SLOVENSKI Naročnina /a Avstroogrsko : V< leta K 2-— V2 leta K 4'— celo leto K 8'— zr inozemstvo : „ „ 2 50 „ „ 5 — „ „ 10 — Urendištvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znašn celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust. Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 30. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino. Slavnostno odkritje spomenika Palackemu v Pragi ob priliki sokolskih slavnosti. DR. VELIMIR DEŽELIC: V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski. Narod je z oken in streh in s stranskih ulic, gledaje to bitko vzklikal in vpil : — Smrt hadžibu, smrt hadžibu ! Abderman se je v tem trenutku pokazal kot pravi sin Almansorov. Čeprav se je umikal, je vendarle puščal za seboj potok krvi. Divje in besno so se borili na obeh straneh. Ko je zapustil mesto, se je število njegovih vojakov zelo skrčilo. Sovražnikove sulice so zadele Abder-manovega konja, ki se je zgrudil. Sovražniki so potegnili Abdermana težko ranjenega izpod konja šele tedaj, ko so uničili zadnje njegove čete. Kaj se je dalje zgodilo z njim, to boš takoj videl sam. Vprašam te samo, zakaj sem ti to pripovedoval ? — Zakaj? — Ker si malo poprej pravil, kako je slava nekaj, po čem bi morali hrepeneti in katero tudi ti iščeš. Evo, sedaj sem ti povedal celo zgodovino slavnega rodu. Bolj slaven niti človek biti ne more. Ali kaj je slava? Ali se je Almanzor, začetek te slave nadejal, da bodo zvezde slave, katere je zasadil visoko nad oblake, kdaj zatemnele. Mladec, kaj je slava? Dim v vetru, kaplja vode na solncu, oblak na jasnem nebu. Kaj je slava? Nič! Ej, modrijan iz iztoka ! Morda imaš prav, a na nekaj pozabljaš. Almazor je bil vendarle slaven. Da se pa ni to posrečilo Abderamanu, kaj zato ? Kolo sreče se obrača, to kar je zgoraj, pade, kar je spodaj, pride navzgor. Blagor onim, ki umro, dokler so na vrhuncu slave. Pesniki jih opevajo in narodi se spominjajo njih imena od vekov na veke. — In kaj imajo od tega? — vpraša Osman. Po teh besedah ga potegne skozi množico, zakaj bila sta že sredi mesta. Ta množica je mahala z rokami in vpila ter se rila na eno stran. — Kam gre ta narod? — Takoj boš videl, moj slavni mladec . . . Vedno bolj se je dozdevalo Strezinji zakaj gre. Ljudje so preklinjali eno ime. Bilo je to ime Abderamanovo. Ljudje so ga psovali in mu dajali grda imena. Eden ga je imenoval izdajalca, drugi lopova, tretji nesrečnega Sancha ... Na Na prijatelje Abderamanove so pljuvali in vsak čas se je začul udarec po ledjih tega ali onega pristaša propalega hadžiba. Strezinja in njegov vodnik sta prišla blizu džamije. Pririvši se še naprej skozi množico, sta dospela do prostora, kamor nista mogla naprej, zakaj ta prostor so stražili vojaki. Vendar sta videla vse. Na gomili zemlje je bil postavljen križ in na križu je bil pribit Abderaman. Njegovo golo telo je bilo polno ran. Kri, ki je tekla iz njegovih ran, se je že strdila. Glava se mu je pobesila na prsi in steklene oči so mu izstopile iz jamic vsled muke. Iz ust pa se mu je še vedno cedila krvava pena. — Bog, kako strašno je to — vzklikne Strezinja, ter se strese vsled groznega prizora. v — Živio Muhamed, živio naš rešenik in osvoboditelj, ki si nas rešil tirana. Tako je kričalo tisoče grl okrog Stre-zinje. In on je videl njih obraze, kako vživajo ob pogledu na mrtvo telo človeka, ki je še maio poprej vladal nad njimi. — Smrt vsakemu Alamero viču. —i Doli z vsemi, ki so v sorodu z njim ! Tako so se neprestano ponavljale psovke in kletve na usurpatorja in njegove pristaše. Strezinja se je zgrozil in pograbil Osmana za roko. — Glej, glej — se nasmehne Osman — moj dober gospod iz daljne Hrvatske je tankih živcev. In vendar se ti hoče slave. Vidiš, tudi tebe se tiče to, dragi moj, ako boš preveč hrepenel za solncem slave. Ta mrlič ni bil tako slab človek. Med narod je sipal denarja s periščem, Žrtvoval je mnogo za dobre namene, bil je junak, kakor je pokazal v svoji smrti. Ali bilo je pisano v zvezdah, da mora propasti. Evo! — In kaj je pisano o meni v zvezdah ? — To ve le sam Alah. ■as Dr. Karel Štrekeij, redni javni profesur slav iutH.c na vseučilišču v Gradcu umrl. II. V sijajni dvorani alkasarja, na počivalniku iz belega marmorja, pregrajenim z najtežjim brokatom, je sedel Mahdi, novi hadžib, novi glavar dežele, ki je bil kot tak močnejši kakor kalif sam. Delal se je mrak in ravnokar je krščanski suženj prižgal visoke srebrne in zlate svečnike z debelimi, voščenimi svečami, ki so na bakrenih verižicah viseli izpod stropa. . Kmalu se je vsa dvorana razvetila in ves čar sijajne arhitekture je plaval Mah-diju pred očmi. On je očitno zadovolien ogledoval kakor steklo, okrašene z rdečimi armenskimi ornamenti in krasen strop, ki se je zrcalil v bojnih bojah arabske umetnosti. Na policah so stale skupine kitajskih vaz, zlati vrči -z raznovrstnimi vdolbenimi slikami, razni kipi in predmeti iz pravega kitajskega porcelana. Na tleh so bile preproge iz svetle rdeče svile, v katere so bili vezani listi, a zavese iz težke, svetle svile, v katere so bili vezani napisi v arabskem jeziku, so pokrivala vrata in okna. Pred hadžibom je stala miza iz lepega oniksa, ki se je zrcalil in svetil in nedaleč v kotu se je dvigal na stojalu iz zlate posode vonj alve in sandalje, ki so počasi tlele. Mahdi ali Muhamed je gledal ves čas ta sijaj in lice se mu je smejalo, ko se je spomnil, kako je bila še pred dvema dnevoma njegova usoda bedna in tužna. Čudna je vsekakor pot sreče. V tem kratkem času kar je vladal, pa že tolika izpreinemba. Njegov nasprot- nik, hadžib Abderaman, je visel na križu ; vsi njegovi pristaši so bili izgnani in vrženi s svojih mest. Kalif Hešman je imenoval njega za hadžiba. Da ugodi želji ljudstva, je zapovedal kot novi hadžib, da se morajo vse afriške čete, ki so bile večinoma del telesne straže, odstraniti iz Azzahre in Kordove v pokrajino. Na ugledna in častna mesta je imenoval same svoje prijatelje, a vendar mu še vse to ni zadostovalo. V njegovi glavi so vstajale druge misli. Biti hadžib je sicer lepo, kot hadžib vladati mogočnejše od kalifa, je še lepše, ali vladati kakor kalif in se imenovati kalifa, to je brezdvoma najboljše in najlepše. Ali mar ta slabi Hešam zasluži, da vlada? Ta slabič, ki se pusti kakor metla vladati od svojih hadžibov ! Ne, v resnici ne! Ta Hešam jé že davno zaslužil, da ga vržejo s prestola slavnih kalifov. Ali ni prava sramota, da je naslednik preroka Muhameda, naslednik velikega kalifa Ha-rum-al-Rašida, ta Hešman? Ali njemu, Muhamedu, ne pristoja bolj naslov kalifa, kakor Hešamu. Ali ni v njem junaško srce in močna roka ? Vse to je mislil Muhamed in te misli so mu rojile po glavi noč in dan in ga niso zapustile niti za trenutek. Vendar se to ni dalo tako hitro izvesti. Hadžib je vedel, da bi iz tega lahko nastala krvava meščanska vojna in kdo ve, kdo bi v tem slučaju odnesel zmago. S tem, da je afriško telesno stražo izgnal, si jo je napravil sovražno. Dal je razglasiti, ' da je Hešam vsled razburjenja zadnjih dni naglo zbolel. Telesni zdravniki Hešamovi so izjavili, ker jih je Muhamed dobro podmitil in jim zažugal s smrtno kaznijo, da je Hešamova bolezen zelo nevarna in da mu ni pomoči. Naglo se je razglasilo po Kordovi, da je kalif Hešam bolan. Ta vest je v resnici razžalostila večji del kordovskega prebivalstva, ker je bilo iskreno vdano svojemu zakonitemu kalifu. V džamijah in privatnih hišah se je molilo za bolnega kalifa, ki je bil tako dobrena srca in tako darežljiv. Vse njegove slabosti so bile v tem hipu pozabljene in vsa Kordova je drhtela za življenje svojega kalifa. Muhamed je dobro vedel to, in se je zato obotavljal in premišljeval, kaj naj stori. Odločil se je, da stori zadnji korak. Vendar je poprej hotel, da sliši, kaj misli Wadha el Àmeri. Pred nekaj trenutki je pozval pred se tega poglavarja hrvatske telesne straže, zato še ni mogel priti. Vendar se je jel Muhamed vznemirjati, zakaj ga ni. Njegovo visoko čelo se je temnilo in prsti so se mu nemirno igrali s črno, bujno in dolgo brado. Suženj, ki je prižgal svetilke, je že odšel in v dvorani ni bilo nikogar. Muhamed je bil nenavadno bledih lic in izgledat je v tem polumraku kakor mrlič. Naposled se odgrne svilena zavesa, ki je visela nad majhnimi vraticami in v dvorano je stopil Wadha. Bil je visok in suh, vitke rasti, visokega čela, a modre oči so gledale ostro in prodirljivo. Bled, nekoliko zarumenel obraz mu je obkroževala ne ravno dolga brada. Goste in močne obrvi so se mu spajale nad nosom v ravno črto. Nos je bil močan, raven in pravilen. To je podajalo njegovemu obrazu neko mrko nevoljo in ker so močne, razraščene obrvi Arabcu zanak lepote, so ga smatrali po mnogih haremih za lepega človeka. Ustnice so bile majhne in rdeče, komaj vidne izpod brkov. Na levi strani nosa je imel brazgotino in istotako ob levem očesu. (Dalje prih.) Spomenik Palackega, ki je bil odkrit ob priliki velikih sokolskih slavnosti v Pragi. Palackega spomenik v Pragi. Ob ve- ! likih sokolskih slavnostih v Pragi so odkrili na bregu Vltave velik spomenik slavnemu češkemu politiku in zgodovinarju Fr. Palackemu. Palacky ima tudi med nami j znano ime, saj je bil 1. 1848. vodilni slo- | vanski politik in je proglasil, da, „ako bi ne bilo Avstrije, bi jo morali ustvariti“. ; Tako ni ostal le češki politik, ampak je j postal važen tudi za nas. Fr. Palacky je bil Moravan. Rojen je bil 1. 1798. v Hodoslavicah : oče ga je poslal v šolo v Požun; velike napoleonske vojne so v njem budile zanimanje; leta 1813. se je začel zavedati, da je Čeh — začel je čitati češke knjige in se je navdušil za materni jezik. L. 1823. je prišel v Prago, kjer se je sešel z drugimi mladimi rodoljubi. Od tega časa se začne njegovo delo na polju češkega slovstva; najprej je pisal pesmi, potem razprave — nazadnje pa se je posvetil velikemu delu „Zgodovini češkega naroda“, ki ga je dovršil tik pred smrtjo 1. 1876. — Med tem so prišli v Avstriji preobrati. L. 1848. je nastopil Palacky kot politik in je ostal v javni politiki do 1. 1861. Pridobil si je slavno ime — ob smrti so mu vsi narodi izkazali zasluženo čast. Takoj po smrti so začeli zbirati za spomenik. Treba je bilo postaviti dostojen spomenik možu, ki je dobil za svoje delo naslov: oče naroda. Spomenik, ki so ga’ odkrili sedaj, je nekaj velikanskega. Stane4525.000 K. Spomenik je delo mojstra Sucharde. Umetnik je v spomeniku izrazil veliko misel. V ospredju sedi Palacky, nad njim je v kamnu napis: „Svojemu buditelju probu-jeni narod“. — Na prednjih pomolih stoji zapisano : „I z s p a n j a in pritiska si budil narod k novemu življenju“. Te besede so izražene tudi v kipih. Na levem pomolu se vidi dvoje mladih postav, ki dvigati zasoani glavi, kakor da slišita vabljiv glas. Tam zadaj se dviga stara medla postava — to je „češka zgodovina“, ki govori narodu o svojem trn-Ijenju. Vse hiti k nji. In nad njo se že dviga nova velika sila — pohod mladega naroda. Tam na drugi strani leži ženska postava z zlomljenimi perutmi. To je Bela Gora. Na desnem pomolu spredaj se dviga pošast z dvema glavama. To je čas pritiska : avstr, absolutizem in jezuitska protireformacija sta uničili češki narod. Pod pošastjo se vidi potlačena mlada ženska postava — to je uničena češka kultura. To je dvignil Palacky s svojo zgodovino, ko je narodu pravil o nji. Nad spomenikom se vidi skupina, |ki predstavljajiovo slavo naroda. Ena figura leti in oznanja celi preteklosti, da je konec smrti, da gre narod v novo življenje. — Spomenik hva- lijo vsi mojstri, kot nekaj posebnega in bo pravi kras obrežja ob Vltavi v Pragi. Veselica za „Narodni sklad“ na dirkališču v Ljubljani. Malo veselic, ali pa še menda nobena se ni vršila v tako velikem obsegu kakor veselica 7. julija na dirkališču. Prireditve se je udeležilo občinstvo vseh slojev, kar jih premore slovenski narod. Prišel je kmet in meščan, od vseh strani, zastopniki odličnih krogov, zastopniki meščanstva raznih mest in zastopniki kmečkih občin, delavci in obrtniki. Petindvajset paviljonov je obkrožalo obsežen prostor, v sredini pa sta igrali dve godbi in sicer: Slov. Filharmonija in Kranjska društvena godba. Veselico je posetilo nad 10.000 ljudi. Veselico so priredile narodne dame v prid narodnemu skladu, na čelu jim gospa županja dr. Tavčarjeva in dr. Kokaljeva. Danes prinašamo nekaj slik iz te veselice. Kongres slovanskih časnikarjev v Pragi. Za časa sokolskih slavnosti v Pragi se je vršil tudi kongres slovanskih časni-i karjev. Zbrali so se žurnalisti vseh slovan-I skih narodnosti (okoli 160), dasi Poljaki in Rusi oficielno niso bili zastopani. Za kongres časnikarjev je dal sl. praški mestni svet na razpolago staroslavno praško mestno posvetovalnico. Udeleženci shoda so dobili lepe odznake in vstopnice k prireditvam. V petek 28. junija je pozdravil slovanske časnikarje praški župan, primator dr. Karl Groš. — Za njim je otvoril shod predsednik Zveze slov. časnikarjev red. Holeček, ki je v daljšem govoru podajal smeri slovanskega skupnegagdela. Na koncu se je Veselica za „Narodni sklad" v Ljubljani. Kuhinja na prostem. (Fot. Krema.) Veselica za narodni sklad v Ljubljani: Pivnica s „črnim pivom“, kjer so stregle gospodične v narodnih nošah. X Manica Komanova. (Fot. Krema.) Veselica za „Narodni sklad“ v Ljubljanij: Vinarna. (Fot. Krema.) zahvalil za gostoljubje mesta Prage in njenega obe. sveta. Po njegovem govoru se je izvolilo predsedstvo, v katerem so zastopane vse narodnosti, za Slovence Pu-stoslemšek in dr. Kramer. Sledili so pozdravi raznih zastopnikov. V imenu Hrvatov je govoril daljši govor pl. Budisavljević, ki je pojasnjeval razmere na Hrvaškem. Govorili so nato še govorniki raznih narodnosti. Za generalne tajnike so bili izvoljeni: za Cehe Hejret, za Bolgare Georgi je v, za Srbe Mušic, za Slovence Pusto-slemšek, za ogrske Slovake Vajanski in za Hrvate Sišić. Za tajnike so izvoljeni : za Slovence dr. Kramer, za Bolgare Gol-danov. V debato so posegli tudi izmed Slovencev uredniki Basto Pustoslemšek in dr. Ivan Lah in ravnatelj Ivan Hribar. Razen teh so se udeležili kongresa izmed Slovencev poslanec dr. Gregorin, časnikar Trstenjak, Gaberšček, Ekar in Mencinger. „Slovenski Ilustrovani Tednik“ je zastopal urednik Ivan Vuk. Po prvi seji so bili časnikarji povabljeni na „častno čašo vina“ od prezidija mesta Prage. V dvorani mestnega magistrata je bil pripravijem buffet z mrzlimi jedili in pijačo. Pri tem so imeli časnikarji priliko, da so se med seboj ožje seznanili. — Ob treh se je seja nadaljevala, zvečer so imeli časnikarji skupen sestanek visoko nad Prago, na Nbožisku. Ker je bilo cel dan krasno vreme, se je nudil krasen razgled čez Prago. Večera se je udeležilo mnogo družin, znancev in prijateljev slov. časnikarjev in mnogo drugega občinstva. V soboto 29. julija se je zaključilo zborovanje. Zvečer je bil v Reprezentančnem domu banket, na katerem je bilo več govorov. Banketa so se udeležili tudi francoski in angleški časnikarji, ki so prišli te dni v večjem številu v Prago. — V pondeljek 1. julija so naredili slovanski časnikarji izlet v Jičin in si ogledali znamenite praške skale. Na kolodvoru jih je pozdravil župan mesta Jičina, na kar so si ogledali mesto in položili venec na spomenik Havličkov. Opoldan je bil skupen obed v hotelu „Hamburk“. Popoldan so se izletniki odpeljali h praškim skalam, ki so res nekaj krasnega. Zvečer pa je bil v sokolski dvorani banket. f Dr. Karel Štrekelj. Kruto sega letos smrt med vrste naših najboljših kulturnih delavcev. Za odličnim šolnikom in pisateljem dr. Šketom nam je pograbila dr. Mencingerja ; nenadoma je iztrgala|iz akademijo znanosti je napisal obsežno študijo o oblikoslovju srednjekraškega narečja (1887.) in „Zur slavischen Lehnwörterkunde“ (1904), v mariborskem „Časopisu za zgodovino in narodopisje“ je razlagal slovenska krajevna imena po nemškem Štajerju ter slovenske besede v nemškem besednem zakladu. Bil je odličen sotrudnik „Ljubljanskega Zvona“, v katerem je priobčeval svoje slovstvene in jezikoslovne članke od 1. 1881. pa do konca lanskega leta, ko je moral vsled bolezni prekiniti svoje znamenite članke „O nekaterih pobijanih pravilih slovenske pisave“. Lani je izdal obširno razpravo „O Levčevem slovenskem pravopisu in njega kritikah“. Lepo število njegovih literarnih in lingvističnih razprav najdemo v Letopisih in Zbornikih „Stovenske Matice“. Najznamenitejše njegovo delo pa je izdaja „Slovenskih narodnih pesmi“, ki jih objavlja „Slovenska Matica“ od L 1895. Zbirka, ki so jo slovanski in tuji znanstveniki sprejeli z zasluženo pohvalo, je dospela do 15. snopiča ; žal, da je ogromno delo nedokončano in da bo težko^ najti moža, ki bi ga mogel nadaljevati v Štrekljevem duhu. Enako najbrž tudi ni dospela do zaključka historična slovnica slovenskega jezika. Velikemu učenjaku in rodoljubu časten in hvaležen spomin !’ Veselica za „Narodnifsklad“ v^Ljubljani : Cvetlični paviljon. (Fot. Krema.) naše srede velikega pesnika Aškerca, in že spet se je raznesla po slovanskem svetu tužna vest, da je v nedeljo, 7. julija ponoči po dolgi, težki bolezni umrl dr. K. Štrekelj, redni javni profesor slavistike na vseučilišču v Gradcu. Štrekelj je po Oblakovi prerani smrti (1896) zasedel vseuči-liško stolico za slovansko filologijo s posebnim ozirom za jugoslovanske jezike in književnosti. Njegovih učenih razprav je nepregledna vrsta, ki se vse odlikujejo po temeljitosti in solidnosti. Bil je marljiv sotrudnik Jagiéevega Archivai; Jza dunajsko Shod jugoslov. učiteljiščnih abituri-jentov in abiturijentinj. Tretjič so se sestali 16. t. m. v Ljubljani abituri]enti in abiturijentinj e učiteljišč, da izdelajo program na pragu vstopa v javnost za svoje delo v šoli in izven šole. Slovenskim“ abi-turijentom so se takrat pridružili tu dii,hrvatski abiturijenti, zato se je imenoval ta shod po pravici jugoslovanskih abiturijen-tov, kar so;povdarjali tudi razni govorniki. Shod se je vršil v veliki dvorani „Mestnega doma“, obisk je bil izvanredno Mobilen, kakor od strani abiturijentov in 'abi- Kongres slovanskih časnikarjev, ki je zboroval za časa velikih sokolskih slavnosti v Pragi : Izlet v Jičin : L Ekar, urednik „Edinosti. 2, Iv, Vuk, urednik „Slov Ilustr. Tednika“. 3. A. Menzinger, urednik „Gostilničarskega Vestnika“, Abadie — količek. turijentinj. Na shodu so bila zastopana | učiteljišča v Ljubljani, Maribom in Gorici po letošnjih abiturijentih, kakor tudi hrvaško učiteljišče v Kastvu. Odposlance pa so poslali tudi zagrebški abiturijentje. Shoda se je udeležil edino en zastopnik vzgojiteljev učiteljskega naraščaja in dika ravnatelj goriškega učiteljišča gosp. V. Bežek. Tim mnogobrojnejše pa so se udeležili shoda abiturijentje vseh navedenih krajev. Zastopane so bile tudi napredne slovenske učiteljske organizacije. Po konstituiranju predsedstva je pozdravil zborovalce v imenu ljubljanskega učiteljskega društva gosp. J. Dimnik, v imenu Slovenskega učiteljskega društva g. F. Crnagoj, v imenu „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev“ g. L. Jelenc, v imenu Slovanske učiteljske zveze za Avstrijo g. E. Gangl in v imenu organizacije slovenskega svobodomiselnega, naprednega dijaštva ter akad. fer. društva „Save“ g. F. Dekval. Po pozdravnih besedah, ki so žele vsesplošno odobravanje so se vrstili referati dnevnega reda in sicer je govoril g. Szilich o stanju in gibanju slovenskih učiteljiščnikov v zadnjih letih, | nato g. Depruto o razmerah med istrskimi ! bojevniki za čast in pravice učiteljskega stanu in kot navdušeni širitelji ljudske izobrazbe. — Zvečer se je vršila v areni „Narodnega doma“ vesela in živahna zabava s petjem in godbo, katero je zaključil animiran ples! Slavnostna otvoritev in blagoslovljen je .Društvenega doma“ v Žitarivasi na Koroškem. Le redkokdaj se bere, da bi imeli naši obmejni Slovenci kak vesel dan, zato pa je tem pomenljivejše, ako moremo poročati, da se je slovesno otvoril in blagoslovil dne^23. junija t. 1. nov „Društveni dom“ v Žitarivasi na Koroškem. Čeprav je ta kraj v Podjunski dolini, kjer še Slovenci v kolikor toliko prevladujejo, vendar je bilo ondotno izobraževalno društvo „Trta“ primorano postaviti si lasten dom, ker se v nobeni gostilni ni mogel več dobiti prostor za zborovanje in to vsled pritiska Nemcev. Prihitelo je ta dan na stotine ljudi veseliti se z domačimi, da imajo lasten dom. Hišo je blagoslovil vlč. g. M. Randl, prošt iz Doberlevasi ob asistenci vlč. g. župnika Weisa in dr. Hoh-I njeca iz Maribora. Govorili so na shodu dr. Rožič iz Celovca in dr. Hohnjec iz Ma- Sin moj, pomni! Najboljše, kar je belokožce prignalo k nam čez morje, so Abadie stročnice s ferolvato z znamko sv. Jurij. Našim cenj. naročnikom se iskreno zahvaljujemo, da so v II. polletju tako vestno obnovili naročnino za „Slov. Ilustr. Tednik“. To je veselo in laskavo znamenje za nas, in sedaj vemo, da se je „Slov. Ilustr. Tednik“ že zelo priljubil med našim narodom. Narastlo je tudi mnogo novih naročnikov, kar gre tudi hvala vprvi vrsti našim starim naročnikom. Cirri več naročnikov bo, tem boljši bo list. Zal, da je še nekaj — mala peščica sicer — takih naročnikov med našimi vrlimi naročniki, ki mislijo, da se dobiva list lahko tudi zastonj. Opomnili smo je na njihovo dolžnost, a ker se niso odzvali, jim bomo vstavili pošiljanje Usta. Naj bo to zadnji opomin. Kdor prejema list, naj bo tudi tako možat, da ga plača. Slike pesnika Aškerca so dotiskane in smo je te dni že začeli razpošiljati onim naročnikom, ki so se oglasili za nje. Pripominjamo ра opetovano, da smo založili štiri vrste slik: Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca. In vsak naročnik, ki plača polletno naročnino dobi eno izmed teh štirih slik za nagrado. Poslati pa mora 40 vin. za poštnino in ovoj. Isto velja tudi, kdor nam pridobi kakega novega, polletnega naročnika. Na naročila brez denarja pa se ne oziramo. Zakaj obljuba dela dolg, in če-siokrat se zgodi, da kdo naroči list in obljubi plačati pozneje, a nikoli ne pride do tega, da bi zares plačal. Če se ga opomni, pa je užaljen in še povrh vrne list. Slavno-tna otvoritev „Društvenega Doma“ v Žitarivasi na Koroškem : Javna telovadba celovških „Orlov1 učiteljiščniki, oba referenta sta stavila tozadevne resolucije. Nato je predavala gdč. Črnagojeva o Ellen Key kot učiteljici, g. Dekval o bistvu in vzgoji volje. Zanimiv referat je podal tudi g. Gonzi (Maribor) o ljudski izobrazbi izven šole. Želimo, da bi obrodil ta tretji sestanek učiteljskih abitu-rijentov obilih sadov, da bi najmlajši to-varišifnaprednega učiteljstva stopili v učiteljske vrste kot dobri delavci, organizirani ribora. Počastili so ta pomenljivi dan tudi Celovški Orli, ki so proizvajali tudi vaje na prostem. Koncem zborovanja vršila se je tombola, ki je prinesla marsikomu lep dobitek. V hiši se nahaja trgovina in gostilna katero vodi g. Rutar. To je edina slovenska trgovina in gostilna v tej občini. Širite „Slovenski llustrovani Tednik' ! Shod jugoslovanskih učiteljiščnih abiturijentov in abiturijentin v Mestnem domu v Ljubljani. (Fot. Rupnik.) Slavnostna otvoritev ,,Društvenega Doma“ v Žitarivasi na Koroškem: Skupina „Orlov“ pred Društvenim Domom. Za vsakega, na novo pridobljenega naročnika se dobi ena srečka, ki bo izžrebana, ko razdamo vseh 1000 srečk. Vsaka srečka ima dobitek. Glavni dobitek je 100 K v gotovini. Vsled preobilega dela, ki ga imamo sedaj v začetku II. polletja, se je morebiti tu ali tam prezrlo poslati komu srečko. Prosimo, naj blagovoli naznaniti ime novo pridobljenega naročnika in kedaj je plačal naročnino. Isto velja tudi glede pošiljanja lista. Ako dobiva slučajno kdo dva lista, naj enega vrne, da ne bo pozneje kake pomote in se ga ne bo tirjalo za 2 izvoda. Pri reklamacijah, ali spremembi naslova naj se blagovoli vedno poleg novega naslova navesti tudi prejšnji naslov. Prosimo tudi, da bi se vedno pri obnovitvi naročnine pristavilo zraven „star naročnik“ ali pa če je nov, „nov naročnik“. S tem se nam znatno olajša delo in novi naročniki lahko tudi list takoj dobe. Rodoljubne pozdrave vsem! Upravništvo. Za kratek čas. Vestnost. Kmetič pride k živinozdravniku in mu potoži, da njegov volicele kar noče na njivi vleči, ter ga prosi, naj mu da kako zdravilo. Zdravnik malo pomisli, potem pa založi tri gorke zaušnice kmetiču, rekoč : „Te Farine Lactée Nestle ali m ent gompletpour les Enfants Nestle -JEVA moka za otroke РереИв Irm— ma 4ђ|дДк» otroke io bolnike o» «elodee. S Vsebuje pravo planinsko mleko. Sketlja K 180 T vsaki lekarni in drogeriji tri nesi domov voličku, gotovo bo pomagalo !“ Kmetič stori tako. — Čez par dni se vrne kmetič k živinozdravniku in mu na mah pritisne eno gorko za uho in reče : „Gospod dohtar, Vaš recept je bil izvrsten; že pri drugi zaušnici je voliček pridno potegnil — zato sem Vam pa tretjo neporabljeno vrnil.“ V naglici. Nekdo pripoveduje : „Če človek medveda sreča, je skoraj nemogoče rešiti se pred njim, kajti če človek v vodo skoči in plava, zna medved tudi plavati, če spleza na drevo, medved tudi, če beži — medved za njim . . Poslušalec : „Kaj pa, če se človek skrije?“ — Pripovedovalec: „Se medved tudi skrije!“ Jasno povedano. Hotelir (odhajajočemu gostu) : „Ali-ste bili zadovoljni, gospod ? — „Z jedjo in pijačo pač, a s stenicami v postelji ne!“ — Hotelir : „Vse sem že poizkusil, a zaman.“ — Gost: „Naredite vsaki stenici tak račun, kot meni, gotovo se nobena več ne vrne.“ Logično. Policaj (gre za gospodom v parku): „Vas zadene kazen, ker je prepovedano pse seboj jemati.“ — Gospod : „Saj pes ni moj.“ — Policaj: „A gre za Vami.“ — Gospod : „Saj greste tudi Vi za menoj, pa niste moj.“ Težko ubogati. Zdravnik: „Rana na hrbtu sicer ni nevarna, — pa vendar je ne smete izpred oči spustiti ! Na ušesih se pozna. Prijatelj : „Jurce, pri tvojem sedanjem mojstru menda ni posebno dobro, — eno uho je daljše, ko drugo!“ Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. Gospodarstvo. Nikdo ne more dovolj preceniti velikega pomena in neprecenljive koristi življenskega zavarovanja. Ker je življen-sko zavarovanje tudi iz gospodarskega sta-i lišča jako važen faktor in je življenska polica dostikrat merodajna za obstoj nadaljnjega blagostanja v družini v slučaju prerane smrti gospodarja, ne bo noben previden gospodar odlašal, ampak se bo pravočasno zavaroval za kapital, ki odgovarja njegovim razmeram. Na ta način z a sigu ral si bo brezskrbno starost in svoji družini brezskrbno bodočnost. Ker ima ravno banka „Slavija“ najugodneje in najnižje cenike, naj se vsakdo obrne do generalnega zastopa banke „Slavije“ v Ljubljani, kateri postreže radevolje z vsakršnimi pojasnili. Obnovite naročnino! Kdor želi kako | službo, naj da oglas v „Slov. Ilustrovani Tednik“. Učenca z vso oskrbo sprejme Ant. Soklič, slikar, pleskar in trgovec z barvami v Kranju. Priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih barv in lakov. Moji gramofoni in godbeni automati so vendar le najboljši. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd. Za veselice in druge prireditve oddaja v komisijo-nelno raprodajo razglednice po posebno znižani ceni upravništvo „Slovenskega :: Ilustrovanega Tednika“ v Ljubljani. :: Knjigoveznica R. Feldstein v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12 —■ : se toplo priporoča. — Ženitna ponudba! Mlad simpatičen trgovec želi znanja z naobraženo gospodično oziroma mlado vdovo, ki ima mali kapital. Iz-vežbane v trgovini imajo prednost. Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko, pod „Srečna bodočnost“ poštno ležeče Sv, Jakob Trst. Kdor želi kaj prodati, naj da oglas v „Slov Ilustro-vani Tednik“. V Javorju nad Litijo (f;30 m) prijetnem poletnem bivališču in svežem gorskem zraku, je oddati letoviščarjem več stanovanj po zmernih cenah. Pojasnila daje Rudolf Berčon, posestnik v Javorju nad Litijo. 'žfCasnanvto. §[qv. ohčinotvvt vtyudno naznanjam, da зст зиој. fo-ha f na cJlimoHL cesti it. ii o pri otija tez da Hom imefa svojo ----- l'ucjoviiAO o Ii o f eoi ит Ìa pooo j cuci Ini co h o fco = оЗ саиг» nac^zcj оапхо na dl Lazi je ^ezezije ceoti it. 14 i (■pii ,,Ž)čov»m зог.1и“ј. <$zip)ozocam oc stavnemu občinstvu za cenjena naročita tez -tefcòim. & odticnim spoštovanjem Zjutstjana, 23. juiija 1912. Ćlivcv Soccc. Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje. m HOTEL PETRAN BLED 4'1 ■ 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 n 11111 m 11111 M 111111111 « «. ■ I HOTEL „JEKLER“ I Ф- BLEP ! NAD „ZDRAVILIŠKIM DOMOM“. ! HOTEL SEKOVANIČ := Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto |jj Éii in fino kakor aiabaster. ~e 1 Pege, pike, izpuščaje | E;; rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise == in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- Èij ÈIÉ jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- Ш ili klenica K 2 .50. Rationell bals. milo K V20. ÈI: Učinek je opaziti že po enkratni rabi. ;Èi lil - Neprijetne dlačice = i Éii z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- ij= ÉÌÉ lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- iii ÉÌÉ Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50. iij ili Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- iii iii stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna iii iii za umivanje in česanje las, katera jih sama iii iii skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. iii Iii ' Steklenica 2 K. Ш iii — Bujna rast las in brk n III El; se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo iii Ìli (izvlečkom) „Poarine“. Cena K 4 — 2. iii Bujno polnost-krasno = • iii I — oprsje = I doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. EEE ÉÉÉ Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- Iii III znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- III Ш pelago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino Iii Iee krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- III 1= klenice univerzalnega sredstva Et - Admille lil 1= z navodilom 5 K. K temu posebni kremni Ili 1= izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- 1= I§ šilja edino ord. kosm. laboratorij II и W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. ra Naročajte razglednice, ki jih izdaja „Slovenski Ilustrovani Tednik“! — -»v» —■■ Ženitna ponudba. Mladenič v starosti 32 let in neomadeževan, z večjo vsoto denarja, želi znanja z gospodično, hi ima dobro idočo gostilno ali kmetijo ali pa trgovino. Ponudbe naj se pošiljajo do 31. t. m. s sli-k° pod „Vesela bodočnost“, poštno ležeče Ljubljana št. 3002. Tajnost zajamčena. Na anonimna pisma se ne ozira. ........~ify- K boljši družini na deželo se išče gospodinja. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov pove uprav ništ1 o. XII. zvezek H. Volaričevih skladb vsebuje za ženski dvospev in klavir I. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Cena 1 K 50 h. Se dobi pri Frančiški vdovi Volaričevi v Šiški pri Ljubljani. prizadevanj, najti sredstvo za izboljšanje kave, ki odgovarjavsem zahtevam okusa in izdatnosti, dosežejo vedno le one gospodinje, Id kupujejo kavini pridatek 'v zabojčkih ali v zavitkih označenih „s kavinim mlinčkom“. One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom“ je najjedrnatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je pravi „Franck“. Tovarna v Zagrebu. Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča I. ZAMEJEN čevljarski mojster Ljubljana, Gradišče št. 4. BLED 34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt. Gostilna Štrekelj, Bled-Grad 5 se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča. MARTIN TANCAR, Jesenice (poleg kolodvora). Sobe za tujce. Gostilna. Hnfpl Trfltnilr Zlata kaplja vLjubljani flUiei llCllllliV Sv. Petra cesta štev. 27. Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene. Dobra postrežba. «ш i trf ii i i-fì (- tvtstTm i» ♦) vH i ii i yt mi dtH i —— Vrhnika — HOTEL „ČRNI OREL“. Lepo opremljene sobe — senčni vrt — izborna kuhinja — fina vina. — Nizke cene. I t Г ~!К~УЧ~Гј»г t П ^ H Tl Letovišče v Mostah! Pod Stolom ! Hotel ima jako lepo opremljene sobe po najnižjih cenah. Oddaljen je od kolodvora le 8 minut, jako romantičen kraj z lepimi izprehodi. Na razpolago je 10 sob in lep vrt. Tudi se sprejme s 1. septembrom gostilničar. V poslopju se odda tudi trgovina s celo opravo v najem ali pa se prodajo samo štelaže in večje število zabojev po nizki ceni. Pojasnila daje poštnoobratno Viktor Baloh, prisilni upravitelj Megličevega posestva v Mostah, pošta Žirovnica na Gorenjskem. Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev. ...Najboljša pisalna stroja == SMITH & BROS prodaja The Rex Co., Ljubljana Šelenburgova ulica štev. 7. Brezobvez. razkazovanje ! Ceniki franko. Zdravilišče Toplice na Kranjskem, postaja Dolenjske železnice Straža-Toplice. Akroterme (toplice z mehko vodo) 38° C., kopališče z zdravilno pitno vodo. Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishiji, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brez :: plačno in daje pojasnila Kopališka uprava. Ustanovljena leta 1831. A tij veéj** zstvilE Ovaliliea, avesti-o-ogr-ske