f/fl Ameriška Domovina VESTI iz slo vehije PREUREDITEV ..ŠMARJEŠKIH TOPLIC. - Te daleč na okoli znane toplice so bile med vojno zanemarjene. Pišejo, da jih bodo sedaj uredili in olepšali. To da spada k petletnemu titovskemu planu. V zdravilišču so zajeti trije vrelci tople zdravilne vode; vse tri bodo preuredili. Zasadili bodo tudi park ter napravili razna igrišča. Zdraviliški dom je baje že obnovljen in na novo opremljen. RIBNICA,—V Sloveniji je še nikov ne. Samo komunisti ne morejo najti poštepega duhovnika. V tem je težava. Vse je hudobno, kar ni komunistično, pa če je cerkev ali trgovina. Trgovinski inšpfktorji iz Kočevja so prišli tudi v trgovino z železnino Ela Hren v Ribnici in tam brskali za starim železjem. Našli so ga baje skritega. Pri tem špekblantskem skrivanju železa sta ženi menda pomagala njen mož Alojzij in sin Alojzij. Zato so bili obsojeni: mož na 6 vedno gonja proti trgovcem na let, žena na 18 mesecev, sin na 1 dnevnem redu. Ta stan je zapi- leto poboljševalnice in še neki san v socializmu smrti. V krat-^ Zbašnik na 1 leto ječe. Glavno kem bodo vsi trgovci odpravlje- pa je seveda, da je država vse doni. Komunistična vlada ima | bila v svojo roko. Tako prihaja moč, da bi mogla naenkrat podr- vedno več stvari v državne roke. žaviti vse trgovine in napraviti konec. Pa noče. Pri ljudstvu hočejo napraviti vtis, da preganjajo samo hudobne trgovce. Pokaže se pa zmeraj, da so po tem komunističnem receptu vsi hudobni. Vsakega proglase za špekulanta in ga na tej podlagi zašijejo. Podobno kot z duhovniki in vero! Pravijo, da vere ne preganjajo in tudi poštenih duhov- PARTIZANSKI POHOD NA BLOKE. — V nedeljo 13. junija so napravili partizani “pohod na Bloke.” Tako beremo. In kaj so i pohodili ? šli so v sprevodu iz Nove vasi v vas škufče, ki je se. daj v krajevnem ljudskem odboru Ravnik. Tam so proslavljali napad na vojašnico na Velikih Blokah leta 1942. Govoril je za- _____(Dilie na 3. atranO IZ RAZNIH NASELBIN JOLIET, Jll. — Tukaj je ne- star 59~let, doma od Suhorja v ° ' Beli Krajini, v Ameriki 40 let. Bil je na nekem pikniku in se dobro počutil, nenadoma pa mu je postalo slabo, nakar je bil odpeljan v bolnišnico,’toda vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Zapušča ženo, pet sinov, hčer in, dva brata, v starem kraju pa sestro. — Operaciji je v bolnišnici podlegel Michael Ju resic, star 65 let, doma od Krškega, v Ameriki čez 40 let. Tukaj zapušča ženo, šest sinov, štiri hčere m 115 vnukov, v Detroitu sestro, v Sheboyganu pa polbrata. — Po večletnem bolehanju je umrl v bolnišnici Frank Vreček star 39 let, rojen v vasi Tupaliče pri St. Jeriju. V Ameriko je prišel kot otrok. Zapušča ženo in več sorodnikov. Tri na dan Športniki iz paradižev onkraj železnega zastora, ki so se udeležili olimpijskih iger v Londonu, poizvedujejo pri angleških oblasteh, če bi mogli ostati v Angliji, ali že bi mogli v Kanado ali v Zed. države. Vse, samo da bi se ne vrnili domov v Jugoslavijo, češko, Sovjetijo in druge obljubljene dežele. Med Slovenci po svetu Iz Venezuele G. Ciril Bartol, ki sedaj živi v Ortiz v Venezueli, nam piše: sem ga prejel. Zelo sem vesel, da morem spet po dolgem času čitati naš slovenski dnevnik Ameriško Domovino. Samo z naročnino je tukaj zelo neugodno, ker je pošta zelo oddaljena. Zato Vam pošljem ček v navadnem pismu, priporočeno. To je naročnina za pol leta. Lepo pozdravljam vse ameriške Slovence. Iz Kanade “Sporočam Vam, da redno dobivam list Ameriško Domovino, ki mi prinaša dnevne novice in sem ga zelo vesel. Zvečer, ko pridem od dela, ga redno dobim, ob nedeljah, ko pride moj prijatelj na obisk, ga pa tudi on prebira. Pošiljam Vam money order in upam, da je tako naročnina poravnana. Lepo pozdravljam Vas in vse ameriške Slovence. Janez Trpin. Iz Gibraltarja: Na ladji Sobieski potujemo iz Evrope vi Kanado. Vožnja po morju je doslej bila lepa in mirna. Morske bolezni do sedaj še ni. Gremo dokaj hitro naprej in 13 dneh, če bo šlo tako naprej bomo že na ameriškem kontinentu. Tri dni smo rabili od Genove do Gibraltarja. Predno smo odšli v Kanado smo vsi podpisali delovno pogodbo za eno leto, potem bomo pa Toliko je ljudi po svetu, ki lahko prosto izbirali. Kam grebi radi dali vse, da bi mogli v m0i se ho odločilo šele v prista-Afneriko. Tukaj jih je pa toli- nišžu Halifax. Slovencev nas je Slovenska krščansko socialna zveza v Trstu Že tri leta je delovala na Svobodnem Tržaškem Ozemlju zveza slovenskih in hrvaških krščanskih socialcev. Sedaj so Slovenci to organizacijo poživili in sklicali 1. avgusta občni zbor. Udeležilo se je nad 200 delegatov in članov. Zastopnike so poslale vse občine Svobodnega Tržaškega Ozemlja. Navzoči so bili tudi zastopniki skupne slovenske politične organizacije in sicer predsednik slovenske demokratske zveze v Trstu dr. Agneletto, tajnik njenega odbora dr. Vesel ter zastopnika slovenske demokratske zveze v Gorici dr. Anton Kacin in urednik Polde Kemperle. Predsednik prejšnjega odbora dr. Simčič je takoj po uvodnem pozdravu dal besedo dr. Poštova-nu, ki je govoril o pomenu krščanstva za slovensko zgodovino in dal pregled razvoja krščansko socialnih organizacij med Slovenci. Govor, ki je bil res tehten in poln jedrnatih resnic, so poslušalci hvaležno odobravali. Zlasti je govornik povdarjal, da je v času komunistične revolucije dalo slovensko katoliško gibanje v borbi proti komunizmu razmeroma največ žrtev izmed vseh narodov v Srednji Evropi. Ker so še vedno močne sile, ki se načrtno borijo proti moralnim in etičnim osnovam Kristusovega nauka, se morajo katoličani stalno združevati za javno ga življenja seveda v obrambo demokracije in skupnih interesov lahko sodelujejo tudi z drugimi gibanji, samo da ta ne nasprotujejo krščanskim nazorom. Držati pa se morajo katoličani besed Papeža Pija XII in ne smejo dopustiti, da bi katoliška združenja v takih zvezah prišla v podrejeno vlogo, ampak morajo paziti, da so vedno enakopravni sodelavci v skupnosti. župnik Šorli Peter je podal obračun dosedanjega dela od 1. 1945 dalje. Iz njegovega poročila naj omenimo samo katoliške organizacije, ki so do sedaj delale na Tržaškem: Duhovska zveza, Katoliška akcija, Zveza katoliškega akademskega starešinstva: Društvo katoliških akade-mičark, Prosvetni krožki, Pevski zbor, razne mladinske organizacije. Poleg tega živo delujejo tudi še slovenske Marijine družbe, ki štejejo samo v Trstu nad 700 članic. Tito napoveduje nove razlastitve kpielov Belgrad. — Jugoslovansko časopisje objavlja, da je Tito govoril na zboru komunistične stranke v času, ko je sovjetski namestnik zunanjega ministra Andrej Višinski bil gost jugoslovanskega zunanjega ministra Simiča. Tito je ponovil stališče jugoslovanske komunistične stranke in ga branil kot pravilno. Rekel jo: “Mi smo sami izbrali pot j>o kateri delamo in obravnavamo zlasti kočljivo vprašanje razlastitve kmeta. To ni nobena naša iznajdba, ampak smo delali po socialističnih naukih in ker po- znamo razvoj velike oktober-ske revolucije in njene uspehe. Mi nismo hoteli dajati nekaterih izjav v naprej, ker vemo, da bi povzročile samo mnogo zmede med našimi kmeti brez vsake koristi. Smo pa odvzeli že dovolj zemlje kmečkim kulakom in danes nihče nima več kot kakih 25 do 30 ha. Jutri, ko bomo imeli dovolj sredstev, da bomo pomagali kolhoze z mašinerijo in krediti, bomo lahko šli dalje. Takrat bomo močneje zgrabili, ker bomo vedeli, da nam kolhozi že proizvajajo dovolj hrane za državljane. To je pot k zmagi socializma v kmečkih vaseh. Bilo bi napačno, če bi kdo mislil, da smo hoteli iti v so- Razne najnovejse svetovne vesti CHICAGO. — Unija avtnlh delavcev je proglasila stavko za vseh svojih 24,000 članov v šestih poljetjih International Harvester Co. Unija je izjavila, da je podjetje prekinilo pogajanja in izjavilo, da itak namerava zapreti obrat. Zastopniki podjetja pa trdijo, da o tem ni govora, ampak, da se je dosegel med unijo in podjetjem celo že sporazum v najvažnejših točkah povišanja plač in da gre le še za nekatere postranske zahteve unije. SOFIJA, BOLGARIJA, — Sedem ljudi je bilo ustreljenih. Komunistična vlada jih je obtožila in obsodila, da so bili v zaro-it ti proti državi in proti sedanji vladi. • * * SAN FRANCISCO. — Tu opozarjajo, da je sedanji sovjetski konzul Lomakin v New Yorku, ki je vodil ugrabitev učiteljice Konsenkinove in jo držal zaprto v konzulatu dokler se ni vrgla skozi okno, že leta 1943 opravljal podobne posle v San Franciscu. Takrat je na čelu nepoznanih banditov ugrabil ruskega mornarja Aleksandra Igozora, ga na obrežju zvezal in odvedel na rusko ladjo. Ameriški preiskovalni organi so nedvomno ugotovili, da je Lomakin bil med napadalci. Niso pa mogli rešiti Igozora, ker Rusi niso dovolili, da bi ameriška policija šla na ladjo. • • • DUNAJ. — Mr. Harrison Lewis, drugi tajnik poslanstva USA v Budimpešti, je dopotoval v Avstrijo, ker je madžarska vlada izrazila željo, da naj USA tega urednika umakne iz Madžarske. G. Lewis je postal neprijeten madžarski komunistični vladi, ker je rešil amerikanskega državljna Štefana Turanski iz rok madžarske policije 1. avgusta 1947. Lewis je iskal informacije o zaprtem ameriškem državljanu, pa ga je našel nezavestnega ležati pred policijskim zaporom in ga je odvedel na madžarsko poslanstvo, potem pa odpremil pod vojaško ameriško zaščito preko madžarske meje. i • • • BERLIN, NEMČIJA. — časopisje v amerikanski coni Nemčije objavlja, da je večje števio delavstva prebežalo iz poljsko-če-hoslovaškega ozemlja. V glavnem so to delavci, ki so delali v rudnikih uranija na češkem. Ti rudniki so v popolni lasti Sovjetske Unije, čeprav leže na češkem ozemlju. * « « WASHINGTON. — Predsednik Truman, taj: ko, ki sovražijo vse, kar je ameriškega. Dajmo, zamenjajmo jih in vsem bo ustreženo. Apeliramo na Prosveto, Enakopravnost in Glas Naroda, da začno z agitacijo za to zamenjavo. Naša iskrena pomoč je zajamčena. Slovencev nas je na ladji kakih 20. Poleg nas so še Rusi, Ukrajinci in Madžari. Težko čakamo, da pridemo tja in da. bomo stopili v ožje zveze z ameriškimi Slovenci. jele, kjer vladajo )j demokracije, če bi kdo sodil o nas, da smo hoteli postopati osamljeni, da smo si domišljali, da bomo osamljeni mogli napredovati. Nikdar ni to bila naša misel. Mislim, da je naša država dovolj dala dokazov v minulih borbah, da je solidarna tako s Sovjetsko Unijo, kakor tudi z drugimi zasužnjenimi narodi.” Mati pravi ,da jih bo zdaj dovolj t Racine, WKis. — Mrs. Gilbert Bradies stara 48 let, je dala življenje svojemu 21. otroku. Vse Mi sicer ne maramo štrefiti po loncih, vendar smo zelo radovedni, kaj ima na mizi ta te- m-v- —-j— —— '~ den žosi Zakrajšek, ki tako vne- je zdravo in veselo.^ Mati je reto agitira, da ta teden nihče ne jkla, da jih bo zdaj že dovolj pri kupi mesa. Ob močniku ne bo'hiši- ože otrok ie farmar s**r šlo dolgo, Žoei. |72 let. gimi tudi toplo pozdravil dr. Josip Agneletto, ki je z zadoščenjem ugotovil, da hoče ta organizacija tuijii v naprej iskreno sodelovati v okviru Slovenske demokratske zveze za obrambo na ših narodnih pravic na Svobodnem Tržaškem ozemlju. Sledile so volitve novega odbora. V izvršni odbor so bili izvoljeni! Prof. Ciril Cerovec, predsednik, župnik Šorli, tajnik, prof. Dr. Laura Abram, blagajničarka. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor, razsodišče in odbor za prosveto: Občni zbor je potekel v najlepšem redu. Pokazal je veliko politično zrelost tržaških Slovencev, ki iskreno Sodelujejo med seboj v vseh važnih narodnih zadevah, notranje pa se demokratično organizirajo po tradicionalnih svetovnonazornih skupinah. Dfrovi za begunce V našem-uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Marion Grum iz Chicaga je darovala $20. Benno B. Leustig, 1034 Addison Rd. je daroval $10. Mrs. Frances Baraga je izročila $9, darovali so: Mrs. Ida Brožič $5, dve neimenovani po $2. Po $5 so darovali: Anton Sa-Občni zbor SKSZ je med dru- jovic, neimenovani po župnem uradu sv. Lovrenca, Frank Gabrijel, 1210 E. 60 -St., Antonia Rupnik, Ridgewood, N. Y., John Verlič: 23050 Ivan Ave., Euclid, neimenovan, neimenovana. Po $S:iFrances Tramte, John Simončič, 6404 Carl Ave. Po $2: John Pelhan, Houston, Pa., neimenovana. Po $1.50: Peter Ausez, Martinez, Cah, Jos. Ponikvar, Forest City, Pa, Po $1: Mary Černigoj in Ana Šuštar. Iskrena .zahvala vsem skupaj v imenu slovenskih revežev. Toplo priporočamo, da bi ob priliki darovali še drugi v ta namen po svojih močeh. ------o------ Grozen dim hive, ki popisujejo delavnost sovjetske špijonaže v žavah. Predsednika preiskovalnih odborov v poslanski zbornici in v senatu sta ostro protestirala ali šefi administracije stoje trdno na stališču, da bi objavljanje 'teh zadev in javno razpravljanje več škodilo kot pa koristilo varnosti države in zlasti škodovalo resni solidni periskavi, ki naj dozori v toliko, da se bodo mogli zanesljivo ugotovljeni krivci staviti pred sodišče. • • • STOCKHOLM. — Švedska se vsled negotove mednarodne si- tuacije hitro pripravlja za obrambo v slučaju napada. Rezervni oficirji so klicani na vojaške vežbe, ob mejah se postavljajo mine in rudniki so vsi podminirani, da jih lahko vojaštvo razstreli, če bi bila nevarnost, da jih dobi sovražnik v roke. švedska vojska lahko zbere v kratkem času 600,000 mož pod orožje. Poleg tega se je uvedlo strogo nadzorstvo nad komunisti in drugimi, ki so sumljivi, da bi mogli sodelovati s sovražnikom kot peta kolona. • * « *• BELGRAD. — Predsednik črnogorske Narodne skupščine Jovanovič je izjavil v parlamentu, da so bili nekateri ministri črnogorske vlade odpuščeni zato, ker so se v sporu Tita s Komin-fromo izjavili za poslednjo ali pa so bili nezanesljivi. Prav tako je tudi ugotovljeno, da so odpadli ministri v Bosni in Hercegovini iz istega razloga. Titova grupa hitro in temeljito čisti med komunisti, da je ne bi mogla presenetiti akcija Kominforme in boljše-vikov, ki tudi mislijo spor razčistiti kmalu po donavski konferenci. BLACKPOOL, ANGLIJA. — Maršal Montgomery, šef generalnega štaba Velike Britanije je tukaj dal izjavo, da smo danes y, bolj v premirju kot pa v miru. “To ni nikak pravi mir” je dejal, "to je čas, v katerem moramo biti na vse pripravljeni. V tem času mora biti vsa naša obrambna sila v polni pripravljenosti.” Vsi Britanci, ki dopolnijo 18 leto bodo od prihodnjega leta dalje moj-rali služiti eno leto vojaške službe, če so le sposobni zanjo. ■Lovrom izgnanci so n Ušaj LB GOLO ŽIVLJENJ*. POMAGAJMO JIM! Washington. — 345,000,000,-000 cigaret so Amerikamci pokadili v minulem letu. To je rekord, ki presega prejšnje leto za 17 bilijonov. Številke objav- fr lja ministrstvo za agrikulturo, federalne vlade. Razne drobne novice b Clevelanda bi ta okolice Slike— Ta teden ne bo kazal slik na vrtu, poroča g. Anton Grdina. Na obisku— Iz Eveleth, Minn., sta prišla na obisk iv Cleveland Mr. in Mrs. Frank Sečnik. Sta pri Mr. in Mrs. Jožef Dolenc, 1131 E. 63 cesta. Kdor bi ju rad videl, naj pokliče HE 0897. V Clevelandu bosta ostala do sobote. Tudi sina imata s seboj. Dobro-došli v naši mdtropoli. Tretja obletnica— V četrtek dne 19. avgusta bo darovana v cerkvi sv. Vida ob 7:46 sv. maša za pokojnega Antona Milavec v spomin 3. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Frances Stenle iz 19402 Ke-wanee Ave. se je povrnila iz bolnišnice in se želi tem potom zahvaliti sorodnikom in prijateljem za obiske, cvetlice in kartice. Prijazen obisk — Včeraj so nas obiskali prijazni Lorainčani: Anton Erjavec ter Mr. in Mrs. John Uršič. Mudili so se po opravkih tukaj. Naš urednik in Tone Erjavec sta zopet obujala stare lovske spomine. Hvala za obisk. Važna seja—! Društvo Dvor Baraga 1317 CQF ima v petek 20. avg. ob 7:30 zvečer važno sejo v šoli Vil ;em številu. Druga obletnica____ V četrtek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frank Okorn v spomin druge obletnice njegove smrti. NOVI GROBOVI PRENAGLA VOŽNJA Z AVTOM JE NAVAD-NO VZROK PROMETNIM NEZGODAM Clevelandska policija pravi,^preveč prometnih nezgod. Zato da je v dveh izmed petih pro- priporoča, naj vsak voznik sam metnih nezgod kriva temu pre- pazi, da lahko avto ustavi, če nagla vožnja z avtom. Zato svari, naj si lastniki avtov ne skvarijo lepih poletnih dni s prenaglo vožnjo. Ako vozite samo 20 milj na uro in zadenete kam, je prav tako, kot bi padli z alvtom s prvega nadstropja kakega poslopja na tlak. Toda, če voaite v istem slučaju 60 milj na uro, je prav tak sunek, če kam zadenete, kot če bi padli z avtom .0. nadstropja na tlak. Clevelandska policija pravi, drug voznik ni tako previden, kakor je on. Vozite ivedno tako, da imate avto v kontroli za vsak slučaj. CIO noče komunistov v svojih vrstah New York. — CIO, strokovna zveza za trgovske uslužbence je odredila, da morajo vsi njeni uradniki in člani podpisati izjavo po Taft-Hartleyevem zakonu, da niso komunisti. Ce tega ne store, bodo izkl jučeni iz da povzroča prehitra vožnja vse organizacij. Jakob Strekal Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 21274 Arbor Ave., Euclid, O., Jakob Strekal star 68 let. Bil je vdovec. Soproga Mary je umrla 18. nov. 1942. Tukaj zapušča 7 dtrok: Mary omož. Boštjančič, Jakob ml.; Jennie, omož. Intihar, George, Stanley, Henry, Eleanor, omož. Milicki, 9 vnukov, brate George, John in Joseph, sestro Johana Strnad, teto Johano Škufca in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Zvirče, fara Hinje, kjer zapušča brata Stanka, sestri Franca Per in Rezo Papež in več sorodnikov. Tukaj je bival 49 let. Bil je vpokojenec New ork Central železnice. Bil je član Dr. Slovenski Dom št. 6 SDZ. ter Boilermakers unije local 416. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Zelotovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. Čas se ni določen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne ob 2:00 uri. Frank Sever Po dolgi, 18 letni bolezni je v torek'popoldne ob 3:30 umrl Garfield Heights Hospital Frank Sever, stanujoč na 1391 E. 45. cesti. Bil je 68 let star, rojen v Studenem pri Postojni in je prišel v Ameriko v letu 1903. Pred šestimi meseci je bil operiran. Zapušča soprogo Jožefino, rojeno Blatnik, ki je bila rojena v vasi Ratije, župnija Hinje, pet otrok: Jožefino, Franca, Mrs. Albino Bucha-gen, Rudolfa in Freda in ipet vnukov. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30. Pogrebni sprevod gre iz Grdinovbga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. I 1 - nrgRTflltA DOMOVINA. AUGUST 18. 1948 alfi Ameriška Domovina 1 III I/IC-/1 <%— nonn 1 (JAMES DEBEVEC, Editor) 1117 8L CUir Ato. HEadonon M28 Ojrrotad I, Ofcto Publlihed dolly except Siturdty«, Sundoyo «ad Holiday« NAROČNINA Za Zed. države 18.50 na leto; za pol leta »6.00; za četrt leta $3.00. \ Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. _______ SUBSCRIPTION RATES United State« $8.60 per year; $5 for 6 month«; $8 for S month«. Canada and all other countries outside United State« $10 per year. $6 for 6 month*, $3.50 for 3 months. zul vse to preprečil. Sovjetski agenti so noč in dan stražili zaprto ženo. In vendar se upa sedaj sovjetsko časopisje pisati, da so ameriške oblasti krive da se je žena vrgla iz tretjega nadstropja skozi okno na tla. Če bi žena ne bila s svojim smrtno nevarnim skokom presekala verige boljševiških laži o njej, če ne bi po slučajni sreči ostala pri življenju, bi Amerikanci z vso svojo resnico ostali na cedilu in ne bi mogli dokazati strašnega terorizma, ki ga je sovjetsko uradništvo izvajalo med ubogo žrtvijo. Zgodba zasnovana na samih lažeh bi bila obstala. Če se take stvari morejo zgoditi na svobodnih ameriških tleh, pred očmi in ušesi vse ameriške javnosti, kako se šele godi resnici tam v deželah za železno zaveso, kjer ni nobene moči, ki bi resnici pomagala do veljave. i«««««......... entered te eecond-cuue miner Juuirp 6th, 1808, it the Poit Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. »83 No. 162 Wed., Aug. 18, 1948 Komunisti dosledno in drzno lažejo Preiskave proti sovjetski vohunski mreži v Združenih Državah sta izkoristila dva sovjetska učitelja, da bi mogla ostati tu v svobodnem svetu in se jima, ne bi bilo treba vrniti v boljše viški pekel, kakršen je sedaj v Rusiji. Taka zgodba se navadno površno čita in le redkokateri bralec si pri tem kaj zamisli, je pa tako značilna, da je kar dobro, da se ob njej malo ustavimo. Znana reč je, da sovjeti skrbno izbirajo tiste svoje uradnike, ki jih pošiljajo v zunanji svet. Bilo je poprej običajno, da so zadržali po kakega člana družine vedno doma v sov-jetiji, tako, da so vedno imeli talca, če bi se bil kdo izmed uradnikov v njihovem diplomatskem zboru v zunanjih deželah drznil ostati izven države, kadar bi bil klican nazaj domov. Najvažnejša reč pri izbiri uradnikov, ki naj se uporabijo za zunanjo službo, je njihova popolna vdanost komunističnemu režimu in prekaljena zvestoba sovjetskemu načinu življenja. Najvažnejša kvalifikacija za sovjetskega uradnika, ki gre v inozemstvo, je prav ta, da je dokazal, da je nedostopen za vse zapeljivosti, ki jih nudi boljše življenj« v za-padnem svetu in zlasti v Ameriki. Tudi sovjetska učitelja sta morala biti taka. Tudi ona dva sta morala biti na glasu, da sta popolnoma zanesljiva, tudi ona sta morala biti na lestvici visoko med protežiranci sovjetskih vplivnih ljudi, da sta prišla med izbrance, ki so dobili službe v Združenih Državah. Ni nikakega dvoma, da je sovjetski generalni konzul vse do poslednjega še računal, da so te lastnosti pri učiteljici Kosenkinovi tako zakoreninjene, da bodo končno le premagale vse druge ozire. Zato si je upal iti sam ponjo, zato si je upal trditi, da je svobodna na konzulatu, zato si je upal tudi sovjetski ambasador sam priti k njej in od nje izsiljevati izjavo, da je svobodno prišla na konzulat in da je bila na konzulatu popolnoma svobodna, da so jo samo “Beli Rusi” hoteli s silo zadrževati na svoji farmi da bi ji'preprečili odhod v domovino. Vsega tega bi si diplomatski zastopniki sami ne upali storiti, ker vendarle preveč izpostavljajo prestiž svoje domovine, če ne bi bili poznali od poprej učiteljice, kot dobre komunistke in se ne bi zanašali, da bodo v svojih namerah gotovo uspeli. Kadar sodimo o teh rečeh, moramo torej pred vsem računati, da prihajajo v poštev samo dobri, prekaljeni komunisti. Spreobrnitev takih ljudi mora že biti več kot utemeljena in razlogi tako močni, da bi en sam tak slučaj lahko zadostoval vsakemu, da bi se premislil predno bi izrekel le še eno besedo pohvale na račun sovjetske, komunistične vlade in komunističnega ravnanja z ljudmi. Druga značilnost pa je predrzno — debela lažnjivost, ki jo kažejo sovjetski uradni ljudje pri taki priliki. Daši je učitelj Samarinov lepo odkritosrčno povedal, da se je sam svobodno odločil, da ne gre nazaj v Rusijo in da je prosil ameriške oblasti za sprejem in zaščito in je to svojo izjavo ponovil raznim ljudem ob različnih prilikah v ruski in ameriški družbi, vendar so od konzula in njegovih uradnikov pa tja do sovjetskega zunanjega ministra vsi boljševiški uradniki trdili in še ponavljajo, da je bil mož teroriziran, da so ga "Beli Rusi” s pomočjo ameriške policije s silo zadržali da ni šel domov. Notorno dejstvo je, da sovjetska in vse komunistične tajne policije kradejo ljudi, jih zgrabijo in ubijajo ali pa odvedejo na komunistično ozemlje, kadar jim postanejo neprijetni. Prav tako je notorno, da druge policije v tujih državah tega ne delajo. Jugoslovanska OZNA je na slovenskem Primorskem na cesti pri belem dnevu ubijala v Trstu Slovence, Hrvate in Srbe ali pa jih ugrabila in odvedla v Jugoslavijo. Med begunci so žive priče, ki se jim je posrečilo pobegniti in se rešiti iz rok takih uradnih komunističnih roparjev. Znano je, kako so jugoslovanski komunisti ugrabili bivšega poslanca Dr. Šmajda, ravnatelja Martelanca in njegovo ženo, urednika “Demokracije” Uršiča, kako so sredi Trsta ubili hrvatskega odvetnika Dr.. Protulipca, da omenimo samo nekatere najbolj znane in najbolj kričeče zglede. Znano je kako so sovjetski agenti odvajali in ubijali ruske izbegle generale v Parizu pred drugo svetovno vojno in do podrobnosti je' sedaj razkrito, kako so ubili Trockega v Mexiki. Kljub temu, da je torej ugotovljeno, da je to znana bolj-ševiška praksa, ki se je samo oni poslužujejo, si v brk živim pričam upajo uradno trditi, da je ugrabitev in nasilje izvrševala Amerika nad njihovimi ljudmi. Še bolj predrzna je njihova laž v slučaju učiteljice Ko-senkinove. Kljub temu, da jo je sam generalni sovjetski konzul odpeljal s farme Tolstojeve ustanove na sovjetski konzulat, kljub temu, da je ameriška policija strogo pazila in videla, da je bila žena vas čas zaprta na konzulatu, si je isti konzul upal trditi, da je bila žena svobodna in je celo šla s konzulata gledat kino — predstavo. Ameriške oblasti niso imele nobenega dostopa do učiteljice ves ta čas. Tudi uradnega poziva na sodišče ji niso mogle dostaviti, ker je kon- Obisk pri sestri Cleveland, O. — Po dolgih 36 letih sem zopet videla svojo sestro, Franco Hrovat, doma iz Valične vasi, po domače Nov-žilova. Zdaj se nahaja z družino 9 članov v Alberti, Kanada, kamor sem jo šla obiskat, Doma v stari domovini so morali pustiti vse, samo da so si rešili golo življenje iz toliko hvaljenega “Titovega raja. Zdaj sč jim v Kanadi prav dobro godi. Z njimi je prišlo tje timi šest drugih slovenskih družin. Občudovala sem brhka slovenska dekleta, ki so sedaj tako daleč od nas Slovencev. Sliašla sem jih v cerkvi sv. Katarine, kjer so tako lepo zapele, da jih je vse poslušalo in občudovalo njih lepe glasove, čeprav niso razumeli besed pesmi, ker so pele sloven-sko. u inenoj so bili na obisku v Kanadi tudi moj sin, njegova žena ter moja svakinja Mary Vidmar iz 74. ceste. Prav do bro smo se tam imeli, škoda le, da je vse tako hitro minilo in posloviti smo se morali z našimi dragimi. Toda, ker zdaj ni več med nami morja, upamo, da se bomo še videli. Lepo pozdravljamo vse skupaj ter jim želimo mnogo sreče v njih novi domovini. Alojzija Strajner, 96>18 Union Ave. Tel. MI 5985. kitajskih dolarjev za pet sekund v Molotovi pisarni v trenutku, ko je počila po njegovem zalitem obrazu klofuta, ki mu jo je telegrafirala odločna Kosenkina. To je moral biti prizor za bogove! Stavim na-daljni milijon, da bo ta klofuta Molotova in njegove tovariše v Politbiroju še dolgo skelela in da se nd bo dobro godilo tistim izmed podrejenih, o katerih se bo zdelo, da se nad tem radujejo. Predlagam šopek nagi jev za Kosenkino! Da ne bom govoril samo o Rusih, naj še omenim, da opažam zadnje čase slovenske članke in novice, ki so potrese-nin z vejicami kakor Ocvirkova potka ali štruklji z ocvirki ali velikonočna potica z rozinami. Jaz seveda nimam nič proti temu, če je potica potresena bolj na gosto z rozinami ali ocvirki, ampak vejic v slovenskih stavkih in odstavkih pa ne maram preveč; rajši eno ali dve premalo, zlasti, ker bi jih nihče ne pogrešal. Peter Kopriva. 0 Rusih, klofutah, vejicah in ocvirkih Iz bele Ljubljane Euclid, O- — “Halo, Urška, it pravljate/da si tako bizi?” Tako me je pobaral nek pečlar. “Joj,” sem mu rekla, “veliko je novega in Velike stvari se pri-pravljajo^ri nas v beli Ljubljani, kakor imenujemo to našo lepo naselbino v Euclidu. Kje si pa bil, dane veš, da pripravljamo za ogromen piknik, ki ga bodo priredile ohijske podružnice Slovenske Ženske v nedeljo 22. avgusta na vrtu društvenega doma v Euclidu. To bo največji in najlepši piknik, kar jih je še Cleveland, Ohio. — Rumun-ska zunanja ministrka Ana Pauker zameri Titovim komunistom, ker baje smatrajo, da ... . - - se mora komunizem prilagoditi bilo tod okrog. Bos videl daje posemeznim deželam in ljud- res, le pridi k nam v nedeljo, sem mu povedala m dodala. “Vsega bo tam dovolj za lačne in žejne." “Kaj pa deklet, bo kaj tam?” bi rad vedel pečlar. “Oh, če bo kaj deklet, vpra-jš, kajpak da bodo, mlade in lepfe in 'bogate, pa plesati znajo, da nič kako. Tako znajo pogledati človeka, da se kar opali, kamor pade njih pogled. Zato ti rečem, pridi, pa še druge pečlar je pripelji s seboj,ki imajo kak groš, da bodo kupovali odpustke za dekleta.” Tako sem v naglici drobila tistemu pečlarju, pa šla hitro naprej, da bi še drugim povedala, kaj vse bo pri nas v nedeljo. Uh, saj pravim, koliko ima človek dela. No, ja, saj rada storim ker bo šlo vse, kar bomo napravile na tem pikniku, za Katoliško ligo in za slovenske reveže. Saj drugega ne bomo nesli s seboj v večnost, kot naša dobra dela in to je eno, ki ga ni večjega, če pomagamo svojemu bližnjemu v stiski in potrebi. Zato vabim vse naše rojake, od blizu in daleč, da pridejo na naš piknik v nedeljo 22. avgusta. Ne boste se kesali, ker imeli boste prav lepo zabavo, obenem boste pa pomagali slo venskim tako potrebnim, revežem, da jih bomo rešili iz njih bednega položaja, da bodo dobili svojo streho m prišli do de- po semeznim stvom. Pankerica je pravoverna stalinistka in ve, da je to krivoverstvo. Cisti kremlinski komunizem namreč uči, da se morajo ljudstva brezpogojno prilagoditi Politbiroju in njegovim interesom in kapricam njegovih članov. Z drugimi b sedami povedano mora gora k Mohamedu in večni Alah se moro prilagoditi muham in potrebam svojega preroka! S tem, da se je za las oddaljil od nezmotljive kremlinske linije, je Tito zagrešil zločin, ki mu ne bo nikdar odpuščen pred kremlinskim sodnim stolom pa če še tako zvesto trobi Višinskijev rog na donavski konferenci in čeprav ga Sovjeti podpirajo v tržaški zadevi. Sosed Miha Poglej, ki misli, da ni bolj neumen kot večina tako-zvanih tujezemskih izvedencev, pravi, da je to popolnoma redu. “Jaz želim vso srečo Titu in Kominformi,” filozofira z zvitim nasmeškom, “če bo šlo namreč obema po sreči, bo polagoma zmanjkalo tako pravovernih kot krivovernih komunistov iv Jugoslaviji in navsezadnje bo narod prišel do besede. Zato pravim: Zivij o čistke! Da bi jih bilo čimveč in čim-prej.” • Slučaj Oksane Stepanovne Kosenkine dokazuje, da se sov- jetski vlastodržci vzlic svojim la in kruha. Na svidenje v ne zrelim letom niso š« naučili, da deljo popoldne v naši beli Ljubše ni varno šaliti ne z ivragom Ijani. ne z žensko. Jaz bi dal milijon 1 Urška Trtnik Kaj pripoveduj jo zgodovinske letnice Ko stopamo v novo leto, nam misli nehote uhajajo nazaj v čase, od katerih je preteklo že petdeset, sto, dvesto ali še več let in so se zgodili pomembni dogodki, ki so bili važni za razvoj človeštva, njegove kulture in gospodarstva. Leta 1648. je stala Evropa po tridesetletni vojni na razpotju, ali začne z duhovno, kulturno in gospodarsko obnovo novo življenje ali pa v ruševinah zdrkne v še večje globine, če primerjamo takratne in današnje čase, lahko rečemo, da se zgodovina res ponavlja Leta 1848, se je evropski človek spraševal, ali prinaša revolucija svobodo in napredek narodnemu, političnemu in sta novskemu življenju in delovanju ali ostane vse pri starem. “ČRNA SMRT” IN DRUGO Leto 1348, je zapisano s črnimi črkami v zgodovini. Anglija in Francija sta bili v stoletnem boju. V Nemčiji in Italiji so divjale meščanske' vojne. Na vzhodu so Osmani (Turki) povečavah svoje napore in bojne, pohode, da bi vdrli na Balkan in podjarmili Grke, Bolgare in Srbe ter uničili njihove države, kar se je v naslednjih desetletjih tudi res zgodilo. Kot strašna šiba božja je razsajala nad vsem evropskim prebivalstvom kuga, ki so ji vzde-li priimek “črna smrt”, širila se je hitro ob vseh trgovskih cestah in se razširila po vsej Evropi. Tudi slovensko zemljo je obiskala 'in neizprosno kosila staro in mlado. Kogar se je-lotila, je bil v nekaj dneh mr-:ev. Ker so okuženi ljudje počrneli, zato so to' morilko imenovali "črno smrt”. Pobrala je šestino prebivalstva. Nekateri luzdati, da bi še ~w bi jih pobrala božja dekla. Drugi pa so trpinčili svoje telo, da bi zadostili kazni božji za svoje grehe. Bičali so se po cestah do krvi in se veselili, čimbolj jih je kdo bičal, žene so uhajale možem, se zbirale v družbe in potovale kot sestre evangelijskega uboštva v daljni svet. Vsem tem strahotam se je pridružilo še preganjanje Židov, ki jih je ljudstvo smatralo za povzročitelje vseh stisk in nadlog, zlasti “črne smrti”. Očitali so jim, da so s strupom povzročili “črno smrt”, da bi uničili kristjane in krščansko vero. Razen vseh teh tegob je vladala velika draginja, kateri se je pridruži la še lakota. Našo ožjo domovino je to leto zadela še druga nesreča. Podrl in podsul se je velik del Do-brača. Znastveniki trdijo, da je znašala količina posutega kamenja pečin in zemlje okrog 30 milijov kubičnih metrov. Ta zemeljski udor je uničil 17 vasi, tri gradove, devet cerkva, mnogo kmetij, hiš in ljudi. Ogromne udrtine so zajezile staro strugo Žile, da si je morala napraviti novo, POSLEDICE TRIDESETLET-LETNE VOJNE Let 1648. se je končala tri-deslteltna vojna, ki je zajela vso srednjo in velik del severne Evrope. Katoličani in protestanti so v tej dolgi vojni strašno krvaveli. Češka, Saška, Danska, Svedška in deloma Francija so bile glavna po-zorišč bojev. V Nemčiji se je irebivalstvo skrčilo na šest milijonov. Nemčija je tedaj obsegala tudi Cesko in šlezijo ter avtsrijske habsburške dežele. Gospodarstvo je silno trpelo. Najmanj tisoč nemških mest in mestec je bilo porušenih. Tuje najete čete sef silno pustošile in rušile po deželi. Velika želja po miru od leta 1640 dalje je vodila končno v#mete AL' PA NE Dolgo že vasujemo po naši Menišiji. Nekateri pravijo: le še kaj povej od tam, ki tako radi slišimo. Čakajte, bom pa povedal, zakaj kar ne morem od do-Saj sem mislil opraviti ob kratkem, pa je dala beseda besedo in tako sem se zamislil v našo vas, naše ljudi in lepa mlada leta, da kar nehati ne morem. Prav tako je, kakor je uganil moj prijatelj Ivan iz mladih let, ki mi je te dni poslal besedo iz Ljubljane, ko je dobil v roke to moje pisanje . . . “Iz tvojega trajnega obujanja prijetnih spominov na dom in nepozabna če sem pa tako zakoreninjen v tisto našo ljubo siroto tam za morjem... Zato naj bi jih zapisal še nekaj o naših Meniševcih, če vam je prav. Saj se bo tudi to nehalo in zmanjkalo in jo bomo odrinili proti Ameriki, ki nam ne uide ,kakor vemo. Copčev Janezek je šel k spovedi za veliko noč. K spovedi ni težko, če imaš vse v redu in če veš za vse svoje grehe. Lahko je njemu, ki ima to v redu. A Janezek je bil Janezek, po naše povedano: Janezek je bil se-Vedel je za vsa ptičja gne- mmov na dom in nopozauna me. veuei je la b mladeniška leta v domovini skle- zda od Kucla do Crvivnika, vedel . _ , . _• __ ________ PtiVnvrdVll in pam, da še s polnim ognjem gori v tebi ljubezen do te naše ljubljene in nepozabne, čeprav osirotele domačije. Gori, skeli in nikoli ti ne ugasne. Saj smo z vsem svojim utripom zakoreninjeni v to ljubo siroto... ” Vidite, ki ste s tem mojim pisanjem dan za dnem, to je pa tisto, ki mi daje novih ugibanj, da bi še kaj in še kaj povedal o naši vasi. Zato naj mi ne bo šteto v napek, če sem predolg, Važnost tega miru je bila zlasti v tem, da so bile v mirovnih določbah cerkvene odredbe, k; so vzpostavile verski mir med katoličani in protestanti, tako da se ni v Nemčiji ved uporabljalo zlogalsno načelo: Kdor vlada, določa vero. Obe veroizpovedi sta postali enakopravni. Skoraj 250 let je bila Nemčija zaradi teh bojev nespo^o- vse!” bna za kako večjo Vojaško ak-cijo. Veliki katoliški nemški zgodovinar je zapisal, da je bila tridesetletna vojna kazen za Nemce, ki so uničili in potujčili Slovane. Iz te zanimive dobe je zajel slovenski pisatelj dr. Ivan Tavčar svoj najboljši roman “Visoška kronika”, čigar dejanje se dogaja v Škofji Loki in Poljanski dolini. Polagoma se je Evropa dvignila iz propada in ruševin ter se duhovno, gospodarsko in kulturno obnovila. LETO REVOLUCIJ Leto 1848, je bilo leto revolucij. Po vsej Evropi je vel nov duh. Narodi so zahtevali ustavne svoboščine, gospodarske in socialne preosnove. Doba absolutizma naj preneha. Skliče se državni zbor, v katerem naj državljani odločajo v vseh važnih kulturnih, gospodarskih in političpih zadevah. Državljanom naj se podele svoboščine : svoboda vesti, tiska, go vora, zborovanja in združeva nja. Uvedejo naj se gospodarske in socialne spremembe. Fevdalizem, podložništvo in tlaka morajo prenehati. Izvesti se mora kmečka odveza. Graščinska posestva se mora jo razdeliti proti odškodnini oziroma odkupu med kmete, da postane kmečko ljudstvo gospodar zemlje- Povsod naj veljata svoboden nakup in prodaja lastnine. Večino teh pravic so tudi državljani dosegli. Revolucionarno temi upravičenimi za vse polšne v Bukovniku in Pretržju, to je vse res, a za vse svoje grehe pa le ni vedel. Za tuje je nekatere vedel. Da hodi Malenški Fronc vasovat k Tomažičevi Micki, je vedel, za srnjaka je vedel in kdo ga je “pomotoma” ustrelil, je tudi vedel. In za veliko noč je šel k spovedi, kakor rečeno in povedano. župnik je poslušal Janezkove težave, poslušal, da so mu nagajale krave in junci in je zaklel, da je osle pokazal Blažonovi Mici, ki ga je opravljala, ko je Kranj čmu psu rep vtaknil v precep, ko je pes prišel vasovat k njihbvi psici. Vse je povedal, kar je vedel. Vse? Nak, vsega pa ne! “še nekaj imam, gaspud, a tega ne morem tukaj povedati,” je nazadnje strahoma bleknil. 'No, pa le povej, če si že “Vse, a tega tukaj ne. Tukaj pa ne,” se brani Janezek na vso moč. “Kje pa?” je vprašal gospod župnik. “Magari zunaj pred cerkvijo,” je bil pri volji Janezek. Spovednik se je bal, da bi ne bila spoved veljavna, ali da bi Janezek mislil, da ni veljavna in bi imel nepotrebne očitke vesti. Zato sta šla ven pred cerkev. Župnik s štolo na vratu in z Janezkom ob strani. Zunaj se je župnik ustavil in rekel: “No, zdaj sva zunaj cerkve, zdaj pa le povej, česar nisi hotel v cerkvi v spovedni-ci.” ‘Na sosedovi češnji so ščin-kavci, vsak ;čas se bodo izpeljali,” je komaj slišno povedal Janezek. “Prav, prav,” je dejal župnik in Janezku kar tam dal odvezo in pokoro. Ko sta končala, je župnik snel štolo, obrnil Janezka od sebe in ga močno brcnil tje pod hrbet. “To naj bo za pokoro za ščinkavce,” je rekel gospod, ki se je komaj premagoval, da mu ni ušel smeh. Župnik pa morda ni vedel, da smo imeli mi pastirčki močno vero, da se pod streho ne sme povedati, kje gnezdijo ptiči. Ker če se o tem pove komu pod streho, se ptiči skujajo in ne zletijo. Prav zato je Janezek zaupal to veliko tajnost gospodu šele zunaj pred cerkvijo in šel lahke vesti domov, čeprav se je hodeč proti domu gibanje s močno drgnil po južnem delu zahtevami | telesa, kamor so mu gospod se je pričelo v Parizu, a izbruhnilo je tudi po nemških deželah, Italiji in mestnih tedanje Avstrije, Metternich, na-zvan “kočijaž Evrope”, ki je od Napoleonovih '■časov veljal za najvplivnejšega in odločilnega državnika, je moral bežati, cesar Ferdinand se je mo-Tirolsko, ne- -— —— ral umakniti na k poganjanjem, ki so bila zak- j kaj vjgjrh osebnosti je bilo ljučena 24. oktobra 1648 s ta-1 umorjenih. Slovanski narodi kozvanim westfalskim mirom. | u j. itnuU) dali pokoro. Da, močne vere smo bili mi, meniševski pastirčki, ki bi ne odnehali od tega, kar smo verovali, za v8e na svetu. Recimo, Bog ne daj, da bi zvečer, ko smo odgnali domov in pustili pojemajoč ogenj, da ne bi položili po žerjavici dvoje palic počez v podobi križa, da se bodo lahko prišle v mrzli noči gret k ognju duše iz vic. Pa druge take smo delali. FR. JAKLIČ: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848 Nato so pritisnili še drugi in pod vodo. Komaj se je bil ne- čimdalje več jih je rinilo za'koliko potopil, že ga je vrgla njimi. Nastala je gneča'in pre- voda na vrh in Metternich je rivanje, utrla se je šipa v vra- splaval po Ljubljanici ob svi-tiiyin zaizvenčala in že so za- tu lučk, ki so gorele na čast šklepetale šipe v oknih in v tre- dneva na oknih, k vodi obrnje- nutku ni bilo pri "Petelinu” no- nih, in ki so odsvitale ob valo-bene šipe več cele, pač pa polna ]vih,' ki so se izigravali v Ljub-prodajalna mladih ljudi, nav- ljanici. dušenih, ogorčenih in objestnih. “Ven z njim! Ven z rabljem!” “Hudič! Še ušel nam bo!" Obsodba očividno ni zadovoljila udeležencev, ki so si že- Nešteto rok se je stegovalo deli dejanj, ki puščajo za seboj proti podobi, ki je visela na zi-nekaj sledu, nekaj spominov, du, da je ni bilo mogoče kar Molk je nastal, nekak mir, ne-tako sneti. Nekateri so skoči- ko pričakovanje, li na mize, da bi si olajšali de- “Dol z rabljem! Raztrgajte lo. Ob prerivanju so prevra- ga! Sežgite ga! Svoboda je! žali stojala, da je padalo blago 'Živio! Frajost! Vse dol!” na tla, nekatere roke so se steg- Tako je udarilo čez nekaj nile po blagu, da bi ga rešile, mučnih trenutkov in udeležen-druge roke so še drugo blago m so vedeli, kaj hočejo, vsi so podrgnile na tla ali so si ga'se nagnili v stran, kakor je navzele za spomin. j gibalo srce in gnalo razpolo- “Zivela svoboda!" 'ženje tistega trenutka. Petelinovo osebje se je zaman j Tedaj se je pa tudi že vsak trudilo ustaviti pustošenje, za-spomnil, kje je videl viseti man so se ustavljali, vili roke kdaj Metternichovo podobo. Do in prosili. Šele, ko je bila po- danes te podobe nihče še opazil doba v rokah in so zadonel? ni, saj so jo videli tolikrat vi-zmagoslavni klici: “Hura!” je seti na javnih prostorih, izlož- bilo konec pustošenja. “Ura! Ura!” D.Ceč podobo visoko nad glavami in trdno, da jim je niso potegnili drugi iz rok, so srečni junaki rinili skozi vrata na trg, kjer se je ob tem prizoru združilo vse v radosten krik: “Ura! Živela svoboda!” Še niso bili prav na jasnem, kaj bi naredili z “rabljem”, tedaj je zavpil nekdo: "V Ljubljanico z njim!” In jeknilo je po trgu na vse strani, glasno in veselo: “V ‘ Ura!” benih oknih, v zasebnih stanovanjih, o|b slavnostnih prirej ditvah, da se jim je zdelo, da spada podoba v vsako dvorano, vsako hišo, da je na prodaj vsaki trgovini. To je bila vendar podoba kneza Metter-nicha, o katerem je vedel ves rod, da je mož, od katerega prihaja vse dobro, ki skrbi za dušni in telesni blagor državljanov. Samo posamezni starejši so se še spominjali časov, ko ni bilo njega, a sedaj je že 37 let vodil državo. “Vivat Metternich! — Dol z njim! Smrt rablju!” Vrtinec svobode je zgrabil VESTI SLOVEIlilJE muMiranJe • L strMil ' k pouku za birmo in jih pustili etopnik iz Postojne, zastopnik k birmi- Po birmi pa s0 im8u jugoslovanske armade in domačin Janez Lah. Nato je bila igra igralcev iz Nove vasi in Grahovega. Večje nesreče ni bilo. Ko smo to brali, je nas najbolj zajelo, kar je ob koncu poročila. Tam je povedano, da ta mogočni pohod žalibog ni razgibal Ravnika, čeprav je bila ta slovesnost v njegovem območju. Po domače: Na Ravniku jim je presneto malo mar, če se po Blokah sprehajajo tudi komunisti. Ljudje bi bolj želeli, da bi jim kdo zares pomagal popraviti škodo iz vojne dobe. Da celo nobena organizacija iz Ravnika se ni udeležila pohoda razen otrok in učitelja, ki mora itak biti povsod in mora mahati z repkom pred vladajočimi. Tako beremo. Morda so ljudje pri tem pohodu mislili tudi na tisti pohod na Bloke, ko so partizani divjali po Blokah skupaj z laškim generalom Ceruttijem. NOVA MAŠA NA BLOKAH. — Bolj kot ta pohod je razgibal Bolke novomašnik Mirko žerjav, ki je 18. julija na Blokah, v svo-svojem rojstnem kraju, pel slovesno mašo. Prvo slovesno da- ples. Vsi komunisti, ki so pustili otroke k birmi, so dobili od “višjih” ukor, češ da so pokazali malo zavednosti, ko so se vdali cerkvenim ceremonijam proti načelom komunistične vere. Tudi kdor dobi rdečico, težko kar naenkrat zavrže krščanske navade. IŽANCI IN NJIH DOM, —V “Slov. por.” beremo 29. junija starih časih, ko je grajski valpet podil kmete na delo za grajšča-ka. Zadnjič je nekdo pisal prijatelju iz Slovenije takole: “Kar bereš v ljubljanskih listih, je vse narobe res.” To bo veljalo tudi o teh prisiljenih tekmovanjih. PONEVERBE V SLOVENJEM GRADCU, —V "Slov. por.” beremo, da ne morejo Komunisti dopovedati svojim tovarišem, da se ne sme krasti pri javnih podjetjih. Tako je bilo podjetje "mestna uprava kina” v Slovenjem gradcu brez kontrole in je izginilo 70,000 dinarjev in še dolg je nastal za 60,000. V komunizmu sicer sme krasti država, ne sme pa krasti dr- “Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere!” hud ukor ižanskemu “ljudstvu,” .žavljan. Toda državni zgled poki je obljubilo, da bo sezidalo za- hujšuje tovariše, da mislijo, da družni dom, pa ga še zmeraj ni. smej°, ' 2. strani.) zahtevali svoje narodne pravice. Madžari in Italijani v Lombardiji ter Benečiji so se uprli. Ta upor so vojaški poveljniki komaj komaj zatrli. Med njimi je bil najbolj znan sivolasi general Radecki, ki ga pozna celo slovenska pesem in je premagal Italijane pri Kustoci.. Vsi narodi, razen ve čine Nemcev in Madžarov, so zahtevali federativno ureditev države, da bi mogli razviti svoje kulturne, gospodarske in narodne sile in ne bi hlapčevali enemu ali drugemu. Borba za tako ureditev je'trajala več kot poldrugo desetletje. Leta 1867 pa je cesar izdal dualistično ustavo, po kateri je bila država razdeljena na dva dela: Avstrijo in Ogrsko. V prvi so odločali Nemci, svojega bližnjega v krščanski drugi"pa^Ogrh'deprav'so drugi ljubezni ter delali za skupnost * v ----bo novo leto prineslo več zavili proti vodi in vse se je z gonilo za njimi, da bodo priča, ko se bo izvrševala obsodba. Iz sprevoda so pa zveneli nejraznovrstnejši klici, ki so pognali in se ukorenili tisti dan, klici grožnje in zmage, klici ogorčenja. “Ura! Živio! Konstitution! Živio! Smrt tiranom! Fra j ost l Svoboda! Živio! Živio! Vse dol!” Na mostu so se razmeknili. ljudje, da so napravili prostor nosivcem podobe. Vsak pa je hotel najbolje videti, kako bo rabelj utonil. Zato so se naj-radovednješi prerivali ob mostnih in nabrežnih ograjah. Brez vseh posebnih ceremonij so zavihteli podobo v Ljubljanico, in ko je plosknila ob vodo, se je utrgalo: “Ura! Ura! Ura!” Pa “rabelj” ni hotel ostati SOMU Moving & Storage ALSO UGHT EXPRESSING 1024 E. 174 8t. EX 8680 Vitamins? MHrtMorflMkfwkM yMfev* *• ** Om* U VM> ■pafcmiy I P M SgaK _ mmirnm*. WEMPAY esrsrsK brez povelja, brez vabljenja so se zbrala večja in manjša krdela, ki jih je navdajala ista misel, ki so imela isti smoter. In krdela so krenila na desno in na levo, razlila so se čez trge, po ulicah in cestah, povsod so zvenčale šipe, odmevalo je od treskanja na zaprta vrata, slišati je bilo ropot podirajočih se stojnic in kolib. “Frajost!” Iz gostiln, zabojih krčem in lukenj, koder so točili žganje, so prihajali ljudje, ki jih je zvabil na cesto nenavaden šum in hrup. Bili so polni navdušenja in opojnega ognja ter pripravljeni za neredovanje in razburjenje; govoriti niso znali več kakor prijatelji, temveč je bilo govorjenje podobno tuljenju: “Vse dol!” Pridružili so se razgrajav-cem in šli z njimi dalje, dalje brez smotra, pa vendar z namenom . . Dalje med žvenke-tanjem šip, razbijanjem po vratih; kjerkoli so pa našli odprta vrata, tam so iskali “rablja svobode” in so vse prevrnili ter segali po blagu, ki jim je bilo všeč, ki so ga lahko pou-žili ali jim je bilo drugače pri srcu. Pa niso šli samo Metternich! v kose. Brez vsega spoštovanja so cefrali podobe cesarjeve, podobe svetniške ali druge, vse je šlo v kose, vse so zdrobili, vse zlomili. Tako je vihral ostri piš mlade svobode one predpomladne noči po beli Ljubljani, razdiral in podiral vse pred seboj in dramil zaspance. Tedaj je naskočila magistrat velika tolpa ljudi. Poleg onih, ki vselej radi razsajajo, so bili večinoma ljudje, ki so imeli z magistratom kdaj kake račune in so mislili, da je sedaj najugodnejša prilika, da jih plačajo. Vmes so bili ljudje, ki so že večkrat brezplačno prenočevali v mestnem prenočišču in j bi bili radi sesuli tiste prostore, ki značijo svobodi nekaj čisto Inasprotnega, Tedaj so se začeli narodno prebujati tudi koroški Slovenci. Anton Martin Slomšek jih je vneto budil in jim vzgajal v semenišču zavedne duhovnike, ki so postali stebri slovenske Koroške. Slovenski časopisi in Mohorjeva družba, ki se je kmalu potem tudi ustanovila, so budili narodno zavest in širili krščansko omiko in gospodarsko ter politično izobrazbo ne le med koroškimi, ampak vsemi Slovenci. KAJ NAM PRINAŠA NOVO LETO? Kaj nam pravi zarja novega leta? Kulturne in gospodar-ke dobrine celih stoletij leže v ruševinah. Strašna žaloigra minule vojne je zadala človeštvu težke rane na dušah in telesih. Toda klub temu žalostnemu stanju nas navdaja upanje, da se bližamo lepšim in blojšim časom. Konec bo dobe, ki je obrnila svoj obraz v tuzemski svet in se zaničljivo obrnila od duhovnosti in onostranskega življenja; doba, v kateri je človek postavil samega sebe za Boga. Politika brez Boga je postala borba zveri. Kongresi, konference in načrti, pogodbe in dogovori so propadli, ker niso poznali ne pravice ne ljubezni. Umetnosti, kultura, narod in družina — vse kliče po Bogu. Socialno in gospodarsko življenje išče iz temin nova pota v pravičnosti in ljubezni božje resnice, v osebni svobodi in medsebojni pomoči in stanovski povezanosti. če bomo pridno in vztrajno delali na vseh poljih, če bomo vršili svojo dolžnost, gori in doli, no kaj bi bilo takrat?” “Jaz vem,” zavpije Matevže tam v zadnji klopi. “Ti veš?” se začudi učitelj, “lepo je od tebe, da nisi pozabil. No, le povej, če bi se torej gospod nadzornik peljali po morju in bi nastal vihar, kaj gospod nadzornik ... v Matevže se zadere: “So, osli Pričakujejo izredno bogato žetev Chicago. — Cenilci pričakujejo, da bo letos največja leti-žita v zgodovini Amerike. Cenijo, da bo žita 3 bilijone 501 milijon pušljev. To je en bilijon več kakor lani. Pričakujejo, da bo dobra žetev ugodno vplivala na cene in da bodo cene najkasneje začetkom prihodnjega leta v osnovnih življenskih potrebščinah začele padati. BELO DOBIJO Delavce se sprejme ZA NALAGANJE TOVORA Nickel Plate Freight House East 9. St. & Broadway Plača $1.09 od ure. čas in pol po 8 urah Vprašajte A. P. Phipps Nickel Plate R. R. Co. E. 9. St. & Broadway (167)' Dobra služba za asistentko v zobozdravniškem uradu, katerakoli starost, mora imeti višješolsko izobrazbo, mora znati nekaj slovenščine. Najraje taka, ki živi v okolici E. 65. St. in St. Clair Ave. Pošljite pismeno ponudbo na upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair poznali j Ave. Box 100. (163) Elizabeth T. Bentley, ki se je sama obtožila, da je med vojno vršila vohunsko službo v prid komunistom. Pred senatnim preiskovalnim odborom je pod prisego izjavila, da je dobivala vojaške tajnosti v Washingtonu in jih potem izročala Rusom. V to vohunsko družbo je bilo iaple-tenih več odličnih Amerikancev in višjih državnih uradnikov. je nosila smrtno klico za nek danjo monarhijo, kar so mnogi pošteni državniki in zgodovinarji priznali. NARODONO PREBUJENJE SLOVENCEV Tudi za Slovence je bilo leto 1848, zelo važno. Na Dunaju so ustanovili zavedni narodnjaki “Slovensko politično društvo”, ki je sprejelo v svoj program zahtevo po združeni Sloveniji. Slovenci naj bi ne bili več ločeni in razdeljeni po kronovinah, temveč naj bi imeli skupno upravno enoto in naj bi se v njej kulturno, na rodno in gospodarsko razvija- , in sreče. Učitelj je napisal te črke na tablo. Govoril je učencem o morju, o ladjah, o nevarnostih, ki jim pretijo ob viharju in povedal jim je, da naprosi poglavar ladje s temi črkami sosednje ladje, naj pridejo na pomoč, ker se ladja nahaja v nevarnosti, da bi se potopila. V tistem trenotku stopi v sobo njegov sosed učitelj, ki je imel tisti dan radi semna šole prost dan. Ko zgaleda na tabli črke S. O. S. pravi:: “O, ste pa učeni, že take reči znate.”—“Veš,” pravi učitelj, "pričakujem v Kuharica dobi delo Kuharica vajena kuhe za restavracijo dobi delo. Jutranje 6036 St Clair Ave. tel. EN 5214. Avto naprodaj 1938. Willys 4 Door Sedan. Vprašajte Louis Perme, 19664 Tyronne Ave. Euclid, O. ali pokličite KE 3633. -(163) Ta zahteva ni izginila od khtkem nadzornika in bi se rad , r ________” _ “Prav imaS.” tedaj iz slovenskih src iz. programa strank v nekdanji Av-stro-Ogrski. To idejo je rodila Napoleonova doba v Iliriji in jo je navdušeno opeval Prešeren v "Zdravljici” MALI OGLASI malo postavil.” — “Prav imaš, pravi sosed, “ali so otroci kaj nadarjeni?” “O so, tukaj v prvi klopi, ali tam v — zadnji,” se je nasmehnil učitelj. “Ali so tam sami o-sli?” pravi sosed. “So, osli so—” Oba učitelja sta se smejala. Tam v zadnji klopi pa je sedel Matevže pastir, najmočnejši dečko v šoli, a za vse drugo dober, samo za šolo ne. Komaj je čakal, da bo konec leta, ker bo potem šole rešen za vselej. Ko sta govorila učitelja o oslih, je vsa šola pogledala nazaj na Matevžeta in se mu smejala. Matevže teh besed o oslih ni pozabil, stisnil je usta in debelo jezno gledal vse druge. Učitelja sta se ločila. Cez par tednov pa res pride gospod nadzornik v šolo. Bil je z vsem zadovoljen in nazad* nje pravi: No, kaj ste pa kaj vzeli v zadnjem času? Učitelj napiše zopet na tablo črke S.O.S. in govori o morju, ladjah, o nevarnostih in potem vpraša: No, otroci, kaj stori takrat krmar ladje? — Nihče ne Hiše naprodaj V slovenski naselbini so naprodaj hiše za 1 ali 2 družini. Cena je zmerna. Radi bolezni se proda tudi moderen apartment. Pokličite po 6 uri zvečer George Kasunic Real Estate Broker HE 8056. (163) Sobe se odda Odda se v najem 2 opremljeni sobi za 3 fante v Euclidu, blizu Chase Brass tovarne. Za podrobnosti pokličite RE 5066. (163) Pohištvo naprodaj Radi odhoda iz mesta se proda nekaj pohištva po zmerni ceni. Zglasite se na 15611 School Ave. ali pokličite GL 1727 po 5 uri zvečer. (162) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, S sob, 2 garaži, nahaja se na 7506 Cornelia Ave. Za podrobnosti vprašajte na 1162 E. 60. St. spodaj. -(163) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini na 173. cesti blizu Grovewood Ave. Ima 5 in 6 sob, dvojna garaža. Za podrobnosti pokličite KE 8795. (163); Nov britski zračni orjpk. - Ta zračni orjak je znan pod imenom “Brabazon in an aričeli graditi-še leta 1945. Sedaj-ga devljejo skupaj v tovarni Bristol Aircraft Co Ta zračni orjak H bo služil za potniški promet bo imel vse udobnosti ter bo nosil do j sto potnikov. Učitelj j e v zadregi: “Vse ste Hiša poceni pozabili, vam bom pomagal. Re- Naprodaj je hiša 5 sob na 60. cimo, če bi se naš gospod nad- cesti. Hitremu kupcu se proda zornik peljali z ladjo po morju,'prav poceni. Lastnik prodaja pa bi nastala strašna nevihta!radi zdravja. Za informacije in bi valovi metali ladjo visoko j pokličite HE 7939. (162) 1 AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18, 1948 «iiniiiiiiiiic3iiiiiii!iiiiciiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii ♦ Izgubljeni svet ROMAN iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiit)iiiiiiiiiiiit]iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiic Prvo poglavje. Povsod nam je dana prilika za junaštva. go, zdaj se zopet boji poraza. Sedela je nekoliko stran od mene in rdeči zastori v ozadju Mister Hungerton, njen oče, so razločno poudarjali njen poje bil brez dvoma najmanj ob-!nosni in nežno oblikovani obraz, ziren človek na svetu, prava Kako lepa je bila in kako ne-našopirjena, razkuštrana, ne-jdoseglijva zame! Dozdaj sva marna papiga, jako dobrodu-lsi bila dobra, prav dobra pri-šen sicer, a popolnoma zatop-'jatelja, a nikoli se mi ni polj en v lastno malenkostno ose- [srečilo, priti preko onega tova-bo. Če bi se sploh mogel izne- riškega razmerja, ki bi lahko veriti moji Gladys, bi se to lah- obstojalo tudi med menoj in ka ko zgodilo edino radi pomislekov -o bodočem tastu. |Na tihem je iskreno mislil (o tem sem prepričan), da se oglašam trikrat na teden pod njihovimi starimi kostanji samo zato, da uživam njegovo prijetno družbo, predvsem pa, da poslušam njegove nazore o bimetali-zmu (bil je namreč pravi strokovnjak v tem vprašanju.) Tudi ta večer sem že več kakor eno uro poslušal njegovo enolično čebljanje o tem, da ima srebro samo pogojno priznano vrednost, da slab denar vedno bolj izpodriva boljšega in da pada kupna moč indijske rupije, da morajo imeti borzni tečaji svojo stvarno podla-g°. “Pomislite samo,” je zaklical slednjič razvnet, “če bi bilo treba v istem času takoj poplačati vse dolgove na svetu 1 Kaj bi se potem zgodilo pri sedanjih razmerah??” Odgovoril sem mu seveda, da bi jaz v tem slučaju prišel na kant. Planil je nato s svojega stola in mi očital vedno lahkomiselnost, ki mu je onemogočala v moji navzočnosti razprav- 1 jati. ■ lfart-Qyflmkftli rftsnem vprašanju. Nato je ves besen odsopihal iz sobe in zaloputnil vrata, da se preobleče za neko prostozidarsko sejo. Tako sva j az in Gladys napo- terimkoli drugim sotrudnikom pri “Daily Gazette”: bilo je jako iskreno, zelo ljubeznivo in popolnoma nedolžno. Sem takega značaja, da se nikoli ne morem ogreti za ženske, ki so napram meni predomače in samozavestne. Sličen nastop je slab poklon za moškega. Za pravo razmerje med obema spoloma sta od kraja značilni plahost in nezaupnost, preostanek iz starih krutih časov, ko j e 1 j u-bezen korakala še sporedno z nasilnostjo. Pravi izraz zaljubljenosti nudijo povešena glava, stran obrnjene oči, zamolkel glas in drhteče roke, ne pa odkrit pogled in pogumen odgo-Toliko sem se naučil celo tekom svojega kratkega življenja, če ni živel v meni od pradedov podedovan spomin, ki ga imenujemo samo nagon. Gladys je imela vse pristne ženske lastnosti. Marsikdo jo je sicer smatral za brezsrčno in hladno, a ta sodba je bila vsekakor iz trte zvita. Njena nežno bronasta, skoro orientalsko pobarvana polt, vranji, lasje, velike krotke oči, polna, a dovršeno oblikovana usta, to je dalo sklepati na ogajeT vit značaj. Zalibog sem moral priznati, da še vedno nisem odkril skrivnosti, ki bi lahko ra-znetila ta plamen. Zato sem sklenil, da moram — pa naj kidati?” | “Saj nisem tega samo jaz kriv,” sem se opravičeval, “to je vendar narava, ljubezen je to.” “Dobro. Stvar je najbrž čisto drugačna, če se imata oba rada. — Jaz pa še nikoli nisem bila zaljubljena.” “Saj to morate vendar tudi vi občutiti ... Vi z vašo lepoto in vašo dušo! O, Gladys, saj ste ustvarjeni za ljubezen! Tudi vi morate ljubiti!” “Počakati bo pač treba, dokler ne pride ljubezen sama od sebe.” “Zakaj pa me ne bi radi imeli Gladys? Ali je tega moja zunanjost kriva ali kaj?” Njen obraz se je malo omilil. Iztegnila je roko — zdaj je bi-videti prijazna in prizanesljiva — ter mi upognila glavo za spoznanje nazaj- Zamišljeno se smehljaje je potem pričela ogledovati moj navzgor’obrnjeni obraz. “Ne, za to pač »e gref je rekla naposled, ‘'himat« tako? odurnega obraza in zato vam lahko povem, da ni to pravi vzrok. Leži pač mnogo globlje.” “Ali je v mojem značaju?” Resno mi je-prikimala. V. “Kaj pa naj potem storim, da se poboljšam in vam ugajam? Sedite vendar, pa mi o tem kaj povejte. Ne, prosim lepo, usedite se!” Gledala me je nekam začudeno ter nezaupno, a to mi je bilo vse bolj všeč kakor prej-šnja ravnodušna z a u pnošt. Vem, da se zdi vse, kar tu zapišem s črnim po belem, dokaj otroško in bedasto! Sicer pa je to morebiti le meni umljiv občutek . . . Dobro, naposled je vendarle sedla. “Povejte mi torej, kaj vam pri meni ne ugaja?” “Zaljubljena sem v drugega,” mi je rekla. Zdaj pa sem moral skočiti pokonci jaz. “Ne 3mete misliti, da imam koga drugega rada,” je nadaljevala in se smejala mojemu osliplčMu obrtžtt "Imam šk- šate? Kar naravnost povejte! Morebiti je pri sveti vojski, ne uživa mesa, ali pa je letalec, spiritist, človek in pol? Prav vse rad poizkusim, o, Gladys, če mi vsaj približno poveste, kaj vam je všeč.” Nasmehnila se je prožnosti ni h junaštev!” (Burton in mojega značaja. "Dobro, predvsem pač mislim, da moj ideal ne bi tako govoričil, kakor zdaj vi to delate," mi je rekla. "Biti mora jeklen in pogumen mož, ki se vda tako lahko raznim muham, ki jih je polno kako neumno dekle. Predvsem naj bo čil, podjeten in srčen, gleda naj smrti v obraz, ne da bi ternil z očesom, izvršiti mora velika dejanja in prestati iz- krasno zaključno poglavje v knjigi o njenem soprogu? Da, take može ženi lahko ljubi iz vsega srca in pri tem sama zraste v svoji ljubezni do moža, zakaj ves svet jo časti kot na-vduševalko pri izvršitvi sijaj- Stanley sta iznana raziskovalca Afrike.) Bila je tako lepa v svojem navdušenju, da sem skoro pozabil na smoter najinega razgovora in bi lahko vse pokvaril. INapel sem vse moči, da se premagam in sem odgovoril in dokazoval: nikdar nisem srečala takega! bi me zavidale radi mojega mo-moža, in vendar se mi dozdeva, fža.” da ga natančno poznam. Pov-| “Ne, tega ne smete doseči sa-sod naokrog je vse polno pri- mo zato, da bi se meni priku-lik za junaštva, ki samo čaka-Ipili. To morate doseči zato, jo, da jih kdo izvrši. Mož'ima'ker ne morete drugače, ker za-nalogo izvesti tak čin, ženi pa’hteva to vaš značaj, ker vse v je naloženo, da čuva svojo 1 j u- ■ vas hrepeni po junaštvu. Zad-bezen in ž njo obdari takega‘njič ste na primer poročali o moža. Poglejte onega mlade-lnesreči v Wiganskem premogov-ga Francoza, ki se je oni teden [mku, kjer se je pretekli mesec dvignil z zrakoplovom. Kljub vnel prah. Ali se ne bi bili mo-hudemu vetru je vztrajal na gi( spustiti v premogokop in tem, da se mora dvigniti, ker kljub strupenim plinom poma- “Vsi vendar ne moremo biti Stanleyi in Burtoni,” sem re- redne izkušnje. Ce bom sploh kel, “nima človek take sreče, kdaj koga rada imela, ne bo veljala moja ljubezen človeku samemu, temveč slavi, ki si jo pridobi in katere sijaj pade tudi name. Pomislite na primer na Richarda Burtona! Ko sem čitala njegov življenjepis,, ki ga je skisala njegova žena, sem pač razumela njeno ljubezen. Ali recimo lady Stanley! Morda ste že kdaj čitali ono pre- meni je na primer vedno manjkala prava prilika. Lahko si mislite, da bi se je poslužil, če bi mi usoda hotela biti tako naklonjena.” Ah kaj, povsod nam je dana prilika za junaštva. Za ljudi« na katere mislim, je pač značilno, da so sami svoje sreče kovači,*1 Sami sl poiščejo prilike A se ne pustijo ovirati. Še je bilo razglašeno, kdaj vzleti, Veter ga je tekom 24 ur odnesel 1500 milj daleč in spustil se je na zemljo sredi Rusije. (Angleška (morska) milja ima ca. 1610 m.) Ta je tudi eden izmed mož, na katere mislim. Le pomislite na ženo, katero ima rad, in na to, kako so ji mo- gati nesrečnim rudarjem?” “Storil sem to.” “Meni niste tega nikoli povedali.” “Ker ni bilo vredno govora.” “Tega pa nisem vedela.” Pogledala me je v večjim zanimanjem kakor doslej. —“Tu- rale druge žene zavidati! Jazjki>j ste Paž P°kazali Pogum" bi s itudi samo tega želela: da' (Dalje prihodnjič) -AND m WORST IS TET TO COMB -in najhajše šele pride sled ostala sama in napočil je pride, kar hoče — končati ne- trenutek, ki je moral odločiti mojo usodo! Ves'ta večer sem se počutil kakor vojak, ki pričakuje povelja, naj odrine na mrtvo stražo: zdaj upa na zma- jasnost in še nocoj razčistiti to svojo zadevo. Naj me le zavrne, — sem mislil, — rajši odnesem košek, kakor pa da ostanem samo nekak pobratim. Tako daleč sem bil dospel v svojih mislih in sem baš hotel prekniti mučni, dolgi molk, ko me pogledale stroge, Černe mo neki ideal. Nikoli še nisem srečala moža, o'katerem sanjam.” “Pripovedujte mi torej kaj o njem. Kakšen pa je?” “O, po zunanjosti bi vam bil lahko jako sličen.” “Kako sem vam hvaležen za te besede! No. m kaj takega počenja, kar pri meni pogre- taimminmoitatmiimmiiniiiiimiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiitmiaiiiitiiiiiiiiiiiiiimm POZOR Kdor želi poslati svojcem najnovejše zdravilo STREPTOMYCIN naj se obrne za točne informacije. In vi, ki ste nastanjeni izvan Zedinjenih Držav, lahko pošljete 'ta zdravila preko nas J. FABRIS & C0. 466 West 23rd Street Neto York 11, N. Y. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 273«. 114« E. list St "....^ POŠILJANJE MOKE V jugoslayijo oči, in je Gladys z očitajočim smehljajem zmajala s ponosno glavo. “Slutim, Ned, da me hočete V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA RRELJUBUE-NEGA SOPROGA IN OČETA Stanley Žurga ki je moral zapustiti svoje drage in je mirno za vedno zaspal 18. avgusta 1945 Bog odvzel nam soproga in očeta tri leta poteklo je od tedaj, pa mi Te nismo pozabili, v srcih živi blag spomin. Toda v sredini našega srca Tvoj spomin živi ljubeč počivaj v miru blaga duša in večna luč Ti sveti naj. Tvoji dragi žalujoči ostali: JOSEPHINE, soproga; MARY ANN, hči. Cleveland, O. 18. avg. 1948. menda zasnubiti. Ne bi rada videla, da to storite, zakaj zdaj je vse mnogo lepše.” Primaknil sem svoj stol nekoliko bliže. “Tako . . Odkod pa morete vedeti, da sem vas hotel zasnubiti?” sem vprašal ves zavzet. “Mar žene ne poznamo vedno vsega? Vendar ne mislite, da katerakoli žena na svetu ne opazi, če se kdo zanima za njo? Ah, Ned, kako (prijetno in lepo je bilo najino prijateljstvo! Kako škoda bi ga bilo uničiti! Ali ne občutite, da je to nebeško lepo, če smeta mlad mož in mlado dekle tako odkritosrčno govoriti drug z drugim kakor midva?” “Kako bi rekel, Gladys . Lahko bi odkrito govoril tudi, na primer, s postaj enačelni-kom.”1 Sploh nevem, kako se je zapletel ta uradnik v najin razgovor; vsekakor pa je prišel vmes, in temu sva se morala nasmehniti. — “A tega mi je vendar premalo. Rad bi vas objel, si pritisnil na srce vašo glavo, in, Gladys, rad bi . . .” Tu pa je planila na noge, zakaj postalo ji je jasno, da namerava dejanski uresničiti svoje nadaljne želje. “Vse ste pokvarili, o Ned,” mi je rekla, “vse je tako lepo in naravno, dokler ni prekoračena neka meja. Kako mi je žal! Zakaj se ne morete bolj obvla- 100 FUNTOV v dvojni vreči ..........$11.25 100 FUNTOV — vreč,a v zaboju....... .$13.75 Vprašajte za listino naših raznih paketov in Cenik J. FABRIS & C0. 466 West 23rd Street New York 11, N. Y. SKUPNE CLEVELANDSKI S. I. Z. PODRUŽNICE SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. VABUO NA SUPERIOR BODY & PAINT CO. PIKNIK 6605 ST. CLAIR AVENUE FRANK CVELBAR, lastnik. ki le vrši V NEDELJO 22. AVGUSTA na vrtu Slovenskega Društvenega Doma Recher Avenue, Euclid, Ohio Piknik prične ob eni popoldne in bo trajal dokler vam bo v veselje ostati, ker na vrtu je tudi nočna razsvetljava. Na tem pikniku boste postreženi z vsemi dobrotami, kakor tudi hladno pijačo. Ves dobiček od tega piknika bo za pomoč, katero deli Katoliška Liga slovenskim brezdomcem. Ne zamudite te lepe prilike do dobrega razvedrila. Na programu bo godba, kakor tudi raznovrstne igre za lepe nagrade. Vljudno ste vabljeni od blizu in daleč! V NEDELJO 22. AVGUSTA VSI NA PIKNIK SKUPNIH PODRUŽNIC SŽZ! Krasno stopnišče, to je vse kar je ostalo od krasne palače na Grosvenor Square v Londonu, ki je bila zgrajena leta 1750 in poriišena v bombnem napadu leta 1912. Vse razvaline od velikanske palače so bile v tem času že odstranjene, a nihče pa noče podreti teh krasnih stopnic, okrog katerih bodo sedaj sezidali novo hišo.