222. jtevilKo. V LjflDljnnt, v soboto 3D. septembra 1922. L8tO Uf. Iih&l« iitk dan popoldn«, IsvmaII n«d«l|e Im pratalk«. Inserati: do 9 petit vrst A 1 D. od 10—15 petit vrit A 1 D 50 p. več]! Insera« petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 t>. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede insera tov naj se p rilo! i z nara ka za odgovor, tJptavnlitvo „Slov. Naroda" la „Narodna tiskara«" KnaHova ulica st 5, prlUIćno. — T«l«l»n tt. 304. VrtAoiMv« .Slov. Naroda" Kaaflova aUoa ftl 9, L nadatroplo Talolon ittf. 94. Boala« apro|oflta ta podpiiaaa In zadostao frashovano« a^af Rokoplsov a« no vrata. ~tM __Posamezna številke: ~~" v Jugoslaviji navadna dnl 75 par, nedalfte 1 O v inozemstvu navadne dnl 1 Of nedelje 1*25 O Poitnina platina v gotovini. „SloTsaskl Narod" »el|a v Ljubljani la po j«*itt: ¥ Jugoslaviji: V iaozeassunii celoletno napfej plaćan . D 120-— ce^oletno . ^«. « -< • D 2K>'—. polletno. . *„.,-,. . . 60-— polletno ^ ££?>*■&«<•• • 10S*— 3 mesečno. ^i^zt^ - ^— 3 meseOno JT.^J&^.V • 54'"~ 1 . . . *. . . . 10— 1 - . .'■'.* -•.'■■•. • 13^-Pri morebitnem povišanju se ima daljšn naroČnlna doplnf-ti. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naroćnino vedno /CW P° nakaznid Na "amo pismena naročila brez poslatvc denarja se ne moremo ozirati. Koruška in diplomacija. *) Bojazen mojega contra-pisca — sit venia verbo — da bi jaz ali kdo drugi prišel s konkretnimi pred-logi zastran povoljne meje med na-mi in Nemci, je gotovo odveč, kajti vsaj jaz smatram meje med narodi za umetne tvorbe, ki imajo, kakor nas uče izkustva zgodovine, vendar le efemeren pomen ali tako veijavo. Tuđi ako bi uredili meje po najbolj-Ši vesti in spoznanju, se ne smemo nadejati takojšnjega prijateljstva med narodi. Na tak grob način, da damo toliko in toliko milijonov di-narjev posojila za prepustitev dolo-Čene zemlje, se zadeve med nacionalno Čutečimi narodi ne dado več poravnati. To je bilo enkrat, pred 100 in več leti, ko so bila ljudstva se brez tesne duševne vezi, brez živah-nega medsebojnega prometa, ljudstva, veljavna zgolj le kot predmet obdačenja. Toda dandanes vladajo povsem druge razmere, imamo ćelo kopa netehtljivih stvari, takozvanih imponderabilijev, ki veljajo izobra-žencem pa tuđi priprostim ljudem več pego realne dobrine. Kdor je agitifal na Koroškem za Jugoslavl-Jo, je gotovo večkrat slišal besede: »Ne, ne, pod Srbe pa le ne grem!« S tem je bilo mnogo povedano. Na-pačno je, devati take in slične izjave na rovaž narodne nezavednosti, Češ to so posledice tisočletnega su-ženjstva itd., ker je znano, da je tu-df med onimi, kl so oddali glasove 6b plebiscitu za Avstrijo, prav mnogo dobrih Slovencev. Poudarjam pa, da si predstavljajo koroški Slovenci narodno svobodo drugače ko n. pr. v Ljubljani in v Beogradu. Ko bi bili Izvestni veljaki to pravočasno raz-umeli, tedaj danes ne bi bilo koro-Škega vprašanja! Razcrovarjajoč se z omahljivimi rojaki ali ćelo z očit-nimi nasprotniki. sem vedno slišal Isto zagotovilo: »Mi borno prav tako Slovenci ostali kakor smo danes.« Duševno stanje in razpoloženje ta-kih naivnežev mi je razumljivo, po-sledic svojega dejanja pa le-ti žal ne morejo preračunati. To nam dovolj fasno dokazuje, kako napaČno je, gojiti le čuvstva in ne tuđi razuma. Mnenja sem, da koroškeea vpra-šanja nišo v stanu resiti naši ofici-elni diplomatie. Potrebni so, da for-melno zaključujejo katerekoli poga-janja. Vobče pa o običajnih diplo-matih nimam velikeora respekta. Mislimo le na način, kako so antantni diplomatje krpali evropski mir, ako zovemo z eno besedo znane govorni-ške turnirje v St. Oermainu, Versail-lu, Trianonu, Neuilleju in morda še •) Z ozirom na uvodnik v St. 210. kje. Svet se je zadnja desetletja temeljito predrugačil, zato nišo več na mestu stare obrabljene diplomatske metode, ako nočejo kravjih kupčij. V St. Germainu n. pr. sta morali, kakor je znano, molčati modrost in uvidevnost, da sta lahko triumfirali gobezdavost in prekanjenost! Zato vidimo, da tega sramotnega dela poklienih diplomatov niti polovica evropskega prebivalstva ne respektira, da niti ne vsi podaniki takozvanih zmagovalnih držav. Kam bo to vedlo? Le utopist more verjeti, da je po kratkovidni ali zlobni diplomaciji ustvarjeni status v sedanji obli-ki vzdržljiv. Ako se zmagovalci ob pravem času ne streznijo, se lahko uresničijo parodoksne besede Ibse-nove: Dereinstens tritt es klar zu Tage, der groBte Sieg war — Nie-derlage. Tako sublimnih zadev\ kakoršne so poprave slabih odnošajev med narodi, gotovo ne kaže spravljati v javno diskusijo, ker eden neveden ali zloben kričač pokvari več, nego more deset modrih dobrega ukreni-ti. Vendar bi bilo nespametno, paktirati z nemško vlado brez vednosti nemških nacionalcev. Ako hoćemo biti res dobri prijatelji, moramo iz-vedeti tuđi njih protizahteve! Meni gre namreč za resnične prijateljske odnošaje in ne le, da dobimo za vsa-ko ceno nekaj Koroske nazaj, brez ozira na poznejše posledice. V tem oziru pa borno — dovolite — da smem biti odkritosrčen — naleteli na upor pri jugoslovenskih nacional-cih, kajti tuđi ti-le imajo že svoje fiksne ideje, od katerih ne marajo od jenjati! Kaj potem? Čakati, da stvari dozorijo? Se zgodi to li v na-šo korist? Nočem prorokovati in svariti, ker je neprijetno deliti uso-do s Kasandro Trojansko! Lepo, prav idealno bi se pola-goma dala Evropa urediti, ako bi ne-kateri narodi ne trpeli na duševni kratkovidnosti in na boleznih, ki bi jih zval kilometritis in numeritis t. j. pohlep po neizmerno veliki zemlji in po najvišjem imponujočern številu soplemenjakov! Le ekstenzivne rasti si žele ter pozabijo pri tem na intenzivno rast, na rast na znotraj, na povečanje in množenje duševnih in moralnih vrlin! Vprašam, kateri narod je danes srečnejši, ali 1S0 mi-lijonski ruski ali dvamilijonski danski? Odgovor ni težak! In na tnkih nazornih zeledih se morejo narodi, če hočejo, dovolj lepega in posnema-nja vrednega učiti. Na ztinaj omejen, na znotraj neomejen, naj bi bilo načelo ali parola vsakecra naroda, kaiti samo mnozitev kvalitete bo vedla do rešitve vseli težjih problemov medsebojnega žitja. Sele potem bi nastopila inkarnacija resnične svo-bode, potem Sele bi imele pravi pomen besede, iz govorjene tuđi ob Krekovem grobu: Levata capita ve-stra, ecee enim apprupinquat redem-tio vestra! RAZGOVOR O ORIENTSKEM PROBLEMU. leneva, 25. septembra. V šesti komisiji, ki se je 22. t. rn. bavila s položajem v Mali Aziji, je iz-javil k predlogu dr. Nansena, da naj bi se svet Društva narođov obrnil direktno na vojskujoće se in prizadete države in povabil stranke na konfere-co pod avspicijami Društva narodov, najprej zastopnik Velike Britanije F i-sher, da je Društvo narodov dr. Nan-senu dolžno veliko zahvalo; bilo bi brezobzirno, ako bi se seje v Ženevi zaključile, ne da bi se resno pecale z razmerami v Oricntu. M! hočetno vojne prepreci ti. Radi tega ne smemo gledati, da bi se vojna, ki se že vrši, še povečala. Velika Britanija, Italija in Francija delujejo sedaj skupno, da bi se vzpostavil mir. Ta pogajanja se ne smejo motiti. Ako se bo od nas zahte-vala intervencija je gotovo ne odklo-nimo, marveč hočemo preizkusiti pred-Ioge, ki nam bodo podani v to svrho. V predlagani resoluciji predvideva skup-ŠČina možnost, da se sovražnosti v Mali Aziji še podaljšajo, sprejema pa z radostjo na znanje poročilo o bližnji konierenci, izjavljajoč, da je Društvo narodov pripravljeno, da vse stori, da bi sodelovalo na obnovi hitrega in traj-nega miru. Za F i s h e r j e m je govoril lord Robert Cecil. Izjavlja, da ako Društvo narodov lansko leto, ko so Grki zma-gali, ni poseglo vmes, se ne sme soditi po mnenju izvestnih krosrov, da bi bilo poseganje danes težavnej?5e, ko izkazu-jejo turske čete uspehe. Tak ugovor ne drži. Treba pa je imeti vedno pred ocrni, da je Društvo narodov mlada institucija, ki more le s težavami priti do velikih odločitcv. Ako se lani ni nič zgodilo, se pa letos lahko zgodi, ko se je Društvo narodov že nekoliko ojačl-lo. Obrača se proti pojmovanju Fisher-ja, da bi Društvo narodov posredovalo snmo, ako bi ga velesile pozvale v to. On želi, da bi Društvo narodov kot neodvisna instanca poseglo vmes v trenutku, ka terega smatra ono za primer-nesa. Hanotaux (Francija) se pridružuje Fisherjevim izvajanjem, pripominjajoč, da bi se naj ne motila vršeča se pogajanja. Interesirane vlade se naj naj- prvo sporazumejo. Svet Društva narodov pa mora pazno zasledovatl vso zadevo. Marki Imperiali podpira imenom Italije Fislierjcvo mocijo, zastopnik Bolgarijs pa izjavlja, da odobrava vse odredbe, da se doseže kar mogo-Če. Bolftarija je posebno interesirana na skorajšnjem zaključku miru, ker ne razpolaga z nikako zadostno močno armado in bi ostala v slučaju sovraŽ-nosti brez varstva. Imenom Grčiie izjavlja S t r e i t, da bi se OrČija na ni-kak način ne protivila eventuelni intervenciji Društva narodov, ako bi tekoča pogajanja ne dala zadovoljnega uspelia. Viscount I s h i i se tuđi pridružuje Fisherjevi resoluciji z dodatkom, s ka-terim skupščina izreka zaupanje, da stori svet vse potrebne ukrepe, pri:ner-ne in razmeram odgovarjaj^če, da se urcfniči enodašna želja skupsC-ine in da se doseže kar najhitrejši mirovni sklep v Mali Aziji. Na predlog Fisherja se končno imenuje redakcijska komisija, ki dolo-či definitivno besedilo resolucijskega predloga. V tej komisiji so: Hanotaux, Fisher, Imperiali, Kansen in lord Robert Cecil. f?l!r r!si na nSIH ANGLEŽI V VELIKIH SKRBEH RADI CARIGRADA. — London, 29. septembra. (Izv.) Položaj v Oricntu presofajo vsi vo-dilni krogi zelo resno. Mir visi na nitL — — London, 28. sept. (\Volff.) Listi resno presojajo položaj na bližnjem vzhodu, ker je izostal turski odgovor in radi zapletljajev, ki jih bo imela grška revolucija. Včerajsnja seja ministrskega sveta je trajala do 8. zvečer in se dar.es nadaljuje. Kakor javljajo »Tirnesdnl knt v sanjah, nalahko, dolgo-čn^nn. r-fru^t je gazil po največjem Matu, ker je prišel do popolnoma nnmetnega zaključka, da človeku, ki ere v smrt ni treba paziti na <"^v1je. Zavil je v samoten drevored, k;er fe sklenil končati svoje življe-ri?c, polno bolečin, barv, čopičev, trrppntina in solz. Da! Ubil pa se bo na tišti klopi, kjer je nedavno ob-1r-'-iinl rdečelasi Felici večno Uube-79^ venerin in pripravo za snaženje nohtov. Nai baba nora misli, da se je radi nje. Dobro je, zapustiti na tem svetu vsaj eno hvaležno srce. »Ker hišnik me bo takointako preklinjal!« je pomislih Sapa je zatulila nad njim, ko je stopil v drevored, in mu pljusknila v obraz dež z bližnje breze. Hrtištu se je le Še bolj namršil obraz, stisnil je samokres in stopal dalje. Neprijetno je delovala nanj vsa drevored-na dekoracija. Bilo mu je nekam čudno pri srcu, toda vseeno je šel dalje. Ni ga vam na svetu bolj trdogla-vega bit ja kot je slikar. Ko se je približal klopi, ki je bilo v njl izrezljanih mnogo črk, srč-kov in ljubavnih znameni, — je opa-zll, da sedi nekdo na nji. Skraja ga je to začudilo, pozneje pa razjezilo. »Kakšen vragr,c je pomislih »se-di v tem času v drevoredu? Dež pada, ta idiot pa sedi . . .« Hrušt je napravit straSen obraz in šel arogantno mimo neznanca, ki je sedel ves zgrbijen, tiho in ponizno na koncu klopi. Neznanec je bil zelo elegantno oblečen, drugače pa je bil videti jako preplašen. Hrušt je izzivalno zakaSljal in se zopet po-vrnil k klopi. Neznanec nič. ?c1e Čez čas se je z nekam prosečim pogledom ozrl na slikarja (ker je bil 5i-men Hrušt seveda slikar). Hrnšt se je vrnil Še enkrat in se naposled. ne da bi se najmanje brigal za neznanca, spustil s vso težino na klop. Neznanec ga je poeledal nad vse ob-upno. Hrušt je dihal težko, gotovo od jeze. Tu pa tam se je popolnoma nevljudno ozrl na neznanca. Naposled se je naveličal tega In vprašal je neznanca precej drzno: »Vam ni mraz, gospod?€ Neznanec se je nekoliko zdrznil, toda odgovoril ni ničesar. »Ako vam je mraz, bo najbolj pametno, da greste domov.« je iz-zival dalje Hru§t »Ni mi mraz,c je spregovoril naposled neznanec. »Saj vam menda nisem na poti?« Slikar naduto: »To ie ravno tisto! Napoti ste mi.« »O-o-o!« »Kajpak . . .« »Prosim lepo,« se je branil neznanec, »toda jaz sem bil prej tu.« »Fn kaj potem?« »Tedaj bi se lahko preje reklo, da ste vi meni napoti.« Hrušt je osupnil radi takšne predrznosti, in se zadrl prav surovo in nedostojno: »Toda, gospod, ali veste, da govori z vami človek, ki mu ni nič za življenje?!« Neznanec se je trpko nasmehnil. »Mogoče, mogoče,« je rekel, »toda kaj se to mene tiče?« »Jaz sem Hrušt!« je zagrmel slikar. »Kaj, kaj ste vi? Hrušt?« »Pišem se Hrušt!« »A-a, tako! Pišete se Hrušt! To Je zanim^vo.« Neznanec se je dotaknil klobuka in dodal: »Jaz pa se, žalibog, nikakor ne Dišem . . .€ »Norec!« je pomislil Hrušt osu-plo; nato pa je rekel glasno: »Vi torej nimate nobenega imena?« »Ne, nobenega , . .« »Kako ste pa preje pisali?« »Ne razumem . . .« »No . . . menda ste se venffar preje kako pisali?« *Je že mogoče . . . ie že mogoče . . .« Neznanec je govori! zelas žalost* no. Slikar se je malo omehčal. Vr* gel je izprašujoč pogled na neznan* ca. Zazdelo se mu je, da Ima neznanec bled in dober, toda zelo simpa-tičen obraz in udrte oči. »Vam mora nekaj težiti •rcftfU je vprašal . »Ha, tako, kje netčl! . . .-« »Oprostite, ker govorim tako, toda jdejte, dober Človek sem, copra v sem nekoliko prenagel, vrhu-tega pa me je zadela še neka neprijatnost. In glejte, ker je človek kot kljusa . . .« (Dalje urihj \ Stran 2 »SLOVENSKI NAROO« dne 30. septembra i*22 CiCV. ZTZ. ANGLEŠKA ODGOVORNA ZA DOGODKE V ORIENTU. — London, 28. septembra. (Reuter.) Urad II. internacijonale prinaša izjavo, v kateri pravi, da Je novo sovraštvo v Orientu neodpustlliv zločin, čigar veliki del odgovornosti pade na angleško vlado. Izjava zahte-va obvezno odločitev Društva narodov ali mirovno konferenco z udele-žitvijo Rusije, Bolgarije in Nemčije. Izjava obsoja vsak poizkus, da bi si kaka država prilastila pravico za-Ščitnika morskih ožin. ANGLUA IN ORIENTSKO VPRA-ŠANJE. — London, 28. septembra. (Reu-ier.) Ministrski svet je včeraj razpravljal o orientskem vprašanju in je vzel na znanje poročila mornaričkih, vojaških in zrakoplovnih stro-kovnjakov. Razpravljal je dalje o odpravl beguncev. Kakor zatrjujejo, ministrski svet ne nasprotuje ruski zahtevi glede ureditve orientskega vprašania, toda Ie pod pogoiem stro-Koopreznih odredb, če bi zaveznik] sklenili vzeti rusko noto v razrao-trivanle. KEMAL PAŠA O MORSKIH OŽINAH. — Parfz, 2% sept. Mustafa Kemal />aša je imel v Smirni pogovor z dopisnikom »Chicago Tribunec in je izjavil med drugim: Mi hočemo, da ostanejo morske ožine svobodne in zavarovane. Zato smo pripravljeni odstraniti seda-nje utrdbe. Toda naša prestolica leži ob Bosporu in njena varnost mora biti zasigurana. Če želimo svobodo morskih ožin, smatramo, da se strinjamo v tem s celim svetom, izvzemši edinole Anglijo. NOVA KEMALOVA OFENZIVA? — London, 28. sept. (Izv.) Poročila iz Carigrada vele. da se približujejo turski artiljeriski oddelki v smeri Kercski5-ja na severozapad Asmalitepe. Angleške kolone v Canaku so zasedle pozicije, da iavrnejo gibanje teh kolon. INTERVENCIJA AMERIKE V CARIGRADU. — Washington, 27. septembra. Na zahtevo admirala Briotola je jVlada odredila, da odplove dvanajst mšiteljev torpedo-čolnov s hrano v Carigrad v obrambo interesov Ame-rikancev in da se jim razdeli hrana. PAPE2EVA BRZOJAVKA KEJVLALU PAŠI. -— Rim, 29. sept. PapeŽ je poslal ,t>otom državnega tajnika, kardinala Ga-^sparija generalu Kemalu Paši brzojavko ^v kateri izreka željo, da bi se kar naj-jjiitrejše zaključi mir, in prosi Kemala .pašo, naj odredi, da preneha nadaljnje iPrelivanje krvi. AMERIKA IN DARDANELSKO VPRA-ŠANJE. — Washlngton, 28. sept (Izv.) Proti Carigradu je odplulo 12 ameriških ra-Silcev kot ojačenje ameriškemu brodov-:ju. Torpedna flotilja vozi seboj živež in blago za one ameriške državljane, ki so kot begunci odsli iz Smirne. V oficiel-iiem poročilu omenja ameriška vlada razloge, zakaj je bilo brodovje odposla-no. Ameriška vlada naglaša, da je to po-polnoma nepolitičen Čin. V informiranih krogih pa zatrjujejo, da je Amerika na ta način hotela manifestirati za svobo-đo morskih ožin, na katerih je tuđi in-teresirana in da ameriška vlada hoče s svojo navzočnostjo v Carigradu blago-dejno vplivati na nadaljni razvoj dogod-kov v bližnjem orientu. ANGLEŠKE ČETE V CARIGRIDU. — London, 28. sept. (Reuter) Ba-taljon Staford-infanterije In 1000 mož rrakoplovne flotilje je prispelo v Carigrad. Pri Čanaku je položaj neizpre-menjen. Po sedanjih poročilih so turske čete dobile povelje prodirati kolikor mogoče daleč. Turske čete so se pribli-žale žičnim oviram angleških sprednjih pozlcit ANGLEŠKA VOJSKA. — London, 28. sept. (K. B.) Reuteriev Jirađ poroča, da so odposlani danes z Alde-Vehota v Turčijo še trlje bataljoni topništva. — London, 28. sept Po poročillh Iz jCarigrada je prispelo tja deset bojnih lndij aneleške atlantične flote. VOJNI PLEN KEMALISTIČNIH ČET. — Berlin, 27. sept. (Izv.) V Moskvi Je bilo objavljeno uradno poročilo an-gorske vlade o vojnem plenu, ki so ga 'flobile kemalistlčne čete: od 26. avgusta do 10. septembra je bilo vjetih 96 grčkih generalov in višjih oficirjev, 3000 frontnih oficirjev in 70.000 vojakov. Za-plenienih je bilo dalje 284 težkih topov, 420 poljsikh topov, 1300 strojnic, 8 tanko v in 1500 avtomobilov ter mnosoSte-vilna municija. KEMALISTI SE PRIBLlZUJEJO CARIGRADU. — Rim, 27. septembra. (Izv.) Milanski »Corriere della Sera« Javlja iz Carigrada, da se kemalisti v treh kolonah, 50.000 mož po številu, približujejo Carigradu. Kemal paša je Mtamttsp J^e^tji nagai Oitefiiena je stroga kontrola ćelo zra&iega prometa. — Carigrad, 27. sept. (Reuter.) Osem turskih kavalerijskih kolon je zasedlo Erenkoj. Vendar te zasedbe ni smatrati za sovražen akt proti An-STliji, ker čete še nišo bile obveščene o predlogih zaveznikov glede skle-nltve miru. Nebruaoa reDDlncfja na GrSkem. — Atene, 28. septembra. (Izv.) Prestolonaslednik Gjorgje je kot kralj položil prisego ministrskemu svetu. Imenuje se kralj Gjorgje U. — Atene, 28. septembra. (Izv.) Uporniški vojaškt oddelki so začeli takoj po abdikaciji kralja Konstan-tina korakati v mesto. Atensko pre-bivalstvo je čete sprejelo z velikim navdušenjem, povsod je meščanstvo prirejalo vojaštvu ovacije ter ie upornike pozdravljalo kot osvobodi-telje. Revolucija na Orškem Je bila na vsej crti Izvršena brez najmanj-Šega krvoprelitja. — Atene, 2S. septembra. (Izv.) Atenski Presbiro objavlja pismo od-stopivšesra kralja Konstantina mint-strskemu predsedniku Triantafilako-su, v katerem veli: »Nemiri, kl so se zadnje dneve dogodili na Grškem radi neuspehov v Mali Azili In radi nevamosti, da je Trakija iz~t!bljena, so iitrdlll med večjfm delom mojih državllanov prepričanje, da je rnoja prlsotnost na prestolu onemosročHa našim prijateljem, da nam prldejo dejansko na pomoč. Jaz nfkskor osebno ne dellm tega prepričrnja. Uvidevajoč med tem, da bi to napačno nrepričanje laliko Izzvalo drčtivljansko vojno, ter smn-trafoč. da bi borha med brati zadala poslednji udarec helenski svobodi, sem sklenil: da se odpnvem prestolu, da tako odvrnem veliko katastrofo. Konstantin m. p.« — Atene, 28. septembra. (Tzv.) Tekom današnjega dneva se šesta vi nova grška vlada. DOGODKI NA GRŠKEM NIŠO IZNENADILI ZAVEZNIKOV. Stališce zaveznikov nelzpremenjeno. — Pariz, 28. septembra. (Izv.) Revolucija na Grškem ni iznenadila nikogar. Dogodki na Grškem nika-kor nišo bili tako efektivni, da bi izpremenili stalisče Francije napram grški vladi. Francija tud i sedaj ne more pozabiti, s kakim pompom je sprejel jarrški narod kralja Konstan-tina ob njecrovem povratku v decembru 1920. Francija tuđi ni pozabila onih velikih manifestacija ki jih je Konstantinu priredila grSka narodna skupščina. Vcdilni pont!čnl krogl smatralo, da dogodk! ne irsorefo !z-boljšatl mednarodne sltracfje Gr5?r v Mariboru. Nemci v Mariboru smatrajo torej čas že za ugoden, da se organi-zirajo za aktiven politični nastop. Pač slutijo, da se blizajo čaši. ko bodo imeli zopet veljavno besedo na $tajerskem, a to žal po zaslugi slovenskih polit^kov. = Veleizdajnici proces ▼ Subotici. Pred subotiškim sodisocm se je končal včeraj tri tedne trajajoči proces proti odvetniku dr. Vargi in 15 sokrivcem ki so bili od državnega pravdništva obloženi veleizdaje v času, ko se je Jugoslavija nahajala še v vojnem stanju z Madžarsko. Obtoženi so hoteli izvesti državni preobrat in odcepiti od Jugoslavije več delov Vojvodine v prilog Madžarski. V ta namen so se zvezali z ogrskimi iredentističnimi organizacija-ml in jim dajali podatke o pozicijah in moči naše vojske. Obtoženi so kratko-malo tajili vse in se izgovarjali da je vsa dosedanja priznanja policija s silo izstisnila iz njih. — Vendar so bili dokazi o njih krivdi popolni. Obso-jeni so bili dr. Varga na 15. ?arai Szabo na 15. Ignacz na 12. dr. Ha'du na 10, Pmerich Nemeth na 8, dr. Volgvi na 6, Demeter na 5 in Veresbaranv na 5 let ječe. Kakor je videti, je sodišče posto-palo izredno oštro. Ostalih osem obto-žencev je bilo oproščenih. = Odkr?*ie dveh spomtaskih p!ošč v Kotoru. V večen spomin osvnboienjn in ujedinjenja našega naroda ie odredilo tastopstvo kotorskega grada« da se ob- činski vrt imenuje vrt kralja Petra Ve-likega, Osvoboditclja. Tako ce glasi napis na prvi spominski plošci. Druga pa je postavliena v sportiin prihoda zmngo-nosne s slavo ovenčane srbske vojske v Kotor dne 16. novembra 1918. Prireditev odkritia je bila zelo svečnna. = Stafišee Kema! paše. »Dailv Chr.« poroča iz Carigrada, da je Kemal pasa nepričakovano izpremenil svoje stališ:e in se protivi pogaianjem z zavezniki. V svojem odgovoru na zavezniško noto bo stavil baie sledeče protipredloge: 1.) da se udeleže mirovne konference Rusija in Bol^arija, 2.) odklanja obvezo razonižit-ve Dardanel. 3.) da dobi Turčija pravico zasesti obmorske pokrajine in ne-katere strategično važne točke v TraVci-ji. Najvažnejša. in za angleško vlado naj-težja je zadnja zahteva, ki je slična ultimatumu. Ta izprememba stališča Kemal paše je povzročila v Carigradu veliko razburjenje. Angleške laaje so pripravljene odpelinti angleško prebivalst-vo, ki šteje do 5001, v domovino. Prvi transport otrok in žensk je že odšel. = Društvo narodev o razorožitvl Na plenarni seji Društva narodov dne 27. t. m. je predsednik izrazil upanje, da skupščina završi svoje delo v soboto. Nato je skupščina nadaljevala razpravo o omeiitvi oborožitve. Branting je pov-darjal potrebo, da se vprašanje repa-racij in medzavezniških dolgov čimpre-ie resi in tako odstrani negotovost, ki teži svet. Askenaze je izjavil. da želi biti Poljska s svojima velikima sosedama v mirnih odnošajih. Lauge (Norvegija) je izjavil med drus:.m, da je treba pobijati pretirana nacionalna čustva. Društvo narodov rrora postati pravo društvo vsch narodov. Poročevalcc Cecil je v zaključnom govoru omenil, da obstoji glede garancijske pogodbe mišljenje, da ne imre biti obvezna, vendar pa se ji lahko pridružio vse države. Dalje je izrazil svoje mišljenje, da mase franeoske-ga naroda žele mir. Po zaključnem govoru predsednika so bila vsa poglavja o razorožitvi sprejeta. Nato je poroČal Iši o predlogu Nansona glede intervencije v svrho usfavitve sovražnosti v Mali Aziji. Poročilu je slcJJl sklep, da dobi vrhovni komisar dr. Nansen nalogo nadalje vati svoje delovanjc, v Društvu narodov zastopane države pa se poziviia^:o, naj še nadalje podpirajo Nanscna. Društvo narodov je izročilo romunski pred-log glede izenačenja valute držav. Društva narodov finanč. komisiji. Dalje jo bilo sklenjeno izvesti resolucije glede opija. Končno je skupščina sklenila iz-ročiti tekst odlocitve glede ureditve vzhodno-gaMcijskcga vprašanja poslani-ški konferenci. = Kako je sodll prestolonaslednik Ru» doli o Ncmčiji \z leta 1S70? Na Danaju je izšel ivezek političnih pišem picstclona-slednika Rudolfa na znanega dunajskega pub!Lista Moritza Szcpsa. Pisma so interesantna v marsikakem pogledu. V nekem pismu z dne 19. novembra 1882. je izvajal prestolonsslednik: »Kaj je koristilo Nem-CIjI leto 1S70? K malim kraljem in knezom so dobili še cesarja. Plačevati morajo mnogo večjo armado in državna in enotna mi-sel, katero vzdržujejo in vsiljuiejo vojakl in poiicaji, plava na perotih patriotizma ukazanoga in privzgojenega na bnjonetskih bod?,lih — Kaj je današnja Nem-čija po izsnibllcnl bitki proti republikanski Franciji? Nemčiia bazira samo na svojih bajonetih in ne vodi je nikaka napredna in civilizirana smernica. ..« == Radek o potovanju Plisuđskega. Znani poljski komunist v Rusiji Radek, je priobčil v «Pravdi» članek pod naslovom: »Pilsudski in romunski plemenitaši« v ka-teren naglaša politični pomen potovanja Pilsudskega. Radek trdi, da Je ta pot pred-vsem demonstracija proti sovjetski Rusiji, pa tud! proti Društvu narodov v vprašanju vzhodne Galicije. Vlada Pilsudske^n bi se rada iznebiia franeoskega pokroviteljstva, zato Izstopa iz Male antantc(?) in hoče stvorit! poljsko-romunsko-madžarsko zvezo. Iz Poljske je storila Franciia antl-ncm$kf» in antl-rusko trdnjavo. V času, ko politika Franclje napram Rusi'1 povoljno evolucionira, stoji Poliska še vedno na an-tl-ruskem staliSču In stremi za gospodarskim 7b'i2an:cm z Nemci. Pol'ska post:;ja agresivna na več strani. Sovietska Ruslia Jo bo zasledovala mirno in pripravljena ba odgovoriti na vsak Izpad FiUudskcga, Rnlfnrsr. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Spored za prvi tedsn. Drama. Ncdelja 1. okt. HlapcL Otvoritvena predstava. Izven. Ponedcljek 2. okt. Hlapci. A Torek 3. okt. Zaprto. Sreda 4. okt. R. U. R. Izven Četrtek 5. okt. R. U. R. B Petek 6. okt. Romantične duše. Izven. Sobota 7. okt. Romantične duše C Kedelia 8. okt. R. U. R. Izven Poncdeljck 9. okt. Hlapci D Torek 10. okt. Zaprto. Začetck vselej ob 20. uri zve-Jer. — Iz gtedarške p=sarne. Narodno gledal'šće v Ljubljani otvori sezono 1('22. 23 v nedcljo dne 1. oktobra ob osmi uri zvečer. Vprizori se na novo Cankarjeva drama v petih deianiih rHlapci«. Slede-ča nu vite ta ie Ča:>kuva kolektivna drama R. U. R.„ ki je vzbudila po vsch odrih, kodcr se je dosedaj igrala, sijaine uspehe. I??ra je opreiiiljena z origalnimi dckoracljami in pohištvom. V petek dne 6. oktr»bra bodo imeli ljubitelji pokojnega Ivan Cankarja priliko viJeti nicRovo prvo dramsko delo »Romantične dušec. Drama ni zanimiva samo kot posmrtno delo in prvenec našega najodličnejšega dramatika, ttmvcč vsebuie že vse pr>lno izredno nsotl'h in dovršenih scen, ki ka-že:o že tak rat bodočesa mojstra. Nada-Ijne prcJstave v drami bodo Ibscnuva igra v Štirih dejanMh i>Hcdda Gabler«, Maughamova komcdiia v šestih dejan.uh »^ivi mrtvece V i-Meddi Gabler« igra naslovno vlogo čbnica beogradskoga Narodnega pozerišta gospa Marija Ve-ra. — Operne predstave se prično v ne-deljo dne 8. oktobra. — Na piakatlh koncerta ge. Pap-Stok- ska Tr.?.:i«. Skbdbo je na novo izdal in pri-kert, ki se vrši dne 2. oktobra je pomotom? stavliena na spored Vllharjeva »Nez;"ikon-redil profesor Alichl, k^kor tuđi »Da Te ljubim.« Omenjene skladbe prof. Michla se bodejo pri tem koncertu prvič izvajale. Pri koncertu sodeiuje tuđi operna pevka ga. Ribičeva. — »SokoN v Kranju priredi v neđrlio 1. oktobra ob pol 15. na glavnem trgu jav-nn tnmholn v korist r^r;idhi Narndnega doma. Cena tablic 2 Din., ki se ćnbe v predprodaii v vseh trsoviuaii. Glavni do-bitek zaboj sladkorja. — »Sokol« v Vojuiku priredi v nedeljo dne S. oktobra t. 1. v posoiiinični dvorani v Vojniku vinsko trgatev z uprizoritvijo burhe v dveh dejanjih s petiem »Pogodba«. Prosta zabava, volitev krasotic, amerikanska ženitev, Sa'iiva pr5ta in ples. ZaČ2tek ob 15. uri. Vstopnina 3 Din. K obilni udelž-bi vabi odbor. -— Grndbeni cđ^ok »»Sokola* Moste priredi v nedelio dne 1. oktobra t. 1. ob 16. popo. v društvenem prostoru ni Selu »\Tinsko trcatev« s plesom in drugim zabavnim sporedom. Na rnrpotaso bo ražen jestvin tuđi dobro vino. Ker je čisti dolio-dek namenjen ?a zjradbo »Sokolskesra doma« vr.bl k obilni udelež-bi odsek. Zdravo! Tiarisffiio lm š^mL — Slovensko planinsko društvo ▼ LUibljan! oddaia oskrbni§tvo hotela »Zlatorog« ob Boliinjskem Jezeru. — Oskrbnik mora biti vcšč sostilniških poslov in mora polc;":iti primerno kavcijo. Ponud-be naj se stavijo pismeno do 10. oktrbra \922. Pogoli se izvejo v društveni pisarni. Kralja Petra trp: 2. — Zntvorjone p!an!n^ke koče. Rszun koče v KamnfSkI Bistrici in Valvazorjeve koče na Stolu so vse planinske koče za-tvoriene. S. K. PRIMORA NI PRVAK V LAHKI ATLETIKI. Pri včera;?nji seji -Sportne zveze« se ie diskvalificiralo tretje mesto šfa-fete 4 krat 100 m. kl jo je doseglo Primorje. Primorje je radi tega izgubilo 2 točki ter ima enako Iliriji 68 točk. Ker Ker se je obenem tuđi čulo, da je Valtrič* tekel pod tujim imenom v Trstu in Opčini, je to »Sportna Zveza« prijvaila nog Savezu v Zagrebu, ki vodi sedaj pre-iskavo. Ako se to izkaže kot resnica, izgubi Primorje 15 tock, ki jih je dosegel Valtrič in Iliriji ostane prvenstvo v la-hki atletiki. KONGRES TRETJT! INTERNACIO-NALE. — Moskva, 27. sept. (Izv.) V naj-krajšem času se sestane četrti kongres tretje internacionale. Tega kongresa se udeleži tuđi 600 komunistov iz raznih krajev sveta. TUĐI ANGLEŠKA ZA KREDITE AVSTRIJI. — Žencva, 28. sept. Odgovor angle-§ke vlade na vprašane o garanciji za vzpostavitev Avstri;e je sprejet v 2e-nevi. Odgovor se gbsi povoljno in tako ie odstranjena posied. zapreka, kl je še ovirala nacrt Društva narodov za vzpo-stavitev Avstrije. Italija tozadevno še v,\ odgovorila, smatrajo pa, da nicn odgovor zavisi od odgovora angleške vlade, tako da bo tuđi Italija v kratkem dala garancije. Stev. TU »SI nVHNSKI NARO Dc dne 30. septemora 1922. Stran 5 Dnevne vesti. V LiubtjanL dne 29. septembra 1922. — Povratek kraljice. Po poročilu beogradskih listov se kraljica Marija koncem tega tediia povrne iz Beograda v Pariz. — Potvarjanje dejstev nam očita »Jutro« ko smo konstatirali, da odstoje nasprotstva napram »mla-dinski« skupini v JDS. »Jutro« hoče nakrat skonstruirati nasprotstvo dr. Ravniharja napram demokratski stranki kot enoti. Taktika »Jutra« in njegovih somišljenikov je pro-zorna. Na eni strani hočejo izolirati dra. Ravniharja ter Ra prikazati kot fcrivca na razdoru, češ samo on je zapreka, da ne priđe do soglasja; po drugi strani pa hočejo v svoje na-mene angažirati JDS kot tako. Ne, ne gospoda. Kažemo na jzjave v našem listu, podpisane od dr. Ravniharja samega. Nasprotstva so n a-čelna in cbstoje proti »mladin-skU skupini v JDS, to je proti skupini krog »Jutra«, proti kvarnim metodam njene politike, ki pa so bile, so in bodo menda še dalje od-Incilne v politiki oficielne JOS v Sloveniji. Imena podpredsednikov, ki jih postavljajo v ospredje, ne bodo nikoofar premotila. Identificiranje oficijalne JDS v Sloveniji z »mla-dinsko« skupino, postane lahko uso-depolno za enotno JDS — je bilo pred nekaj dne vi napisano v našem listu. Oseba dr. Ravniharja ne igra odločilne vloge. Le slučaj je, ako stoji 2 drugimi vred v ospredju. Naj mu tuđi dajo osebno zađoščenje in naj se tuđi povrne na svoje prejšnje rnesto, ne bo preprečilo katastrofe, ako JDS v svoji notranjosti za svoje ozdravljenje in rešltev ne napravi potrebne operacije. — Gorila se nađaljtife. Za mariborskim »Taborom« je izkopala bojno sekiro tuđi celjska »Nova Doba«. Ore seveda zonet za mariborsko oblast Polemiko v tem vprašarsju pa je začel. kar izrecno ueotavljamo, dr. Knkovec, a ne mi, kakor se nam p^dtiks. Nfmsmo namena, da bi se prekljali na vse strani, v Informacijo ra*e javnosti pa citiramo dobesedro tele cvetke iz eredice celjskega lista: »Zares posebne vrste metoda Ijubljanskega naprednega lista, ki že ne ve, kako bi nastopal proti mariborski oblasti in kako bi Izigraval interese štajerskih Slovencev, ki si iskreno žele resiti ljubljanskega de-spoUzma in liubljanskesa centralizira. To neiskrenost »Slovenskega Naroda« si je treba vsekakor za-pomniti ter bo treba Ljubljani tuđi rrmtl kakor nam posojuje ... Po naših mislih bi bil najboljši argument dejanja, ako bi Ljubljana bolj-«e delala in upravljala svojo »štajersko kolonijo«, tedaj bi v našem narodu na Štajerskem ne bilo toliko .zahtev po samostojni samoupravi... Vsikdar smo se znali podrediti viš-jim interesom države, kar pa ^ ne moremo istovetiti z interesi liubljan-ske^a kapitala liubljanske bfrokra-ciie in ljubljanskih odvetnikov . . .« — Menimo ,da ni potreba prav nobe-ne?a komentarja za te izbrane Iju-beznivosti na naslov Ljubljane. Mržnja, kl diši iz teh besedi, je sim-ptomatiena. Prepričani smo, da priđe se čas, ko bodo zonet klicali na pomoč to »prokleto Ljubljano«, ta-krat namreč, ko jim znova zras6 čez glavo Nemci in remčurji. — Upravno sodišče v Celju postaja v zadnjem času predmet raznih govoric. V resnici je moral vsa-koc:ar presenetiti izredno kratek rrk za vlaganje kompetenčnih pro-Šcni za mesta upravnih svetnikov. Nikdo se tedaj ne more čuditi naj-različnejšim glasovom, ki krožijo že vse te dni v naših pravniških in dru-rib krogih. Odgovor na vprašanie. zaknjda se s nodelitvijo vseli teh važnih mest baš se d aj tako zelo hiti, je prav lahek vsakomur, ki pozna žalostni sistem sedanjih Časov in neverjetno lahkomiselnost gotovih še bol] žalostnih predstavi-teljev tega proslulega sistema. Ne moremo niti verjeti vsem raznim vestern in osebnim kombinacijam! Pridržimo si tedaj pravico nastopiti, če postane potreba, pravočasno brez "vsakega ozira zoper vsako kramarl-!o na korist nevzdržljive saraolast- nost!, ki se kaže Žalibog že na vseh oglih potapljajoče se ladje. Baš radi tega se skuša resiti še, kar se da in izplaČa. Poudariti pa hočemo in moramo že d a n e s, da protestiramo najodločneje proti vsakl politični zlorabi, proti vsakl strackarski monopolizaciji in rešitvl osebnih kompetentnih vprašanj zlasti pri iskreno in vsestransko zaželjeni instituciji naše upravne judikature. Hvala Bogu imamo dovolj izvrstnih moči in mož na razpolago. In prav ti naši strokovnjaki morajo priti na vsa ta važna sndna mesta in glede katerih ni tre. j. nikomur prav nič ugibati. Če pa naj tuđi že upravno naše sodišče postane forum strankarskih in osebnih protekcij, potem pojde kina-lu vse — rakom žvižgat! — Nomen — omen ali poglavle o rob. osti. Prijatelj našega lista nam piše: V »Slovenskem Narodu« z dne 28. septembra t. 1. čitan v no-tici »O katastrofalni politiki« rrošnjo mariborskega »Tabor-a«, nnj ne bo »Slovenski Narod« robat. Čudno se mi zdi, da hoče prav »Tabor« »Slo-venskemu Narodu* očitati robatost, ko vendar piše in polemizira vedno stvarno in v dostojnom tonu. Čitam »Tabor« redno in moram priznati, da ni posebno izbirčen v izrazili, še manj pa v svojih očitkih in sumniče-njih. Čitajte samn njegove polemike, pa se boste tnkoj prepričali, komu se lahko upravičeno očita surovost in robatost. Sicer pa vam žc njegovo ime pove, s kom imate opraviti. Borite samo ime »Tabor« nazaj, pa dobite zanj pravo karakterizacijo. »Robat«! — Za flnančnega prokureiorja v V. čl- novnem razredu je imenovan dr. Hubert S o u v a n v Ljubljani. — Pri Hnančm konircll v Ljabliairi je imenovan za podinspektoria Mnrrin Kovač !z Celja, za kornisaria k okra'ni upravi fimnjne kontrole v Celje pa priđe Anton M u c iz Mokronosa. — »Lfudsko vseuč«!*$če€ v Celm. Na ustanovnem cbčncm zboru tc~a drvStva dne 25. L m. je bil izvoljen za predsednika ravnatelj Lilek, v odbnr Da naduč. Jos. Bizjrk, učiteljici Zorka Debelakova, Ivanka Zupančičeva in prof. dr. Omerzrr. — Smrtna kosa. V Ljubljani, na Mestnem trgu št. 11, je umrla po doTgo~ trajni bolezni ga. Gabrijela L i n d-t n e r roj. Eržen, soprc^a pis. uradni-ka, na Krki na Dolenjskem pa g. Hen-rik L o b e. B'ag jima spomin! — Urari je v Idriji 23. t. m. gespod Ivan Tušar, vpokojeni rudniški kontrolor star 58 let. Pokojnik 'e bil sni^h detaven mož in njegovi službeni marljivosti se je zahvaliti, da so se ohranile stare listine in izpisf. važni za z^odovino idrijskega mesta. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! — Za ličko železn-co. Mlnfstrskl svet je odobril kredit v znesku 73 miiilonov di-narjev 2a dovršenje ličke železniške proge Gradac - Knin. — Rad! tlakovanja ie Poljanska cesta od Krekovesra do Ambroževega trga za vozni promet zaprta. — Meščansko solo y Vo'niku otvorilo 5e to jesen. Nastanjena bo v p^slopju prejšnje nemške šolc. S tem bo ustreženo želji vsejca voiniškejra prebivalstva. — Demobillzaciisko bla^o ob Đovozni cesti za Južno železnico. Obilo teca blaga: topov, voz in siiineca materijala je $e vedno polno razstavljenega na označenem prostoru in nihče se pa ne usmili. Mesto da se ta bronnsti, železni in Jeseni materijal prepušča rji, da Ka »žre« in unlčuje treh-noba, naj bi se bil raje svoj čas pnefcoval, prelil ali pa prodal. Ce je bil med vojno porabljiv, bi irnel tuđi po prevratu kako vrednost! Blago je kapital, ali naj popolno-ma propade? — Sokolski narašča! in ljubljansko nune. Poročajo nam: NiČesnr ne sovražijo ljubljanski katehetje in uršuiinske učiteliice bolj, kot otroka, kl je zapisan pri sokol-skem naraščaju. Če priđe kaka učenka iz kake mestne dekliške sole na vnanjo uršu-linsko solo, pa zvoliajo mine da je bila ali da je ta učenka še vpisana pri sokolskem naraSčaju, je prav gotovo, da jo vzamejo »na plko« In — preganiajo. Zato ni čuda če roditelji Jemljejo Iz strahu pred prelamanjem svojo deco Iz sokolskih druStev. Vse drugačno pesem pa žvižcajo nune pri učen-kah, kl so pri Orlu To dvojnato »učno metodo« priporočamo pravočasno g. okr. Šol. nadzorniku v prlmerno — nadzorovanje. — Stedenje z električnim tokom. Na podlagl sklepov bivgega občinskega sveta se zastopstvo mestne občlnc resno bavi z nacrti za napravo velike električne centrale na Savi. Kadar bo ta naprava uresnl-čena, tedaj bo imela Ljubljana vsestransko dovolj elektrike na razpohso. V obstoječlh elektrarni pa so stroji zlasti v jutranjih in zgodnjih večernih urah tako preobteženi, da je mestni magistrat primoran izdati tudl letos za jesenski in zimski čas iste prcdpise glede ŠteJenia t električnim tokom, kakor je to storil v pretečenlh zadnjih letih. Ce ne bo vsak posameznik po svoji moči pri-pomogel k varčevanju v »godniih večernih urah, ko jc elektrarna najbolj obre-menjena, tedaj preti nevarntjst, da ostane zvečer Ljubljana brez elektrike. V sploS-nem so U predpisi že znani iz pretečenega leta. V glavnem se tičeio: 1.) pisarniških prostorov, trijovin In skludiić, kjer je električna razsvetljava v nu-secu oktobru po 17. uri od 1. novembra do 1. marca pa že po 16. uri sploh prčpoveuana. (Izvzete so trgovine z živili in javni uradi, ki mora-jo imeti nočno službo.) 2.) V dchivnicah, gostilnah, kavarnah In drugih javnih loka-lih, kakor tuđi na stopnjiščih in hodnikih se srne med 16. In 19. uru uporabljati le polovica običajne razsvctljave. Od 19. ure dalie Je dovoljena vsa razs\ etljava. 3.) V prostorih, kjer je pole« elektrike nnpcljan tuđi plin, se sme med 16. In 19. uro uporab-ljatl" samo plinova luč. 4.) V stanovanjlh se mora Stediti z elektriko od 16. do 19. ure, slcer ie dovoljena poljubila puraba. 5.) Uporaba električnih motorjev je dovoljena \c podnevl sicer se motorii brezobzirno odklopl'o. 6.) Uporaba električnih ventila-torjev in aparatov, zlasti likalnikov in električnih kuhalnikov je prepovedana od \f>. do 19. ure. V ostalem času je dovoljena. 7.) Njprnva novih instalacij za elektriko se nnčeloma prepoveduje, izvzetl so le iz-redni slttčafi. Vsakemu, Ki l>| z elektriko v.e Stedil ali drugače ne upnjteval teli pred-pisov, se bo ves tekom dotionesa meseca upombljeni tok zaračunal p^ desetkratni ceri. Po trikratnl kazni se elektrika trajno odklopi. Mestni magistrat rpozarja vsa merodajna f»b!astvn in korporacije, da vpo-^tcvajo te predpise in dajo dnher zgled ob-člnst\ij, ker zahtevajo to «pV-£ai interesi vsega preMvnlstva v Ljubl.ani. — švicarske sestre v Novem Sadu. V bnlnišnici v Novem Sadu prevzanicjo oskrbo bolnikov Švicarske sestre in si-cer se jih je pri.c:lasilo do«cdaj 18. Po poročilili Švicarskih listov se tako ustvari za okoli 220.000 protestantov,, ki žive raztreseno v Jugoslaviji, izobražcvalibće za oskrbo bolnikov. — 2000 stanovati] potrebujcjo t Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Mestna cb-čina se ie lotila dela, da dožene, koliko razpoložljivih stanovanj je v jMariboru. To delo bo te dni končano. Iz dejstva, da se je od 1. oktobra lani, ko je mestna obiina prcvzcla stanovanjski urad, pa do sedaj. torej tekom enega leta, zglasflo 2600 pro-silcev, stanovanj na rnzpo!aq;o pa ni bilo niti sto, smemo sklepati, da Maribor potre-buje najmanj 2000 stanovanj, razume se, pravih stanovan], ne v luknjah, po kle-teh, vežah, na stopnicah, kakor stanuje sedaj večina revnih slojev, tu sem ne vpo-števaioč onih, ki še zdaj prebivalo po ži-vinskih va^onih. Tuđi gradbena akcija s svojini posebnim oddelkom »Mar - Stan« se je lotila dalekcsežnesca statističnega de-la, iz katerega hoče dokazati, koliko ljudi je v Mariboru, ki glnejo vsled stanovanj-ske bede, in na drusci strani, koliko takih je, ki bi b.hko gradili, pa nočefo. Koliko časa še bo vlada trpela te nevzdržne raz-mere v Mariboru? — Krompir. Mestna apfovizacija ima v zalogi nekaj krompirja po 7 K ks v proda-jalnl na PoljanskI cesti Št 15. Vsaka stranka dobi največ 20 kg. — Razširjen?e mestne ubožnice. Vsled sklepa blvSesa občinskesa sveta se bo Ju-bf'e!ska (zakaj še vedno ta ime?) ubožnica zvisala 7a eno nadstropie, da se s tem pri-dobi več prostora za mestne reveže. — Škripanje tramvajskih voz na ovta-klh. PiSejo nam: Ni dovolj, da Ima ljubljanski tramvaj vozove najstareišcsn In najtežjega tipa vsled čes t mora uprava Droge vedno popravljati ker sta tir in teren vsa zrahljana. Ob voglih pa ti vozovi Skripiiejo, da se Ijudcm po pritlfčnih stano-vanlih trsa'o i^ivci. fn to iz same zaniker-noTfi, ker se ne dndo kolesa in relze namazati. V nobenem driiffem mestu ne najdeto takejca tramvajskoga materijala. — Poskus samomora. V Beocradu se je i žepnim nožem dvakrat sunil v vrat vpokojeni polkovnik Gavrilo Jeftič. Hotel se je še tretjič suniti, vendnr so mu to preprečili. Kot vzrok navajajo neozdrav-liivo Živčno bolezen. Prepeljnli so ga v bolnfco. Niepovo stanje je opasno. — Smrt tlhotapca. Na državni mejl pri Spilju je naša finančna straža ustavila dva mlada tlhotapca. Ker se na poziv ništa hotela ustaviti, temvcč sta zbežala, je straža streljala ra niima in enega smrtno zadela. DruRi Ra je bliskoma oropal In nato pobeg-nil. Zadeti tihntapec jc umri vsled Izkrvav-Ijenja. Njegove identitete nišo mogli do-enati. — Zasačenl TeriŽnlkl. Kakor pocočajo iz 5ubotice, je bilo v zadnjem Času aretlra-nih večje Število valutnih Spekulantov, kl so poskuSali tihotapiti dinnrje in tuje valute. Pred nekaj dnevi je bila aretlrana neka ženska, ki je imela v klobuku zašitlh 136 ti-soč dinarjev. Dcnar so jl zaplenili. — Trgovec z dekllcaml aretiran. V Sarajevu je bil aretiran Andreček Stevo, kl je delal kupčijo i živim blagom. Bil je obso-jen na mesec dni zipora. — Carigrad, 29. sept. (Havas) V dobro infcriiiiranih krugib zatrjiujcio, da se ie sultan odpovcdal prestolu na korist prestolonasled'.iiku Abdulu Mcd-židu. GEMiKAL VRANGEL O POLOŽAJU V ORIENTU. — Sarajevo, 29. sept. (fzv.) Va5 dopisnik jc iinel priliko govoriti z generalom Vraiiglom, ki se sedaj nahaja v Sarajevu. O položaju v Oriciitu je general iziavil, d aje sedanja politika sov.ctske vlade, osobito zunanja politika, v neso-glasju z žcijarni ruskega naroda. IVd sc-daniim režimom ni niogoče, da priđe do izraza svobodna volja ruskega naroda. Vse dosedanje izjave sovjetske ruske vlade je smatrati le kot izjave sovjetske-ga režima, nikakor pa ne kot izjave ce-lokupne Rusije. Gene.al je trdno prepričan, da sovjetska Rusija brezdvomno znatno podpira gibanje kemalisličnih čet, skušajoč preko Carigrada in Trakije za-netiti plam on nereduv in neinirov v osia-li Fivropi. Glede ruske armadc je general iziavil, da je sedaj njegova vojska razvrščena po raznih meščanskih pokli-cih, a so vsi vedno pripravljeni tak oj prijeti za orožje in se boriti za osvoboje-nje Rusije izpod boljseviškega režima. DRAGiNJSKE DOKLADE DR2AV-MH LSLUŽCENCEV. — Beograd, 23. septembra. (Iz\-.) Finančni odbor jc na včerajšnji seji razpravljr.1 o sprencrnbi zakona glede draginjskih d:,klad državnim usiužbeuccin. V ^lavncm je bila debata o dra.Tinjskih doklacah državnim usliižbcncem, ki pkiL-ujcjo 5 dinarjev neposrednoga davka in ka!e-riin doc>lcj draginjske doklace ni50 bile priznaTie. Na predlosj pr»sl. Dro-fenika je finančni odbor sklenil, da .se zaken o draginjskih dokladah državnim uslužbencem spremeni v toliko, da se drasrinjske doklade priznalo vsem onim pet let v državni službi se nahajajočim državnim nastavljen cem, oziroma uslužbencem, ki plači i je jo neposredne rra davka do .-0 dinarjev, v ta znesek pa ni všct hišni davek. KREDITI N4ROD\E BANKE VLADI. — Beograd, 29. sept. (Izv.) Včeraj popoldne je imel upravni odbor Naredne banke plenarno sejo, na kateri je raz-pravljal o kreditih, ki jih zahteva vlada od banke. Plenum upravnega oJ ora je odobril sklcpe ožjega upravne^a odbora, ki je na včerajšnji seji odUjnil od vojnesa ministra in ministra saobraćaja zahtevane kredite. Upravni odbor je o-dobril občinam pasivnih krajev in sicer v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Liki. Črnigori in Sandžaku kredite v znesku 70 mili.;onov dinarjev, kakor je to zapro-sil mini-ter za socialno politiko. Upravni odbor je dalje razpravijal tuđi o dovo-litvi kreditov občinam velikih mest, kakor Ljubljani, Zagrebu in drugim. Upravni odbor je sklenil, da Narodna banka tem občinam ne dovoli kreditov, marveč naj občine vzemo kredite pri bankah, ki imajo odprt konto pri Narodni banki. TOVORNI PROMET NA PROGI ZAGREB DELNO USTAVLJEN. — Dunaj, 21. sept. (K. B) Na temelju obvestila obratnoga ravnateljstva južne železnice v Ljubljani je od 24. t. m. dalje profinjeno sprejemanje. nato-vorjenje tovornih vlakov v asreb (južni kolodvor) loco. K prevzou so dopu-Ščcni Ie premogorežijsko in vojaško blago, kakor tuđi stavbcni materijal za zgradbo carinskih sklaJišS v Zagrebu. Do vštevši 23. sept. sprejete pošiljatve se lahko izvrše. RADGONA DOBI OD AVSTRIJE 500 MILUONOV POSOJILA. — Dunaj, 28. sept. (Izv.) Finančni odsek je odobril predlog vlade, da se doveli mestu Radgoni posojilo do zneska 500 miliionov av. kron. Casopisna mizerija na nem- ŠKCM. — Berlin, 2$. sept. Po poročiu »Lokalanzciger« bodo vsled tiskarskih neprilik vsi bavarski časopisi od jutri naprej izhajali samo en?-:rat na dan. — Berlin, 28. sept. Generalna skup-ščina založniške družbe »Freiheit« je sklenila. da »Freilieit« 30. septembra preneha izhajati. Za publikacijski organ društva je dolocen »Vorwarts.« KATASTROFALNA EKSPLOZUA V ITALIJI. Več vaši porušenih. — Stcvilne čio veške žrtve. __ Spcz!2, 28. septembra. (Ste- fani.) V vaši Santa Thcrcsu med Mu^Kirmo in Portosolo je danes ob 3. zjiitraj zletelo v zrak skladisče cksplosi\-nih snovi na utrđhi Falco-nara. V skladišne je trc^či!:\ Pnvzro-Čcna šk^da jc velika. Človcškc žrtve so stcvilne. — Rit«, 2S. septembra. (Izv.T Podrobna poročila o katastrofalni eksploziji smodnisni^e Pri Fpcziji javljrtjo, da je bih eksplozija tako strahovita, da je na dal javo 6 I;m porubila hi^c in poslanja. Popolnoir.a pon»še!ifh je več vaši, med dnigimi Santr Tlieresa. Eksplozija je bila tako sHoviia, 6i\ so cclo v Spcziii okna pope kn li vsled zrnčnera pritiska. Po dosedan'Ui porocilih ?c tllo pri eksploziji 196 C5eb mrtvih, nad 60H pa več ali mrnj tc/.ko ranjenih. Neka-tere družir.o so popolnoma razrrsc-ne. Nekc;tcre hiie so bile do tal po-: rušenc. — SpezJa, 29. septembra. (Sto fani.) Urr] Berlin 134, London 104.25, Pariz 179.25,J Pruga 72.30, Ncwyork 23.55, Curih 441.5aj — Derlln, 28 .sept. Beosrrad 2275.—>; Mibn 7'>X).—. I r»nd<::n 7425.—, Pm sa'1 52.15.—, Pariz 12.575.-* Kcwyork 1667.50,^ Curih 30.C00.—. '' '"■'.* ." — Dunajska borea včeraj ni poslcvalad] — Prostovrjno gasilno društvo v Sto-| žicah priredi veliko vrtno veselico v nede-j Ijo 1. oktobra 1922 v gostilnišklh prostorih g. J. Pečr.ika (vi?. Urbančka) v Stož!-! cah. Spored: 1. SreČolov s krasnlml dobit*' ki, 2. Šaljiva pošta, 3. Tekma v vrebah. 4. Ples na prostem, 5. Prosta zabava. Ze* četek ob 15. pop. Vstopnina prosta. Ker jc čisti dobilek namenjen za p^pravo gasllne-j ga doma. se prost--voljno darovi hvaležno^ sprejemajo. \*escli«:a se vrši ob vsakern vremenu. — Odbor. fei? i!. Ga 4J \7a -iži >J \t±m — 7gubil se Jo lovsk! pes, 9 mese^t; star. tcmiiorujav, z do'Klml ušes! lii drl;.im; repom, sliši na ime »Vodan«. Kdor ga naj-| de, naj ga pripelje V »Topniškl arztnaltj proti primcrr.i nagradi. j — Našcl se Jo v Škofjl ulici etul s pl-i salnfmi potrcbščinami. Dobi se Ilirska uL] 21./III. vrat-t 9. i — Zamcnjal so Ie moškl dcžnl plašČ f\ nedeljo 24. t. m. v restavracijl v Potlnartit^ na Gorcn'.škcm. Ker je osebn 5nma ni vi* i dezno dobro poznana, se naproša, da odda; pKišč proti zamenjavl v upravništvu »Slov.; Naroda«, da se s tem Izo^ne neprilik. • — Našla se jc ena llsLuica z malo svo* to denarja In Hstek mestne zastavijnlntco. Kdor je izgubit nnj se oglasi v slaščičarni Kalaš. Zidcvska ulica 3. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. 1 Gospod išče meblovano sobo, eventualno s brano, v mesu. Za sobo plača v prlmcrnt c n za pol Ista naprej. Ponudbe pod „Soba 8160' na upravo Slov. Naroda. noiiiC&iouano sobo s s.imostojnim vri odom išče boljši g^-tpod roti j^ko dobri odškodnini. Po-;redr>volci dobro nagrado. Ponudbe ood .Po?rbcn vhod 8140' na upravo Slov. Naroda. 8140 Kupilo se dob'O ohranjeni nletilni fttrojl. — Ponudbe pod .Pietilni stroj 8155c na upr. Slov. Naroda. 8155 Kupi se dfnamo 110 Volt za 3" HP, Dls«. lov motor 10-5 HP, ak. baterija s 60 elementi, lokomoblla 35-50 HP. Ponudbe z navtdbo fabrikata, dobav-nega roka in najnižje cene pod Šifro .Kid" na Atoma Companf d. z o. z. Ljubljana, 8157 Zakonski par brez otrok i^če veliko nem«blovano sobo • kiihlnjop eventualno 2 maj-hni za takoj, proti nagradi. Ponudbe pod »Mirna stranka 8153" na upravo Slov. Naroda. 8153 Službo ISČe absoTvent trgovske visoke lole pri induslfijskem, trgo,skcm podjetju ali pri denamem zavodu. Ponudbe pod .Trgovce 8147" oa upravo Slov. Naroda. Proda se prMIčna hite blizo kolodvoru na Gorenjskem, istotam se oddssta dwc stan o van jl v novi hlši, s sobo in kuhinjo, ako plača najemnino za leto dni naprej. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 8159 TiraJTiT s kuhinjo, pozneje tuđi kabinet na Du-naju se odda ali zamenja s poiiišlvom v Ljubljani. Ponudbe: A. Neurofer, WicnlV,Wit4ncriiaupUtfMsc33. 8139 Na prodal motorno belo 2namke .Molosacoche" 3 HP, 2 cilindra, v zelo dobr-.-m stanju. Vpr;:5ajtc v iirad.i Ljubljanskoga velesemnja, Gosposvetsk.i cesta. 81G5 Jf 3pro9aj gistilna in posestve obstojcče iz 8 gospodarskih goslop;j. 8 ha njiv, 7 ha tnvnikov in 12 ha po-zda. Na posestvu se nahaja tuđi pre morrr»i;op z dobro ohstoječo b';d< čno-st o. ^eži uro duleč od postaje. Cena 2.500.000 K. Ponudbe na Fffluc Kn^z, Sv.. Lenart pri Laškeo^ 8^54 ^lisoivetit slovenske tr^ovske sole i.sče me&ta v *-T-io skem a!i indjstrij.kem podjetju v L:ubljani. Ponu.Jbe rod .MARLJIV« na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3.1. ^^________________8158 ^bsrivenfinja trg. tečaja, s šestletno p'sarniško praksa, išče primcrm\f7f! d?!a lj na d:>m. Je do-brarač matica in ima doma pisnlaistroj. ?otiudb^ z navcJoo dela pod .Delo 8152" aa upravo Slov. Nft^o^ 815& * Stran 4, »SLOVENSKI N A R O D« dn*» 30. septembra 1922. hneriraife o Sine, naroda. Instruktor vMMtUtc sprtjme inatrptettv(hp**— geom.) Posudbe p gospoda Ivana Tušar I ratin. aradnlha ▼ p«ko|s. I pMfrtfcn s sr. «ftramentt za nmirajoCfe, fe — 1 aflKft* od ka{>i — ob 3. popoldan izdihnil svojo blago i đSfci 1 Thtpfo nepozatmeffa pokojnika se položi k vtč- ! iwmn počitku ▼ ponedeTjek, 25. sept. 1922 ob 4. nri i pop. na pokopaliiče pri Sv. Križu. 1 Sv. mak saduinice se bodo služile v cerkvi I m* Barbare. 1 Đlagtga pdfcojnflta priporocamo v pobožno mo- i fffev- 3 Vmaat ita imtifeo željo pokojnikovo hvaltžno od- 3 RUfDJtmo* I Iđril«, 2B> septembra 1022. hite s traovsktm lokalom se pnocfe. Nagim* pov« uprava Slov. Narodi. 8jJ7 Mesečna soba s posebnim vhodom na periferiji meftt aa laoa. Plamene ponudb« pod .Soba 8150" na upravo Slovenskega Naroda. 8150 Proda se nov moderni ilmski danski velarat plaič. Naslov pove uprava Slovansktg* Naroda. &IS4 Na sUnoTiuiIe In hrano sa sprejmeta 2 fiaejia gospoda. Pol)*n ska cesta 13/11. levo. 8133 Potnjem v Var&avo in na Dunaj 4. oktobra na 2 tedna in soiejemam trgovska in vsa-kovrstna druga naročlla. Ponudbe pod .Naročita 6134* na upravo Slovenskega Naroda. 8134 Tri dljaklnfe spreime bolji a rodbina na v«o oskrbo, ki bi po možnosti dalo nekoliko žlvil. Istotam se prodajo trije modrool na peresa. Naslov pove oprava Si v«n-skega Naroda. 8151 Spreime se takoj iiurjena mod)8tlnja za prvovrstno ročno delo v salonu Mirni Sark, Pre-šernov« ul. 14. 8170 Gospodlćoa zmožna slovenske, italijanske in netn-ške stenografije, korespondence in stroje-pisja, išče službo. Ponudbe pud .Takoj 8130« na upr. Slov. Naroda. 8130 za barvanic obleke, crno m modro, 100 zavitk?v K H0t razpcfMJa do kler traja za!oga, Karal Lallsnapv Celje. 8141 Mmostojne gosDtidinjo k mamšt družini ali k samostojneTsu gesrodu. Po-nudb« pod ,5amcsiojno*t 8149* na upravo Slov. Naroda. 8140 * ^■^^B^^^*>*M^**^S^^^^^^^»^^^^^">*"^^^^^"^«*^^^*^^^^^*W^^^^SS^a^^^^BS«^» I stsvbna parcela na prometnem ■ kraju, priorsvno za trgovino v mesiu j ali na defiel!, na]raje na Stnjerskem. Ponudbe *cd .Parcela 8135* na upr. Slov. Naroda. SI85 pisalia mu z več predali, dotro ehr^njefia, sa ketpi j tako Ponvidt'f n# arončno tfružbo j ALOMA CO»^PANY. Ljubljana, Kon-! sreant trpr S. 8167 PefeKiita Kaimilco iiČe of cirs^a meraža pouondrske Jo-e r Zajrebu. IVtfečna plača 400 Din. s hrano in stanovanjem. Nastop 15. okt ; Obrniti se p!smeno aH osebno na po-ručr.ika Ivan Prcielj. IV. paiad "Mad- | oficirska Sola v Zagrebu.__________8169 i Enflliti Isssons Miss rARLER retnr.is from ENGLAND on the 7. th of October, and w»ll ^i»c prtvat« En^l sh le««cna nnć cbtap coor-st*. InquiEics to be mada at the OfRce of G. T5nnis«, Gnjeva ullea from S*—1 and from a—5. 8132 Proto setepi hBa brer pohiS'va ali s pohiStvom ? kras-nem trjju Samobor, obstojcča Iz 4 sob, kuhinje, 2 kleti, zraven lep kras«n vrt Htfa je ▼ prometni n!?ci na trgu *• rr'-kladna za frfovino fl i gosti Ino. Kupee t» lahko takoi virll. Cena umcrjtna. Ponudbe na Jar« Jami«ky Samobor I kraj Zagreba, bcmostan. ulica. Lastnlk jngoslovanskega patanta it M od 1S. oktobra 1921 (1. set»t«mb*r 1913) na v,Pestsspak «• pr*sl»k- eljn m hladnoj w«s1l ra««#pijl- I vog skr«li«wo0 brašna" itli v svrho izrab« svojega pattnta stopiti z | jugottlovanakimi firmam i v aiike. Rado- S volje ja pripravljen da patent proda ali podeli lictnce ali aprejme druge prad- loge za izvajanjt predmeta navedenega j patenta. Ponudbe interasentov spreiema I upr. Slov. Naroda pod .Patent 8138". ! Hiša na krasni lagi v pvifcrijt Utibljane, pripravna za vsako obrt ali trgovino, i 12 stsnovanji, 4 lokali za gostilnilko obrt, 8 kletmi, c«im sklsdlKem, velikim gospodarskim poslopjeraf gostii-nllkim ki a«len}adnlai vrtom s vodovodom ai oUktrMio r«9tv«tr)avo te proda pod •godniml pogojt Naslov I p*w ssMTt tlor. Naraaa. Mtl Hesto hlinika za takoi ali po«i*ie Uče mUd, oi^ijen mošid hraz otrok, zidar, treznega zna-Ča|a. Plamene ponudbe pod »nrtnik 8OM« m upravo Slov. Naroda. «033 Trljo dljakl IH sprajmejo na stanovanje In brano. Klavir na razpolaga Naslov pove upr. Slov. Naroda. 8111 Prodaše mlin na tri tečaje. Prožinaka vaa It. &, p. Stora pri Celju. 8109 Spretnoga mannlaktuiista za takojSnji naston liče tvrdka A. A- E. Skaberne. Predstavi se naj osebno v pissrni tvrdke. 8098 Rezanje dru 7 i motornim obraom. Naročita prevzema Lndvlk Iler- sUč na Friškovcu. 7902 Opremljeno soba i5£e mit na stranka v blilini poite v pritli^Ju ali I. nadstropju z 2 posteljama od 1. novembra dalje proti dobri na-jemnini. Ponudbe pod »Mesećna soba 8168" na upravo Slov. Naroda. 11 Mini 1922 zgrajena, za eno event. 2 rodbin, se proda. Naslov pove uprava Sloven. Naroda. 8096 Skladišče pripravno za deželne prid«lke, se išče. Ponudb« rod ,Skladišče 8O3y- na upr Slov. Nsro *. stroj za luićenje fečictna in prosa berzh'ben, sk6raj nov. Naslov pove uorava Slov. Narodi. 8124 Proda se večje itevllo pletenih koiar tar veKkih blsgovnih k«wreegov (VVarenkoffcc). — istotsa m prodajo 4 omare, Vpraiati: Mtstni trg 19-1. 9002 maaaa^9^ I^H^ ama ^bbb Bam ^aaat .^mvHal ama a^S bbmI dobro ohrun'en glasbeni avtamat .Pi^-no-OrchesTr on*, pripravan za gostilno. za ceno 20 000 kron. Naslov pove upr. Slov. Na oda.__________________8122 po najniZj1 ceni: pros. kašo, joi-Bra)n| in druge deželne pridelke. Ijmdolt Wrct Eraji|. 8068 lim n imtt9 i^nn !i tazm mw t *m Vm. tolic raztrtM itatn k m u Mt?. wWi i. t. i. priHtfa trrtki B.»E. 5habentt >a^ ■■ Sprejme se perft'tna kontorlstinjfl, zmožua sano-stojne korespondtnca in knjigovodstva. Ozira se samo na prvovrstno moč. Ofertc r>o«!«ti na uprav. Slov. Naroda pod .Perfektna 7800*. Slrarae, mlekamo katare izdtlojejo poinomasten sir, emen-tslskl, naj poSljcjo ponudbe na Alcma Companv, anončna družba z o. z. Ljcb-Ijans, Kongresni trg 3./L pod iifro f CmsmtaiUhl »IH*.__________«107 Pletene jopice A. ilNKOVIC «aaL K. SOM HbMI—, U9»tml trg 1S. Strojnih io prahtihant v knjigovodstvu iščata služba, najraje pri kaki parni Žagl. Ponad^e pod .Prak ttkant v knjigovodatva 8o70« ua upr ilov. Narod«. 807o liče se startjeni rlsar, zmožen tudl strofe ^isj^ za gradnjo železnice Knin—Pnbjdi»«v«w*r> ■»*■* m^ m n» ■» ^^ «>* ■» ^_* r^«« •»« Casfno (CsrcZe) Prlva Sa svkn atrskcilams fra^euske Rk'ters Potanje uputa dale Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenlca nmn ^EaaV^p vl^Baar A^Sb aaaa*^aaar ^aaaar Vam^^Omv XaW Na osnovu rušenja Gospodina Ministra Saobraćaja od 8. Septembra o. g. M. S., Br., 29.958/22-, a u vezi Odredbe CI. 94. Zakona o Drža\Tiome Računovodstvu, Ekonom no Odelenje Ministra Saobraćaja, Zririskova ulica 62. aa 6?n 5, Cfcto???^ o- £j« b 11 basova ?r* i»e*ae o^ri^s JikV^U OFZRTALNU LICI* TACkTD zm nabar^z hrasiove okretniike gradfe, i to: a) Za DtrelsGlšB Beop'ad 657.359 nv b) Za IMresCala Zagreb 524.£@@ m Uslovi i spiskovi ove nabavke mogu se videti s\ako^a dana za vreme kancetarilskih čagova u Ekonomnom Odelenju Ministarstva i pomenutih Direkcija za čiji se račun nabavka vrši. Oferti moraju biti u zapečaćenome zavoju sa taksom od 20 Dinara, a na spolnoj strani ime ponudjp.Ča. Ponude se prima-u na ceiu količinu, a i na manju, no najmanja količina ne mole biti isood dvadeset kompletnih garnitura, 117.060 m\ U smislu CL 88. Zakona o Državnome Računovodstvu dužan je svaki liferant položiti kauciju od 5*,,, a ako je strani podanik 10Vft od vrednosti ponudjene količine ^radje. Kaucija se polaže najkasnije do 10 časova pre podne na Blagajnici Beogmd-ske Direkcije Željeznica. 7981 li Saifiotl«rMc MJni9t^rs^3 ?*zi'br?-č*,*i9 (^ononslio OMle«}«) 1S. Bz^^^r* 1922« f^iiae KL S., Tafi. iksr.431. | " ' DaiMilUa giaVrtlaa: \ I IPgCHHMKKr--Vođraialeak ' —————*^^^^— SLOUEHSRH ESKOmPTNH BRHRF LJUBUHI1II, kclcnburgooa nltca Iteo. f. IzvrSuie vse banine posle naitoCiiale In nalkulantnaS«- Kszervni lakadi: TlUirOKI «. 14«. 458. 8!u;a^:ESKQl?TBII. IjfftlPfl kn tUk »Nacodu litkarM«.