Uređništuo ia upraunišfuo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
'zbaja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti r»ak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
garočniBS listu:
Celo leto.................  12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno.................... j	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 KL
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 62.	Maribor, dne 4. junija 1913.	Letnik V.
Veselo poročilo,
Trst, dne 3. junija.
Spor v Stranki prava je poravnan, nesoglasja so odstranjena, „H r-V a t s k a“ ostane strankino g 1 aj s i 1 o, dr. Mile Starčevih je zopet i z jv: bi 1| j e n za p r e d sodnik a; s t r a n ki e, — to so vesele vesti, ki vam jih. poročam danes fiz obali naše Adrije, ker vem, da ste tudi tam gori v zelenem Stajerju s skrbnim očesom zasledovali spore, ki so se bili pojavili v z nami pobratimljeni Stranki prava, ter nestrpno pričakovali izida konference, na katero je bil sklical dr. Mile Starčevič vrhovno vodstvo Stranke prava sem v naše pomorsko mesto.
Po dogodkih v uredništvu („Hrvatske“, o katerih ste pisali tudi v Vašem listu, po ostrih polemičnih rabukah, ki so na to sledile, in po raznih drugih nasprotstvih, ki so se bila pojavila, so nasprotniki Jugoslovanov divje triumlirali : Stranka prava je ubita, najmočnejša politična organizacija med Jugoslovani je razdvojena, za Mažare in njihove nemške kompliee je prišel čas žetve. Izgledalo je tudi že res zeio hudo in nevarno. iZilasti če je človek citai poročila, ki so jih trosili nasprotniki, je moral priti do uverjenja, da je razdor v Stralnki prava definitiven.
Glasila S.. L. S., kakor tudi njeni merodajni krogi, so zavzeli napram tem sporom lojalno reser-virano stališče. Postavili so se jna, povsem pravilno stališče, da se v strogo notranje zadeve bratske stranke ne vtikajo' in počakajo, da se zadeva medsebojno pojasni in če mogoče uredi. Zato so se popolnoma strinjali z ukrepom dr, Mile Starčeviča, ki je sklical najkompetentnejši forum, vrhovno upravo stranke, v Trst na posvetovanje! Izida teh posvetovanj smo pričakovali seveda z napetostjo tn pri nas
v	Trstu, a nič, manj nestrpni niste bili gotovo tudi
vi	tam gori na severnem braniku. Umevno: posvetovanja v (Trstu so bila zgodovinske 'dalekosežnosti. In zlasti za nas Jugoslovane so bili, ti dnevi življenjske važnosti. Po velikih trudih in števjilnih bojih se je posrečilo vstvariti na našem jugu veliko politično organizacijo združene V. L, S, in celokupne Stranke prava. Postavilo se je jugoslovansko politiko na realna tla in zedinilo — skoro lahko rečemo — vse
Jugoslovane v pozitivnem delu za njihove politične težnje, kar brezdvomno ni in ne more ostati brez odločilnega vpliva na našo notranjo politiko. ’Ta jugoslovanska solidarnost je bila pa seveda trn v peti našim mažarskim in nemškim nasprotnikom. Z vsemi sredstvi so delali in intrigirali, da bi zasejali v naše vrste seme razdora, posrečijo' se jim pa to ni. Grozile so sicer že velike nevarnosti, toda konečno je vendarle zmagal zdrav in hladen razum nad trenutnim čustvovanjem. Zdrav razumj nato kliče z gromko besedo: Jugoslovani, bodite složni, pozabite na malenkosti, otresite se trenutnih ugodnosti, kajti le tako se boste otresli mažarskega in nemškega je-robstva! In, hvala Bogu, v Trstu je zmagal zdrav razum : dosegel se je zopet s p o il a z u m!
Posvetovanja so trajala dva dni: v nedeljo in pondeijek' cel dan do dveh po polnoči. Udeležili so se konference z odločujočim glasom: dr. Mile Starčevi č, Stjepan Zagorac, Cezar Akačič, dr. Prebeg, dr. Milobar, dr. Bošnjak in namestnika dr. Pazman Iter Ivan Peršič (Banovina); dr. Drinkovič, dr. Krstelj, don Prodan in namestnik dr. Dubbiò (Dalmacija): Vancaš, Veseličič in dr. Peršič (Bosna), dr. Mandič se je opravičil, dr. Sunarič in Precca nista prišla; dr. Lagirija in Spinčič (Istra;). Od onih, ki imajo posvetovalni glas, so bili pri konferenci:	dr. Hor-
vat, dr. Kiš, dr. Pomper, dr. Ivo Frank, Vllaihovič, Zetluka, Vučetič, Hrustič in Hrvoj.
Od Slovencev sta bila navzoča dr. Kor o»,-š e c in Grafenauer, ki nista imela pravice glasovanja, pač pa sta smela vsem sejam prisostvovati.
Konferenco je otvoril ob 10. uri dopoldne dr. Mile Starčevič, ki predlaga, naj se navzoči bivši narodni zastopniki, ki nimajo glasu, odstranijo in pozval dr. Laginjo, da vodi razpravo, ker bo on sam v debati sodeloval. Dr, Starčevičev predlog se je modificiral v tem smislu, da naj se najpreje porazgo-vore pravi člani vrhovne uprave, nato pa naj se posvetovanje nadaljuje z vsemi elani, naj imajo odločilni in posvetovalni glas, ali ne. V teku razprave je dr. Mile Starčevič izjavil, da odlaga, brez poziva čast predsednika vrhovne uprave Stranke prava in predsednika poslovnega odbora Stranke prava! v Banovini.
Konferenca je v nedeljo traljala cel dan do pozno v noč in se v pondeijek nadaljevala do dveh zju-
traj, ko se je dosegel sporazum in so se storili sklepi, ki jih navajam v pričetku.
Učiteljstvo in alkoholizem.
„Proti demonu alkoholu“, pod tem naslovom prinaša učiteljsko glasilo „(Deutsch-österreichische Lehrer-Zeitung“ v št. 10. z dne 15. maja t. 1. aktualen uvodnik, kako naj učitelj deluje zoper pijančevanje. Izjave nemških učiteljev so včasi merodajne njih slovenskim stanovskim tovarišem, zatorej povzamemo glavne misli iz tega članka in jih podamo v resen prevdarek našemu učiteljstvu. Najprej se članek ozre na „prvi nemški kongres za brezalkoholno vzgojo mladine“, ki se je vršil v Veliki noči v Berolinu. Mimogrede bodi omejnjjeno, da bi ta točka bila prav aktualna tudi pri naših učiteljskih konferencah, pa tudi na dekanijskih konferencah gg. duhovnikov bi bil to primeren predmet.
Potem nadaljuje članek: „V boju proti alkoholu morajo učitelji stati v prvih vrstah. Nimajo sicer v rokah velikega ljudstva, ki je že prišlo v pest vragu pijančevanja, pač pa razpolagajo z malim ljudstvom, na katero preži ta vrag. In to malo ljudstvo morajo oboroževati, da, ko odraste, mu ne bo mogel kaj hudič. Že vnaprej naj deco zavarujejo pred pijančevanjem.“
„V ta namen treba pred vsem s koreninami izruvati vse tiste predsodke, ki alkoholu pripisujejo dobre lastnosti za življenje in zdravje človekovo. Potem je treba mladini prepričevalno in; nazorno v besedi in v podobi pokazati, kako pogubno in strašno vpliva alkohol na organe človeškega telesa. Naposled treba z vzgledi pokapati,, kako alkohol nravno pijanca spridi in vniči. Razume se samo ob sebi, da mora učitelj sam biti vzgled vzdržnosti, drugače mlati prazno slamo.“
„Boj proti alkoholu v šoli ni lahka stvar. V vsakem kraju se najde več ali manj pijancev, ki jih otroci poznajo, in ko učitelj, če tudi splošno, govori o pijančevanju, otroci njegove besede hitro nanaišajo na gotove, znane jim osebe, stvar gre od ust do ust in učitelj lahko pride v zamero pri posameznikih; morda pri celi občini. Učitelj mora tedaj taktično ravnati in besede tako izbrati, da ne da povoda otrokom, misliti na gotove, morda vplivine osebe v do-
PODLISTEK.
Povest o novi pumpi.
Humoreska.
V Zaibjùvasi so se pripravljali na lepo slovesnost: blagoslov nove brizgalne. Že dolgo so imeli v vasi gasilno društvo; toda to je imelo do sedaj le eno trompeto. Sicer je bila na župajnovem škednju skromna deska s skromnim napisom: Shramba gar silnega društva, toda notri ni bilo poleg kmečkega orodja seveda, razen pet uniform in trompete., nobene druge reči.
Zato so merodajni krogi spoznali, da bi bilo to za slučaj ognja le malo premalo.
Ko je po neki občinski seji dacar sprožil misel o novi brizgalni, tedaj so bili spočetka možje zelo nasprotni tej novotariji; toda !ko jim; je dacar povedal, kakšna sramota bi bila za celo Žabjpvas, če bi gorelo, pa bi prišli Žapoljci, sosedje, gasit s svojo brizgalno, domači pa bi le gledali in v škafih vodo nosili, ker nimago brizgalne — ne, te sramote pa Žabčarji niso hoteli dočakati. Ko se je torej raznesel po sicer mirni vasi glas o novi fbr izg albi, tedaj ni bilo zvečer pri ognjiščih o nobeni stvari toliko govora, kakor o njej.
Ker pa Žabčarji, posebno starejši, besede brizgalna nikakor niso mogli izgovarjati, zato so ji na kratko rekli — pumpa.
Torej pumpa je prišla v IŽabjovas, in sicer cisto nova, moderna. Nekaj bomo nabrali, nekaj darovali, nekaj pa dolga naredili, pa bomo pumpo imeli — tako so rekli možje v Žabjivasi. To se bodo Za-poljoi jezili, ko bodo zvedeli, da pride v Zabjovas nova pumpa! V tem so si bili vsi vrli Žalbčarji e-dini.
Žabčarji in Zlapoljci si namreč niso bili prijatelji. Od kedaj se je začelo to sovraštvo, prav za-
prav ni vedel nihče, gotovo pa je, da je bil sedanji rod v obeh vaseh čisto nedolžen pri tej stvari. Sicer so si bili komaj pol ure naraizen; Zapolje je bila večja vaš, Žabjavas pa manjša, toda imela je dokaj lepše hiše, premožnejše kmete in pa 'še nekaj, — Česar Žapoljci niso imeli: loterijo, trafiko in dacar-ja! —
Ni čuda, da je bila v Žabjivasi vsa izobraženost doma! In ravno ta dacar je bil menda kriv tega medsebojnega sovraštva. Preteklo je že veliko let, ko se je šlo za to, ali pride dacar v Žabjovas ali v Zapolje. Gostilničarji ga sicer niso bili veseli, toda za čast se je šlo!
Zmagali so Žabčarji! Višji krogi so rekli, da v Zapolju še primernega stanovanja ni.
Tega jim torej Žapoljci niso hoteli odpustiti. Ko je umrl zadnji dacar, so mu Žabčarji napravili velikansk pogreb, dali so sami tiskati črne parte, pod njegovo ime so postavili vse častne naslove in potem še tri: itd.
Ni čuda, da je vsa njegova častna mesta prevzel novodošli dacar. Bil je predsednik bralnega društva, voditelj pevskega zbora in načelnik gasilcev.
Žapoljci so zopet pri tej priložnosti prosili, da bi se sedež dacarja premestil v Zapolje, pa niso bili uslišani. Zato je bila" jeza Še večja.
Ce so prišli kedaj samosrajčniki iz Žabjevasi skupaj z onimi iz Za,bolja, so jim celo ti klicali zaničljivo :
„Dac, dac, dac!“
Žapoljci pa so jim odgovarjali:
„Rega, rega, rega!“
Zakaj? Stari ljudje v Zapolju so pravili, da so pred mnogo leti v Žabjivasi ljudje po noči žabe na limanice lovili. Koliko je bilo na tem resnice, se ni dalo več dokazati; to je pa resnica, da 'Žabčarji niso hoteli biti Žtabarji. To ime, so rekli, je grdo; a sicer tudi ime Žabčarji ni bilo posebno lepo, ampak
Žabarji niso hoteli biti. Ce so torej prišli fanjtje kje skupaj iz obeh vasi in je prišlo do prepira, tedaj je bilo zadosti, če je dejal kak Zapolje: Žabar, ali pa: rega, rega, — pa so si bili že v laseh.
Torej Žabčarji in Žapoljci se med seboj niso marali. Celo ženili se niso med seboj. Kdo bo hodil po nevesto v to beračijo — tako so rekli Žabčarji. Ko so se torej zabeli nabirati prostovoljni doneski za novo pumpo, tedaj so pozabili na medsebojne prepire in tekmovali, kdo bo več daroval, samo da bodo Ziapoljce zjezili. Samo ob sebi je umevno, da ni šel nihče v Zapolje pobirat. Mi imamo že sami toliko, da lahko plačamo — so rekli možje v Žabjivasi.
Pumpa je bila naročena, ko so nabrali skoraj polovico, kolikor je stala. Ostanek bo pokrit s čistim dobičkom veselice, ki se bo napravila na dan blagoslova, ali pa s posojilom — tako je rekel odbor.
Seveda se je tudi po Zapolju hitro» raznesla novjica, kaj je novega v Žabjivasi. Ta reč jim ni bila nič kaj všeč. Sama baharija, so rekli eni; ne bomo šli nič zraven, trdili so dru^i. Oidbor je bil v Zapolju v veliki zadregi. Ali bi šil, ali ne, tako so ugibali cel teden. Naposled so sklenili, da gredo, če bodo vabljeni, ampak ne vsi, samo nekaj!
Bližal se je slavnostni dan. Tisti teden je vladalo cel čas v Žabjivasi slavnostno razpoloženje. Dekleta so pletla vence, fantje sekali mlaje in krasili slavnostni prostor za veselico, ki bo, kakor so rekli, naravnost velikanska. Od vseh strani bodo še prišli gostje, tujci in sorodniki, to bodo gostilničarji prodali, kaj takega še nikoli v Žabjivasi ni bilo — tako je šlo od ust do ust tisti teden.
Odbor za veselico je imel dela čez glavo. Najprej je bilo treba rešiti težavno vprašanje, ali bi vabili Zapoljce ali ne. Eni so bili za, eni proti. Odločil je načelnik: vabimo jih, potem naj pa naredijo, kar hočejo. Bodo vsaj videli, kako smo izobraženi. Tako je! In njegova je obveljala.
(Konec prih.)
mači vasi. Se bolj previden mora biti, če ima pred seboj otroke, katerim je morda oče pijanec, da ne oškoduje pri otroku spoštovanja lin zaupanja do sta-rišev. In če učiteljeva beseda pade na rodovitna tla ter se šoli odrasla mladina varuje kozarca, začne divjati in preklinjati oštir in učitelj si nakoplje njegovo sovraštvo. Oštir ima. v občini svoje prijatelje ln sorodnike, njegova beseda pri pivcih veliko velja, tako se vzdigne cela četa nasprotnikov jn učiteljevo pošteno delo v šoli zoper alkohol mu postane lahko nevarno. Zlasti še velja to v vinorodnih krajih.“
„Toda boj proti alkoholu se mora voditi; tu se gre za višje koristi, za telesno in duševno blaginjo mladega naraščaja in celèga naroda. Pravzaprav bi bila dolžnost države, porabiti svoja mogočna sredstva zoper alkohol, ki spodjeda moči njenih državljanov. Država bi lahko s svojo močno roko prijela in zamašila zlo pri njegovem izviru, a držaja rajši vleče dobiček iz pregrehe. Z eno roko zabiču-je šoli, naj deluje proti alkoholu, z drugo roko pa hlastno pobira davek na žganje, radodarno podpira fabrikante šnopsa in marljivo dovoljuje otvoritev novih šnopsarn in gostiln. Od države torej — vsaj pri nas — za zdaj ni kaj pričakovati, ozdravljenje ljudstva se mora začeti od spodaj. Abstinenčna 'društva — sedaj šele v povojih, — morajo razrasti v mogočne zveze ter zaseči vse sloje ljudstva. To je pot do višine, ki je Švedsko in Norveško rešil kuge pijančevanja.“
.„'Mi učitelji pa ojačimo v svojih vrstah sedaj še majhno število abstinentov in tako z dejanjem potrdimo to, kar v šoli mladini pridigujemo. Živela ta misel.“
Politični pregled.
Državni zbor.
V .včerajšnji torkovi seji se je bavila zbornica najprej z onimi poročili legitimacijskega odseka, ki so v petkovi seji vsled odsotnosti poročevalcev izostala. Izvolitev poslanca Lichta je bila verificirala. Nato je prešla zbornica k drugi točki dnevnega reda, generalni debati o finančnem načrtu. Poročevalec poslanec dr. Steinwender je naglašal, da je Vsled naraščajočega zadolženja države in dežel navala nujna potreba, da se peča zbornica s temeljito finančno relformo. Za Steinwejnderjem so govorili še poročevalci poslanci Miklas, ki je referiral o zakonskem načrtu glede penečih vin, Fink o obdačenju totalizaterjev in Tonelli o obdačenju avtomobilov. Poslednji je povdarjal, da se morajo najti pota in sredstva, ki bi Vsaj nekoliko popravila škodo, ki jo povzroča vedno bolj naraščajoči promet z avtomobili. Priporočal je zbornici, da sprejme zakonsko predlogo, ker je nujno potrebno,,, da pridejo oni činitelji, ki imajo skrbeti za ceste, do potrebnih sredstev, da ne bo prah, ki ga povzroča avtomobilna vožnja po cestah, vedno le zgolj nadloga za prebivalstvo. Za njim je govoril manjšinski poročevalec dr. Renner, ki je zahteval, da mora vlada za delj časa. sestaviti natalnčen načrt glede državnih dohodkov in izdatkov, ne sme se pa sklepati o davkih, o kojih se že takoj v naprej ve, da so preveliki, ali premajhni. Nato je zbornica prešla k razpravi o nujnem predlogu poslanca. Fresia glede odprave davka na meso. Poslanec Maltakiewicz se je izrekel, da za nujnost tega predloga njegova stranka ne more glasovati.
Koncem seje se je oglasil z vprašanjem na predsednika poslanec dr. V e, r s t o v S e k k besedi in govoril med drugim o sodnijskih razmerah to4e : Moji tovariši in jaz smo vložili ponovno interpelacije na justičnega ministra, bivšega graškega advokata dr. Hochedburgerja in v njih ostro grajali germanizacijo sodišč na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in celo v zadnjem času na Kranjskem. 'Minore interpelacije so se bavile z osebnimi zadevami in z nezaslišano protekcijo pri nastajanju rene|gajtsl$h sodnikov. Interpelirali smo justičnega ministra tudi o raznih tatvinah, katere so storili razvajeni in od zgoraj korumpirani sodniki in nastajvljenci pri sodnijah na Spodnjem Štajerskem.
Javnost mora zahtevati, da se ljudstvu naznani, kako je z ukradenim denarjem nedoletinih otrok ptujskega sodišča. Zahtevati pa tudji moramo od justičnega ministra pojasnila o tatvinah pri sodišču v Šoštanju, v katere je bil zapleten sodnik in sodnijs-ki sluga, tem bolj, ker je moral po krivici sedeti v zaporu kmet, ki je že plačal globo, katero je pa u-službenec defravdiral.
Kaj so ukrenile v tem slučaju oblasti? Justič-ni minister ne da nobenega odgovora v teh zadevah. To preziranje pravice, katero imajo poslanci glede interpelacij, od strani Hochenburgerja, izziva ves parlament in ga ponižuje, na drugi strani pa daje Hochenburger renegatom novega poguma, da delajo pri sodiščih v vilajetih Štajerske in Koroške Slovencem nove krivice.
Deines sem vložil novo interpelacijo o atentatu celjskega okrožnega sodišča na porabo slovenskega jezika. Odlok ukazuje župnim uradom, da se smejo posluževati v občevanju s sodnijo le nemškega jezika. To je največja drznost in skrajno izzivanje našega ljudstva od strani teh uradov, ki so že zamorili v ljudstvu ves čut in zaupanje do pravosodja in der sodišč. Krivice se gode pod varstvom Hochenburgerja, ki je drugi Redi v justični upravi, ki zasluži
za kršenje zakonov kazen, katero je določil sam kot poslanec za take ministre, da se jih namreč obesi na prvi klin.
Zahtevam torej od predsednika, da opozori justičnega ministra na dolžnost, da odgovori na naše interpelacije.
Prihodnja seja v sredo, dne 4. t. m,., ob 11. uri predpoldne.
Poslanec dr. Verstovšek je vložil dne 3, t. m. interpelacijo na justičnega ministra Hochenburgerja glede odloka celjskega okrožnega sodišča na vse župnije, v katerem se zahteva, da. morajo občevati s sodnijami le v nemškem jeziku.
* *
*
Budgetni' odsek je nadaljeval razpravo o drž. osrednjem računskem zaključku za leto 1911.
Poslanec dr. V e r s t o v! š e k je ožigosal pomanjkljivosti postojank, tičočih se štajerske kronovi-ne. Iz centralnega računskega zaključka se jasno razvidi, da skrbi država za našo kronovino, kakor kaka mačeha. Zelo važne vodne in cestne gradbe se ne izvršijo. Krivda zadene deželni odbor in politične oblasti, ki le zgolj komišijonirajo, ne izdelajo pa nobenih načrtov. Stavil je preldog, da se poročilo o osrednjem državnem računskem zaključku za 1. 1911 ne vzame na znanje.
Tudi budgetni odsek ima danes v sredo zopet
sejo.
Bavarski princ-regent na Dunaju.
Včeraj ob pol 5. uri.popoldne se je pripeljal na Dunaj bavarski princ-regent s soprogo, da obišče našega sivolasega vladarja. Čakal je na kolodvoru naš cesar, prestolonaslednik in več članov cesarske obitelji. Sprejem je bil prisrčen. V sploišno veselje in zadovoljnost se je opazilo, da je cesar čil in zdrav. Prebivalstvo je prirejalo cesarju in njegovim visokim gostom prisrčne ovacije.
Ogrska korupcija.
Poslanec D e s y oproščen. — 'Ogrski ministrski predsednik D u k ai c s obsojen kot naj večji panamist Evrope. — Odstop celokupnega, ogrskega ministrstva.
Kakor znano, je poslanec ogrske opozicije Zoltan pl. Desy, bivši ogrski državni tajnik, rekel na nekem banketu vseučiliščnikov naslednje besede: „'Kradli so, poneverili so in porabili so ta denar za volitve. Tisti, ki je pri tem zlodejstvu največ udeležen, je Ladislav Lukacs, on je največji panamist v Evropi.“ Lukacs je vsled tega tožil poslanca Desyja in sodišče je Desyja obsodilo na en mesec zapora, vkljub temu, da je ponudil dokaz resnice. Vsled Die-syjevega priziva se je v zadnjih dneh' bavil z zade-. vo ogrski apelacijski sodni dvor, ki je dopustil, da je doprinesel Desy dokaze o resničnosti svojih trditev. Več' dni se je pred apelacijskim sodiščem pralo to umazano perilo, ki je znova dokazalo vso korunv piranost ogrskega vladnega sistema. Poslanec Desy je bil konečno po večdnevni obravnavi oproščen in erar je obsojen, da nosi vse stroške teh obravnav. Ogrski ministrski predsednik Lukacs je pa vsled tega pravoreka moralično obsojen kot največji panamist v Evropi in je iz lahko umljivih razlogov podal ostavko celokupnega ministrstva. Cesar je demisijo sprejel. Naslednik bo baje Wekerle.
Ves smrad ogrske korupcije je buknil na dan. Javnost se samo čudi, da je ga 'Ogrskem vendar še najti nekaj mož-sodnikov, ki niso za vsako falotstvo na prodaj. Lukacs je seveda družabno in politično ubit. Takih ljudi tudi sprijena ogrska javlnost ne prenese.
Na Balkanu
Tudi danes beležimo lahko veselo vest: sestanek Pašiča in Gešova v Caribrodu je rodil povoljen vspeh. Sedaj po sklepu miru s Turčijo je gotovo ta vest najradosthejša. Zadnjič smo pisalih da pada bridka kaplja v veselo razpoloženje, ki ga mora v Jugoslovanu vzbuditi konec petstoletnega; tirana — evropske Turčije, ker grozi krvav spor med. Srbijo in Bolgarijo. Danes je ta kaplja izgubila1 na svoji bridkosti, spor med zavezniki se je omilil in kakor smo mi v svojem optimizmu trdili, je res upravičeno upanje, da se bodo dala vsa nesporazumljenja rešiti mirnim potom. Potek sestanka obeh ministrskih predsednikov daje zato najboljšo garancijo.
Pred sestankom je bil položaj že skrajno ogrožen. Prihajala so že poročila, da sestanka sploh ne bo, ker ni pričakovati, da bi se kontrerni stališči še dalo s posvetovanji zbližati. In res je bil na soboto določeni sestanek preložen na nedeljo. Toda do sestanka obeh ministrov je vendar le prišlo. In rezultat njunega pogovora? Sklenila sta, da, se naj sestanejo ministrski predsedniki vseh štirih balkanskih držav, ter naj rešijo sporne zadeve, Ta sklep kaže, da Balkanska zveza še ni razbita, kakor so nemški žurnalisti že cel zadnji čas zlovoljno zatrjevali. A mnogo je sicer separatističnih interesov, ki otežko-čujejo enotnost Balkanske zveze, vendar je potreba, da ostanejo balkanske države solidarne, večja in nujnejša, Da prevladuje to spoznanje ravno na Balkanu, kaže tudi sklenjena konferenca vseh štirih premirjev. Balkanski narodi čutijo, da bodo oni sami gospodarji Balkana le tedaj, če bodo složni.
Sicer hite zatrjevati razni prenapeti žurnalisti, da hočejo ostati nasprotujoče si države neomajno na svojem stališču, ter se ne bodo nič udale, in vendar je to- samo otročje klicanje na korajžo. Že sestanek Gešova s Pašičem, še bolj pa sklenjeni sestanek vseh štirih ministrskih predsednikov, kaže, da so zavezniki pripravljeni, spustiti se v nova pogajanja in rešiti spor potom mirnega kompromisa. Ce bi vodilni krogi ne imeli tega namena, zakaj potem sploh treba sestankov? Tudi nemško časopisje, ki je že videlo, kako se koljejo zavezniki med seboj, se je sedaj streznilo in piše o mirni rešitvi spornih točk.
Sestanek Pašiča ln Gešova.
„Agence Tjelegraphique Bulgare“1 poroča:	Po
sestanku med Pašičem, in Gešovom v nedeljo, dne 1. junija po noči v Caribrodu sta oba ministra po temeljitem razgovoru o položaju sklenila, da se skliče konferenca ministrskih predsednikov vseh štirih balkanskih držav, ki naj skuša vsa sporna vprašanja m,ed balkanskimi zavezniki sporazumno prijajteljteko rešiti.
Pasic o bolgarsko-srbskem sporu.
„.IMatin“ priobčuje razgovor svojega dopisnika v Belgradu s srbskim ministrskim predsednikom Pašičem v trenutku, ko se je vrnil s sestanka v Cari- ' brodu. Pašič je bil videti zelo zadovoljen in je imel v rokah šopek svežih rož, ki mu jih je poklonil bolgarski ministrski predsednik Gešov. Ko mu je „Ma-tinov“ dopisnik čestital k vspehu na sestanku, je Pašič odvrnil, da so čestitke še prezgodne, ,vendar pa je naglašal, da obstoji upravičena nada, da bo mogoče, vse spore med zavezniškimi državami prijateljsko rešiti brez posredovlainjai kakšne tretje sile. „Prebroditi bo nam treba še velike težkoče, upam pa trdno, da je vojna med Srbijo in Bolgarijo do cela izključena.“
V belgraclskih poučenih krogih zatrjujejo, da sta ministrska predsednika Pašič in Gešov na konferenci v Caribrodu razpravljala tudi o vprašanju takojšnje demobilizacije obeh armad.
Konferenca ministrskih predsednikov vseli Štirih balkanskih držav se vrši najbrže žef v pr jhodnih 14 dneh.
Zatajeni pasus iz Pašičevega govora.
Srbski ministrski predsednik Pašič je v svojem, ekspozeju o zunanjem položaju dejal tudi sledeče:
„Ne sme se prezreti, da se je vsled vojske zaveznikov proti Turčiji rešilo vprašanje, ki je skozi stoletja celi Evropi prizadevalo skrbi in težave, v-prašanje, ki je po mnogih vezeh bilo združeno z interesi onih, ki so se morebiti ravno zavoljo tega še najbolj ' obotavljali balkajiifska ; vprašiainja radikalno rešiti. Ne pozabimo, da smo z rešitvijo tega vprašanja morebiti materijelni interes ene gotove države žalili in da imamo dolžnost, v teku časa to žalitev popraviti in ustvariti prijateljske, zdrave odnošaje z vsemi državami, ki so svoje težnje po ekspanziji na Balkanu opustile in žele z nami prijateljsko in mirno živeti.“
Ta pasus je precej ironičen ter posnema govor grofa Aehrenthala. ob anekcijski krizi, ko je dejal, da je Avstrija sicer žalila narodne aspiracije Srbije,, zato ji pa p.onuja prijateljstvo za bodoče. A Pašič je to zdaj obrnil. C. kr. korespondenčni urad pa tega pasusa ni prinesel, dasi so. ga vse druge i-nozemske korespondence. Objavil ga je še le sedaj in ob enem izjavlja, da se je prvotno, .„slučajno“ izpustil.
Albanija.
Po zadnji veleposlaniški seji sta imela italijanski in francoski poslanik dolgotrajno konferenco o južnih albanskih mejah. Italijanskemu poslaniku se je posrečilo, francoskega tovariša prepričati, da je zahteva Italije in Avstro-Ogrske, da bodi južnoalban-ska meja črta od Silosa proti severovzhodu in sicer tako, da bi ostala Korica še v Albaniji definitivna in pri tej zahtevi obe drž.vvi dosledno vztrajati. Zato se je nadejati, da bo ponehal francoski odpor proti italijanškoJavstrljskemu stališču glede albanske obmejitve na jugu.
Finančna konferenca v Parizu.
Konferenca, ki ima urediti vsa finančna vprašanja med Turčijo in balkanskimi državami, se snide danes v sredo, dne 3. t. m. Francoska vlada bo predložila konferenci obsežen referat o vseh finančnih vprašanjih, nanašajočih se na Turčijo ‘in balkanske zaveznike. Francoski listi ostro napadajo vlado radi tega referata, češ, da se v njem ozira samo na kapitalistične nemške interese, dočim popolnoma prezira, koristi balkanskih držav. Listi zahtevajo, naj Francija prepusti ureditev spornih finain-cijelnih vprašanj, tičočih se Balkana — ruski diplomaciji.
Nase prireditve,
Jarenina.
V nedeljo, dne 1. junija, je priredilo tukajšnje bralno društvo s sodelovanjem vrlih gospodov „Zar-janov“ iz Gradca veselico, ki je prav dobro vspela. Najprvo je nastopil govornik („Zarjan“ Lovrenčič), ki je v svojem govoru navduševal ljudstvo, da goji in varuje to, kar nam mora biti sveto: naš materni, slovenski jezik.
Nato se je predstavljala igra „Repoštev.“ Igralci so pogodili vloge izvrstno. Zzasti dobro stabili
4. junija 1913.
S T R A £ A.
Stran 8.
rešeni vlogi Simek in Soln, (ki sta s svojim1 (humori stičnim nastopom izzvala obilo smeha in rokoploskai. Smeha ni bilo konca ne kraja. Med dejanji: je zapelo domače pevsko (društvo pod vodstvom neumorno delujočega voditelja, velečastitega gospoda dekana Ci-žeka, marsikatero mično pesem. Po igri se je razvila prosta zabava v gostilni Cvilak.
Vsem sotrudnikom izrekamo iskreno zahvalo za sodelovanje. Posebna zahvala gre gospodom visoko-šolcem „jZjarjanom“, ki se niso ustrašili truda in napora in so vkljub temu, da sttoje skušnje pred durmi, prihiteli k nam.. Gospodje JZarjani“! Ljudstvo Vam je hvaležno za Vaš trud in Vas spoštuje.“
Šmarje pri Jelšah.
Ob lepi udeležbi zastopnikov skoraj celega o-kraja se je vršil v nedeljo, dne 25. maja, tukaj občni zbor in politični shod katoliškega; političnega: društva za šmarski okraj. Otvoril in vodil ga, je predsednik župnik Gomilšek. Po kratkem poročilu o delovanju se je izvolil novi odbor, jv kajterem so vsi stari odborniki, razun tajnika, ki je postal kaplan A. Pučnik.
Poslanec Vrečko nam je prepričevalno razložil, zakaj moramo vstrajati v obstrukciji.
Poslanec Piše k je poročal o silno žalostnem političnem položaju ter o delu v državnem zboru nad vse zanimivo. Odgovarjal je tudi na mnoga vprašanja.
Izrekla se je zaupnica našim poslancem, ki naj vstrajajjo v obstrukciji. Novih volitevi se ne bojimo. Nadalje je shod izrekel soglasno in med burnim odobravanjem svojo nezadovoljnost s celotno državno politiko in s sedanjo ustavno obliko /in tirjal, naj dobe vsi avstro-ogrski narodi svoje pravice, Jugoslovani pa posebno državnopravno skupino. Kot tretja je bila sprejeta resolucija: Na 'tukajšnjem shodu zbrani zborovalci pozivamo pristojne oblasti, da ne dovoljujejo nobene razširjaHve ljudskih šol, oziroma novih stavb, dokler se šolska postava ne predrugači v prilog poldnevnemu pouku.
Konečno še navdušuje predsednik zbrane, kako naj bi spoznavali razne sovražnike, skrbeli za narodno vzgojo mladine in delali neumorno za zmago naše stvari.
Nazarje.
Shoda, kakoršnega je priredilo savinjsko okrožje Zveze slovenskih deklet v nedeljo, dne 1. junija, v Nazarjih, še Savinjska dolina ni videla. Mogočno streljanje topičev je že v soboto popoldne in na vse zgodaj v jutru naznanjalo, da se ima (ta dan vršiti na tem prijaznem griču nekaj izvanrednega. Prednostno dospele do cerkve, nas je pozdravil krasen slavolok s prelepim napisom.
Cerkveni govor je imel velezaslužni naš organizator, prečastiti gospod dr. Hohn j e c, ki nas je na podlagi izreka:	O, Jezus, vpodobi naše srce po
svojemu srcu, navajal k čednostim, katere naj dičijo vsako verno in krščansko mladenko. Zborovanje se je pričelo takoj po svetem opravilu in je trajalo nad dve uri.
Ogromno množico, med katero je bilo tudi nekaj moških, je pozdravila mladenka iz Nazar ja.
Prečastiti gospod dr. Hohnjee je v svojem govoru povdarjal namen in pomen mladinskih orga-nizacij.
Trezika Šketa, ki je tudi vodila zborovanje, nas je prisrčno pozdravila v imenu okrožja in Dekliške zveze iz Braslovč ter nam je v svojem govoru predočila zelo živahno razvito organizacijo v Spodnji Savinjski dolini in navduševala mladenke za dekliške zveze v Gornji Savjinjski dolini. Franca Ger-lih je pozdravila shod v imenu šentpeterskih deklet. Julijana Oicvirk iz St. Pavla je stopila pred nas v lepi narodni noši ter je jasno dokazovala, koliko koristi mladenki dekliška zveza, če je nje zvesta članica. V imenu dekliške zveze iz Mozipja je govorila Helena Matko. Hudi sta se ogjajsila k besedi preč. gospoda kaplana Peter Jurak iz Ljubnega in Franc .Hohnjee iz Rečice, ki sta nas s svdjima govoroma spravila v zelo dobro voljo. Počastili so naš shod Še tudi prečastiti gospod dekan iz Braslovč in [še več prečastitih gospodov duhovnikov. Tudi sta še govorili mjadenka iz Vranskega ter Julija|na Korent iz Griž. H koncu je povzela besedo še Marija Drev iz Petrovč, in je navduševala mladenke k vsltrajnemu in složnemu delu.
Bog daj, da bi se vse želje, ki so se izrazile na tem veličastnem dekliškem shodu, tudi izpremp-nile v dejanja in da bi navdušenje, ki je vladalo ta dan med mladenkami, nikdar ne usahnilo. Potem pa" smemo upati, da bo bodočnost naša.
Iz učiteljske službe. Provizorična učiteljica Marija Standegger v Rogaški Slatini je imenovana za stalno učiteljico istotam: : provizorična učiteljica na dekliški šoli v Studencih Hedvika Mravlag je i-menovana za stalno učiteljico istotam; začasni učitelj pri Venčeslu Rudolf Gobec je imenovan za stalnega učitelja istotam; provizorični učitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici Friderik Vauda je imenovan za stalnega učitelja istotam: začasni učitelj v Makolah Božidar Gselman je imenovan za stajlneiga učitelja istotam; provizorična učiteljica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Ivana Kocmut je imenovana za stalno u-
čiteljico istotam ; učiteljHvjbditelj v. Viršltajnju Fortunat Jelovšek, je imenovan za nadučitelja v Dramlje; stalna učiteljica v Selah Karolina Kocmut je prestavljena k Sv. Urbanu. — V začasni pokoj je stopila stalna učiteljica v Makolah Marija Thuma. — V stalni pokoj sta stopili učiteljici Marija Haring in Marijana Vrečko. — Na petrazr dnici pri Sv. (Benediktu v Slov. gor., drugi plačiljni razred, je razpisano mesto učitelja; prošnje do dne 1. julija. — Na petrazrednici pri Sv. Juriju v Slov. gor., (drugi plačilni razred, je razpisano mesto stalne učiteljice; prošnje do dne 1. julija. — Na celjski državni gimnaziji je s pričetkom šolskega leta 1913-1914 razpisano mesto stalnega učitelja za naravoslovje kot gla-vni predmet in za matematiko in fiziko kot postranska predmeta. Prošnje do dne 14. junija na deželni šolski svet v Gradcu.
Sv. birma za župniji Sv. Vid pri Ptuju in Sv. Trojica v Halozah je radi Škrlatice odpovedana in na poznejši čas preložena.
f Rihard Sonns. V graškem sanatoriju .Hansa je v pondeliek, dne 2. t. m., umrl fcnani gostilničar in trgovec Rihard Sonns iz Brezna ob koroški žel. Ranjki je bil eden stebrov nemštva V Dravski dolini, eden najagilnejših delavoev za nemšikoniaeionalne nar mene in ga bo nemštvo ob Dravi težko pogrešalo. Nevaren nasprotnik je bil zlasti, ker je delal mirno in previdno ter si je znal med ljudmi na vse mogoče načine priboriti ugled in vpliv.
Odlikovanje ministrov. Cesar je podelil ministru javnih del dr. Otokarju Trnki in poljskemu ministru rojaku plem. Dlugoscu red železne krone prve vrste.
Protialkoholno gibanje. „Sveta vojska“ v Mariboru bo izdala zbirko protialkoholnih spisov. Kot prva brošurica je izšel govor predsednika štajerske „(Svete vojske“, profesorja dr. Kovačiča, ki ga je i-mel na ustanovnem občnem zboru dne 4. majav mariborskem Narodnem domu. Brošurica: stane 4 vin., po pošti 7 vin. 'Naroča se pri društvu „(Sveta vojska“, ali pa v Firilovi tiskarni v Mariboru.
Iz srca govorjene besede. Kakor smo že pisali v našem listu, nadleguje v zadnjem času nemški Schulverein z neprestanim fehtanjem tudi naše ljudi, v prvi vrsti našo velečastito duhovščino. Da je tako beračenje nesramno izzivanje in žaljenje, nam ni potreba posebej povdarjati. Neki gospod župnik nam dopošilja pismo, ki ga je prejel od nemškega Schufvereina s sledečim, iz srca govorjenim dostavkom :	JS trhlite nad pril o! ženo nemško
predrznostjo! Hočejo nas prisiliti k S a mj o U m o r u, kakor R e d 1 a ! “ , . .
Smrad. Afera Redi, afera Lukacs, pustolovec Čuvaj, koroški in Štajerski vilajeti, naši. justični škandali, kaj čuda, če ugled Avstrije rapidno pada. Es ist viel faules im Staate Dänemark.
lOOletulca Kolpingovega rojstva. V Kolinu n. R. se bo od dne 20. do dne 22. julijia L 1. slavila 100-letnica rojstva Adolfa Kolpinga, ustanovitelja katoliških rokodelskih' društev. Določil se je naslednji spored: dne 20. julija bo imel nadškof dr. Feliks pl. Hairtmtann v stolnici pontifikailno službo božjjo. 'Ob pol 12. uri predpoldne bo blagosloVljenje centralnega hospica za pomočnike. Ob 4. uri popoldne slavnosten Sprevod pred Kolpingov spomenik z ovacijami. Ob 6. uri 'zvečer se istočasno vrši več shodov, na katerih bodo govorili: p. Corbinian Wirz, dr. Tenders, prof. dr. Mayers in deželni poslanec monsignore Walterbach. Večer bo v vseh dvoranah zaključil velik koncert. Dne 21. julija bo ob 8. uri dopoldne pontifikal-na sveta maiša. Ob pol 10. uri bodo zborovali člani katoliških rokodelskih društev; na zborovanju bo govoril provincijal M. Kassiepe o vorskonravjnib nalogah katoliških rokodelskih društev“, , diecezajnski načelnik Franc Schmitz pa o nalogah katoliških rokodelskih društev na stanovskem, socijalnom in karitativnem polju. Popoldne ogledovanje mesita. Zvečer se vrši evharistična slavnost z govorom kolinskega nadškofa in zakramentalno procesijo po cerkvi. Dne
22.	julija slovesna zadušnica za umrle predsednike in člane društev. Ob tej priliki se vrši tudi generalni shod vseh društvenih predsednikov in razstava del posameznih strokovnih oddelkov.
v
Štajersko*
Maribor. Mladeniška Marijina: družba vabi' na veliko gledališko predstavo, ki se vrši v nedeljo, 8. t. m., ob 8. uri zvečer, v prostorih kat. del. društ., Flössergasse 4. (Vrli naši fantje vprizore igrokaz v treh dejanjih „Fernando, strah Asturije“ in burko: .„(Zidaj gre sem, zdaj pa tje.“ Cisti dobiček je namenjen za zastavo mladeniške Marijine družbe in se preplačila, hvaležno sprejemajo. Pridite!
Maribor. Vsakdo ve, kakšen pomen ima razgledni stolp poleg Ruške koče in kako je nujno potreben za povzdigo turistike na nalšem zelenem Pohorju. Gledališki večer, ki se vrši v nedeljo, dne 8, t. m., v Rušah, naj položi temeljni kamen za ta stolp. Nikdo naj zato ne zamudi.; položiti malenkostne svote v to svrhs. Pokažimo, da smo zakovoljni z delovanjem vrle podravske podružnice Slovenskega planinskega društva v Rušah ter! se zavedamo svojega narodnega ponosa!
Maribor. Slovenci v Mariboru in okolici, pozor! V nedeljo, dne 6. julija, popoldne, priredita; podružnici Slovenske Straže v Mariboru in pri Sv.
Magdaleni izlet v Radvanje, kjer se vrši v senčnatem vrtu gostilne Krajnc velika ljudska veselica. Za vsestransko zabavo bo preskrbljeno. Natančnejši vs-pored se priobči v kratkem, vabila se bodo pravočasno razposlala.
Maribor. Konkurz je napovedal Valentin |Glu-šič, čevljarski mojster v Mariboru.
Maribor. V nedeljo, dne 8. t. m., se vrši izlet
J.	S. Z. v Wienergraben h gostilničarju gosp. Heu-ju. Tam je ob 3. uri popoldne shod J. S. Z. Pridite in agitirajte! Dopoldne ob 8. uri je v Zadr. zvezi mesečno vplačevanje za člane. — Odbor.
Maribor. (V Dravi utonil.) Včeraj, dne 3. t. m., popoldne, je pri kopanju v Dravi v kopališču Kristian v Mariboru utonil dijak-četrtošolec tukajšnje gimnazije Vincencij Razboršek, doma iz Dobrišjeva-si. Izginil je v valovih, predno so mu tovariši mogli priskočiti na pomoč. Krivda nesreče zaldene, kakor slišimo, kopališčno upravo, ker nima nobene o-sebe nastavljene, ki bi nadzorovala kopanje. Mestni urad, napravi red!
Maribor. .Opozarjamo naše rodoljube, da bosta prihodnji teden dve odbornici podružnice Slovenske Straže pobirale po mestu udnino za Sloverisko Stražo. Članarina, znaša sicer malenkost — samo 1 K za celo leto. Toda nikjer bolj, kakor pri podpiranju tako nujno potrebne Slovenske Straže naj velja Gregorčičevo načelo: Ne samo, k'ar veleva, seznam, kar more, to mož je dati dolžan!
Ptuj. V Krčevini pri' Ptuju je dne 2. t. m. u-mrl posestnik Valentin Gomilšek, oče častitega gospoda. Er. Gomilšeka, župnika pri Sv. Petru na Medvedovem selu. Pogreb je bil danes. Naj v miru počiva! C. g. župniku naše sožalje!
Fram. Povozil je v soboto, dne 31. maja, Mer-čnikov hlapec iz Rač, kateremu so se splašili konji, 701etno posestnico iz Ješenc Nežo VeŠnar. Zdrobilo ji je desno nogo. Prepeljali so jo takoj v mariborsko bolnišnico, kjer je pa v nedeljo,, dne 1. jhnija, virarla.
Gomìlsko. V mariborski bolnišnici je umrla v nedeljo, dne 1. t. m., ÖOletna Marija Košen ib a, posestnica v Gomilskem. sestra tukajšnjega poštnega nadoficijala gospoda L. Košenina. Pogreb je bil v torek popoldne na poberžki mirodvor. Revica je prilla v Maribor si zdravja iskat, pa je morala v prerani grob. Naj ji bo zemljica lahka!
Dobernež pri Konjicah. Dne 29(. majnika so zaprli tukajšnjo kočlarjevo hčer Marijo Gorinšek, ki je osumljena detomora.
Ruška koča. Gospod Dragotin Švigelj, veleposestnik v Lobnici, je storil svoji sosedi Ruški koči že marsikatero uslugo. Trajen spomin, si je pa postavil s tem, da ji je podaril pravkar krog tri orale zemlje, za kar mu bodi izrečena na tem mestu iskrena zahvala!	'
Po ljutomerskih goricah. Podružnice c. kr. štajerske kmetijske družbe Ljutomer, Ivanjkovci, Ormož in Sv. Bolfenk-Sv. Miklavž priredijo v nedeljo, dne 8. junija t. L, poučno potovanje v ljutomerskih goricah pod vodstvom gospoda deželnega ■ vinorejske-ga pristava Antona Puklavca- lOdhod ob pol 8. uri zjutraj od gostilne gospoda Franca Seršena v Ljutomeru v Slamnjak črez vinograde barona Neubauerja, Filipiča, De Senibusa, Krajnca, GresovŠaka, grofa Lamberga, kjer'se vidijo cementni sodi, Kodo-litscha, Cuberja, Kleinoschegga, [istotam Jeruzalem. Pri vinogradu gospoda grofa Lamberga se vrši predavanje o sedaj potrebnih opravilih v vinogradih, in istotako tudi pri Jeruzalemu. Ob 11. uri prilično (dospemo v Jeruzalem in je tam enourni odmor. Tam pogledamo vinograde gospoda Fischerauer ja; i od letam gremo črez vinograde grajščine Hrastovec, gospe Hintze, gospoda Zadravca, Slaj'pČa vas, nemškega viteškega reda po Serofi, mimo goric gospoda Jakoba Zadravca in grofa Wurmbrandt k Sitamperji v Vizmetince. Tja pridemo okoli 3. do 4. ure popoldne. Na tej poti se vrši preidavianje v Slajnči vasi pri vinogradu gospoda Zladravca. Vinogradniki, u-deležite se tega pohoda mnogoštevilno. Naročite pa tudi svojim viničarjem, da se zlasti predavanj udeležijo.
Kozje. Velik' živinjski in kramarski sejem se vrši dne 13. t. m. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, ki bo ta dan brezplajčno na razpolago. Vstop v sejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromnega števila lepe živine, se kupci uljudno vabijo. Trško županstvo.
Središče. Tiukaj je umrl po noči dne 31. maja biviši deželni poslanec Ivan Kočevar. Pogreb se je Vršil v nedeljo, dne 1. t. m., popoldne. Naj v miru počiva !
Volom Redi.
Časopisje je še vedno prenapolnjeno s poročili o tej žalostni, za Avstrijo malo častni aferi. Stvari, ki prihajajo na dan, so naravnost gorpstaSne. Zdi se človeku skoro nemogoče, da bi v armadi, ki naj bi bila ponos države, vladale take razmere. Preiskave in zasliševanja se nadaljujejo z mrzlično naglico in strogostjo. Te dni bo odgovoril tudi domobranski minister na tozadevne interpelacije v državnem zboru.
Ustnica uredništva.
Mozirje. Z veseljem dovoljujemo. Pozdrav.
Pekarna
se da v najem na več let. Je edina v fari tik cerkve in šole v Podg(rjah v Rožu; več pove lastnik pekarne Mat. Antonič, Reka, pošta St Jakob v Rožu, Koroško.
pošteno dekle
z dobrimi spričevali želi takoj v?topiti v službo v kako trgovino, najraje v trgu ali na deželi kot trgovska pomočnica. Naslov pod šifro „M. J. 203“ poste restante Velenje.	117
Krasno posestvo
je napi odaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim In manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s spdnim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
Franc Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-■ vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Pozor!
Trgovina 5 steklom, porcelanom In kamenino
lasKleinžek
Maribor« Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene in porcelanaste posode, .svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 800 parov čevljev za gospode, 2000 parov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo po najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko ped lastno ceno. Domače delo Naročila od ztmsj in popravila izvršujem točno in po ceni
Stefan Strašek,
prva največja zaloga obuval v Celja, Schmidgasse Št. 3.
A. VIHER
Koroška ceste 53 Maribor” Heugasse 2 in d
se priporoča v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor : za stavbe hiš, pohištvo za stanovanja, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeluje portale in prevzame vsakovrstna popravila. Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
M. Zabnkošek
krojaški mojster v Celju
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnici?! hiši na Ringu.
Darujte za Slov. Stražo !
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni.
Transponirharmonista z 28 akordi.
Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto.
narodna trgovina
Kiroivanič,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in mcike obleke po zelo (znižani ceni! Ostanki ped lastno ceno Postrežba točna in solidna I
Vzorci na razpolago I
Bay-Rum
s konjičkom
iz tovarne Bergmann & Co., Dečin ob Labi
je in ostane vedno najboljša voda za umivanje glave, za pametno negovanje lan, zabranjuje luska v ost, zabranjuje predčasno osivelost in izpad las ter krepi lasne korenine. Nebroj prknanj! V steklenicah po K 2'~ in K 4 — se dobi v vseh lekarnah, drožeri-jah, parfnmerijah in brivnicah	a
Inkret — odšel,
Cobel — prišel!
Vinček — ostal,	Kdor ne veruje — nam,
Kakor — kristal.	Poskusi naj ga — sam!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno gospoda Inkreta na Lajtersperški cesti v Krčevini. Točim znana dr. Turnerjeva vina in tudi pristnega ljutomeržana. Vedno dobra kuhinja!
Fran Cobel, gostilničar.
Najboljši in k|Al%nki ~me
najcenejši KIODUKI TKE
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : PlaL
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna.
Solidna postrežba.	95
Cementna dela
kot cevi, plošče z» tlakovanje., stopnice, korita, mejnike, sohe za piote, cevi za kanale in druga dela iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ford. Rogač« Maribor*
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188.
SE
PLANINKA,
Sezija od I. junija do 15. septembra.
edino planinsko letovišče na Pohorju.
mlO sob s 22 posteljami, topla in mrzla kopel, lahkotni in krasni izprehodi po senčna tem jelovem gozdu, najboljša planin, voda, dobra kuhinja.
Lahek dohod iz železniških postaj Ruše, Bistrica ob koroški žel., Maribor, Fram.
1250 m nad morjem, pri Sv. Arehu poleg Ruške koče.
Cene zmerne!
Natančnejša pojasnila daje Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode« kot monštranc, kelihov itd.
Maribor,
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru I
^	r«jlsfr@van* zadruga z neomejen® zavezo.	P
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vlogre
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4*/,°/ e proti tri mesečni odpovedi po 48/<°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnici
aica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/e, na vknjižbo sploh po S1/*0/« na vknjižbo in poroštvo po 53/,°/o m n» osebni kredit po 6°/c. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila se dajejo
in rošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.