta se nazaj čez Kenj-ščico spet prispela na Uskovnico, se še dva ali tri dni oskrbovala iz zalog, ki sta jih našla v vikendih — dokler ju niso iznenadili kranjski kriminalisti.
L. M.
NESREČE
KLJUB PREVIDNOSTI NEZGODA
Podbreije — V torek, 6. novembra ob 13.35 se je pri osnovni šoli v Podbrezjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Rauh (roj. 1949) iz Pod-brezij je zapeljal z dvorišča šole proti cesti. Ko se je počasi in previdno vključeval na cesto, je mimo pripeljal voznik kolesa z motorjem 14-letmi Boštjan Peric. Videl je sicer avtomobil in mislil, da ga ie voznik tudi opazil, zato je peljal naprej. Voznik Rauh pa še ni imel pregleda na cesto, četudi je zapeljal z dvorišča že kak meter. Peric je zato trčil v avtomobil in padel ter so ga ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Gorel kozolec
Skofja Loka — V ponedeljek, 5. novembra je zagorel kozolec Tineta Trilerja iz Stare Loke. Pogorelo je okoli 400 kg sena, škode na kozolcu pa je za okoli 5000 din. Vzroke požara še raziskujejo.
Globoko prizadeti sporočamo, da nas je nenadoma zapustila naša ljubljena
NADA BAJŽELJ
Na poslednjo pot jo bomo pospremili v soboto, 10. novembra 1979, ob 15.30 na pokopališče v Zgornje Bitnje.
Zanjo žalujejo: oče Martin, brata Martin in Janez z družinama in vsi njeni
sorodniki in prijatelji
Stražišče, Kranj, 8. novembra 1979
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 10. novembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ: Central — Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, v nedeljo od 7. do 11. ure. V soboto pa so od 7. do 19. ure dežurne sledeče moda jal ne TOZD,: prodajalna Na Klancu, Oprešnikova 84, prodajalna Hrib, Preddvor, prodajalna Klenunček, Duplje, prodajalna Na vasi. Šenčur, prodajalna Krvavec, Cerklje, Živila — prodajalna SP Pri Mostu, Vodopivčeva 13, prodajalna SP Oskrba, Cesta Kokrškega odre-
da 9, prodajalna Emona — market, Delavska 20, Strazišče, samopostrežna prodajalna Planina — Center, Gor. odreda 1
msfcMlCE: Delikatesa, Kasta 4 na Plavžu
SKOFJA LOKA: Nama, skofja Loka
TRtiC: Poslovalnica Merkator »'Strica (nad šolo), poslovalnica Merkator, Trg svobode 16 K2K Trg svobode 16. ' '
N D U STR IJ A KOVINSKE OPREME IN STROJEV
KRANJ Savska cesta 22
razpisuje proste delovne naloge za:
1. TEHNIČNEGA DIREKTORJA
2. TRAKTORISTA
3. STRUGAR J A
4. ČISTILCE DELAVNIC
Pogoji:
Pod 1. visoka izobrazba strojne stroke,
5 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta na odgovornejših delovnih mestih pri proizvodnji opreme za predelovalno industrijo, posebni pogoji:
moralno politična neoporečnost, pravilen odnos do samoupravljanja, znanje enega izmed svetovnih jezikov, potrdilo o nekaznovan ju.
Pod 2. poklicna šola s tremi leti delovnih izkušenj, izpit za B ali F kategorijo.
Pod 3. kvalificirani strugarji.
Pod 4. nekvalificirani delavci.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev na naslov IKOS Kranj, kadrovski oddelek v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Kranj
razpisuje prosta dela in naloge:
V oddelku za upravnopravne zadeve
1  VODJE SLUŽBE ZA ZADEVE BORCEV NOV IN VOJAŠKIH INVALIDOV
Pogoji: ...
— visoka strokovna izobrazba pravne, upravne, organizacijske, ekonomske, politološke ali sociološke smeri,
— štiri leta delovnih izkušenj
2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE I Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri,
— štiri leta delovnih izkušenj
3. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE II Pogoji: j
— visoka strokovna izobrazba pravne smeri,
— štiri leta delovnih izkušenj
V oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve 4 SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA GRADBENE
IN STANOVANJSKE ZADEVE
v Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba — diplomirani gradbeni ing., ali diplomirani ing. arhitekture — eksterier,
— štiri lota delovnih izkušenj
V davčni upravi
5. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoji: x
— visoka strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri,
— štiri leta delovnih izkušenj
V oddelku za notranje zadeve
6 REFERENTA ZA REGISTER STALNEGA PREBIVALSTVA IN OSEBNE IZKAZNICE
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri,
'   _ eno leto delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo
7 VODJE EVIDENCE MOTORNIH VOZIL Pogoji:
— nepopolna srednja šola administrativne smeri,
— šest mesecev delovnih izkušenj,
— dvomesečno poskusno dolo
V oddelku za skupne službe 8. SNAŽILKA
Pogoji:
— nekvalificirana delavka,
— dvomesečno poskusno delo
Za vsa dela in naloge je delovno razmerje /a nedoločen čas S -polno zaposlitvijo, razen za dela in naloge pod točko 8, kjer je delovno razmerje Za določen čas s polno zaposlitvijo — za čas nadomeščanja delavke, odsotne na porodniškem dopustu.
Za vsa dela in naloge se zahteva moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave razpisa.
Jed, pijača, spanje, ljubezen — vse bodi umirjeno
Hipokrat V_J
Garderobo letošnje jeseni in zijne bodo poživljale bluze. Najraje bodo iz mehko padajoče svile, ki daje še posebno eleganco in poudarja ženstvenost. Model na naši sliki se zapenja od vratu proti stranskemu šivu in tudi ovratnik stoji malce drugače.
GOSPODINJE!
za okusno priprav/Janje jedil uporabljajte naše
jedilno SONČNIČNO rafinirano O
CEKIN
Ta mesec na vrtu
Preden damo gomolje gladiol v dokončno prezimovališče, jih moramo temeljito očistiti in osušiti. Gomolji so dovolj suhi takrat, ko /lahka odtrgamo od novih stare gomolje in suhi listi lepo šelestijo pri lu-skolistih gomoljih. Oe smo ob pospravljanju gladiol pustili stebla, jih zdaj odrežemo le prst nad glavico.
Vse poškodovane in bolne gomolje pri čiščenju odstranimo. Trdo trohnobo in trohnobo gladiol ugotovimo na gomoljih že jeseni. Na gomoljih so rjave, nekoliko vgloblje-ne in na robu deloma izbočene lise. Močno napadeni gomolji sčasoma postanejo črni in otrdeli. Gomoljna trohnoba gladiol je večinoma posle-
dica neustreznega shranjevanja. Praviloma se pojavlja na poškodovanih gomoljih. Zato pri izkopavanju pazimo, da jih ne ranimo.
Gomolje shranjujemo v suhem, zračnem prostoru pri 8 do 12 stopinjah Celzija. Najbolje je, da jih naložimo v nizke platoje. Platoje potem zložimo enega na drugega. Vsake štiri tedne pa platoje preložimo in pregledamo tudi gomolje. Dobro pa se je obneslo shranjevanje gomoljev gladiol v plastičnih vrečkah. Uporabljamo preluknjane vrečke. Vrečke obesimo v zračnem prostoru in jih označimo z imeni sort, ki so v njih, da jih bomo spomladi po želji razvrstili po vrtu.
>i r
Bedrenec
Bedrenec, bibernelica ali veliki divji janež je sredozemska rastlina iz rodu kritosemenk. Lepo diši, po okusu pa spominja na kumare.
Bedrenec uporabljamo za začinjanje juh, omak in mesnih jedi, mlade liste pa lahko pripravimo v solati.
Preskusen! recepti
Pasu I j
Ce za jed rabiš suho svinjsko meso, ga kuhaj s fižolom skupaj.
Posebej na masti prepraži pet čebul in dodaj narezano meso, (sveže ali prekuhano suho meso). Ko sta čebula in meso dobro prepražena, potresi z žlico moke in še nekaj časa praži. Temu dodaj še žlico paprike ter noževo konico popra.
Zda j. zmeša i fižol in prepraženo meso, dodaj 5 strokov česna in kuhaj še eno uro. Ko je kuhano, lahko zelenjavo pobereš iz fižola.
Pol kilograma belega tetovskega fižola operi in namoči v mrzli vodi. Naslednii dan ga skuhaj ln ko zavre, odlij prvo vodo. Ponovno ga zali! z vrelo vodo. Dodal 3 do 4 čebule, korenino zelene, peteršilla in koren ia, 1 lovorov list ter do okusu 1 pekoči feferop. Vse to kuhaj do mehkega.
HP Kolinska
Kolinska
ZAČINITE, PECITE,
KUHAJTE, GARNIRAJTE!
S SVEŽIM EVO ČESNOM
Narezek
# 11 %■ ■*: 111 * IJ
^^igy       ^ qgy ^fe^
Napravimo
sveče sami
Ostanke sveč — vseh vrst in barv —damo v emallirano posodo ln jo na ogni u segrejemo. Ko je vosek tekoč, ne dodajaj mo ničesar več, ker bi se lahko hudo ope-
k,! Vosek potem 2 do 5 minut ohlajamo in z vilicami polovimo trde ostanke. Kolikor veliko svečo hočemo imeti, tolikšen kozarec pač vzamemo za model. Oplakne-mo ga z vodo, da ne bi počil.
Steni pritrdimo z lepilom na dno kozarca, drugi konec pa privežemo na paličico (lahko je kar tista od ražnličev) tako, da imamo steni na sredi sveče.
Zdaj vosek vlijemo v kozarec. Počakamo, da se ohladi, strdi in z lahkoto s pomočjo paličice in stenja izvlečemo svečo iz kozarca.
MARTA ODGOVARJA
Tanja — Kran|
Stara sem 17 let. visoki 166 cm, tehtam pa 58 ke. Prosim, svetujte mi, ali je blago, katerega vzorec vam prilagam, primerno za krilo. Vkč so mi ozka krila. Narišite mi prosim model, ki ustreza bW gu in bo primeren zame.
An
{•rti.
Odgovor
Seveda je blago ustt za ozko krilo. Narisala vam model in upam. da bo všeč. Krilo je ravno drgo v stranskem šivu, čez kolena, spredaj pa razporek in okrasen šiv sprednjem šivu.
(Ne)znani Pedenjped
V zadnji literarni uganki smo vam predstavili pesmico Sam priljubljenega otroškega pesnika Nika Grafenauerja. Spraševali smo po naslovu slikanice, ki je letos doživela svojo novo izdajo.
Kaze pa, da vam pesmi ne »ležijo« tako kot romani, pravljice ali potopisi. V uredništvo je namreč prišlo le nekaj odgovorov, neprimerno manj kot prvič.
Izžrebanec Je tokrat Primož Rožič iz Tržiča, Kovor 59, podobno kot Pedenjped — tako se namreč slikanica imenuje — majhen deček, vsaj po pisavi sodeč. Primož, upamo, da boš naše skromne nagrade, kemičnega svinčnika na živobarvnem traku in kompleta Glasovih značk, vesel, čestitamo, drugim mladim bralcem pa priporočamo, da kdaj pa kdaj posežejo tudi po kakšni pesniški zbirki, ki utegne biti prav tako zanimiva kot druge vrste čtiva.
Gasilci so nepogrešljivi
V naši družini sc bili moški že od nekdaj gasilci. Ata je bil od otroških let, prav tako oči, brat Dejan, moj stric in bratranec Aleš.
Gasilci se zbirajo v gasilskem domu. Vsak mesec imajo vajo. Tudi tekmovanja prirejajo in tedaj imajo skoraj vsak dan vajo. Za gašenje požarov morajo biti vedno pripravljeni.
Po vsakem požaru, vaji ali tekmovanju gasilci pregledajo obleke, čevlje, čelade, -baterije, pasove in drugo, da im*jo vse brezhibno. Pregledati morajo brizgalne cevi, roč-nike in aparate. Tudi cevi morajo po uporabi oprati in jih obesiti v stolp, da se posušijo. Moj stric in oči sta strojnika. Vzdržujeta avto, brizgalne in motorno žago. Gasilci požare gasijo in skrbijo za preprečevanje požarov. Čuvajo svojo in tujo imovino, ne da bi terjali plačilo.
Vsaka delovna organizacija ima v okviru civilne zaščite tudi požar-
novarnostno ekipo. Ta ekipa ima nalogo, da v primeru nesreče ali požara rešuje iz zgradb najprej ljudi, potem pa imovino. Njeno delo mora biti čim hitrejše.
Želimo, da bi bilo čim manj velikih nesreč in požarov, vendar moramo biti nanje dobro pripravljeni. Irena Kapus, 6. c r. osn. šole prof. dr. Josip Plemelj, Bled
Kopa
Vsako leto težko pričakujem kuhanje kope. To delo navadno opravimo avgusta. Drevje za kopo moramo posekati zgodaj spomladi. Preden drva zvozijo na kopišče, ga je treba očistiti. Nato navozijo drva in smrekove late. Na vrsto pride bolj zahtevno delo, postavljanje kope. v sredini kopišča postavijo pokonci pet ali šest smrekovih lat, ki jih zgoraj povežejo z železnim obročem. Okrog tega stržena postavimo drva v pokončnih obročih. Najprej je treba postaviti del spodnje vrste, pri kateri je treba zelo paziti, da so drva enakomerno razporejena naokrog in se nam ne prevrnejo. Kopo nato prekrijemo s smrekovimi vejami in s prstjo, ki jo pripeljemo z drugega kopišča in je pomešana z ogl lenim drobirjem. Najlepši je pri kuhanju kope trenutek, ko na vrhu kope prižgo trske in ogenj nato počasi pada na dno odprtine. Kopa se kuha deset do štirinajst dni, nato pride na vrsto »trganje« kope. Ker fe oglje še vroče, človeku pri tem delu kar teče od glave. Ko je oglje nekoliko ohlajeno, ga znosimo v koparske lope aH pa ga naložimo v vreče.
Jernej Pfajfar, osn. šola
Selca
Zakaj med šolsko uro klepetam?
(razmišljajo učenci 7. č razreda osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju)
Zakaj klepetam? Zelo čudno vprašanje! Če bi bil kdo dru« mojem mestu, bi odgovoril tako kot jaz: »Saj sploh ne klepeti samo povem nekaj sošolcu, pa je že vihar pri tovarišici.« (Janez)
Sošolci si moramo veliko povedati. Ker nas je veliko, nam odmorom zmanjka časa. Zato klepetamo tudi med šolskimi (Nataša)
Prav med uro se dogodi veliko smešnega, česar pa vsi učenci opazijo in jim moram to iz tovarištva sporočiti. (Matjaž)
V mojem jeziku so neutrudljive celice, ki se ustavijo le ko moram zajeti sapo. (Uroš)
Pri slovenščini pa ne morem klepetati, ker so okrog mene punce, pred mano pa tovarišica. Zato se obračam nazaj. (Matja
Največkrat klepetam pred kontrolnimi nalogami, ker me je ln se tako bodrim. (Saša)
Moji starši so zelo zaposleni, zato nimam veliko priložnosti « bi se z njimi lahko pogovarjala. Zato klepetam s sošolci med šokfr mi urami. (Alenka)
Vendar nas morajo tovarišice in tovariši tudi razumeti, da včasih malo poklepetamo. Oni lahko celo uro pred tablo govorijo, ml « moramo pridno sedeti v klopi in jih poslušati. (Vida)
PREDSTAVLJAMO VAM
Dobro jutro, dober dai
KLJUČAVNIČAR — Srečko Šeligo, Bohinjska Bistrica
osnovna šola dr. Janez Mencinger.
Zajček
Ko v ranem jutru ura zazvoni, se zajček Dolgoušček prebudi. Ko se umije in obleče, za zajtrk si privošči tri zelene
leče.
Nato pa, hop, na plan,
kjer čaka ga vesel in sončen dan.
Po hribčku se vali,
z metulji se lovi,
na koncu sede upehan v travo
in sladko zaspi.
Zvezdana Buden, 7. b r. osn. šole Cvetko Golar, Skofja Loka •
Pisatelj, režiser in dramatik žarko Petan, ki je sestavil že nekaj gledaliških in več radijskih Iger za -^♦roke in si je izmislil tudi Pravljice za Jasmino in kniigo drobnih zgodb pod naslovom Kako je svet postal pisan, nam zdaj daje v branje dvajset zabavnih zgodb o deklicah in fantih. In ker je prepričan, Ah tradicija o pripovedovanju1 pravljic za lahko noč ni prav nič praktična' in samo najbolj odporni otroci budno dočakajo odrešujoč konec pravljice, se je odločil napisati pravljice za dobro jutro.
»Kajti noč ima svojo moč, ampak tudi jutro ni od miih. Otroci, od danes naprej boste lahko v miru •'aspali. Zjutraj odprite ušesa, nato šele oči. Zbudil vas bom s pravljico za dobro jutro,« obljublja pisatelj.
Otroški svet nam zanimivo, a nrav nič oridisarsko. predstavi pisatelj v zgodbah o Mihcu. Barbari, Poku. Tilki in drugih nadebudnežih. V. niihovlh vsakodnevnih dogodiv-
ščinah iim mnogokrat ni onu nrlzanešeno. na vendarle v tel danin«ti lahko odkHlemo tudi ko radožive veselosti.
Tako kot morata Polončina i in oče pri svojih letih lačetl $ števanko za starše, se mora Mibor navaditi vode. četudi v hu. In kakor se hoče Alja mukam zoprnega prebujanja' mora Matjaževa mama žn"\ za sinove osnovne in delne n»-av zato. ker ni množica ln zlata mama. Se sreča, da nedeljah budilke molčijo, so prazniki za budilke. Pa tudi naše vrle junake, še zlasti a ko. ki tako rada spi.
Da pa vam ne bomo odkrili pisanega sveta, vas vabimo, da sežete po knjigi. Ilustriral in mil jo je Matjaž Schmidt. IzSU jt< Cicibanov! knjižnici pri knjigi in jo že dobite tudi cah Pionirske knjižnice v
V. K.
A EVIZIJA
10. NOV.
mm
u- .'< urohna lučka, mU v.': i j
■ oMtku: Kupite vroči (Marin ič: Vrček no ra/.hije
'MU   '.'./.! lik.1
ttea /a natančno tehtanje, bj» TV Beograd
a žnalski vrt i.im-nlarna oddaja
'■Mh\: Trnova pot, aadaljcvanka
in ..na, vzhodnonemški
(srnaiha (vzpon na Mont i» kraj
■ < na< vsakdanji. Morittićna oddaja oda
> ificvnik / ns London jc moj,
■ -ifiiljevanka it H oblačimo <ala ie rojena, Kniki film
-.  ' j oddaja
■ ulipot '
IH II. TV mreže:
MKt Mcdvtščak : Partizan 11 i
/u zlasba triurna oddaja temik -; radiom
[% (do 21 40)
^s-l. profram:
i   Lmctnost, Risanka. -
i foH: Oblike, Letalstvo, M Kopernik l (oli (do 12.35) totvnik
pM
*«!ffni film
iaevnik * m 7), festival zabavne
/wc tedna
II. NOV.
v/ 4
UvMitko dobro jutro: »ar/iimski pevski zbor
IMi
' tatipot
' f{*tey: Korenine,
nadaljevanka »taca in deček, mladinska
Hi ■jI
E tka oddaja
''trni, dokumentarni film _»** tobogan: Cirkovci V/ '<
tatr, K oblačimo
v orazde vzdržljivosti,
-//•iia
ti renesansa in zgodnji H odd. iz cikla Komorna '*wa skozi stoletja /rta poročila
tktf. letijo, angleški film
I dnevnik I (//tnčevski-
. Sibilovski: Beli zid, drama 79, festival zabavne
K
I inevnik pregled
S« II, TV mreže:
•(tajsko popoldne I <nevnik
'*wr: svet Jporta M danes, jutri '■-.v.arni film 'a poljski film
TV  Zagreb — 1. program:
9.*to Poročila 10.(K) Čuvaj parka 10.30 Čebelica Maja 11 .(Kl Narodnu glasba 11..% Kmetijska oddaja M.40 Dokumentarni film 13.50 Gledalci in T V 14.20 Mladinski film 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.(X) Ne  nagibaj sc ven, film 21.50 Popotovanja 22.20 TV dnevnik 22.40 Športni pregled
PONEDELJEK
12. NOV.
feta
'olmdon je eden naj-piljubljenih pisate-tftfpve zgodbe z juž-HtrUkjh otokov, pomit t Aljaske, prehi-Ijudje od otroških let starosti. Zaradi akcijskih priporih priljubljen tudi '»ukih ustvarjalcih. £ W IN DRUŠČINA fjmijen v kruto oko->Me Aljaske, pripove-y, t motu, ki ga je zlata mrzlica. Do->. imlahmka, s kate-■;i odkrila bogato le-
jk ZVEZDA JE ROJE 1 >wana hollywoodska 'j uspešnem igralcu, y, m ienina slava zaklada lena namreč Jt hjt igralka ne slu temu zvezdništva. Film juta dobra igralca
'Mik March in Jartet m pa tudi Wellmano-% nj zgodba nikoli ■Ikme v plitvino senti-■';"iAi. Reiiser je s
/»uspel povedati mar-| t navadah in razva-
■i Hol1ywoodu sredi idk Ut. Hama zgodba mm toliko zanimiva, fMmtje dobila še dve ihmziji. Leta 1954 jo ' lvly Garland in Jatne-
8.55
10.00
11.10 14 55 16.00 17.10 17.15
17.30 17.55
18.15 18.30 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00
21 .45
22.00
T V  v šoli: Geometrija, Pogovor Labodje jezero TV  v šoli: Materinščina, Kratek film. Biologija TV  v šoli: Za najlmajše TV  v šoli — ponovitev TV  v šoli — ponovitev Poročila
Glasbena  pravljica: Medved in čebele
Botanik, dokumentarni film Delitev osebnega dohodka po rezultatih dela. oddaja iz cikla Pot   do pravične in spodbudne delitve
Portret Josipa Rcssla Mozaik Obzornik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik H.   C. Norregaard: Semena večnosti, danska TV drama TV dnevnik Kulturne diagonale
Oddajniki   II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Otroška oddaja
18.00 Sola za junake
18.15 Izobraževalna oddaja
18.45 Risanka
18.50 Športna oddaja
19.20 Sport v karikaturi
19.30 TV dnevnik
20.00 Bobnar, dokumentarna oddaja
20.30 Poročila
20.40 Ciklus senegalskih filmov
TV  Zagreb — I. program:
17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.00 Sola  za junake 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.10 Glasbeni trenutek 21.15 Kulturna oddaja 22.00 T V dnevnik 22.15 Glasbena oddaja
13. NOV.
9.15 TV v šoli: Med kopnim in vodo, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10
10.00 TV  v šoli: Dokumentarni film. Glasbeni pouk. Začetki pismenosti
16.25 Šolska TV: Razporejanje dohodka, Smotrna raba električne energije, Zažigalna sredstva in zaščita
17.25 Poročila
17.30 Praznični dnevi slovenske
folklore v Piranu 18.00 Palčki nimajo pojma, otroška
oddaja TV Zagreb 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Po  sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Helsinki pod Alpami,
aktualna oddaja 20.55 H. Fallada: Človek hoče
navzgor, TV nadaljevanka 21.50 TV dnevnik 22.05 Klasika, oddaja iz cikla
Komorna glasba skozi stoletja
Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Palčki nimajo pojma
18.15 Nove knjige
18.45 Narodna glasba
19.30 TV dnevnik
20.00 A.   Benett: Prosto popoldne,
TV  drama -21.05 Včeraj, danes, jutri 21.25 Znanost 22.10 Glasba G. Gershvvina
som Masonom posnel Ge-orge C u kor, veliko let kasneje pa Frank Pierson z Barbro Streissand v glavni -vlogi. Poznavalci vseh treh verzij zatrjujejo, da sta prvi dve precej boljši od tiste s Štreissandovo, ki smo jo tudi na televiziji ie videli.
Ponedeljek
Danes Hans Christian Andersen (1805—1875) je najbolj priljubljen skandinavski pisatelj. Pisal je drame, pesmi, komedije, romane, 1835. leta pa je začel objavljati svoie Pravljice, ki so v snopičih izhajale štirideset let. Na osnovi severnjaške mitologije in ljudskega blaga podajajo pesniško in otožno čudežnost, nežno ganotie, vesele in satirične podobe ter izražajo globok čut za skrivnostnost naravnih sil. Drama SEMENA VEČNOSTI je drama o Andersonovem Življenju. Avtor je dobil podatke iz dnevnika, ki ga je pisatelj pisal vse življenje. Epizode slikajo Anderseno-va zrela leta, a se z retrospektivami vračajo tudi v mladost. Pogosto bolan, poln upov v iskanju resnice, ljubezni, prijateljstva, je Andersen ustvarjal v postelji. Ni se oženil in ni imel družine. V vseh njegovih pravljicah je čutiti ljubezen do bližnjega in do revežev.
TV Zagreb — I. program:
15.20 T V v šoli
17.15 TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Palčki nimajo pojma
18.15 Nove knjiee
18.45 Dnevnik 10
19 05 Kulturni proaled
19.30 TV dnevnik
20.00 Aktualna oddaja
21.00 Organizacija, ameriški
23.00 TV dnevnik
film
14. NOV.
9.30 TV v šoli: Reka Krka 10.00 TV v šoli: Izobraževalni film.
Kocka, kocka, Kratek film 15.25 Nogomet Jugoslavija : Ciper —
prenos, v odmoru propagandna
oddaja 17.30 Poročila
17.35 Z besedo in sliko —
S. Makarovič: Vrček se razbije 17.55 Potovanje v deželo lutk,
serijska oddaja 18.15 Ne prezrite 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik
18.45 Od vsakega jutra raste dan: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, 11. del
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Film tedna: Drevo za cOkle,
italijanski filmi 23.00 Majhne skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov 23.05 TV dnevnik 23.10 Pogovor o filmu Drevo za cokle
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Test / 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Sezamova ulica 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Pop glasba 22.15 TV dnevnik
T V Zagreb — I. program:
15.25 Nogomet Jugoslavija
prenos 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Sezamova ulicac 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 21.30 Pop glasba 22.15 TV dnevnik 22.30 Kratek filmi
Ciper —
ČETRTEK
15. NOV.
9.10 TV v šoli: Prehrana živih bitij Starogrška matematika, Pekarna Miš-maš 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Kemija, Risanka,
Zemljepis 15.50 Šolska TV: Razporejanje dohodka, Smotrna raba električne energije, Zažigalna sredstva in zaščita 16.50 Poročila
16.55 Jakec in čarobna lučka, otroška serija
17.10 Nacionalni parki, ameriški
dokumentarni film 18.00 Bepo orje morje, reportaža 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik
18.45 Tehtnica za natančno tehtanje,
oddaja TV Beograd 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00-Oči kritike 20.45 Gova ali začetek moderne
umetnosti, dokumentarni film 21.30 Glasbeni magazin 22.15 TV dnevnik
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Otroštvo mladosti
18.15 Znanost
18.45 Humoristični klub
19.30 TV dnevnik
20.00 To sem jaz
21.00 Včeraj, danes, jutri
21.15 Zabavno glasbena oddaja
22.15 ženska danes
T V Zagreb — I. program:
15.20 TV v šoli
17.15 •TV dnevnik
17.35 TV koledar
17.45 Otroštvo mladosti
18.15 Izobraževalna oddaja
18.45 Humoristični klub
19.30 TV dnevnik
20.00 Argumenti 79
20.50 Nikola Tesla, TV nadaljevanka
"1.55 Akcije
22.00 TV dnevnik
22.15 Glasbena oddaja
16. NOV.
8.55 TV v šoli: Narava in mi, Ruščina, Kako čez reko
10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža
14.55 TV v šoli — ponovitev
17.15 Poročila
17.20 Usoda nekega Charlieja, otroška
oddaja TV Beograd 17.35 Raznašalci časopisov,
mladinska serija 18.00 Tuja folklora: Ruski narodni
plesi 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik
18.45 Otrok in knjiga, Več kot
znamo, bolje ravnamo, oddaji iz cikla Za naše otroke
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Slovenski kraji med seboj: Kamnik — Skofja Loka
21.35 Petrocelli — serijski filmi
22.20 TV dnevnik
22.35 Jazz na ekranu: Oddelek 8, H. oddaja
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test
17.10 TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik
17.45 Otroška oddaja
18.15 60 let SK0J — prenos
19.30 TV dnevnik
20.00 Na dnevnem redu je kultura 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti
21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.40 Koncert pianista Dollara
Braneta TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbena oddaja 19.30 T V dnevnik 20.00 Peta stran studia, zabavno
glasbena oddaja 21.00 Ljubezenske zgodbo,
serijski film 21.50 TV dnevnik 22.05 Dokumentarna oddaja
Dober poobedek bo v hladnih dneh borovničev kompot ali namaz z borovničevim džemom. Ohol« «mo videli te dni pri ŽIVILIH na Klancu v Kranju. Od Belsada sta. Cena:
kompot 24.30 din džem 92,45 din
IZBRALI SO ZK VAS
Mlada koruza velja za nekatere nrava poslastica. Z Madžarske je uvožena konzervirana v pločevinkah. Pri ŽIVILIH na Klancu jo imajo. Pravijo, da gre dobro kot nriloga k mesu, pripravljena v solati ali kot samostojna topla jed z maslom.
Cena: samo 8,95 din
Pri Murkinl MODI v Radovljici so dobro založeni s toplimi moškimi jopiči. Tale je model Mc Gregor v pasu in zapestju ima pletenino, na prsih športne žepe, v spodnjem delu pa se žepi zapenjajo na zadrgo. Kombinacija temno in svetlo rjave brave. Velikosti od 44 do 52. Cena: 1.454,15 din
Za no smučanju bomo obuli mehke ln udobne visoke čevlje z debelim, narezanim podplatom. Na Kokrinem šoortnem oddelku v GLOBUSU jih imalo. Barve: rdeča, modra. siva. Velikosti: od 28 do 44. Cena: 399 do 499 din
KINO
Kranj CENTER
KINO
FILM
KINO
KINO
9. novembra nem. barvni erotični RESNIČNE ZGODBE II. del ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
10. novembra nem. barvni erotični RESNIČNE ZGODBE II. del ob 16., 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! Prem. amer. barvnega glasb. ZADNJI VALČEK ob 22. uri
11. novembra sovj. barv. cirk. CIRKUS V CIRKUSU ob 10. uri. nem. barvni erotič. RESNIČNE ZGODBE II. del ob 15., 17. in 19. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma. Premiera amer. barv. pust. KRALJ MAMIL ob 21. uri
12. novembra amer. barv. glasbeni ZADNJI VALČEK ob 16., 18. in 20. uri
13. novembra amer. barvni glasb. ZADNJI VALČEK ob 16.. 18. in 20. uri
14. novembra prem. ital. barvni kom. drama BEL PAESE . . . MOJA SLABOST ob 16., 18. in 20. uri
15. novembra ital. barv. kom. drama BEL PAESE . . MOJA SLABOST ob 16. uri, amer. barv. za FILMSKO GLEDALIŠČE — NASLEDNJA POSTAJA GRENVICH VILLAGE ob 18. in 20. uri.
Kranj STORŽIČ
9. novembra prem. amer. barvni kom. DEKLE ZA SLOVO ob 16., 18. in 20. uri
10. novembra amer. barv. kom. DEKLE ZA SLOVO ob 16. in 18. uri. premiera amer. srhlj. PSYCHO ob 20. uri
11. novembra amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 14. uri, ital. barv. erot. kom. PROFESOR NUDIST ob 16. uri. Film ni primeren za otroke! Amer. barv. kom. DEKLE ZA SLOVO ob 18- uri, prem. ital. turškega barv. pust. KARAMURAT — BOJEVNIK IZ AN ATOLI JE ob 20. uri
12. novembra nem. barv. erotični RESNIČNE ZGODBE II. del ob 16.. 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! Danes zadnjič!
13. novembra amer. srhlj. PSYCHO ob 16., 18. in 20. uri
14. novembra amer. srhlj. PSYCHO ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
15. novembra ital. barvni erotic. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
Tržič
10. novembra amer. barv. vvest. ODDALJENA TROBENTA ob 16. uri, amer. barv. srhlj. PTICI ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke! Prem. amer. barv. pust. KRALJ MAMIL ob 22. uri
11. novembra japonski barv. ris. MALA SIRENA ob 15. uri, ameriški barv. srhlj. PTICI ob 17. in 19. uri. Film ni primeren za otroke! Prem. amer. barv glasb. POSLEDNJI VALČEK ob 21. uri
12. novembra ital. barv. erot. kom. PROFESOR NUDIST ob 17. uri. Film ni primeren za otroke! Ital. barv. prem   DREVO ZA COKLE ob 19. uri
13. novembra nem. barv. erotični RESNIČNE ZGODBE II. del ob 17. in 19. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
14. novembra nem. barv. erotični RESNIČNE ZGODBE II. del ob 17. in 19. uri. 0trokqm ne dovolimo ogleda filma!
15. novembra amer. barv. komedna DEKLE ZA SLOVO ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
10. novembra amer. barv. akcijski MAŠČEVANJE BELE STRELE ob 16. uri  amer. barv. knm. KOMA od
18. in 20. uri. Film ni P"mcren za otroke! Prem. ital. barv. BEL PAfc SE . . . MOJA SLABOST ob 22. uri
11. novembra amer. barv. west. ODDALJENA TROBENTA ob 15. uri, amer. barv.  krim. KOMA ob 17. in
19. uri. Film ni primeren za otroke^ Prem amer. barv. kom. NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU ob 21. uri
12. novembra amer. barv. pust. OTOK NA STREHI SVETA ob 18. in
20. uri . ,
13. novembra amer. barv. kom. DEKLE ZA SLOVO ob 18. in 20. uri
14. novembra ital. barv. erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke'
15. novembra nemški barv. erot. RESNIČNE ZGODBE II. del ob 8. in 20. uri. Otrokom ne-dovolimo ogloda filma!
Duplica
10. novembra ital. turš. barv. pust. KARAMURAT - BOJEVNIK IZ ANA TOL1JE ob 20. uri .....
11 novembra sovj. barv. cirkuski CIRKUS V CIRKUSU ob 15. uri. prem. ital. barv. kom. BEL PAt SE . . . MOJA SLABOST ob 17. in 19. uri
14 novembra amer. barv. pust. K.RAL.) MAMIL ob 20. uri
15 novembra amer. barv. glasb. ZADNJI VALČEK ob 20. uri
14. novembra amer. NEBO ob 20. uri
15. novembra slov. 20. uri
Cešnjica
10 novembra ancl. barv. vojni POTOVANJE PREKLETIH ob 20. uri
11 novembra amer. barv. kom. OBISKI NA DOMU ob 17. uri. ital. barv erot. kom. KARIERA NEKE SOBARICE ob 20. uri. Film nt primeren za otroke!
Radovljica
9. novembra amer. barv. TEMNA ZVEZDA ob 20 uri
10 novembra amer. barv. OKNO V NEBO ob 18. uri. slov. barv. KRC ob 20. uri
11. novembra slov. barv. KRC ob 18. uri,  amer.  barv.  TA AMERIKA
12. novembra amer. barv. TEMNA ZVEZDA ob 20. uri .,
13. novembra amer. barv. OKNO V NEBO ob 20. uri
14. novembra amer. barv. 1A AMERIKA ob 20uri
15. novembra amer. barv. IRUh NEUSTRAŠNI ob 20. uri
Bled
9 novembra amer. barv. IZGANJALEC HUDIČA ob 20. uri
10. novembra amer. barv. ris. SNE-GULJC1CA IN SEDEM ŠKRATOV ob 18. uri, amer. barv. krim. MAČKA JE VIDELA MORILCA ob 20. uri
11. novembra amer. barv. IZGANJALEC HUDIČA ob 18. uri, angleški barv. zabav. POM POM DEKLETA ob 20. uri
12. novembra slov. barv. KRC ob 20. uri
13. novembra amer. barv. TEMNA ZVEZDA ob 20. uri
Železniki OBZORJE '
9. novembra amer. kom. LJUBEZENSKE PRIGODE ob 20. uri
10. novembra franc. kom. PREDVSEM POLICAJ ob 20. uri
11. novembra amer. krim. UMRI NA DRUGEM MESTU ob 17. in 20. uri
14. novembra hongkongški karate PEST VELIKEGA ZMAJA ob 20. uri
Jesenice RADIO
9. novembra ital. barv. melodrama TO JE PRAVA LJUBEZEN ob 17. in
19. uri
10. novembra jap. barv. ris. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 15. uri, hongkon. barv. karate CHENG ob 17. in 19. uri
11. novembra hongkong. barv. karate CHENG ob 17. in 19. uri
12. novembra angl. barv. vohunski NOC ORLOV ob 17. in 19. uri
13. novembra angl. barv. vohunski NOC ORLOV ob 17. in 19. uri
Jesenice PLAVŽ
9. novembra japonski barv. KING KONG   JE   POBEGNIL   ob   18. in
20. uri
10. novembra angl. barv. NOC ORLOV ob 18. in 20. ari
11. novembra ja'< .iski barv. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU ob 10. uri, angl. barv. NOC ORLOV ob 18. in 20. uri
12. novembra hongkongški barvni CHENG ob 18. in 20. uri
13. novembra hongkongški barvni CHENG ob 18. in 20. uri
15. novembra ital. barv. TO JE PRAVA LJUBEZEN ob 18 in 20. uri
Kranjska gora
10. novembra ital. barv. LA VER-GINELLA ob 20. uri
14. novembra angl. barv. NOC ORLOV ob 20. uri
Dovje Mojstrana
10. novembra angl. barv. DOŽIVETJA POP PEVCA ob 19. uri
11. novembra ital. barv. LA VER-GlNKl.I.A ob 19. uri
J
barv. OKNO V barv. KRC ob
Bohinj — Boh. Bistrica
10. novembra angl. barv. POM POM DEKLETA ob 18  in 20. uri
11. novembra amer. barv. ris. SNE-GULJCICA IN SEDEM ŠKRATOV ob 15. in 18. uri, amer. barv. krimin. MAČKA JE VIDELA MORILCA ob 20. uri
15. novembra amer. barv. TA AMERIKA ob 20. uri
Skofja Loka SORA
9. novembra amer. krim. UMRI NA DRUGEM MESTU ob 18. in 20. uri
10. novembra amer. kom. LJUBEZENSKE PRIGODE ob 18. in 20. uri
11. novembra amer. kom. LJUBEZENSKE PRIGODE ob 18. in 20. uri
13. novembra amer. drama PRET-TY BABY ob 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
14. novembra amer. drama PRET-TY BABY ob 18. in 20. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
15. novembra amer. avant. AVTO MORILEC ob 20. uri
RADIO
Informativne oddaje lah-poaluaate na prvem programu vaak dan, razen nedelje oh 4.30, 5.00, 30. «.00. «.30, 7.00, 8.00, 00, 10.00 (danea dopoldne), 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijski dnevnik), 22.00, 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00. 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00. 21.00, 1.00, 2.00 in 3.00;
na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 16.00, 10.30. 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 . 19.56.
SOBOTA
10. NOV
Prvi program
4.30 Dobro jutro! «.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10 05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem
MPZ Os Slovenj
Gradec in OS
Ajdovščina II.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojtc z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti -
ing. Tadej Sluga:
Stanje na tržišču
semenskega
krompirja in opis
naše nove sorte
»Meta« 12.40 Veseli domači
napevi
13.00 Danes do 13. ure -
Iz naših krajev —
posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna
elasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Kulturna
panorama 15.30 Zabavna glasba 16 00 Vrtiljak 17.05 Spoznavajmo svet
in domovino 18 30 Iz dela Glasbene
mladine Slovenije 19.25 Obvestila in zabavna
elasba
19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute s Celiskim
instrumentalnim
kvintetom 20.00 Sobotni zabavni
večer — Koncert
iz naših krajev 21.30 Oddaja za naše
izšel ience 23.05 Lirični utrinki 2.3.10 Portreti
juGoslnvanskih
ustvarjalcev
in ooustvarialcev
zabavne olasbc 00.05 Nočni program —
glasba
19.30 Obvestila in zabavna glasba
19.35 l ah ki i noč, otroci! 19.45 Glasbene
razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT — Studio Zagreb
Glasbena tribuna mladih
Deveto mednarodno srečanje Glasbenih akademij — Rovinj 79 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij
in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo sc dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stcrcorama 20.30 Radio Student na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
19.05 Igramo kar ste
izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Joseph Roth
PONEDELJEK
12. NOV.
DrugI program
■255 pobota na valu 202 13.00 Radi ste jih
poslušali 13.35 Glasba iz Latinske
Amerike
K'9 ?.7**n'a ^Publik 15.30 Hitri nrsti 15.45 Mikrofon za Metko Stok
16.00 Naš nodlistek V. Mičunović: Bolehania 16.15 1 ene melodiie 16.40 Glasbeni cnsino 17.35 Lahka elasba jugoslovanskih avtoriev 18 00 Pot ure za šanson 18.35 Maši kraii in ljudje
18 šn Glasbena medirra U * *«*«»ledi  no kulturi
19 ?S St,-reorama 20.30 SOS _ V soboto
nbuinmo snominc 21.30 Zvočne naralele ?•> 45 TVrato dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
15 Literarni dopoldan 4.5 Na krilih petia 15 Promenadni koncert li JO Književnost jugoslovanskih narodov Jure Kaštelan 16.20 Victuozno in privlačni« — R. Schumann, F. Chopin, C. Saint-Sacns, C. Debussv 16.45 Glasba je . . . glasba 18.05 Jugoslovanski
teljton 18.25 Slavnostne igre v Bavreuthu 79 22.15 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno Iz kitajske lirike
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober
dan 8.25 Ringaraja 8.40 Izberite pesmico 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki revijski
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti —
ing. Franc Grum:
Cene za hranilne
snovi v različnih
krmilih 12.40 Pihalne godbe
na koncertnem odru 13.00 Danes do 13. ure —
Iz naših krajev 13.20 Obvestila „ ,A in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski
zbori
14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Naša glasbena
izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila ■a « j" zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci1 19.45 Minute z ansamblom „ M Mihe Dovžana 20.00 Kulturni clobus 5?,i2 Lz, na5c diskoteke 2105 Glasba velikanov 11.20 Popevke iz
jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki ,23.10 Za ljubitelje jazza DrugI program
8.00 Ponedeljek na valu 202
13.00 Z evropskimi revijskimi in Plesnimi orkestri 13.35 Znano in
14nn Priljubljeno
|5 °0 Svet in mi 16.10 Jazz na 11. programu Tone Janša s svojim kvartetom in kvintetom 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur orkestra Franck Pourcel 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stcrcorama 20.30 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza
VII. del: Plesni mojster Dolfc Jenko 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
13.00 Danes do 13. ure — iz naših krajev
13.20 Obvestila in
zab.lvna glasba
13 30 Prinoročajo vam . . .
14 05 V korak z mladimi 15.30 7abnvna glasba
16 00 Vrtiliak
17.00 Studio ob 17.00
18.00 Razeledi
po slovenski
glasbeni literaturi:
Janez Krstnik
Dolar: Sonata za 10,
Jakob Zupan:
Te Deum. Amanclus
Ivančič: Simfonija
v F-duru 18.30 V BOHtch pri zborih
jueoslovanskih
radijskih postaj 19.25 Obvestila in
zabavna elasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Franca Puharia 20.00 Slovenska zemlja
V nesmi in besedi 20.45 Tipke in codala 21.05 Radijska igra
Rhvs Adrian:
Uradnika 22.20 S Plesnim
orkestrom RTV
Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami
no Jugoslaviji 00.05 Nočni program —
glasba
DrugI program
8.00 Torek na valu 202 13.00 I/, obdobja
dixielanda . . .
z. ansamblom Dutch
svvine college band 13..35 Znano in
nriliublieno 14 00 Z vami in za vas
16 00 Pet minut humorja 16.05 lahke note
16.40 Disco čez dan 17.35 lz nartitor
orkestra Radia
Miinrhen
17 š'O l.iudie med seboj 18.00 Danes vam izbira
18 dO Koncert v ritmu 18.55 Razeledi po kulturi 19.''5 Stcrcorama
20.30 Torkov glasbeni
magazin 21.30 Rezervirano za
rlisro novitete 7' 00 Misel in nesem 77 i<i 7rralo dneva 22.55 Glasba za konec
programa
16.10 Moderni odmevi 16.40 I/ jugoslovanske
produkcije zabavne
elasbe 17.35 Vprašanje telesne
kulture 17.40 Iz partitur
zabavnega
orkestra
RTV Ljubljana 18.00 Kam in kako
na prepih
18 40 Koncert v ritmu 18.55 Razeledi po kulturi
19 "><; Stcrcorama
20.30 Melodiie po pošti 22.15 Zvočni nortreti ?/>.JS /"trata dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretli program
10.05 Dogovori,
odločitve . . . 10.25 Slovenska in
svetovna zborovska nlisha 11.00 Učimo se
srbohrvnščine
in mnkedonščinc 11.7S Solisti in orkestri 16.00 Dogovori,
odločitve . . . \A ">0 Ars nntioin 17.00 Iz komornih opusov slovenskih
skladateljev
20. stoletia
Marian Kozina.
Zvonimir Ciglič 18.05 Mednarodna
radijska univerza 18.15 Arrieo Boito:
Odlomki iz opere
»Mefistofcles« 19.30 Izbrana proza
L. Kovačič:
Pijanec 19.50 Peter Iljič
Caikovski: Valček
— Scherzo za 20.00 Večer simfoničnega
violino in klavir 20.00 Večer simfoničnega
orkestra RTV —
Liubliana
dirigenti
Samo Hubad.
Bogo Leskovic.
Marko Munih 21.45 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno
Tretji program
10.05 Radijska šola
za srednjo stopnjo Na lovu. II 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znanih oper 16.00 Radijska šola
za srednjo stopnjo Na lovu. II 16.30 Predstavljamo opero Claudio Monteverdi: Orfcj 18.05 Pota sodobne medicine: Prof. dr. Franjo Zdravič: Zdravljenje opeklin 18.20 Minute za Shuro
Chcrkasskyja 19.00 Z našimi solisti — Pavla Uršič, harfa 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Salzburški festival 1979 Mozartov večer Dunajskih f ilharmonikov; dirigent Kari Btihm 22.20 Skupni program JRT — Studio Novi Sad
Jugoslovanska glasba
14. NOV
NEDELJA
11. NOV.
Prvi program
4.30 U0O10 jutro!
8.U/ Kauijska igra za oiroke Marjan Marine: Pravljica o uoorem kralju
8.52 bkiaubc za mladino 9.1D Se pomnite,
tovariši! 10.05 Kar znaš, to
veljaš II
11.00 Pogovor
s poslušalci 11.10 iNasi poslušalci
čestitalo
in pozdravljajo 13.10 Obvestila 111 zabavna
glasba 13.20 z.a kmetijske
proizvajalce 1.3.50 Pihalne •■odbe 14.1)5 Humoreska lega
tetina
M. dc Ccivuntcs:
lz Don K itn it.i 14.25 S popevkami
po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesa
15.30 Nedeljska reportaža
15.55 Pri nas doma
16.20 Gremo v kino
17.05 Popularne operne melodije
1 ,50 Radijska igra Joško Lukcs: Sence preteklosti
Tretji program
10.05 Aktualni problemi marksizma
10.25 Plesi in spevi
11.00 Človek in zdravje
11.10 En sam, za dva, za tri .
16.00 Aktualni problemi marksizma
16.20 Tako muzicirajo . . .
17.35 Jugoslovanska
vokalna glasbena
ustvarjalnost in
poustvarjalnost
20. stoletia — dela
jugoslovanskih
skladateljev
v izvedbi Collegium
vocalc iz Kolna
18.05 Znanost in družba
18.20 Srečanja
s slovenskimi skladatelji
20.00 Literarni večer 100 let slovenske lirike - VI.
20.40 Stereofonski operni koncert
21.45 Odmevi iz
glasbenega sveta: festival komorne glasbe 20. stoletja »Radenci 79« — reeitativ pianista
Acija Bcrtonclja (Berg, Crumb, Golob, Lebič, Kulcnovič, Krek) 22.50 Literarni nokturno T. Perčič: Pot v nestalnost
ČETRTEK
15. NOV.
13. NOV.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan
8.30 Iz glasbenih šol 9.05 Z. radiom na poti
10.05 Rezervirano za . . .
12.10 Danes smo izbrali
12.30 Kmetijski nasveti — ing. Vojko skerlavaj: Ali je potrebno zimsko škropljenje sadnega drevia
12.40 Po domače
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z-glasbo v dober dan
8.30 Pisan svet pravljic
iu zgodb 9.05 i ifadiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Veliki zabavni
orkestri 12.30 Kmetijski nasveti
Miroslav Rcdnak:
Uresničevanje
načrtov v govedoreji 12.40 Ob izvirih ljudske
glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13. ure —
Iz naših krajev 13.20 Obvestila in
zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Razmišljamo,
ugotavljamo . . . 14.25 Naši poslušalci
čestitajo
in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba
v prostoru in času 18.15 Naš gost 18.30 Kaj radi poslušajo 19.25 Obvestila in
zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom 20.00 Koncert za besedo Borisa Kovačiča — Prekmurje 20.25 Cesar Franck: Sonata
za violončelo in klavir, prir. P. Fournier, violončelista Heinricha Schiffa pri klavirju spremlja Aci Bcrtoncelj 21.05 Gioacchino Rossini: Odlomki iz opere »Scviljski brivec« 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne elasbe 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz  pred polnočjo Herbic Hancock in Chick Corea 00.05 Nočni program — glasba
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan
8.30 Mladina poje
MPF Celic 1979 (6): DPZ iz Prokuplja, Beograda in Tolmina 9.05 Z radiom na poti" 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Ludvik Klun: 27. kongres mednarodne čebelarske organizacije Apimondic 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13. ure —
Iz naših krajev 13.20 Obvestila in
zabavna glasba 13.30 Priporočajo  vam . . 14.05 Mehurčki 14.20 Koncert za mlade
poslušalce 14.40 Jezikovni pogovori 15.30 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Vsa zemlja bo
z nami zapela . . . 18.15 Lokalne radijske
postaje se vključujejo 18.35 Frederik Chopin: Dva scherza (v h-molu jn b-molu) Igra pianistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova 19.25 Obvestila in
zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Milana Ferleža 20.00 Četrtkov večer
domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer Evropska književnost skozi čas, II, Ovid: Metamorfoze 21.45 Lepe melodije 22.20 Plesna glasba
iz jugoslovanskih studiev 23.00 V BOS teb pri tujih radijskih postajah 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program — glasba
10.35 Poje
mezz.osopranistka Biserka Cvejič
11.00 Tekoča repriza
16.00 Radijska šola za
višjo stopnjo
Opera — nastanek
in razvoj 16.30 Variacije na temo —
madrigal 16.45 Ivan Sček:
Divcrtimento za
pihalni trio 17.00 Ura z Dmitrijem
Sostakovičem 18.05 Zunanjepolitični
teljton 18.20 »Schubertiada 79«:
koncert godalnega
kvarteta Melos v
palači Hohencms 19.38 Urož   Krek. sonata
za klarinet in klavir 20.00 Kultura danes 20.15 Svetovi romantičnega 22.50 Literarni nokturno
M. Heinc: Pesmi
NOV
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan
8.30 Glasbena pravljica
L. Suhodolčan —
P. Mihelčič: Dvanajst
slonov 8.46 Naši umetniki
mladim poslušalcem 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano  za . . i-12.10 Iz glasbene tradicije
jugoslovanskih
narodov in
narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti —
dr. Jože Ferčej:
Gospodarsko
križanje govedi
dobiva   večji pomen 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih —
Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna
glasba
13.30 Priporočajo  vam . . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Orkestrske miniature 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba
19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom
Gorenjci 20.00 Uganite, pa vam
zaigramo ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih
22 20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz
logov domačih 23.05 Lirični utrinki
23 10 Prostor za reprize 00.(15 Nočni program —
glasba — Radio Koper
RADIO TRIGLAV JESENICE
UKW-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103,8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza
srednji val 1495 KHz
Petek:
16.03 Lokalna poročila
- obvestila — 16.30 Kulturna oddaja -Morda vas bo zanimalo
- Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana
Sobota:
16.03 Lokalna poročila
- obvestila.  1630 Kam
danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo
Nedelja:
11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo
Ponedeljek:
16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov Športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi
Torek:
16.03 Lokalna poroti* - Obvestila - 18JI Oddaja za mlade -Morda vas bo zanimtle
Sreda:
16.03 Lokalna    poroči« I
- Obvestila - li* Stop zelena luč - Mori da vas bo zanimalo
Četrtek:
16.03 Lokalna    poročil I
- Obvestila   - lil! Na* obzornik - Morai vas bo zanimalo - Pij domače za vas
NAGRADNA KRIŽANKA
Drugi program
8.00 Četrtek  na valu 202
13.00 Vedri zvoki 13.35 Znano in
priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Ja/.z — klub
Teddy VVilson
Nancy VVilkOn —
Woody Herman — 17.40 Iz partitur
bostonskega pops
orkestra 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Kulturno zabavni
program 22.00 Akordi za
sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec
programa
Tretji program
10.05 Radijska šola za višjo stopnjo Opera  — nastanek in razvoj
DrugI program
8.00 Petek na valu 202
13.00 Jazz v komornem stilu — Stephanne Grappelly in George Shering 13.35 Znano in
priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 17.35 Odmevi z gora — Matiaž Culiberg: Zapisi iz baznega tabora, II. oddaja 17.45 Iz musicalov in
glasbenih revij 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi   po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Stoo pops 20 21.45 Iz francoske
diskoteke 22.00 S festivalov jazza XX. jubileini mednarodni festival iazza l.iubliana-79 (X. del): Nucleus 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa
Tretji program
10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Se  elasba lahko smeji? 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi, najlepša
vam hvala! 11.30 Felix Mendelssohn: Trio št. 1 v d-molu, op. 49 za klavir, violino in violončelo
16.00 Radijska šola za nižjo stopnjo Se elasba lahko smeji?
16.30 Pota naše glasbe
17.15 Operne arije in monologi
18.05 Ekonomska politika
18.20 16 strun
19.00 Radijska igra Gcrt Hofmann: Balzacov konj — prva izvedba
20.00 Baročni intermezzo
20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert orkestra Slovenske filharmonije — dirigent Anton Nanut, solista Štefan Ruha — violina Prenos iz SF! V  odmoru koncerta — Mozart v pismih (P. Sivic)
22.15 Ivo Lhotka-Kalinski: Analfabet — opera v I dej.
22.50 Literarni nokturno
DrugI program
8 00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in
nriliubl ieno 14 00 Pet minut humorja 14.05 S solisti in ansambli
iueoslovanskih
radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14..35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi
neuvrščenosti
K MESU ODLIČNA
X KAMNIŠKA GORČICA
VODORAVNO: 1. stisek, 5. vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, 9, ska žival, mehkužec iz reda glavonožcev, deseterotovkar, 13. izvoz, nek ogrizenega sadja, 17. bikoborec, ki zabode bika, 18. skupek ćlov spoznanj, veda, 19. nikalnica, 20. brezbarven, ostro dišeč plin, ki se utekočini, spojina dušika in vodika, 22. Tomaž Terček, 23. ime beograJL. igralca-komika Aleksiča, 25. sredozemska rastlina, katere upodobljeni so bili okras korintskih stebrov, 26. igralna karta pri taroku z ril številko enaindvajset, 28. liško žensko ime Ana, 30. ime naše pesnice love, 31. največje mesto v Slovenskem primorju, 32. ljudska pritrdi] 33. ime modne strokovnjakinje Paulinove, 35. eden od večjih otokov \ dranskem morju, nedaleč od obale v Hrvatskem Primorju, 36. Rado krst, 37. persona, 39. malopriden, malovreden človek, grdun, 41. pritr, vanje pri hrani ob določenih časih, 43. ime znamenitega organizacijski sekretarja KPJ Djakoviča, 45. navadno zelen, ploščat del rastline, b iz veje, stebla, 48. kratica za International Telegraph and Telephor* funkcionalna motnja v živčnem sistemu organov, največkrat duševnih vplivov, 51. kratica za madžarsko tiskovno agencijo: Tavirati Irota, 52. antično mesto v Stari Makedoniji, rojstni kraj Aristo 54. zoprn človek, 56. sesalec, ki ma zadnji členek prstov pokrit z tvorbo (kopito), 57. Aravalske gore v severozahodni Indiji.
NAVPIČNO: 1. legendarni prednik semitskih narodov, Noetov tkalski izdelek, 3. odprtina pred kuriščem kmečke peči, predpečje, tovno znano zdravilišče in letovišče v vzhodni Belgiji, 5. prijeten, plen vonj, 6. panoga, zvrst dejavnosti, 7. posušena grozdna jagoda, 8. sorc po očetovi strani, 9. moški potomec, 10. element v obliki, ki se po atoms masi razlikuje od drugih oblik tega elementa, 11. naš pevec zabavne glasb Oto, 12. uradni spis, 14. vzvišena, slavilna lirska pesem, 16. nevarna zen, karcinom, 21. ime operne sopranistke Vidmarjeve, 23. peti n v letu, 24. zapor, ječa, 26. evropski naslov za nekdanje mongolske afljj v Indiji, 27. star izraz za rušo, 29. starorimski pozdrav, 31. velika širša, odprta lesena posoda, 34. starogrško mesto, katerega preboj Abderiti so veljali za omejene, 35. kraj v južni Bosni, znamenit iz \( nekdaj središče župe Rame, 37. ime Benderja, glasovitega junaka iz na ruskih piscev Iljfa in Petrova, 38. solata iz pečenih paprik jaji feferonov in česna, 39. velik strah, združen z odporom do česa, grozotnos 40. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja; hvalnica, 41. glas pi li, 42. nemški inženir, ki je izumil motor z notranjim zgorevanjem. Au| Nikolaus, 44. nekdanje glavno mesto Babilonije, danes Mugajjar, 4o. s*n slogovna posebnost v oblikovanju in izražanju misli, 47. Elektro stroju podjetje v Ljubljani, znamka bojlerjev, 49. sukanec, konec, 50. Avsl s poročevalska agencija, 53. Gustav Ipavec, 55. Rudi Valenčič.
Rešitve pošljite do srede,14. novembra, na naslov: Glas, Kranj. M« Pijadeja 1, Z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din. 2. nag 60 din, 3. nagrada 50 din.
ČASOPIS GLAS V VSAK
GORENJSKI DOM
Rešitev nagradne križanke z dne 26. oktobra: 1. Svarim, 7  Brahma  Q -15. Olintos, 16. RS, 17. Miroslava, 19. DK, 20. Oto. 22. kolajna 23 tri V 26. abak, 27. sram, 28. Frei, 30. Orcstes. 32. sekstet, 34. tein 35 Lauru- ja. 1 38. dleto, 41. ars, 42. blizina, 44. rig, 45. MT, 46. pri lani ja. 48. LN 49 prerm Allende, 53. Aelita, 54. sedlar.
Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 150 din) prejme Stan Leopold, Koroška 17, 64290 Tr/.ić, 2. nagrado (120 din) prejme Purgar V*,* aja 63 , 64000 Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Zupan Franc SL ^ *v
Radovljica. Nagrade bomo poslali po pošti.
C. 1. maji 64240 Radovlj
Rešitev nagradne križanke z dne 30. oktobra: 1. trska, 6. rovka, 11. pn*\ri
adverb, 14. gnus, 15. marki, 17. Reis, 19. red, 20. Samaila, 22. sla. 23 OV R rantena, 26. ja, 27. smrad, 29. NEA, 30. trtar, 32. atrij, 34. sitar, 35 Ot V letka, 40. dg, 42. Kim, 44. trevira, 45. Mia, 46. okač, 48. briga. 41) kist. 50. Ar 52. Essunl, 54. trasa, 55. rlina.
Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Anton tr člč, Župančičeva 12 , 64000 Kranj, 2. nagrado (120 din) prejme Pavlina RotcrafcJ
Naklo 121, 64202 Naklo, 3. nagrado (100 din) prejme Marija Lap, Moste l.M, *12H
Komenda. Nagrade borno poslali po pošti.
15. novembra
bo odprta nova prodaja!
na
VaUstfL
MIRA KRANJ
Bled, Grajska c. 26 z naslednjim programom:
— moško, žensko in otroško perilo
— pletenine
— volna
— krila, bluze itd.
'Obtičite nas, solidno vas bomo postregli!
ca
NOVO ^
BOROVLJE FERLACH
Hauptplatz 13 Tel. 04227-3249
Električna orodja, vrtalni stroji, kotne brusilke, luknjarice, ročne krožne žage, motorne žage, verižne žage, skoblji, rezilna orodja za obdelavo kovin (leva in desna), elektronski računalniki, posoda, gospodinjski strojčki, radioaparati, prenosni kasetofoni.
Znani smo po nizkih cenah. Prodajamo tudi za#dinarje. Govorimo slovensko.
JESEN ZIMA-POMLAD 79/80
KOMPAS -PORTOROŽ
JUGOSLAVIJA - POREČ -VRSAR -ROVINJ
- MEDULIN
- OPATIJA -MALI LOŠINJ -RAB
-STARI GRAD/Hvar
-DUBROVNIK
-MLINI
-IGALO
ekspresna izdelava ključev
ZA TRGOVINO GLOBUS KRANJ
Sporoča:
da brusimo nože, škarje, verige za motorne žage, sekire, srpe in drsalke Brušenje vršimo solidno na posebnem stroju za brušenje
Se priporočamo!
r
TEDENSKI ARANŽMAJI OD 1.155 din DALJE
K MESU ODLIČNA
X KAMNIŠKA " GORČICA
■
JATOVE DOMAČE IN MEDNARODNE ZVEZE Z LETALIŠČEM LJUBLJANA (OD 1. NOVEMBRA 1979 DO 31. MARCA 1980)
7X» IZ LJUBLJANE
PRIHODI V LJUBLJANO
Št. leta
DNEVI
ODH
PRH
BUS ODH
TIP letala
KMMO
»0JMO I f'/fi AO
NfMO
'H jI V0
m a
721 723 721 723 353 723 725 725 723 229 904 904 955 955 904 904
123 56 4
7
3
1      5 7" 2
4
3 6 5 7 2 6
7
2 4
3 6 3 6
7
2 4
06.50 08.50 09.50 10.40 15.30 16.10 16.50 21.io 21.15 15.50 16.40 14.10 14.10 14.10 16.40 14.10
07.50 09.50 10.50 11.40 16.30 17.10 17.50 22.10 22.15 16.50 17.30 15.00 15.05 16.25 19.00 18.30
05.30 07.30 08.30 09.20 14.10 14.50 15.30 19.50 19.55 14.30 15.20 12.50 12.50 12.50 15.20 12.50
72S DC9 DC9 72S 72S DC9 72S 72S DC9 DC9 DC9 DC9 DC9 DC9 DC9 DC9
	št,				Bus
IZ	leta	DNEVI	ODH	PRH	odhod
BEOGRAD	720	1234567	19.30	20.30	20.45
BEOGRAD	722	4 •	07.20	08.20	08.35
BEOGRAD	724	7	15.10	16.10	16.25
BEOGRAD	,722	3	09.00	10.00	10.15
BEOGRAD	352	1     5 7*	09.50	10.50	11.05
BEOGRAD	722	2   5 7	08.30	09.30	09.45
BEOGRAD	724	4	15.10	16.10	16.25
DUBROVNIK	228	2 6	09.30	10.30	10.45
SPLIT	905	7	08.30	09.20	09.35
SPLIT	905	3 6	08.40	09.30	09.45
SARAJEVO	954	2 4	08.30	09.25	09.40
SKOPJE	954	2 4	07.10	09.25	09.40
SKOPJE	905	7	07.00	09.20	09.35
SKOPJE	905	3 6	07.10	09.30	0945
Vsi časi so lokalni.
Vozni red je samo Informacija in se lahko spremeni brez predhodnega obvestila.
Za točne informacije se obrnite na JAT Ljubljana ali najbližjo turistično agencijo. x
Legenda:	
1234567	- dnevi v tednu
a	- leti DC9
b	- leti vla Beograd JU503
C	- leti via Beograd JU502
d	- od 16. 3. 80 leti 1 uro kasneje
	- prihod naslednji dan
DC9	- DOUGLAS DC9 (Y razred)
72S	- BOEING 727 (F in Y razred)
DC10	- DOUGLAS DC10 (F in Y razred)
7XX»I IZ LJUBLJANE
PRIHODI V LJUBLJANO
1 1	št. leta	DNEVI		ODH	PRH	BUS ODH	TIP letala
I <« m*	502		6	14.00	17.20	12.00	DC10
1 mm	504	2*		09.30	17.20	07.30	CDC10
1 HTfNOAM	228	2	6	11.IO	12.50	09.35	DC9
llMtfUffT	382	1	5 7"	11.35	12.45	10.00	72S
|«i«Mrr	364	-2	6	10.10	11.20	08.35	DC9
I/4G0N	212	2	5 7	10.20	11.20*	08.45	DC9
\m	244		5 7	16.10	17.55	14.35	DC9
	Št.				BUS
IZ	leta	DNEVI	ODH	PRH	odhod
NEW YORK	505	5e	18.15	13.00*	13.30
NEW YORK	503	1	18.15	08.30*	09.00
AMSTERDAM	229	2 8	13.30	15.10	15.40
FRANKFURT	353	1     8 7»	13.40	14.50	15.20
FRANKFURT	355	2 6	12.15	13.25	14.05
LONDON	213	2   5 7	12.20-	15.30	16.00
PARIZ	245	5 7	16.50	20.35	21.06
INFORMACIJE IN REZERVACIJE
JAT LJUBLJANA, Miklošičeva 34,
tel. (061) 314-340, 314-341, 313-845
JAT LETALIŠČE BRNIK,
tel. (064) 21-112
JAT MARIBOR, Grajski trg 3,
tel. (062) 26-155
ODHODI IN PRIHODI JAT AVTOBUSOV IZ/DO AERODROMA: JAT TERMINAL, TRG OF
POPOLNA IZBIRA — POPOLNA IZBIRA— POPOLNA IZBIRA—POPOLNA
3^
Vakna,
KRANJ
VSE ZA ZIMSKI SPORT
na oddelku »ŠPORT« v I. nadstropju vveleblagovnici GLOBUS KRANJ
SMUČI
VARNOSTNE VEZI OBUTEV PALICE KONFEKCIJA OSTALA IZBIRA
IVM Vi «9 iWMM
4 ■ O U U O
Posebne ugodnosti:
— blago svetovno priznanih proizvajalcev
— prodaja tudi na potrošniško posojilo
— montaža vezi, samo za nakup v GLOBUSU
POHITITE Z NAKUPOM — POHITITE Z NAKUPOM— POHITITE Z NAKUPO
Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o.
Delovna skupnost skupnih služb
Kranj
Gosposvetska 10
TOZD Zdravstveni dom Kranj
objavlja prosta dela in naloge:
1. ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE
2. DVEH MEDICINSKIH SESTER
3. SOCIALNEGA DELAVCA
4. ADMINISTRATORJA — ARHIVARJA Pogoji:
Pod L: visoka izobrazba medicinske smeri in opravljen strokovni izpit,
Pod 2.: ena delavka z višjo izobrazbo medicinske smeri,
ena delavka s srednjo izobrazbo medicinske smeri — obe z opravljenim strokovnim izpitom,
Pod 3.: višja šola za socialne delavce in opravljen strokovni izpit,
Pod 4.: poklicna administrativna šola.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja dva meseca.
Kandidati naj prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, Kranj, Gosposvetska cesta 10, kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
K2K KRANJ
TOZD Agromehanika
telefon 24-786
KMETOVALCI!
V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje:
TOMO VINKOVIČ od 15 do 30 KM UTB — Universal in za škropilnice naše proizvodnje
Akumulatorje in snežne verige za traktorje in avtomobile ter gume za traktorje.
Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8 do 12. ure.
ŠE JE ČAS,
DA SI PRESKRBITE OZIMNIŠKE PAKETE VLOŽENE POVRTNINE IN KOMPOTOV
Z ozimniškimi paketi ETAse je oskrbelo že vsako 10. gospodinjstvo. To potrjuje, da smo s sestavo ozimnice ugodili vsem željam in okusom potrošnika.
Pripravili smo vam dve vrsti paketov:
Osnovna šola JANKO
IN STANKO MLAKAR Šenčur
komisija za delovna razmerja objavjja proste delovne naloge in opravila
— DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
na podružnični šoli Voklo.
Delo se združuje za določen čas od l. decembra 1979 do 30. junija 1980.
Pogoji: — učitelj razrednega pouka.
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v roku 15 dni na gornji naslov.
Cenjene kupce obveščamo o novem delovnem času trgovine:
ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek,
LES
KRRnj-pnmsKOuo
od 7. do 17. ure
od 7. do 14. ure
sobota,
od 7. do 12. ure
Ponovno imamo na zalogi sode in kadi vseh velikosti, lakirani parket in veliko izbiro zidnih oblog.
MERKUR
Trgovsko podjetje Kranj Koroška 1
— veleželeznina
POTROŠNIKI PREMOGA!
Obveščamo vse naročnike, ki še niso prejeli naročenega rjavega premoga — boljše vrste, da lahko dobijo lignit — slabše vrste, t. j. iz Kosova, Velenja in iz Bosanskih rudnikov.
Prosimo, da upoštevate pomanjkanje premoga in pošljete soglasje prodajalni v Naklem (tel.47-055 in 47-000 ali pismeno), če ste dejansko brez premoga.
Dobavimo lahko le manjše količine lignita.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice
objavlja prosta dela in naloge administratorja
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in znanje strojepisja,
— dve leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih,
— enomesečno poskusno delo.
Objavljena dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice, Titova 65.
Kovinotehna Celje
TOZD TEHNIČNE TRGOVINE
objavlja naslednja prosta dela in naloge
PRODAJALCA II
v prodajalni Fužinar Jesenice
Pogoji:
— končana poklicna šola za prodajalce tehnične smeri in najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj.
PRODAJALCA III
v prodajalni Fužinar Jesenice
Pogoji:
— končana poklicna šola za prodajalce tehnične smeri in eno leto delovnih izkušenj.
Kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, naj pismene vlocc oddajo v Kadrovsko službo Kovinotehne Celje, Mariborska 7, Celje, v roku 15 dni po objavi.
VELIKA OZIMNICA
— 24 kozarcev
Kumaric« Kumaric« dal Kumarica rezane Paprika parad. Paprika fileti Mešana aolata Zimeka aolata Paradižnikova aolata Kompot češnja Kompot aliva Feferoni sladki Ajvar Kialo zelje
Gorčica (1/2 kg + 125 Rdeče pesa
4 kom 2 kom
1 kom
2 kom 2 kom
2 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom
g)
3 kom
MALA OZIMNICA — 12 kozarcev
Kumarice Kumarice del. Kumarice rezane Paprika paradajz Paprika fileti Ajvar
Mešana solata Kompot češnja Gorčica (1/2 kg -t- 125 g) Rdeča pesa 2 kom
NOVO v prodajalni DEKOR KRANJ, Koroška c. 35
KRANJ
Poleg tega v prodaji še: 25 vrst kuhinj, bela tehnika, akustika in drobni gospodinjski aparati.
1
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga hči, sestra in teta
MARIJA TOMAŽIČ
iz Ra.šlja
Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Mešano vi m — posebno gospodinji, Tončovrm, Ahčevovim in Stirbcovim iz Bašlja za izkazano pozornost
in skrb v težkih trenutkih. Obenem se zahvaljujemo za vse izraze sožalja, kot tudi darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so jo spremiii na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred.
Neutolažljivo žalujoči oče ter bratje in sestre: Peter, Francka, Jerca, Ivanka,
Katarina, Angelca in Nežka
Bašelj, 7. novembra 1979
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vikendašem in sovaščanom, ki
so ob smrti dragega moža
JOŽA FRČEJA
gostilničarja z Zatrnika
sočustvovali z menoj v težkih trenutkih, mu darovali cvetje, mi izrekli sožalje
ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujem sosedom za pomoč, dr. Rusovi z Bleda, osebju splošne bolnice Jesenice, tovarišema iz Viatorja in Vina Bled ter g. župniku
za opravljen obred.
Žena Marica!
Zatrnik, 6. novembra 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in strica
MARTINA KURNIKA
Oštatarjevega ata iz Olševka
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mihaelu Sajevcu za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi sodelavcem kolektivov: KŽK — TOZD Oljarica Britof, Sava Kranj — GTI Klinasta jermena in Kovi-
nostrugarstvu Sitar za podarjeno cvetje in izkazano pozornost. Žalujoči: žena Marija, sin Miha, hčerki Milka in Majda z družinama ter ostalo
sorodstvo!
Olševek, Cerklje, Trboje, Tupaliče, Srednja vas
ZAHVALA Ob tragični izgubi moža in očeta
FA SVETINA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste nam stali ob strani v teh bolečih trenutkih in izrazili ustno in pisno sožalje ter nam kakorkoli
pomagali.
Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji Vezenine Bled, DITT_ Kranj,
KS — Lancovo, Speceriji Bled, pihalnemu orkestru Veriga Lesce, komornemu zboru A. T. Linhart iz Radovljice, dr. Grošlju, Postaji ljudske milice Radovljica, 7. d razredu OS A.  T. Linhart Radovljica, sosedom in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: žena Minka, hčerka Nataša in ostalo sorodstvo! Lancovo, 6. novembra 1979
ZAHVALA Ob izgubi drage tete
FRANČIŠKE PORENTA
upokojenke
se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, pomoč sosedov, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, zdravnici, g. kaplanu za obred in pevcem za žalostinke.
Žalujoči njeni sorodniki!
Virlog, 1. novembra 1979
Kmetijsko živilski kombinat Kranj
Cesta JLA 2
TOZD tovarna olja Oljarica — Britof
ponovno objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna
razmerja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas:
1. KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA za opravljanje ključavničarskih del
Posebni pogoji:
— dve leti delovnih izkušenj, delo je dvoizmensko.
2. KV ELEKTRICARJA
za opravljanje elektroinštalacijskih del
Posebni pogoji:
— eno leto delovnih izkušenj, po potrebi je delo dvoizmensko.
3. KV PRODAJALCA ALI PK PRODAJALCA
za sprejem in odpremo olja in mastne kisline Posebni pogoji:
_ 6 mesecev delovnih izkušenj, delo je troizmensko.
4. DELAVCE BREZ POKLICA (4 delavci)
za opravljanje del čiščenje pisarniških prostorov in garderob (delo se opravlja v popoldanski izmeni) dva delavca in
za priučitev  za ključavničarsko vzdrževalna dela (dva delavca)
Poleg navedenih pogojev se zahteva tudi odsluženi vojaški rok ln 3-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, Cesta JLA 2, 15 dni po objavi.
V 76. letu starosti nas je 1. novembra 1979 za vedno zapustila naša draga
TEREZIJA ČERMELJ-KLAVORA
iz Kranja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in drugim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti
ter ji darovali vence in cvetje. Hvala stanovalcem bloka v Ul.Veljka Vlahoviča 4 in stanovalcem Golniške ceste na Kokrici, tovarni IBI ter kranjski pekarni Žito.
Žalujoči vsi njeni
OBLETNICA
Minilo je leto dni, od kar nas je za vedno zapustila naša mama
FRANČIŠKA GUBANC
Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prinašate cvetje na njen grob.
Vsi njeni!
Podbrezje, 5. novembra 1979
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, starega očeta in brata
JOŽETA PIRCA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Lovskemu društvu Skofja Loka, pevskemu zboru Upokojenci Skorja Loka ter g. kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: hčerke Joža, Vera in Tina, sin Rudi, vnučki, bratje Tomaž, Tone, Tine in sestra Marija ter ostalo sorodstvo
Skofja Loka, 3. novembra 1979
G L, AS22.STRAN
PETEK, 9. NOVEMBRA
ZAHVALA
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
NEŽE SVETINA in
ob prerani smrti sina, brata, moža, očeta in strica
JOŽETA SVETINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivom Turist, Planika, Vezenine, Specerija, KS Javornik — Koroška Bela in Lancovo, pevcem in duhovnikom.
Za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njuni zadnji poti, vsem
prisrčna hvala.
SVETINOVI!
Jesenice, Radovljica, Kranj
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in tete
IVANE BURJEK
roj. Pohleven
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem kolektiva Is-kra TOZD Vzdrževanje, TOZD TSD in TODZ TEA za podarjene vence ter dr. Udirju za zdravljenje in obiske na domu. Najlepša hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za ganljive žalostinke.
t
Žalujoči vsi njeni! Breg ob Savi, Orehek, Chicago, Cleveland, 31. oktobra 1979
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta,
brata in tasta
NIKOLE TRBIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, dijakom Mlekarskega šolskega centra ter delovnim organizacijam za ustne in pisne izraze sožalja, pomoč, vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi družbenopolitičnim organizacijam ZK, ZB, ZVRSS Primskovo, ZB Plešo in Velika Gorica, komandi garnizije Kranj, vojakom in starešinam garnizije, pevcem in godbi; kakor tudi tovarišem Malovrhu, Ko-"slerovu, Forstneriču, Satlerju in Trupčeviču za poslovilne govore ob odprtem
grobu.
Posebno se zahvaljujemo tov. Razdrhu za trud in skrb pri organizaciji pogreba.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ko nas je      v^dno zapustila naša dobra mama, stara mama in sestra
PAVLA BAŠELJ
iz Selc
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji ob njeni težki bolezni stali ob strani. Se posebno smo doižni zahvalo za nesebično pomoč Micki Lotrič, Milki Lavtar in Pavli Benedik ter zdravnikoma dr. Rešku in dr. Možganu. Ob zadnjem slovesu se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, kolektivu KZ, šoferjem KZ Skofja Loka in sodelavcem iz Alplesa za darovano cvetje in izrečeno sožalje, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku Vinku Guna za lep
pogrebni obred. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča sinova France in Tone z družinama, sestre in bratje Selca, 29. oktobra 1979
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene in mame
FRANCKE MRAK
roj. Vari
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivoma Tobačne tovarne Ljubljana d. e. Kranj in Vzgojno varstvenemu zavodu Skofja Loka, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ter ji daroval: cvetje. Posebna zahvala dobrim sosedom, g. župniku Miroslavu Bonča in pevcema
Mojci in Tonetu Krek za lep pogrebni obred. Se enkrat se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in nas tolažili v težkih
dneh.
Žalujoči: mo/ Milan ter hčerki Majda in Metka Poljane, 30. oktobra 1979
MALI	telefon
OGLASI	23-341
prodam
Prodam REPO, rumeno KOLERABO in PESO. Spendal Valentin, Brezje pri Tržiču 31 8898
Prodam breji TELICI. Brezje pri Tržiču 29 8909
Prodam MIZO, šest STOLOV ter OMARO (jedilnica). Pervanje Raj-ko, Planina 19, Kranj 8911
UGODNO PRODAM nov ZIMSKI PLASC, velikost 38. Imerovič. Kranj, Mlakarjeva 20 9020
Prodam večjo količino BUTAR. Petrič, Trata 1 pri Velesovem, Cerklje
9021
r
Poceni prodam veliko PEC na olje, primerno za delavnico. Bešter, Žirovnica, tel.: 89-426 9022 Prodam  malo  rabljeno nemško PEC kiippersbusch. Zgoša 47, Begunje 9023 Prodam PISALNI STROJ. Telefon: 26-486 9024 Po ugodni ceni prodam lepo ohranjeno KUHINJO venera (brezhibna). Cilka Avman, Oprešnikova 84, tel • 26-208. Poizve se v trgovini
9025
Prodam   dobro   ohranjen KUP-PERSBUSCH, kombiniran ŠTEDILNIK   (štiri   plan,   dva elektrika), TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 2 kW ter kombinirano PEC za v kopalnico. Ječnik Milan, Rakovica 3, Besnica 9026 Prodam 8 dni starega BIKCA in dvobrazdni   PLUG,   znamke OLT. Podbrezje 25 9027 Prodam ZELJE v glavah. Leten-ce 7, Golnik 9028 Prodam 150 kosov nove STRESNE  OPEKE  folc.  Žagar, Betono-va 16, Kokrica 9029 Prodam črnobel TELEVIZOR. Lipe i, Planina 58, Kranj 9030 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Hlebce 8, Lesce 9031 Prodam dvobrazdni PLUG regent in KASETOFON. Zg. Bitnje 22, Zab-nica 9032 Prodam   ŠTEDILNIK kiippersbusch. Naslov v oglasnem oddelku
9033
Prodam malo rabljen KASETOFON Grundig 4200; in ZASTAVO 101 deluxe, letnik 1976, dobro ohranjen. Ogled v soboto. Telefon: 28-522
9034
Po znižani ceni prodam BETONSKO ŽELEZO (0 6 in 0 12). Eržen, Koroška c. 57, Kranj 9035
Poceni prodam betonsko OGRAJO. Roblek Anton, Potoče 12, Preddvor 9036 " Poceni prodam rabljeno SPALNICO. Cemažar Milan, Zg. Bitnje 113 pri Kranju 9037
Prodam PEC za centralno ogrevanje TAM stadler, 35.000 kkal. Zadni-kar, Naklo 218, tel.: 47-343 9038
Prodam UMETNI KAMEN iz Ilirske Bistrice, 80 kv. m. po 23 din, za oblogo cokla. Informacije vsak dan od 15. do 18. ure po tel.: 064-21-820
9039
Prodam 14 mesecev starega BIKA za dopitanje in 5 kub. m DRV. Naslov v oglasnem oddelku 9040 Po unodni ceni prodam SADIKE CIPRES. Bevkova 23, Radovljica
9041
Prodam brejo KRAVO in 5 let staro KOBILO, težko 350 kg. Zupane Janez, Srednja vas 23, Bohinj 9042 Poceni prodam SPALNICO Greta. Bradeško Marjan, Planina 3, Kranj
9043
Unodno prodam 8 ARMATURNIH MRE2 (6000x2150x 100x 140x6 4,2) in 4,5 kub. m SMREKOVIH DESK (20 mm). Fartek, Kocjanova 3, Kranj
9044
Prodam brejo TELICO, dobre pasme, staro dve leti. Plajbes, Križe 37 pri Tržiču 9045 Prodam sobno plinsko PEC z jeklenko ali brez. Tudi trimesečne PISKE so še naprodaj, ter PETELINI cvergli. Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 9046 Prodam LP PLOSCE, ŠIVALNI STROJ Bagat in električni RADIATOR. Rupnik, Moša Pijade 7, Kranj
9047
Prodam ZIMSKI PLASC za mamice, št. 40. Naslov v oglasnem oddelku, ali tel.: 26-564 — po 15. uri 9048 KONJA za delo ali plemenskega VOLA (je tudi delaven), 500 kg, prodam. Brleč, Zg. Paloviče 3, Kamnik Ugodno  prodam   malo rabljeno TERMOAKUMULACIJSKO PEC, 6kW.   Ramovš   Jože,   Britof 212, Kranj 9050 Prodam     delno KUHINJSKO OPREMO  Brest  — oreh. Telefon 25-315, Sorlijeva 31, Kranj 9051 Prodam  ohranjeno SOBO: dvodelno omaro, kavča, stola in mizo. Savs, Moša Piiade 5, Kranj 9052 Prodam SMUČI ranger z VEZMI tvrolia-150.  Informacije  od  14. ure dalie po tel. 064-27-039 9053 Prodam   KRAVO.   Finžgar, Podbrezje 23 9054
Prodam 70 kg težkega PF za dopitanje. Polica 2, Naklo
Prodam barvni televizor REAL ISKRA. Informacije Gubčeva 1, stan. 18, tel. 26-754
Poceni prodam komplet ki NJO. Stenovec, Praše 44, Kranj
Prodam TERMOAKUMIL* SKO PEC. 5kW. Visoko 121 čur
Ugodno prodam ZIMSKI št. 42, primeren za bodoče Informacije tel. 50-775 — m 11. uro
Prodam pol leta rabljeno NO GARNITURO. Informacije tel.: 24-085 — popoldan
Prodam  skoraj   nov DEJ PLASC za 15 let in ŽENSKI št. 44.   Informacije popoldan, l.maja 57, Kranj
Prodam trodelno OMARO vsak dan popoldan. Ivanetič M Gorenjskega odreda 8, Planin Kranj (VI. nadostropje)
Poceni prodam ZAMRZ0V SKRINJO in PISALNI STROJ. Janez, Cegelnica 30, Naklo z avtom od Marinška — dalje gmajni)
ZAVOD-ZA POŽARNO, REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO Kranj
ugodno proda večjo količino rabljene cinkove pločevine, primerne za kritino, obloge; in podobno.
Prodam TERMOAKl.MU SKO PEC 4 k\V. Zorman, Gosp ska 17 IV., Kranj, popoldan Ugodno prodam SOBNO VO. Kralj Ana, Rodine 6, "
Prodam KOMPLET ZNAČK 1300). Malavašič Zmago, Va va 10, Kranj. Telefon 25-908
Prodam okroglo otroško STA in STOLČEK. Sitar, Kranj, 1 va 11, telefon 27-018
Prodam  elektro AGREGAT tomos-rade končar, v odličri nju. Naslov v oglasnem
Prodam 2 OSLA-nosača z v: mo. Brezar Viljem, Bistrica i telefon 50-524
Prodam globok OTROŠKI CEK — rdeč žamet. Mar 1. avgusta 1, Kranj
Prodam   dobro ohranje otroško POSTELJICO. Telefon; i
Prodam KRAVO v 9. mesecu I josti. Podbrezje 7, Duplje Prodam 6 tednov stare OVČARJE. Studenčice 9, Le Prodam PRAŠIČE, težke 200 kg in KLAVIRSKO HJ KO. Posavec 16, Podnart
Prodam 3 PUJSKE po 30k£t Soklič, Selo 22, Bled
Prodam HLADILNIK in sko MIZO. Omahen, Nazorj Kranj
Prodam PRAŠIČA, težkea Pivka 14, Naklo
Prodam KINOPROJEKTOR roval 8, še v garanciji. Cena ŠS| Informacije   po telefonu K ran i
Prodam SMREKOVE DES loše 14, Podnart
Prodam TELETA za rejo. nik. Letence 1. Golnik
Ugodno prodam FOTO^V^! nit. Zaplotnik, Letence 1
Originalno RUTO — ( m UHANE,   BROŠKO. KASMU RUTO — volneno, za nošo. Bid ier VITRINO. SLIKO olje | 1 kv. m. nrrdam oziroma M lep SKLEPANEC — Stt ponudbe pod Staro
Prodam novo PEC za MM ogrevanje KTK 38 Vrhnika UJO ni rano z bojler jem, 35.000 Golniška 125. Kranj
PrcKiam ali zamenjam brejo I VO /a kravo za zakol. Lahw6(j Cerklje
Prodam VOLA. ki zna doban in je vajen paše ali menim lepa ali za konja. Meglic, Tržič
Prodam      ELEKTRO M0I 13,5 kW. PLUG za traktor ms in KAMIN ploščice /a veliki Slibar Janez. Kamna gorici |j Prodam   PLINSKI sTEDU Ogled popoldan od 15. do 11 Telefon 45-141. Preddvor
Prodam PAŠNE KRAVF m ki so pred in po telitvi. Pavel-, lonk 6, Železniki
Zaradi selitve prodam u\ POHIŠTVA in več DRUGIH RI. Hudolin Marjano P; 47. Sk. Loka
Prodam  100-litrski n nec 58. Sk. Loka
Prodam   več PRAs!CF\ od 150 do 180 kg. Olšeuk J dvor
Prodam 2 kub metra Mihih .U NOVIH PLOHOV   Naskn i nem oddelku
o
OPTIKA PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 (v bližini gostilne BI
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočanj
3
Mm ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elc-lOjj ri! Skalar, Moše Pijadeja 48,
M KRAVO s Lra ll, Kranj m. PRAŠIČKE, bit 2, Šenčur
flfaftun,
MM 6 tednov stare PUJSKE H0D po mladičih. Sp. Brnik m je 9174
Km visoko mlečno KRAVO —iiri ali zamen jam za klavno, klc 60, Cerklie 9175 >m 2 TELETI za rejo, stari 'tednov. Cerklje 33 9176 o.* 7 tednov stare lepe PRA-tl Senturška gora 3, Cerklie 9177
m 6 tednov stare PRASIC-2ug38. Cerklie 9178 M SEMENSKI KROMPIR in igor, druga kvaliteta. Pravica 24, Cerklie 9179 ^2 leti staro BARVNO TE-!!J0 RR Niš spektra kolor m% Dvorie 80, Cerklje 9180 /^žensko NARODNO NOŠO, 1300, registriran do 1980. Štirn, Pšata 18, Cerk-9181
teličkom ali 9182 težke okroji 9183
_KRAVO, dobro mlekarico. Hi Zupan  Anton,   Zg. Gor-9184
obok OTROŠKI VOZI • mrežasto STAJICO. Žagar, •aGe 44, Kranj 9185 MM mlado KRAVO s teletom.
Mjtica 26, Zg. Gorje 9186 m KCPERBUSCH. Alič Ma-dnika cesta 40, Kokrica
9187
M pomanjkanja   krme pro-; jeto staro PLEMENSKO TE-:< knedik Janez, Golica 3, Selca 9188
ca20 kub. m OKROGLEGA, dolžine 4 in 8 metrov.
plačila s kreditom. Žvan 2i$,p - Piškovca 4 ali telefon ramo 258 9189 ro brejo KRAVO ali TELI-zameniam za plemenskega i, Srednja Bela 36, Pred-9190
prodam NEMŠKO OVCAR-14 leta, z odličnim rodov-,ftor, gostilna pod Krvav-Vjd 28, Cerklie 9191 v*r,600 kom. STRESNE OPE-wAtte, temnorjave barve. 15, Tržič 9192 nerjavečo POMIVALNO rcjnim koritom in odce-5TEDILNIK   (2   plin, 4 kroparski   LUSTER in. STENO s POLICAMI za efon 23-303 popoldan ali '//poldan 9193 p brejo KRAVO f rizi j ko, ali tudi s teličkom. Voglje 64, 9194
KRAVO simentalko, ki bo drugič teletila. Predoslje 9195
dobro ohramjeno BAL-0GRAJO in kopamo KAD. .Kranj 9196 IATOR, 454/4 Celje, r Franc, Nadižarje-9246
AC, ovčji velur-krzno, ije po telefonu 26-998
Modrina organizira I vsako soboto od 19.30 J ure v prostorih Parti-j Gorenji vasi z živo in I glasbo.
k-: >.■■ rabljeno traktorsko kiper
ni PRIKOLICO. Pogačnik Ja-
• ni hsrmje 14, Podnart 9065 \<<J % večjo količino DESK za
1 ' .ffireka). Naslov v oglasnem
y i 9066
^ •'>-. STRESNO OPEKO bobro-
a*j Mv v oglasnem oddelku
9067
• I *r. KOTEL za žganjekuho či- model). Cemažar Ciril, Po-
i Železniki 9068
vđ mrežasto   in zložljivo
rj * V4K0 STAJICO. Telefon 26-749
m 9240
' M ročni STROJ za rofkanje
01 k klavec, Cerklje 49 9241
v v, rabljene SMUČI (170) in faiudarski KOMPLET št. 40. i / oglasnem oddelku. 9242
VOZILA
te karambol iran    VW — I letnik 1970 do 1975. Tele-kVf/i 8881 _Jfc*ZASTAVO 750, letnik 1973. qi  >< >v>k dan od 16. ure dalje. 3  |j Preddvor 86 pri Kranju ■ 8928 <wi FIAT — KOMBI kason. ji * '/15, 1300 ccm , cena 6 SM. ■ J H Prane, Duplje 2, tel. 47-112
8929
V« vrstni red za ZASTAVO %hii Bevc, Kamna gorica 61 8986
N| ZASTAVO 101 B, letnik m Pangerc Janez, Sp. Lip-' fomna gorica 8948 M ZAP0ROŽCA, letnik 1976. MM vsak dan po  14. uri. Miha, Lesce, Tovarniška 22 jiNpodam R-16, letnik 1971. bg Radovljica, Triglavska 22, li
I
dežurni veterinarji
*TVTNJORFISKT VFTFPINT4RSKI ZAVOD
GORENJSKE K ran f
dežurni veterinari! od 9. 11. do 16. 11. 79
za občini Kran| in Tržič TERAN   Janez,   dipl, vet., Kranl. Vrečkova 5, tel. 26-357 ali 21-798
VEHOVEC Srečko, diol. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405.
za občino Skofla Loka VODOPIVEC   Davorin, diol. vet. Gorenja vas 186, telefon
OBLAK Marko, dipl. vet.. Sk. Loka. Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518
za občini Radovljica in Jesenice
PLESTEiVJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, telefon 77-J28 ali 77-863
Dežurna dužba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 aH 22-781 pa deluje neprekinjeno.
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, s parno številko. Pavlin, Delavska 15.  Stražišče 9008
Poceni prodam 125-PZ. Mrak, C. 1. maja 61, Kranj — po 20. uri 9017
Prodam PRINZA NSU 1000, letnik 1966, registriranega do julija 1980. Smole j, Krnica 56, Zg. Gorje 9069
Prodam MINI 1000, letnik 1971. Bizovičar, Veljka Vlahoviča 7, Kranj — Planina, tel. 27-701 — popoldan
9070
Prodam VVARTBURGA KARAVAN, z neparno registrsko številko, letnik september 1978. Informacije vsak dan od 15. do 18. ure po tel. 064-21-820
9071
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prevoženih   36.000 km. Kovačičeva 5. Kranj, tel. 26-885 9072 Prodam   AUSTINA   1300, letnik 1971, tregistriranega do septembra 1980. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Kropivšek Bojan, Strahinj 101, Naklo 9073 Prodam avto RENAULT 6, letnik 1970. Informacije vsak dan od 16. do   17. ure.  Kranj, Zanova 3, tel. 21-226 9074 Rezervne dele za NSU 1200 prodam. Rant Gorazd,  Kidričeva 31, Kranj 9075 Prodam FIAT 126-P, letnik 1978. Informacije v petek popoldne in soboto. Virant Venka, Podlubnik 153, Skofja Loka. tel. 064-62-204 9076 Prodam MERCEDESA 200 D, registriranega do septembra 1980. Janez Kavčič, Nova vas 58, Žiri 9077 Prodam  VVV 1303J,  letnik 1975. Hotemaže 70, Preddvor 9105 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, I. registracija 1976. Moste 76/a, Žirovnica 9106 Prodam  MOTOR CROSS tomos 50  junior, v odličnem stanju, tudi na posojilo. Podljubelj 61, n.h., Tržič 9107 Prodam PRINZA 1200, letnik 1971. Cerklje 211 9108 Prodam garažirano ZASTAVO 101, letnik   1975,   z   neparno številko. Ogled popoldan od 17. do 19. ure. Naslov v oglasnem oddelku 9109 Po zelo ugodni ceni prodam ZASTAVO  1300,  letnik  1970. Nemec Metka, Podljubelj 69 9110 Prodam ZASTAVO *101, letnik 1973. Cirče 12, Kranj 9111 Poceni   prodam karambolirano ZASTAVO 750. Lazar, Gradnikova 3, Kranj, tel. 21-749 9112 Prodam nov MOPED APN — 4 S. Naslov v oglasnem oddelku 9113 Prodam 4 malo rabljene GUME TIGAR (165-70-13). Informacije po tel. 24-513 9114 Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1972, registrirano do junija 1980. Žirovnica 47 9115 Prodam MOTOR, MENJALNIK in desna VRATA za ŠKODO, letnik 1975. Dvorje 93, Cerklje 9116 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1974, v dobrem stanju. Glinje 12, Cerklje 9117
Prodam avto DACIA 1300, letnik 1974. Rant Niko, Podlubnik 157, Skofja Loka 9078
Kupim dobro ohranjeno ZASTAVO 750, registrirano. Naslov dobite v Turističnem društvu Skofja Loka
9079
Prodam   ZASTAVO   750, letnik
1972, s parno številko. Suha 17, Skofja Loka 9080
Prodam VW 1200, letnik 1967. Britof 180 9081
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Telefon 064-47-308 9082
OPEL KADETT CARAVAN, letnik
1973, dobro ohranjen, prodam. Ogled v   soboto, 10.11., od 12. ure dalje.-Tušek, Drevesnica Vodice nad Ljub-liano 9083
Prodam bedford KOMBI-FUR-GON. 1,5 t diesel, letnik 1977 (vozen z   B-kategorijo). Hribar, Golnik 38
Prodam novi ZIMSKI GUMI za AUSTINA 1300. Preddvor 2 9085
Ugodno prodam ŠKODO 100 L, letnik 1973, 48.000 km. Hrast je 70, tel.24-818 9086
Prodam dobro nhnmien avto R-16. Kropivnik, Kranj. Sorlijeva 4
9087
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. za prevoz tovora. Kokra 4, Preddvor 9088
Ugodno prodam PEUGEOTA 204 in 304 in TRATNOZARECO PEC. dam tudi na GRADBENI KREDIT. Šenčur, Pajarjeva 12. tel.41-012
9089
P»v>Hr>m od'ič™o "hranjeno ZASTAVO 101, letnik 1976. cena no dogovoru. Informacije po telefonu 21-484 9090
Prodam LADO special, letnik 1977. Te'efon 22-154 9091
Predam nov RENAULT — 4 special. Telefon 60-309 9092
Prodam delno karambolirano ZASTAVO 101. letnik 1976, 56 000 km. Ogled vsak dan. Bergant, Sp. Gorje 37. Gorje 9093
Prodam imodno IMV AUSTIN 1300, letnik 1973. Gajser Janez, S"'v-skn c. 3, Kranj 9094
Ugodno prodam OBNOVLJENO ZASTAVO 750, starejši letnik, s parno številko, registrirano do januarja 1980, za 1 SM. Telefon 26-959 — popoldan 9095
Ugodno prodam RENAULT 4, letnik 1970 in FIAT 750, potreben montaže. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce 9096
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, 60.000 km, garažirano, ali zamenjam za 126-P. Rozman, Planina 1, tel. 25-530 9097
Poceni prodam DYANO, letnik 1976. Logar, Britof 265. Kranj 9098
Ugodno prodam »FICKA« z neparno številko. Sutna 47, Žabnica
9099
TOVORNI AVTO OM tigroto, 5 t, prodam ali zamenjam za manjšega. Suha 44. Krani 9100
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Britof 173 9101
Po dehh prodam AUSTINA 1300 in dele za FORD TAUNUSA 12 M, letnik 1966. Prebačevo 26, Kranj
9102
Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 101, letnik 1974. prevoženih 54.000 km. Naslov v oglasnem oddelku. Informacije po tel.27-056 — v popoldanskem času 9103
Prodam ZASTAVO 101, komplet ali po delih; Kokrški log 5, Kranj
Ugodno prodam FIAT 125-PZ, letnik 1971, v voznem stanju. Dvorje 80. Cerklje 9118
Prodam ALFA SUD TI. letnik december 1975, cena 16,6 SM. Ogled Polje 26, Bohinj,-tel.76-320 9119
Kupim ohranjene BLATNIKE za AUDI 60 L. Mandeljčeva 6, Krani, tel. 22-977 9120
Prodam ZASTAVO 101, letnik julij 1978. Bled, Razgledna 24. (nad železniško postajo) 9121
Prodam osebni avto BMW, letnik 1969. Hrast Roman, Sp. Gorje 125
9122
Prodam zaprt KOMBI ZASTAVA 1300, letnik 1972. Ogled v soboto od 10. do 14. ure. St. Žagarja 14, Kranj
9123
Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1973. Malavašič Zmago, Valjavčeva 10, tel.25-908 9124
Prodam PASSATA L, letnik oktober 1974, registriranega do oktobra 1980. Informacije tel. 061-749-039
9125
Poceni prodam dodatno opremljeno ZASTAVO 101, letnik 1976. Vu-jič, Frankovo 74, Skofja Loka 9126
Prodam neregistrirano ŠKODO 1000 MB, v voznem stanju, cena 5000 din. Uršič Martin, Sv. Duh 163, Skofja Loka 9127
Prodam neregistriranega »SPAČKA«, letnik 1972. Krajnik, Godešič 2, Skofja Loka 9128
Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Kovic, Partizanska 37 (stadion), Kranj 9129
Prodam LADO, letnik 1972, registrirano do julija 1980. Jenko Stane, Trata 18, Cerklje 9130
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. Informacije po tel.23-263
9131
Kupim karambolirano ZASTAVO 750 ali FIAT 126-P od letnika 1974 dalje. Telefon 26681 od 7. do 15. ure
9132
Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1973 ali menjam za ZASTAVO 750 ali 126-P. Pokopališki 22, Kokrica
9133
Zelo poceni prodam SIMCO 1000 special, 1972, celo za dele. Zg. Gorje 26 9134
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, cena 5,6 SM. Ogled Polje 32, Bohinj 9135
Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tiak Kranj, ti«k: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500 *03-31»»» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportazi 5 dinarjev. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. registrirano do oktobra 1980. Zlato polje 3 c, stan. 18 9136
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Kos, Bled, Jamova 11, Rečica 9137
Po delih prodam R-4 in »FICKA«. Cotelj, Čopova 1, Lesce, tel.75-140 int.274 9138
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969, registrirano do maja, stroj in karoserija generalno obnovljena. Podgoršek Jože, Cešnjevek 19, Cerklje
9139
Ugodno prodam ZAPOR02CA za rezervne dele, letnik 1976. Galičič Marko, Predmost 26, Poljane 9140
Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Srša Marija, Podlubnik 159, Skofja Loka 9141
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, za 51.000 din. Silar, Tominčeva 1, Kranj 9142
Takoj prodam dve zimski GUMI MICHEL1N, malo rabljeni, velikost 165 x 13. Telefon 064-61-010 9143
Prodam AUDI 80, letnik 1973, po ugodni ceni. Predoslje 1, Kranj e 9144
Prodam R-4, letnik 1977, registriran do oktobra 1980, Golnik 30
Prodam avto VW 1300. letnik 1966, cena po dogovoru. Noč, Bokalo-va 15, Jesenice
stanovanja
Kupim trosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Plačam v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku
8993
Ogrevano sobo oddam uslužbencu ali študentu. Ponudbe po telefonu 064-22-977 9197
Prodam opremljeno GARSONJERO v Radovljici. Ponudbe pod: Vsc-Ijivo takoj 9198
Zakonca z otrokom iščeta STANOVANJE v Skofji Loki ali na relaciji Skofja Loka—Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku 9199
Mlado dekle išče SOBO v Skofji Lcki ali bližnji okolici. Naslov_ v oglasnem oddelku 9200
Mlada 3-članska družina išče manjše STANOVANJE v Kranju za dobo enega leta. Ponudbe pod Mirni
DRUŠTVO MODRINA organizira PLES vsako soboto s pričetkom od 19. do 24. ure in nedeljo od 17. do 22. ure v Delavskem domu v Kranju z živo in disko glasbo.
V centru Celia zamenjam DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 51 kv. m, s "pritiklinsmi: garažo in vrtom za STANOVANJE v Kranui Šifra: Stanovanje 9202
Oddam opremljeno in ogrevano SOBO na Bledu. Šifra: Zaželjeno predplačilo "203
Mlada zakonca brez otrok iščeta SOBO v Kranju. Plačata eno leto v naprej. Naslov v oglasnem oddelku . 92°?
Iščem eno ali dvosobno naiemni-ško STANOVANJE na območju občine Kranj. Mrdja Rajko, Straže-vo 22, Kranj .    x. CTA92r?
Kupim trosobno ah vecie STANOVANJE v Kraniu ali okolici, ali HI SO v gradnji. Ponudbe pod: Kredit — gotovina
Mlad zakonski par išče enosobno STANOVANJE v Kranju ah bližnji okolici. Možno predplačilo za eno leto. Naslov v oglasnem oddel^07
Mlad par išče STANOVANJE v okolici Lesc. Ponudbe pod: Pla^!™? redno y^
Dve opremljeni in ogrevani SOBI ali STANOVANJE v Kranju ah okolici, iščeta dva inženirja• Zazehena je garaža. Telefon 064-24-069 9209
STANOVANJE, dvosobno, s kabinetom (50 kv. m), na Planini, prodam za gotovino. Vseljivo avgusta 1980. Ponudbe pod: Gotovina 9243
Oddam opremljeno in ogrevano SOBO s souporabo kopalnice, najboljšemu ponudniku. Telefon 26-236 ali 061-344-279 9245
Pošteni družini oddam dvosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Stale Vinko, Puštal 36. Informacije od 6 do 14. ure po tel. 061-50-595, ali od 18. do 21. ure 064-25-747 9244
i posesti m=======
STANOVANJE ali HISO, lahko v
fradnji v Kranju ali širši okolici, upim. Ponudbe pod: Cena 9224 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na lokaciji med Kranjem in Ljubljano. Naslov v oglasnem oddelku
9225
Kupim malo, staro HISO, z nekaj vrta na Gorenjskem ali Dolenjskem. Plačam delno v devizah. Ponudbe pod šifro: Miren kotiček 9226
Oddam GARAŽO. Polica 15, Naklo
V najem oddam GARA20 na Planini. Plačilo v naprej za eno leto. Telefon: 26554 9228
Kupim NJIVO ali TRAVNIK v okolici Žabnice. Ponudbe pod: Kvaliteta — dobro plačilo 9229
GARAŽO v Kranju oddam v najem za dobo 1 leta. Telefon 25-893
zaposlitve
Zaposlim nekvalificirano DELAVKO srednjih let (ročno delo). Infoi macije po tel. 064-24-513 921;
Takoj zaposlim NK delavca v KO VINSKI STROKI. Stanonik Jože Predmost 22,  Poljane nad Sk' Loko
Narodno zabavni  ansambel iši resnega   BASISTA.   Ponudbe po<J šifro: Basist 9218
Takoj zaposlim DELAVCA. Novak, Tomšičeva 42, Kranj 9219
INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne, srednje in višje šole. Uranič. Ul. Mladinskih brigad 5 Kranj 9220
Dobra ŠIVILJA išče kakršnokoli dopoldansko zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 9221
Zaposlim NK delavca v SLIKO-PLESKARSKI STROKI. KOČNIK Alma, Pot na Jošta 8, Kranj
Takoj zaposlim dva ELEKTRO i STALATERJA. OD 8.000 din. Inl macije po tel.064-25-110 922-
obvestila
FOTO STORITVE! Crnobele — enem dnevu, barvne — v enem t< nu. FOTO ŽIVULOVIC, Kranj, \ ka Vlahoviča 7, tel.27-658
KEMIČNA ČISTILNICA — Stan ta Žagarja 5 (80 metrov od busne postaje), čisti strokovni, hitro vso vrste  tekstila  in usi Odprta je od 8. do 18. ure. li Zoreč
AKADEMSKI   KOMORNI /i KRANJ vabi k sodelovanju mo starejše od 18 let. Sprejem novih pevcev bo do 15. novembra v ptv sobi Gimnazije Kranj ob 20. nr sicer vsak  PONEDELJEK in TRTEK. VABLJENI!
MOŠKI OKTET iz Britofa pri Kranju vabi k sodelovanju PEVCA za drugi bas. Interesenti naj se zglasijo v Osnovni šoli Predoslje v ponedeljek, 12.11.1979, med 19. in 20. uro ali na telefon 22-412 9210
Izdelujem okrogle in kvadratne kovinske CISTERNE za gorilno olje. P. M., Bled, Črtomirova 32
Obveščam cenjene potrošnike, da opravljam SERVIS za izdelke tovarne EMO-TOBI (trajnožareče peči, peči na olje, električne bojlerje, klimatizerje itd.). Bevk Lado, Tominčeva 31, Kranj — Stražišče 9212
ČIŠČENJE OBLOG: »tepihov«, ta-pisomov in sedežnih garnitur. Go-gala, Kidričeva 38, Kranj (tel.22-059 — Senjak) 9213
Polagam vse vrste keramičnih oblog in tlakov. Pod šifro: Hitro in kvalitetno 9214
prireditve
Gasilsko društvo Virmaše - Sveti Duh prireja VESELO MARTINO-VANJE, ki bo v soboto, 10. novembra, ob 19. uri v kulturnem domu Sveti Duh. Igral bo ansambel Ama-ro, za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
Ansambel JEVŠEK vas zabava na MARTINOVANJU v soboto, 10.11., ob 20. uri v Železnikih in v nedelio 11.11., ob 18. uri v Hotavljah 9214
GASILSKO DRUŠTVO VIRMAŠE prireja MARTINOVANJE v soboto, 10.11. 1979, v prostorih KUD Ivana Cankarja pri Sv. Duhu. VABLJENI'
92.35
DISCO PLES vsako soboto v gostilni ZELENICA v Žirovnici — Selo. Pričetek v soboto, 10.11. 1979 ob 18.30 9236
izgubljeno
V petek sem izgubil BUNDO, ki mi je padla s traktorja na poti od Naklega do Tenetiš. Najditelja prosim, da jo vrne proti dobri nagradi. Pogačar Franc, Tenetiše 5, tel.47-079
9231
Na relaciji Prešernovo gledališče—Ljubljanska banka (na Prešernovi), sem 16. oktobra zgubila AVTOMOBILSKE KLJUČE. Lepo prosim najditelja, da mi o tem sporoči po tel.: 26-431. Nagrada! 9232
KOKER SPANJEL, črn, z rjavimi lisami, pogreša., pred mesecem dni. Informacije proti nagradi po telefonu: 24-5 i 3 9233
najdeno
Lastnik naj dvigne pozabljeno moško KOLO na Partizanski cesti 21, Kranj 9248
poznanstva
Spoznati želim prikupno, pošteno in dobrosrčno dekle s poklicem, okoli 30 let, za življenjsko sopotnico. Imam srednjo izobrazbo, avto, stanovanje, dober zaslužek in pošteno srce, le dobra in delavna gospodinja mi manjka. Ponudbe na »Glas« pod: Sreča na obzorju
9215
ostalo
Iščem HONORARNO DELO v gospodinjstvu — 4 ure dnevno. Telefon 064-70-141 ' 8957
V frizerskem salonu MALI v Skofji Loki je bila v soboto, 13\ 10. zamenjana ženska črna usnjena JAKNA (večja za manjšo). Prosim stranko, ki jo je pomotoma zamenjala, da se zglasi v salonu. SALON — MALI Jožica 9237
Nujno potrebujem 2 SM posojila za 3 mesece. Vrnem 2,5 SM. Ponudbe po tel.: 064-23-948 — samo dopoldan od 7. do 10. ure 9238
Rdeči petelin v Brebovnici
Brebovnica, 5. novembra — Skozi gole veje se pokažejo ožgani zidovi, visok dimnik, ki štrli in se steguje v nebo kot rdeče-črna golovrat-ka ... Čudna, žalostna podoba. Vse-naokrog leže ožgani tramovi. V zraku ie še vedno dim pogorišča. Med vrati, ki so nekoč vodila s poti v zgornje prostore hiše, kjer so spravljali steljo in seno za živino, se obotavlja rumen pes. Rep je potegnil med noge. Prestopa se in ne ve, kam bi se dal. Nad prišleki ne zalaja kot nekoč. Teden dni, preden ie v strehi zagorelo, ie zateglo tulil. Kot bi slutil, da se bo Cornovi hiši nekaj hudega zgodilo. Potem je utihnil...
Okrog enih ponoči, s petka na soboto pretekli teden, je Cornovo mamo, Slavko Oblak, zbudil čuden šum. Nekje nad nio je prasketalo, kot bi gorelo. Skočila je pokonci in ko ie odprla vrata, ie že videla ogenj pri dimniku. Hitro ie zbudila otroke v sosednji sobi in potem še moža, ki je spal v hiši na peči. Na hitro ie pograbila nekai cuni in odeie. Ce bi takrat imeli pri roki vodo, bi mogoče še noKasili.
Naiprej so pritekli najbližji sosedje, Murncovi. Hiša je pod bre-Eom in razen Murnca ni daleč nobenega soseda. Videlo pa se je v Lučine in gasilci iz Lučin so res hitro prišli. Potem pa jim je naga-iala motorka. Ce'o uro, se zdi mami Slavki, da je niso mogli pognati.' Ogenj ie ta čas naredil svoje. Po-enrela je vsa streha, zgornje sobe, kašča z vso hrano — prav te dni so spodaj preurejali kopalnico in shrambo, pa je vse iz shrambe znosila na kaščo — vse seno, stopnice
Le zidovi so še ostali od velike in lepe Cornove hiše v Brebovnici pri Gorenji vasi
v snodnje prostore. Udri se je strop nad hišo, le nad kuhinjo se za silo Še drži, toda le malo naj ga še namoči dež, pa se bo podrl tudi ta. Ogenj je prizanesel le hlevu v gornjem delu hiše in spalnici na drugi strani, nad katerimi je bila betonska plošča. Pred šestimi leti so hišo popravljali, jo dvignili, zgoraj uredili sobe, nekaj sten na novo pozidali, na novo pokrili. Velika in lepa je bila...
Rešili so le dva divana, kuhinjo in kar je ostalo v spalnici. Tudi živino so rešili: oba prašiča, junico in kravo. Zdaj jo imajo pri Lazarjevih. Mlajša otroka pa sta priMurncovih.
Oče Peter je ta dan po opravkih: h gozdarjem mora za sečnjo, Žagarja mora dobiti. Tesarja že ima. Bu-hov Nande iz Lučin bo tesal. V nji-
hovem gozdu bo gotovo premalo lesa za še eno streho, kajti pred šestimi leti so ga že posekali za eno. Sosedje bodo pomagali tudi s svojim lesom, so obljubili. Radi bi, da bi krajevna skupnost Gorenja vas pridala kaj za strešno opeko. Tu se sicer že zbira pomoč: prvi je poslal oblačila preiskovalni sodnik iz Kranja, ki je kar v svojem bloku naredil zbiralno akcijo za Cornove. Pa bodo od krajevne skupnosti verjetno naredili tudi denarno nabiralno akcijo, kot jo vedno, če imajo na svojem območju požar ali podobno hudo nesrečo.
Težak položaj gostinske delavke
LJUBLJANA — Na problemski konferenci, ki so jo organizirali na letošnjem 27. zboru turističnih in gostinskih delavcev Slovenije v Ljubljani in jo posvetili problemu zaposlene žene v gostinstvu so opozorili na težaven položaj delavke.
Tako kot nasploh velja za naše gostinstvo in turizem, da kader odhaja zaradi neurejenih stanovanjskih vprašanj, zaradi delovnega časa ob sobotah, nedeljah in praznikih, zaradi razmeroma nizkih osebnih dohodkov, velja posebej opozoriti na še težavnejši položaj gostinske in turistične delavke. Probleme ima z varstvom otrok, težave zaradi delovnega časa, zato se danes le malo mladih odloča za gostinski poklic. Sole, ki izobražujejo gostinski kader, se pritožujejo nad osipom in nad vpisom, ki je iz leta v leto manjši, delovne organizacije gostinstva in turizma bi rade štipendirale, a za štipendijo jih le malo" zaprosi. Pomagajo si z učenci iz manj razvitih krajev in iz drugih republik.
V Sloveniji je vsaka devetnajsta žena zaposlena v gostinstvu in kar 75 odstotkov vseh zaposlenih v gostinstvu so ženske. Prav zato bo rešitvi njihovih problemov, ki postajajo tudi problemi eo stinskih delovnih organizacij, treba v prihodnje posvetiti znatno \ei pozornosti in sproti kar najbolj ugodno reševati njihove probleme Vendar pa problemi zaposlenih žensk v gostinstvu niso le problemi delovnih organizacij, v naslednjih srednjeročnih programih naj bi zanje poskrbeli tudi v krajevnih skupnostih ter tudi v občinah, saj bo le širša družbena skrb in pomoč lahko rešila njihov nezavidljivi položaj.
Na zboru gostinskih in turističnih delavcev so najbolj uspešnim posameznikom in delovnim organizacijam, ki so jih izbrali gostje v posebni anketi, podelili priznanja, po otvoritvi razstave pa so si gostje lahko ogledali sedemdeset pogrinjkov. Izredno so se izkazali učenci slovenskih gostinskih šol, ki so predstavili izvirne domače jedi, ki jih komaj kdaj ali sploh nikoli ne opazimo na jedilnih listih naših hotelov in gostinskih obratov. Dokazali so, da bi z izbranimi domačimi jedrni lahko popestrili marsikateri slovenski jedilnik in znatno obogatili danes že kar hudo siromašno gostinsko ponudbo v naših družbenih in zasebnih gostiščih. Ponudbo, ki bi je bili veseli ne le domači gostje, temveč predvsem tuji.
Na zboru turističnih in gostinskih delavcev v Ljubljani so stirici tekmovali v pripravi jedi ter v mešanju pijač ter pripravi tudi nekaj športnih Srečanj. D.S.
r
'Jenko Franc-Lazarjev: »Jutri gremo sosedje sekat v Cornovo, late za ostrešje pa že režem iz svojih desk. Pohiteli bomo, kar se bo dalo.«
Furlanske viže v Iskri
Kranj ~ Jutri, v soboto, 10. novembra, bo ob 20. uri v dvorani Iskre na Laborah v Kranju koncertno srečanje slovenskih in furlanskih pesmi. Nastopil bo domači moški pevski zbor Tugo Vidmar in zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella pri Tržiču. Sodelovanje med tema zboroma je že prešlo pevske okvire in utira pot širših stikov. Tako bo goste sprejel tudi predsednik skupščine občine Kranj, poseben pogovor pa je predviden z njihovim županom zaradi še nadaljnjega tesnejšega sodelovanja.
Na koncertu bodo gostje predstavili del bogate furlanske vokalne zakladnice. V- nedeljo ob 9. uri pa se bodo pred spomenikom revolucije na trgu v Kranju poklonili spominu žrtev za svobodo.
K. M.
dežurni novinar
tel: 21-860
Bugojno, 8. novembra — Predsednik republike tovariš Tito je danes dopoldne v Bugojnu sprejel kitajskega zunanjega ministra Huang-Huaja.
Beograd — Jugoslovanski rudniki premoga predvidevajo v letošnjem lotu 300 milijonov din izgub. Čeprav je cena premoga poskočila za 20 odstotkov, je premog pri nas še vedno prepoceni. Tona kvalitetnega črnega premoga stane pri nas preeej manj, kot je cenjen na primer v Zahodni Nemčiji in drugih zahodnih evropskih državah.
Kragujevuc — Crvena zastava iz Kragujevca je v desetih mesecih letošnjega leta proizvedla 170.000 vozil, vendar še vedno za 7 odstot-hov manj, kot je načrtovala. Uspelo P« JI je v teh desetih mesecih izvoziti kar 24JO0 avtomobilov.
Vreme — Danes bo na Gorenjskem zmerno do pretežno oblačno. Tako predvidevajo tudi za konec tedna. D. Dolenc
Zaščita pred steklino še velja
KRANJ — Aprila letos je bil v kranjski občini ugotovljen zadnji primer za steklino obolele lisice. Ker je od tega časa minilo že pol leta, bi v kranjski občini ie lahko opustili preventivne varstvene ukrepe. Zvezna komisija za izvajanje zakona o zaščiti živali pred kužnimi boleznimi je namreč sklenila, da se tri mesece po zadnjem ugotovljenem primeru stekline že lahko opustijo preventivni zaščitni ukrepi.
Kranj se za takšen ukrep na predlog veterinarske inšpekcije in izvršnega sveta ni odločil. Ker meji občina s sosednjo Avstrijo, kjer steklina še razsaja in zaradi tega še vedno grozi neposredna nevarnost, veljajo v kranjski občini še naprej določila odredbe o zaščitnih ukrepih za boj proti steklini.
• -jk
r
»Le malo smo uspeli rešiti,* prizadeto ki se še ni opomogla in se kar ne
Na 50 starih milijonov so ocenili škodo na Cornovi domačiji. Zavarovano ni bilo. Se sreča, da je bil ta večer brez vetra, sicer bi zagorelo tudi na kozolcu, drvarnici in na garaži, kjer so spravljeni stroji. Da bi vsaj štirinajst dni še vreme držalo. Potem bo že kako. Sosedje, Murncovi,   Lazarjevi,  Mavrčan in
Ne opazovalec, SZDL mora biti graditelj
SKOFJA LOKA — SZDL Je nedvomno opravila veliko dela ln se je vedno ln povsod zavzemala za uresničevanje samoupravnega družbenega sistema. Njena dejavnost je široka in razgibana in posega ter je živa prav na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja, so poudarili na sredini razširjeni seji predsedstva OK SZDL Skofja Loka, ko so obravnavali poročilo o dejavnosti republiške konference SZDL Slovenije ln njenih organov ter oblik dela od leta 1975 naprej in hkrati ob tem ocenili tudi delo SZDL v občini. Ob vsej tej dejavnosti pa se kažejo tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih Je nujno potrebno upoštevati pri izdelavi programov za prihodnje.
Tako je v poročilu opozorilo, da je SZDL še vedno preveč le opazovalka dogajanj, čeprav je njena osnovna naloga, da aktivno posega v dogajanja in daje zamisli in pobude za akcije. SZDL sicer obravnava dokumente, ki so pripravljeni za delegatske skupščine, ne daje pa predlogov za obravnavo na skupščini, niti spodbud za pripravo dokumentov, ki naj bi prišli pred delegate. Enaka ugotovitev velja za občinsko konferenco. Vzroke za to gre iskati predvsem v pomanjkanju časa, saj ie skoraj nemocoče organizirati razpravo od republiške do kra-levne konference. Drug vzrok pa je v tem, da SZDL preslabo premalo programira svojo dejavnost.
Republiška konferenca je premalo povezana z občinsko, občinska pa s krajevnimi konferencami. Pa še ta povezava se največkrat omejuje na oblikovanje stališč o določenih dokumentih. Težave se poiav-liaio tudi pri oblikovaniu stališč za razpravo v družbenopolitičnem zboru. Delegatska baza za občinsko skupščino ie občinska in za republiško RK. Izjemoma lahko to funkcijo opravlja tudi predsedstvo, vendar pa še to ne gre, ker delegati ne dobijo pravočasno stališč svojih družbenopolitičnih organizacij. Zato
pripoveduje Cornova mama Slavka, more znajti na praznem pogorišču.
Tončkov, bodo :šli že jutri sekat v Cornovo. Lazar bo iz svojih desk nažagal letve za streho in napušč, tako, da to ne bo mudilo, pravi. Samo, da bo les posekan in ostrešje stesano in postavljeno.
Ko odhajamo, se z Zale, hriba nad hišo, ponuja dež. Na drugi strani Sore je Blegoš že bel. Da bi Cornovi le hitro dobili novo streho. Zagotovo bodo sosedje storili vse, kar bo v njihovih močeh. Pa tudi vsi Poljanci, gospodarjevi sodelavci pri Tehniku v Skofji Loki in še kdo. Saj ni treba veliko, da so le pridne roke in dobra volja ...
D. Dolenc
KJE SI, KRANJSKI ZLATAR1
KRANJ — Naš bralec je v čiščenje zlato zapestnico m riiico letos junija in od zlata Levičnika, nasproti Jugoplast na Prešernovi cesti v Kranju l jel potrdilo, ki se izkazuje v poredni številki 50%. Potem bili dopusti m vse do septeml ni sitnaril, a ko je minilo it mjj kaj mesecev in skoraj pol mu je bilo vsega zadosti. Vtf likokrat je potrkal na vrata „ lavnice, a so bila vedno zakleni*] na, ničkolikokrat je s porrdiJom| v roki iskala zlatarja in unM bralčeva iena pa njena prije.*] Ijica in vse sorodstvo. Kot d& kil se v zemljo vdrl, zlatar ima *| dno zaprto, čeprav mu via tf| delavnici točen obratovalni te
Zdaj je stranki, ki ni iz Kn**\ in ki tako brezuspešno hodim*] vozi v Kranj k zlatarju, njego*] stalne odsotnosti že čez ^Jjvul Kje naj ga išče, kako naj ko*to\ pride do svoje verižice in zUtl] zapestnice?
Pomagajmo torej občanu, kij« man trka na vrata obrtnikom 4t\ lavnice. Kadarkoli g« boste mm v delavnici, nam, prosim, doma sporočite ...
že razmišljajo, da bi tudi delegati za družbenopolitične zbore imeli mandat. ■*
Veliko nerazrešenih vprašanj je še pri organizaciji krajevnih skupnosti, ki naj bi postale osnovne celice našega družbenoekonomskega sistema, se vse premalo se povezujejo interesi krajanov in delavcev, in le redke so krajevne skupnosti, kjer je že zaživelo delo sindikata. SZDL se je vedno zavzemala tudi za to, da bi osnovne šole postale nekakšna krajevna središča, vendar je treba priznati, da še nikdar niso bile tako zaprte same vase kot sedaj.
Poročilo tudi kritično obravnava frontno organiziranost SZDL. Z zadnjimi volitvami smo SZDL uspeli frontno sestaviti; vendar pa ta fronta še vedno preveč deluje v forumih in člani drugih družbenopolitičnih organizacij še zelo malo delujejo v SZDL, temveč vsaka organizacija nastopa po svoje.
Predsedstvo OK SZDL je ocenilo, da je poročilo dobro pripravljeno, dovolj kritično in kot tako pomeni solidno osnovo za izdelavo programov dela za prihodnje leto in sred-, njeročno obdobje.
L. Bogataj
tovarniška prodajalna 11
ICQ
vam nudi
zimsko rekreacijo