Izhaja vsaki fetrtek.
ob 9. uri popoldne Rokopisi sc ne vranjo. Nelrar kovina pisma sc ne sprejemalo.
Cena listu ^na<ti »c ccio leto 4 krone, 71 pol leta 2 kroni. Za manj promolnn ta celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ia druge deilde Izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „N»rodna Tiskarna1* v Gorici, ulica Vet-tmlnl XI. 9.
Naročnino in naznanila sprejema upravništvov Gorici, ScmeniSka ul. St. 16.
sloveni
w
vsru.dpM
Posamezne štev.^ viike se propajajo v | tobakamali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Polite Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semcnlški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-menišlta 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaiišču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če sc tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
XIX. letnik.
V Gorici, 19 oktobra 1911
42. številka.
Beseda na pravem meslu.
V	nedeljo je sklical odbor za ljudsko štetje v Gorici v dvorano »Central« shod, da hi se občinstvo podučilo o reviziji ljudskega štetja v mestu. Nastopili so razni govorniki, ki so navdušeno in zelo koristno govorili o predmetu. K besedi sc je zadnji oglasil tudi dr. A. P a v I i c a, ki je povedal zbranemu občinstvu par zelo važnih misli, ki jih hočemo tu ponoviti.
Govornik je najprej spomnil prekrasnih besed našega velikega rojaka Simona Gregorčiča v pesmi »N a p o-t n j č e n i z e nt I j i«:
Dobi se včasi pergatnen:
Nanj pestiti krasne, modre reke Napisal bil je mož učen, —
O	vredne, da žive na veke!
A list jc tujcu v last prišel,
On stara slova je izbrisal,
Ker njih modrosti ni umel,
Ter črte svoje je narisal.
Kakor temu pergamenu zgodilo se je našim popisovalnim polam. Popisovalne pole so potvorili. Vedeti pa je treba, da Je v omenjeni pesmi tisti per-gamen pravzaprav naša dežela in naše ljudstvo. Naše ljudstvo prihaja dan za dnem tujcu v last, ki briše z njega slovensko govorico in jo zamenjuje se svojo s tem, da je potujčuje. Skrbeti moramo torej, da se to ne bo več godilo, kajti drugače nam tudi revizija ljudskega štetja v bodoče ne bo več pomagala. Sami si moramo pomagati! Kako?!
Slovenci se hitro navdušimo. Par krepkih fraz in že smo pripravljeni za boj. Resnica pa je, da kljub vsemu navdušenju redko kdaj kaj trajnega in stalnega doženemo. Kljub vsemu navdušenju in kričanju smo le sužnji tujcem, ki nas imajo se svojim kapitalom in se
svojim gospodarskim napredkom pod nogami. Marsikdaj si mislimo, da. že smo napredovali, pa se pojavijo polomi pri naših trgovcih in obrtnikih, da moramo zgubiti ves pogum. Česa nam nedostaje?
Poglejmo Cehe! Čehe ne vzdržuje le zavednost in navdušenje, ampak pred vsem pridnost in varčnost. — Koderkoli hodi Čeh, povsod pušča za seboj sledove varčnosti in pridnosti. Toda tudi Čehi niso dovolj varčni in pridni. Angleži se v Pragi zgražajo nad Čehi, ko vidijo, kako ti po krčmah, kavarnah, gledališčih itd. zapravljajo in čas tratijo. Angleži so torej še bolj pridni. Pravkar so časopisi objavili poro-čilo obrtne zbornice v Londonu, v katerem se primerja angleška trgovina in obrtnija s trgovinami drugih držav. V 1. 1910 je Anglija v tem pogledu spet bila na prvem mestu, na drugem Nemčija, na tretjem Združene ameriške države, na četrtem Francija, na petem mala Belgija, na šestem velika Rusija itd. Zanimivo je pa vedeti, da pripisujejo Angleži svoje prvenstvo varčnosti in pridnosti svojega ljudstva.
S čim naj se torej Slovenci vzdržimo na površju? S čim naj ohranimo svojo narodnost? Se samo narodno zavednostjo in navdušenostjo ni mogoče zmagati, ker navdušeni so tudi naši sosedje in sicer še bolj ko mi! Ako hočemo zmagati, treba kulturnega in gospodarskega napredka. Naše ljudstvo mora postati varčno, pridno, vztrajno in pošteno.
Vsak Slovenec naj pomisli, da je ud vsega slovenskega naroda. Zato naj skrbi, da bo napredoval v znanju, v piidnosti, varčnosti, vztrajnosti in poštenosti. Ako trgovec ali obrtnik radi razkošnosti in zajjravljivosti propade, pade z njim narodna trdnjavica in to boli ves narod. Slovenec naj si šteje v čast, da sme kot svoboden trgovec ali
obrtnik delovati in naj nikdar ne razsiplje svojega premoženja in kapitala, ampak naj ga skuša še okrepiti in pomnožiti. Tudi inteligenca naj bo pridna in varčna! Inteligenca, ki zapravlja in leta le za zabavami, je v spodtiko in slab zgled delavskemu in kmečkemu ljudstvu ter goji s tem socialno demokracijo, ki je v narodnem oziru tudi škodljiva. Na boljšo pot bi moralo kreniti zlasti meščansko ženstvo, ki je zelo o-mejeno, pa še bolj zapravljivo. Slovenske gospe in gospice se sramujejo hoditi na trg, pač pa znajo zapravljati, letati po zabaviščih ter se svojo razkošnostjo v oblačilih uničevati narodno premoženje.
Kaj nas bo torej rešilo? Kultura in gospodarski napredek. Napredovati moramo v znanju, varčnosti, treznosti, pridnem delu. vztrajnosti in poštenosti.
S tem bomo dosegli zlato samostojnost in neodvisnost borno naučili svoje sosede ne-le govoriti po slovensko, ampak tudi šteti in sicer šteti ne-le do GjLfl, kakor pri zadnjem ljudskem štetju, ampak do 15.000, 20.000 in zmaga bo naša!
Shod v „CenlraIu“.
Minulo nedeljo ob 10. uri predpolu-dne se je vršil prav v zadnjem času od odbora ljudskega štetja sklicani javni ; shod goriških Slovencev v veliki dvorani »Central«, ki je bil jako dobro obiskan. Podpredsednik odbora za ljudsko štetje g. dr. Peter Medvešček je pozdravil številne navzoče in povedal, da je vlada odredila revizijo ljudskega štetja, ki ima dognati pravo število v Gorici bivajočih Slovencev, Lahov in Nemcev ter rekel, da bodo drugi govorniki pojašnjevali nadaljne korake, ki se bodo morali storiti od strani Slovencev, da se nas bode res toliko naštelo, kolikor nas v resnici prebiva v Gorici.
Prvi govornik je govoril o tem, kako se bo obnašati onim, ki bodo kli-
cani te dni na goriško glavarstvo, naj izpovedo, da je njih občevalni jezik slovenski, naj povedo, kdo je izpolnil njih popisovalne pole, ali jih je kdo nagovarjal, naj upišejo italijanščino za svoj občevalni jezik, naj pojasnijo postopanje gospodarjev in naj povedo, ali so bili sploh kaj vprašani po hišnih gospodar; jih, kako naj le-ti izpolnijo popisovalne pole. Pozival je navzoče, naj agitirajo pri svojih znancih in prijateljih, da stori vsakdo svojo narodno dolžnost.
Drugi govornik je govoril o mahinacijah, ki so jih uprizarjali tržaški ma-gistratovi organi pri ljudskem štetju in katerim mahinacijam je — ker so bile prehude— naša vlada posredovanjem naših poslancev vendar prišla na sled. Laški magistratovci v Trstu so našteli
30.000	Slovencev, vladna revizija ljudskega štetja pa jih je naštela zraven še 30.000. Tako se mora tudi v Gorici zgoditi. 6600 so nas našteli laški magistratovci, upamo pa z vso gotovostjo, da nas vladna revizija ljudskega štetja pomnoži še za enkrat toliko. Zgoditi se mora kakor v Trstu. Zato pa je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da dela po svojih močeh na to, da spravi na goriško glavarstvo vsakega Slovenca, ki sc mu zdi, da je bil pri zadnjem ljudskem štetju upisan za Laha. To se rnora pa gotovo zgoditi pri tistih Slovencih, ki stanujejo v hišah, katerih lastniki so Lahi.
Tretji govornik je govoril o šibkosti laške Gorice in na kak način so se Lahi trudili, da pomnože italijansko prebivalstvo v Gorici. Govoril je o go-riškem županu Bombiču, o bodočih volitvah v mestni svet in o korakih, ki se bodo morali storiti pri nas Slovencih, da goriške Lahe dohitimo. Tudi on je poziva! navzoče Slovence, naj neustrašeno stopijo na goriško glavarstvo in naj prijavijo slovenščino za svoj občevalni jezik.
Govor četrtega govornika objav; ljamo v uvodnem članku.
Ispreobrnjeni demokrat.
(Dalje.)
Po Hammersteimi: Te Šim ir G.
V	Trenti (laški) je prišel na shod poslanec in socialni demokrat, bogato opravljen. Ker ni imel kam obesiti suknjo, mu jo je držal delavec. — Govornik pravi zdaj: „In jaz vam rečem, da imate vi vso pravico, da greste k debelemu bogatinu in mu rečete: Ti imaš dve suknji, ene moraš pustiti meni, veš?!" — Na to obleče delavec suknjo govornika, ki je bila vredna 300 frank, ter hoče oditi. — Se ve, da je govornik kmalu končal in skočil za možem sč suknjo... Ali moraš ravno mojo vzeti ? I Pravo vero motiti je zares največje hudodelstvo in še bolj jemati jo. In vendar kako se godi: Če kje nastane kolera, kuga, je vse po koncu — kar dčži dekretov in policijskih naredeb. — Enako če razpečavajo ponarejen denar; če
dobi kdo pri zlatarju ponarejeno zlato, če prodajajo ponarejeno vino. živila itd. Če pa kdo vero pači, pa ga večkrat poveličujejo. Lesinga imenujejo n. pr. velikega misleca. In vendar je n. pr. v »Modrem Natanu" lagal in bogokletstva bruhal. Lagal je: ker je krščanstvo, judovstvo in mohamedanstvo pač zelo različno - njemu je tako jednako, da treh ver ni mogoče ločiti. Oni oča v basni je bil ali mevžasti slabič, ali pa grdi slepar, če ni znal drugega, kot na smrtni postelji dva sinova grdo goljufati s ponarejenimi prstani. In če se hoče sploh izvajati kak pomen iz te basni, potem bi bil tudi Bog ravno tak kot oče, ali slabič ali varalec!(ln to se zdi, je hotel reči Lesing).
In priporočajo kot nekaj svetega... In vse vere, da so enake?!
Kaki so nasledki popačene vere nam priča n. pr. sam Luter! Pisal je n. pr. kako verujejo (saksonski luter-
ski kmetje), kako živč, namreč so in ostanejo presice, verujejo kakor presice in umirajo kakor presice. (\Valcli VIII. 1200.) „Ko bi bil vedel za to pohujšanje, bi ne bil nikdar začel pridigati svojega evangelja" (Dollinger I, 341) „Čim-delj se pridiga (luterski nauk), tembolj se potapljajo ljudje v skoposti, napuhu in razuzdanosti (Wolch XI. 1758 itd.).
Luterski statistik Oetingen, prof. v Dorpatu piše, da se germanska skupina bolj nagiba na razuzdanost, nego romanska. Tako je tudi v luteranskih krajih večji odstotek nezakonskih rojstev, več vlačug, socialnih demokratov in trikrat več samomorov...
Po njih sadovih jih boste spoznali !...
Na francoskem je n. pr. od 62 rodbin ena ločena. V Parizu je na leto 18000 nezakon. rojstev, 30.000 izpostavljenih in zapuščenih po zavetiščih, najnesram-nejši spisi se širijo v 150.000 izvodih
I. 1892 je bilo 700.000 hudodelstev. — To je napredek socializma in drugega 'orezverstva! Itd.
In kaka bodočnost?
Pripoveduje se o tatarskem poveljniku Tameslanu : ko je oblegal kako mesto, je poslal tri poslance, enega z belo, drugega z rdečo, tretjega s črno zastavo.
Vdajte se z lepa. sicer bo kri in požar in črna smrt, ne prizanesem nikomur. — Hog pošilja duhovnike z belo zastavo: služite z lepa. sicer bo kri, prekucije, vojske — naposled črna smrt, kuga itd.
Ali pomaga kaj premnogim?...
Dragi mojster, ali vidite, kam hočejo privesti svet s svojim brezverstvom. In vi, ki ste že toliko poskusili, da hočete za njimi. Ne verujem, preveč pametni se mi zdite!...
(Dalje prih.)
Razstave goveje živine.
d) Razstava v Kanalu.
Prva razstava živine za kanalski okraj je pokazala zelo žalostno lice o živinoreji v tem okraju. Na prvo razstavo je bilo prignane še precej mnogo živine, a živina je bila umazana, slabo rejena in o kakšnem enotnem plemenu ni bilo govora. Komisija ni priznala in tudi ni mogla priznati na tej razstavi niti jednega darila.
A v okraju je mnogo razumnih in za živinorejo vnetih posestnikov, ki so hitro razumeli, da tako ne sme dalje. Po njih prizadevanju je pokazala vže druga razstava lepše lice. In da našnja (16. oktobra 1911) je pokazala pa vže nepričakovane vspehe. Na tej je bilo razstavljeno le pičlo število živine, le 35 glav, a živina je bile lepa in kaže lep napredek na tem polju v kanalskem okraju. V poštev je treba pa jemati v tem okraju tudi to, da je zelo obsežen, gorat in skoro brez poti. Vsak živinorejec si desetkrat prej pomisli, predno se odloči, svojo lepo žival peljati na razstavo.
Bikov je bilo prignanih na razstavo 8. Trije posestniki bikov so dobili darila in njihovi biki so bili na licu mesta licenciranj.
Ti posestniki so:
1.) Josip Manfreda — Kanalski Lom — 30 K; 2.) Franc Gorjup — Vrh
— 25 K; 3.) Štefan Škrt — Selišče 38
— 20 K.
Krav je bilo 9. Zanje so dobili darila:
1.) Andrej Gerbec — Ročinj 139
— 30 K; 2.) Ivan Blažič — Morsko 26
— 20 K.
Nagrade po 10 K so dobili:
Josip Čargo — Ročinj: Al. Tinta
— Robidenbreg in Rafael Zimic — Deskle 180.
Junic je bilo 19. Darila so dobili:
1.) Martin Berlot — Gorenja Vas 40 K; 2) Josip Manfreda — Kanalski Lom — 30 K; 3.) Janez Čargo — Anhovo 13 — 20 K; 4.) Josip Berlot — Morsko 23 — 20 K.
Nagrade po 10 K so dobili:
Andrej Gerbec — Ročinj 139; Josip Križnič — Ročinj 32 in Peter Vidič — Bodrež 5.	j
V	torek je bila razstava za ajdovski okraj na Cesti.
Ceste na Goriškem v državnem proračunu.
Državni proračun za leto 1912 izkazuje za s I o v e n s k i del g o r i š k e dežele te-le številke:
1. za prezidanje mosta črez Cirk-nico pri Cirknem na skladovni cesti Želin-Cirkno-deželna meja, za kar je pro-računjenih 18.000 K državni
prispevek.................K	3.500
2. za zgradbo ceste Biljana-Križ, za katero je preudarjenih 4.460 K, državni prispevek...................  2.000
3. za dopolnilna dela pri cesti Potok-Podgrad (Sežana), za katera je preudarjenih 8.276 K, državni pripevek....................  2.400
4. za zgradbo ceste Livek-državna meja, za katero je preudarjenih približno 27.500 K, državni prispevek 22.000 K, in sicer
prvi obrok.................  11.000
5. za zgradbo in preložitev cestne mreže v Brdih južno od doline Reka, skupaj s cesto v dolini Kožbanjščeka in sicer Vedrijan-Gonjače; državni prispevek (prvi obrok) „	15.600 Preudarek znaša približno 104.000 K, od ka-
terih prevzame vlada
62.400 K.
6. za popravo vozne poti Kanal-L'g, odnosno Marija Celje, za katero je preudarjenih 65.000 K. prvi obrok državnega prispevka ... •	„	19.500
Država prispeva skupno
39.000 K.
7. za zgradbo zvezne ceste med Marija Celjem in Britofom v idrijski dolini in Velendol-Debenjem, za katero je preudarjenih
160.000 K, prvi obrok državnega prispevka . . „	16.000 Država prispeva skupno
128.000 K.
8. za zgradbo ceste od Dolenj črez Škrljevo, da se zveže s cesto Vrhovlje-Kobalar, za katero je preudarjenih 110.000 K, prvi obrok državnega
prispevka..................*	29.000
Država prispeva skupno
88.000 K.
9. za zgradbo ceste Srednje (Pušno, Bizjaki) do slemena, za katero je preudarjenih 60.000 K, prvi obrok državnega prispevka .......................„	24.000
Država prispeva skupno
48.000 K.
10. za zgradbo vozne poti s slemena do Volč, za kar je preudarjenih 148.000 kron, prvi obrok državnega prispevka . . . . „	40.000 Država prispeva skupno
118.400 K.
11. za zgradbo ceste iz Če-povana črez Trebušo v idrijsko dolino, za kar je preudarjenih 160.000 kron, prvi obrok državnega prispevka . ...	24.000 Država prispeva skupno
96.000 K.
12. za zgradbo ceste ob levem bregu Soče med Tolminom in Kamnom in za most pri Kamnem za kar je preudarjenih
500.000 K, prvi obrok državnega prispevka . . „	25.000 Država prispeva 250.000
kron.
13. za popravo cesto z Idrskega na Livek do državne meje, za kar je preudarjenih 40.000 K, drugi obrok državnega
prispevka.....................  16.000
Država prispeva 32.000
kron.
14. za popravo obstoječih in zgradbo novih cest na Krasu, posebno Plisko-vica-Berje-Gorjansko, potem s Krasa v Renče, in iz Dobrdoba v Zagraj, za kar je skupno preudarjenih 403.000 K, drugi obrok državnega prispevka .......................„	40.000
Država prispeva skupno
241.800 K.
15. za zgradbo poti v Kotu, za kar je preudarjenih 26.700 K, drugi obrok državnega prispevka . . „	6.000 Država prispeva skupno
14.600 K.
16. za zgradbo in popravo ceste Grgar-Zagorje-Rav-nica, za kar je preudarjenih 50.000 K, tretji obrok državnega prispevka . . „	5.000 Država prispeva skupno
30.000 K; prvi in drugi obrok znašata 20.000 K.
17. za zgradbo ceste Do-brovo-Vipolže-Štfrjan, za
kar je bilo prvotno preudarjenih 160 000 K, tretji obrok državnega prispevka ......................  25.000
Država prispeva 90.000 kron; prvi in drugi obrok znašata 40.000 K.
18. za zgradbo ceste iz Grgarja črez Bate, Banjšice in Kal v Avče, za kar je preudarjenih 380.000 K, četrti obrok državnega
prispevka................„ 40.000
Država prispeva 266.000
kron; prvi trije obroki so znašali 100.000 K.
19. za preložitev državne ceste med Trnovem in Ser-penico, za kar je preudarjenih 355.000 kron, sedmi obrok državnega
prispevka................„ 80.000
Prvih šest obrokov znaša
204.000	K.
20. za zgradbo cestne mreže ob meji med Sočo in Idrijo, za katero je preudarjenih 600.000 kron, štirnajsti obrok državnega prispevka . . . . „ 36.000 Država prispeva 80%. dežela 10%, občine 10%.
Skupni znesek, kateri je
zagotovljen za slovenski_____________
del, znaša torej .	.	.	K 460.300
Goriško mesto dobi za tlakovanje ceste v gosposki ulici.............K 8.000
in za pot v Rožni dolini ..................  .	„	4.500
skupaj torej K 12.500 Za Furlanijo je preudarjenih 21.700 kron za manjša dela, potem pa znesek
320.000	K (drugi obrok) za nov most črez Sočo pri Zagraju. Ves potrošek znaša 895.000 K. Utemeljuje se ta strošek s tem, da je prezidanje dosedanjega lesenega mosta nujna potreba, ker ga vsakoletne povodni vedno zopetj poškodujejo.	_________________
Politični pregled.
Državni zbor.
V	torkovi seji se je končala dra-ginjska debata.
Nato se ie pričelo prvo čitanje predloge glede povišanja aktivitetne doklade državnim uradnikom ter glede kritja vsled tega povišanja višjih izdatkov.
Zbornica je nameravala te vprašanji odkazati odsekom brez prvega čita-nja, a oglasil se je k besedi dr. Šušteršič, ki je v imenu hrv. slov. kluba nekako izvajal kot sledi: »Kljub opetova-nim regulacijam uradniških plač postaja nezadovoljnost med uradništvom vedno večja. Naše stališče v tem vprašanju je. da se mora pomagati v prvi vrsti tistim, ki so res potrebni. Z vso odločnostjo moram pa zahtevati, da se pomaga zlasti pomožnim uslužbencem, oficiantom in nižjim kategorijam urad-ništva od XI. do VI. čii.ovne stopinje. Pri tem pa zahtevamo, da se obenem povišajo plače definitivnim in provizoričnim delavcem, ki so v službi države, posebno delavcem v rudništvu, salinah in gozdih ter cestah. Pri tej priliki pa je treba konstatirati, da je kljub vednemu pomnoževanju uradniških mest državna uprava od dne do dne slabša. Cim več je uradništva, tem slabše se dela!
Število državnih uslužbencev se je od leta 1894 pomnožilo za 507°, uprava pa se je za 50% poslabšala. Mi imamo najmanj 407° preveč uradništva. Mi iz vsega srca privoščimo državnim uradnikom časovno napredovanje in službeno pragmatiko, zahtevamo pa, da se delavna moč uradništva primerno porabi in se število uradništva reducira. Če bi uradništvo pri privatnih podjetjih tako delalo kakor v državnih, bi bile vse privatne družbe že davnej prišle v konkurz.
Ko je vlada dovolila 6 milijonov za povzdigo živinoreje* je bilo vse pokon-cu, češ, toliko in toliko se je vrglo a-grarcem. Beda kmečkega prebivalstva pa je stokrat večja od uradniške!
Nato je govornik omenil, da se je med regulacijo uradniških plač in pokritjem vsled tega nastajajočih večjih stroškov potom novih davščin napravi! junctim. Hrvaško-slovenski klub sloji na stališču, da se mora predložiti obširen in temeljit finančni reformni načrt, da se državne in deželne finance sanirajo, način pa, kako hoče sedanji finančni minister to važno vprašanje rešiti, ni pravi.
Povišanje osebnodohodninskega davka v višjih in najvišjih stopnjah je popularen, če pa pusti finančni minister to popularno davščino iz rok, mu bo potem nemogoče spraviti skozi davek na žganje in drugo. Hrvaško-slovenski klub se najodločneje upira proti temu, da bi se finančno reformno vprašanje na tak način rešilo.«
Nato je voditelj železniškega mini-sterstva govoril glede novih železnic v Dalmaciji in Bosni.
Predsednik zbornice je nato predlagal dnevni red za včerajšnjo sejo in sicer: Debata o reformi poslovnika in nato proračun in proračunski provizo-rij. —
Posl. Conci je nato predlagal, da se razpravlja še pred proračunom o predlogi glede italijanske pravne fakultete. Temu predlogu sta nasprotovala nemški liberalec Pallauf in poljak Bilin-ski. —
Pri glasovanju je bil Concijev predlog vsprejet s 154 proti 109 glasom.
Za Concijev predlog so glasovali tudi Jugoslovani.
Temu glasovanju pripisujejo nekateri veliko važnost, češ, da ima mini-sterski predsednik priložnost izbrati si stranke za sestavo vladne večine. — Drugi pa so mnenja, da nima to glasovanje nikakega pomena ter da se je le slučajno tako glasovalo.
Med došlimi ulogami se je nahajal provizorij zu I. 1911, s katerim se vla_-do pooblašča, da preskrbi s kreditno o-peracijo in dokler posojilo ni oddano s tekočim dolgom, znesek 78 milijonov, ki jih je delegacija minolo leto dovolila za vojsko in mornarico.
Dalje se je finančnega ministra pooblastilo, da najme posojilo v znesku 134,588.780 K in sicer 25,384.780 K za delno odplačilo splošnega državnega dolga in 109,200.000 K za gradnjo in nabavo prometnih sredstev pri državnih železnicah.
Včeraj se je začelo prvo čitanje vladne predloge glede preosnove zborničnega poslovnika.
Za pomorsko ribištvo.
Včeraj se je konstituiral odsek za pomorsko plovbo in ribištvo. Za predsednika je izvoljen Dulibič, za namestnike Bugatto, Forstner, Fon in Ulrich. Sprejel se je predlog, da odsek vladi priporoča, naj že izdelano postavo, ki ureja pomorsko ribištvo, čimpreje predloži zbornici.
Vstop Cehov v vladno večino.
Včeraj so se vršila med minister-skim predsednikom baronom Gautsch-em in med Cehi pogajanja zaradi vstopa Cehov v vladno večino. Gautsch je pozval Cehe, naj vstopijo v vladno večino ter jih prašal katere zadeve žele, da bi se najprej rešile v parlametu. Ponudil jim je dva ministerska portfelja. Tudi načelnik poljskega kluba Bilinski se trudi, da bi spravil Cehe v vladno večino.
Italijanako-turška »vojska1*.
Turški list „Sabah" pravi, da je pri Gabel el Gharbu zbranih 20.000 mož, ki čakajo povelje za korakati proti Tripolisu. Senuški šajkje proglasil sveto vojno. Nekateri egiptski rodovi so prišli v bližino Bengasi-ja.
Priloga ..Primorskemu Listu" šL 42. z dne 19. oktobra 1911.
Mesti Bengasi in Derna nista še zavzeti od Italilanov, kakor se je poročalo. Te dve mesti brani 1200—1500 mož. Italijanski listi pravijo, da se bode vršilo zavzetje te dni.
Turški listi poročajo, da so Turki napadli Italijane nedaleč od Tripolisa ter zagnali Italijane v beg. Zbežali so v neredu iz utrdb bli/.u mesta, pustivši na mestu več mrtvih in ranjenih.
Današnji listi pravijo, da je general Ganeva že določil čete, ki bodo v najbhžnjih dneh pričele prodirati v no tranjost dežele.
Vesti o posredovanju evropskih držav niso točne. Pravi se, da Turčija ne bo odnehaia, marveč z vso silo oJ-vračala prodiranje Italijanov.
Italija namerava v Egejskem morju zasesti in obstreljavati več otokov.
Darovi.
Za »A 1 oj z i j e v išče:"
0. Valentin Zarli, c. kr. oficijal pri šolkem uradu 2 K v spomin umrlemu bratu Antonu župniku v Volčah. Jubilejni darovi za »Slovensko s i r o t i š če":
G. Ivari Uršič, Idersko 1 K; Anton Marvin, Gorica 1 K; Anton Kristančič, Šmartno 1 K; Danjel Mrevlje, Dornberg 20 vin.; Jernej Cvetrežnik, Banjšice 20 v, A. F. od zaslužka 50 vin.; v nabiralniku g. Mihe Hvalič 1 K 40 vin.; P. n. gg. Fr. Klanjšček, kurat v Lokovcu, poslal pod geslom: Prijatelji slov. sirot, zbrani v Gor. Trebuši 6 K.
Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavnovla-do Njega Veličanstva cesarja Franca Jožef a I.!
Domače in razne vesti.
Iz politične slnžbe. Za voditelja okrajnega glavarstva v Gorici pride dosedanji voditelj sežanskega okrajnega glavarstva namestništveni svetnik gosp. Anton Rebek.
Imenovanja. — Minister za javna dela je imenoval suplenta na drž gimnaziji v Gorici Mihaela Prešla za učitelja matematike in fizike na drž. ob.rtni šoli v Ljubljani, — Nadalje je bila imenovana učiteljica za izdelovanje oblek na ženski obrtni šoli društva »Šolski Dom" v Gorici Klementina Hrovatin za učiteljico za izdelovanje oblek na drž. obrtni šoli v Ljubljani in učiteljica Martina Lindtner v Isti lastnosti na šoli »Šol. Duma“ v Gorici.
Imenovanja in odlikovanja. Okrajni glavar pri namestništvu v Trstu Filip baron R e i n 1 e i n pl. Marienburg je imenovan ad personam namestniškim svetnikom; voditelj okrajnega glavarstva v Pazinu, namestniški svetnik Iv. Šorli (naš rojak) je dobi' red železne krone tretjega reda; okrajni glavar pri namestništvu v Trstu Hugo pl. Hen-riquez je dobil naslov in značaj na-mestniškega svetnika.
17.	finančne službe. Finančni ko misar g. Artur dr. Pet ene r, ki je bil prideljek davčnemu oddelku tukajšnjega okrajnega glavarstva, je premeščen k finančnemu ravnateljstvu v Trst. Na njegovo mesto pride finančni koncipist dr. Fran Ksaverij M i t i s.
Protektorat nad XXIII. mednarodnim evharističnim kongresom leta 1912. na Dunaju je prevzel sam cesar Franc Jožef I.
Sl. o. kr. postnemu ravnateljstvu
v Trstni — Naši cenjeni naročniki se pritožujejo proti c. kr pošti v Dobrovem, da ne dostavlja listi naročenim strankam na dom. Naročniki stanujejo blizu pošte, a prejemajo list tri dni kasneje ves strgan in umazan. Uprava „Prim. Iista“ prosi imenovano ravnateljstvo, naj ta nered odstrani.
Grdo ravnanje z vojaki-novinci je še vedno v navadi pri naših polkih. — Kdor noče verovati, naj gre pogledat na vojaška vežbališča. Častniki in podčastniki psujejo in zmerjajo uboge fante da je kaj. Mladi fantje pa morajo potrpežljivo prenašati vse te grde psovke. Kedaj se v teni oziru obrne na bolje? Živimo v 20. stoletju v kulturni Evropi in vendar je še kaj takega mogoče.
Profesor Jug zopet suspendiran. — Merodajna oblast je Juga, profesorja na mestnem licejo v Ljubljani suspendirala, ker je proti njemu disciplinarna preiskava upeljana. Profesor Jug je v šoli verski čut svojih učenk tako žalil, da so se učenke same temu uprle in upravičeno proti takemu žaljenju protestirale.
Novo vino v goriškem političnem okraju se bode smelo prodajati od nedelje dne 22. t. m.
Pozor hotelirji gostilničarji, podjetniki! - V par dneh pride na prodaj veleposestvo v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. K veleposestvu spada tudi moderno urejen — skoro popolnoma nov hotel. Podjeten podjetnik, ki bi se ondi naselil, bi lahko izvrstno izhajal. Ker se prodaja v par dneh vrši, naj se vprašanja nemudoma pošiljajo pisarni „Slovenske Straže" v Ljubljani, ki daje potrebna pojasnila.
Sijajen nspeb koroških Slovencev.
V Vogerčah pri Pliberku obstaja ljudska šola, v kateri se poučuje v višjih razredih zgolj nemško. Slovenci so zahtevali, da naj se v celi šoli poučuje slovensko. Okrajni in koroški deželni šolski svet sta slovensko pritožbo odklonila, tudi natično ministerstvo je potrdilo po-nemčevalni odločbi koroških šolskih oblasti/ Slovenci so se pritožili proti odlokom na državno sodišče, proti mi-nisterstvu pa na upravno sodišče, češ da je ministerska odločba nepostavna. Državno sodišče je že pred nekaj časa razsodilo, da se krši Slovencem v § 19. državne ustave zajamčena enakopravnost, dne 11. t. m. je pa razsodilo upravno sodišče, da je bit odlok nauč-nega ministerstva nepostaven in da se zato razveljavi.
Lep komet se vidi v jutranjih urah nad Čavnom. Danes se ga je videlo med
4.	in 5. uro zjutraj. Kdor ga hoče videti, naj v tem času zapusti gorko posteljo.
Slana se je pojavila v naši deželi.
V jutranjih urah je zelo hladno, da celo mraz. Nadležne muhe in razne gosenice je pobrala.
Fran Zorzut, 34 letni težak doma iz Kojskega je v torek v Trstu bil aretiran, ker je z nožem težko ranil v gostilni nekega drugega težaka.
Nova dalmatinska škofa. Z Dunaja poročajo, da bo imenovan sibe-niškim škofom sedanji posvečeni škof Makarski dr. Carič. — Predininolo nedeljo je bil v Runu posvečen novi splitski škof dr. Anton (ijivoje, bivši ravnatelj centralnega bogoslovnega semenišča v Zadru.
Čudno tele je storila krava Fran. Tomšiča v Šmarci. Tele ima eno glavo, pa štiri oči in dva gobčka, ušesi sta lc dve. Hrbtenici sta dve, pa ste skupaj zraščeni, a noge ima štiri. Rep je eden, pa na koncu se precepi v dva.
XIII. Mednarodni protialkoholni shod je zboroval od 11.—16. septembra t. I. v Haagu v Holandiji, tam, kjer zborujejo tudi svetovni mirovni shodi. Udeležilo se je shoda okoli 1200 udeležencev iz bližnjih in daljnih dežel. Slovenca ni bilo nobenega, ker so se raje udele žili domačega avstrijskega protiaikoh shoda dne 8 in 9. i. m. v Gradcu. Zborovanja so bila v zdravilišču morskega kopališča Scheveningen. Sv. Oče p:ipež je pooblastil liaarlemskega nadškofa Cadiera. da ga je zastopal na shodu.
V prvič je bila povodom otvorjenja med narodnega protialkoholnega shoda tud1
katoliška slovesna služba božja, katero je opravil papežev zastopnik. Slavnostni govornik frančiškan P. Hent/.en je pri digal po vodilnih bes.edali sv. Pavla: »Ljubezen Kristusova nas sili", kako naj nam bo krščanska ljubezen do bližnjega nagib našega boja zoper alkoholizem.
Pri otvoritvenem shodu so govorili zastopniki skoraj vseh evropskih in nekaterih izvenevropskih državnih vlad. Le bi se smelo verovati njihovim besedam, se vse vlade zanimajo za protialkoholno vojsko. Tudi nadškof Callier je pozdravil in blagoslovil shod v imenu papeževem. Poglavar sv. cerkve je bil povabljen, kakor vse druge vlade. Na shodu se ni obravnavalo celo protialkoholno prašanje, ampak le o nalogah države in družbe v boju zoper alkoholizem. Nič manj ko 35 govorov je bilo v 4 in pol dneh o tem predmetu, zraven pa še debate.
Znani profesor Torel je menil, da vera ni potrebna pri zdravenju pijancev, dr. Štern iz Budimpešte pa je trdil, da katoliška cerkev ni zmožna poma gati pijancem; dr. Ferrari iz Milana je celo hudobnikom očital, da nočejo nič vedeti o abstinenci. Odgovoril jim je redovnik P. Syring med splošnim odobravanjem iz lastne izkušnje koliko pomore vera za spreobrnjenje pijancev in 50 duhovnikov na shodu priča zanimanje za abstinenčno gibanje. Poleg drugih posebnih zborovanj je bilo tudi zborovanje katoličanov, katerega se je udeležilo 500 ljudi.
Holandske oblasti so priskrbele udeležencem shoda razne podučne in zabavne izlete na suhem in na morju in slavnostno pogoščenje. Prihodnji mednarodni protialkoholni shod bo 1. 1913 v Milanu.
Potres v Kalabriji. (Dvajset mrtvih, osemdeset ranjenih.)
—	V Kataniji se je čutil v ponedeljek lahek potresni sunek. V krajih Giarre, Macchia, Guardia in Santa Venerina je bil pa precej močan. V poslednjih dveh vaseh je bilo razrušenih mnogo hiš, ubiti dve osebi. V Macchiji se je cerkev zrušila, stolp se je prevrnil in podsul dve osebi. Tudi več hiš je poškodovanih. Nekatere hiše so se nagnile ali pa udrle po pol metra ali še več. Grozno opustošem kraji se nahajajo na vznožju Etne. Mnogo hiš je porušenih in podsu-tih dosti ljudi. Vojaštvo je takoj prišlo na pomoč. Do jutra so izkopali 20 mrtvih in 80 ranjencev. Porušenih je mnogo vil. Ravnatelj observatorija Olsen pripisuje potres vulkaničnemu delovanju.
Iz Katanije se poroča, da se je v kraju Macchia odprla zemlja. Razpoka se vleče od severa proti jugu v dolgosti 600_metrov. Široka jo krog 30 cm. Oolasti so radi potresa ukrenile vse po-trebuo. Na lice mesta je odšla uradna komisija, vojaštvo in zdravniki.
Listnica uprave. — G. Keren Franc No. 1226 L. 55 tli. St. Cleveland: Denar prejeli: Plačano od 1. oktobra 1911 do 1. avgusta 1912. G. Afrič Josip, Sv Ivan pri Trstu št. 1230: Plačano do ko nec I. 19111 G. Ivanka Leban, Stopnik 179 : Naročnina je plačana do konec tega leta 1911! Hvala I
Stavka na kastavskem učiteljišču. Iz kastavskega učiteljišča je izstopilo 44 dijakov. Vzrok razpora je določitev kraja kje naj bi bilo učiteljišče.
Mestne novice.
Revizija ljudskega štetja v Gorici.
Revizija ljudskega štetja v Gorici, ki je pričela v ponedeljek, je odkrila že do danes vse polno sleparstev, katera so zagrešili magistratovci, katerim je bilo poverjeno ljudsko štetje. Okrajno glavarstvo je pripravilo nad 3000 vanil, ki se razpošiljajo družinam, o katerih se dvomi, da odgovarjajo podatki v števnih polah dejanskim razmeram.
Dosedaj so razposlali nad 1000 vabil. Povabljenci sc pridno oglašajo, zgražajoč se nad počenjanjem magistra-tovccv, ki so brez njihove vednosti i>o-pisovalnc pole popravljali, prekrstivši jih v Italijane, čeravno so v popisovalnih polah, potrjenih z lastnim podpisom, navedli za občevalni jezik slovenski. — Pri mnogih strankah pa so bili niagi-stratovd tako drzni, da so njih popisovalne pole uničili, napravili nove pole ter podpise slovenskih strank falzifi-cirali.
Kako daleč je segala predrznost go-i iških magistratovcev, naj sledi iz tega, da so za Italijane vpisali celo člane slovenskega odbora za ljudsko štetje kakor gg. K e n d a in H u g a r ter mnogo drugih notoričnih Slovencev, kakor fotografa g. Weissa, načelnika'»Orlov« g. Medveščeka itd. itd. — Govori se celo, da so vpisali za Italijana tudi g. Jerneja Ko p a č a, svečarja, ki je bil pri predzadnji državnozborski volitvi slovenski kandidat za mesto Gorica.
la teden se vrši revizija onih, ki so dobili ali ki vdobe vabila. Drugi teden pa pride na vrsto vsakdo, ki se hoče ogledati, če je v popisovalnih polah pravilno vpisan.
Iedaj naj se zglasi vsak pri glavarstvu, kjer se mu pokaže njegova pola. Le pogumno se tedaj javljajte. — Govorite na glavarstvu le slovensko! Kar boste tam govorili, ostane tajno. Torej pridno na delo in število Slovencev v Gorici se bo podvojilo!
Sleparije pri ljudskem štetju v Gorici prihajajo na dan. Pozor, Slovenci! Grehi in falsifikacije magistratnih organov, ki so jih naredili o priliki zadnjega ljudskega štetja, prihajajo na dan in kličejo na odgovor one, ki so jih zakrivili. Poroča se, da cela vrsta notoričnih mestnih Slovencev je bila upisa-na za Lahe. Kdo je to zakrivil, ni težko uganiti. Slovenci gotovo ne. Kdor je to naredil, spada pred sodnika in potem v luknjo. Poroča se dalje, da so laški magistratovci vse takratne bolnike pri usmiljenih bratih, v ženski bolnišnici in v umobolnici upisali za Lahe, ko je vendar prav gotovo dve tretjini bolnikov v goriških bolnišnicah slovenske narodnosti. Nadalje se poroča, da tudi samostanom ženskim in moškim niso prizanesli in so vse uprek upisali za Lahe. In najbrže da so tudi stariše, kojih o-troci obiskujejo mestno slovensko šolo Podturnom, upisali za Lahe. — To se mora vse pojasniti. Kakor se poroča, so se magistratovci vrgli posebno na faro sv. Ignacija in tain cele trume Slovencev upisali za Lahe. Njih čedna dejanja se bodo sedaj v pravi luči blestela. Bomo videli, da li bodo dejanja tajiii. Iz gotovega vira smo izvedeli, kako se je laški magistratni organ hvalil, kako je družine od »šklopalenjev« pod kapelo za Lahe podpisoval. Spet so nam znani nekateri slučaji, da so laški hišni posestniki kar meni nič tebi nič upisali vse svoje najemnike za Lahe, in tako dalje brez konca in kraja. — Kdo bi mogel ostati hladnokrven pri takem o-čitno sleparskem laškem početju! Radovedni, jako radovedni smo, koliko so nas Lahi utajili! — To se bo v teku 14 dni pokazalo! Takrat se pokaže laška lažnjivost v bengalični luči!
Velike sleparije. — Stranke, ki so bile že poklicane na c. kr. glavarstvo, so nam pravile, da so se godile ob zadnjem ljudskem štetju v Gorici velikanske sleparije. Ponarejali so celo podpise .Ugledne slovenske rodbine, ki so dale slovenske pole in so se javile kot Slovenci, so Italijani zapisali kot Italijane.	Vse služabništvo je
vpisano mej Italijane. Upa in o, da s e n a m p osreči sedaj stopiti magistra tu k r e p k o n a prst e ter preprečiti za vselej take dogodke. Marsikdo se bo moral radi sleparstva zagovarjati pred sodnijo. V I a d a^ b i modroravnala, kobigoriško
starašinstvo razpustila pre-naredila v z m i s 1 u p r a v i č n o-s t i o b i n s k i volilni red ter razpisala nove volitve.
m Goriški Slovenci, na c. kr. okr. glavarstvo! Zgoditi se zna, da marsikateri Slovence, ki je bil upisan za Laha pri zadnjem ljudskem štetju, ne bo klican na L\_kr. okrajno glavarstvo, ker na c. kr. okr. glavarstvu niso vsegavedni in tudi ne bodo natančno vedeli, kdo je slovenske ali italijanske narodnosti. Zato je sveta dolžnost vsakega Slovenca, da se oglasi na c. kr. okr. glavarstvu in da tani izpove, da je njegov občevalni jezik slovenski. Tudi oni Slovenci naj se zglase pri c. kr. okrajnem glavarstvu, ki so prepričani, da so bili upisani za Slovence in so morebiti tudi sami izpolnili popisovalne pole, kajti nešteti slučaji so dokazali, da so inagistratovci na slovensko izpolnjenih polah prečrtali slovenski občevalni jezik in ga nadomestili z italijanskim! Torej vsi na c. kr. okrajno glavarstvo, da se v pravi luči pokažejo laški falsifikatorji.
111 S kladivom po glavi je hotel u-dariti v pondeljek nek zidar svojega kolega. S kladivom v rokah je tekel na-padovalec za njim po Raštelju, a ga k sreči ni dohitel. Spravljena sta bila na policijo.
Iz goriške okolice.
Javni shod v Št. Ferjanu.
Ob veliki udeležbi Števerjancev in drugih okoličanskih mož se je minulo nedeljo izvršil v Št. Ferjanu javni shod, sklican po vodstvu Slovenske Ljudske Stranke. Velika dvorana v »Dvoru« je bila skoraj polna samih mož posestnikov, ki so prišli protestirat proti županovanju njih župana Klanjščeka.
Na shodu sta govorila gg. Kremžar in Lukežič. Sprejeti ste bili resoluciji in sj^er ena proti počenjanju štefer-janskega župana Klanjščeka in ena v zadevi sklicanja deželnega zbora goriš-kega. — Shod se je vršil ob velikanskem navdušenju.
g Dornberg. Pripravljamo se na sv. birmo, ki se bo vršila dne 5. novembra. Nad 400 otrok bo ta dan prejelo zakrament sv. birme.
g Čuden pojav narave. Res nekaj čudnega je, da cvete hruška ob koncu oktobra. Danes je prinesel v naše uredništvo kolon Miha Planinšek iz Št. Ferjana popolnoma razvit in krasen šop svežega hruškinega cvetja. Hruška je
—	kakor nam je kolon Planinšek povedal — v polnem pomladanskem cvetju. Res čudno.
Nesreča. V Št. Audrežu je v nedeljo iz neprevidnosti, ko se je podaja! na stran, padel po stopnicah Rijavec Jožef (p. d. Rojo) in sicer tako nesrečno, da je v pondeljek zvečer umrl. Pokojnik je bil dober družinski' oče. Pogreb je bil včeraj ob obilni udeležbi. Ranjkemu svetila večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje.
g Živ padel na mrtvega. Nesreča.
V	sredo so pokopavali v Št. Andrcžu onega Jožefa Rijavca, ki je padel po stopnicah in vsled dobljenih poškodeb umrl. Ko so dcvali rakov v globoko jamo, se je zgodila nesreča. Dva moža sta vzdignila rakev ob nogah mrtveca, eden pa je ob vzglavju na vrvi spuščal rakev v jamo. Ker pa je bil grob prekopan in zemlja še ne utrjena, se je slednjemu zemlja pod nogama udrla in telebnil je z glavo navzdol z mrtvecem v jamo. K sreči se ni močno poškodoval. Čudno jc pri tem, da se ju nesreča zgodila ravno ob pogrebu moža, ki je sarn ponesrečil.
g Kozana. Telovadni odsek »Orla«
v	Kozani priredi dne 29. t. m. veselico z igrami, petjem, godbo in deklamacijo, šaljivo pošto in konečno s prosto zabavo. Natančneji vspored priobčimo pri-
hodnji teden. Pričakuje se obilne udeležbe iz mesta in z dežele.
Iz ajdovskega okraja.
a Rihenberg. — Občna želja jc, da bi ob prihodnjih občinskih volitvah v Rihenbergu volil vsak razred može i z svoje srede. Tudi' med volivci tretjega razreda je mnogo zavednih in poštenih mož, ki so popolnoma sposobni za starašinstvo. Cujemo pa, da se silijo mej uboge v tretji razred sedaj tudi ti-le »ubožci«: nadučitelj Poniž, učitelj Možina, posestnik in krčmar Anton Orzej itd. Razmere v Rihenbergu pa in napredek ljudstva zahtevajo sedaj, naj si vsak razred izbere pripravne može iz svoje srede. Ce so liberalci res za svobodo in napredek ljudstva, naj se sedaj lepo umaknejo ljudstvu. — Tretji razred naj dobi sposobne zastopnike iz svoje srede. Og. Poniž in njego-
vi	tovariši spadajo v prvi razred, zato naj jih voli prvi razred! Prej so ti gosp. vedno povdarjali: Ljudstvo, ljudstvo naj ukazuje! Zdaj pa' bi radi potisnili ljudstvo v stran in bi radi sami ukazovali. V prvem razredu bodo že tako izvoljeni le možje prvega razreda. Ako se ti gospodje zagnetejo še v tretji razred, ostane tretji razred brez zastopnikov. To pa se ne sme zgoditi! Kvišku torej, volivci! Bodite edini in zmagala bo
1	j u d s k a s t r a n k a! Volivec.^
a Pri Sv. Tomažu se je v nedeljo popoludne vršila veselica nnlančno po vsporedu, ki je bil naznanjen v zadnji številki. Svet ne pomni, da bi se bila kedaj tam priredila veselica s petjem, deklamacijami in gledališko igro in celo brez plesa. In vse to je storila tamošnja skupina Jugoslovanske strokovne zveze, ki šteje pri Sv. Tomažu 32 članov. Radovednost je privlekla iz bližnjih vasi precej udeležencev, gledat kaj zmorejo Štomaženci. Videli smo in slišali kaj zmorejo z lastno močjo fantje in dekleta, ki imajo dobro voljo. Vse se je izvršilo v splošno zadovoljnost. — Udeležba je bila precejšna. Pogrešali pa smo može, od katerih bi pač bili pričakovali, da bodo po dolžnosti podpirali prizadevanje mladine za napredek v omiki in izobrazbi. O tamošnjem u-čitelju so nam povedali, da je otrokom strogo pod kaznijo prepovedal udeležiti se veselice. Prav je, da se učencem za-branjuje udeležba pri prireditvah za odrasle. Vendar vsi čutijo, da bi učitelj ne bil prepovedal udeležbe, ako bi kako liberalno društvo priredilo veselico s plesom. Sicer pa Štomažani dvomijo, je li učitelj njih krščanskih otrok, krščanske vere, ker ga nikdar ne vidijo v cerkvi. Govornik ob sklepu veselice nam je povedal, da se v kratkem ustanovi kat. slov. izobraževalno društvo s telovadnim odsekom Orla. Vrli štoma-ški mladini pa kličemo: Le naprej z Vami je vsa Slovenija združena v mogočni Slovenski ljudski stranki!
Zgubljeno — najdeno. Nekdo je našel v Rihenbergu v Poljitna cesti nekaj denarja. Kdor je zgubil, naj se oglasi v »Sovenskem sirotišču« v Gorici.
Iz tolminskega okraja.
Za podporo prebivalstvu v tolminskem političnem in kanalskem sodnem okraju, ki trpi vsled suše in drugih ujm, je vložil dr. GRKGORClC v poslanski zbornici v četrtek nujni predlog.
t Pečine. Dne 11. t. m. je tu v Gospodu zaspala mati vladnega svetnika v Cernovicah gosp. Petra dr. Laharnar ja v 83 letu svoje dobe. Do zadnjega časa svojega življenja je bila še krepkega zdravja. N. p. v m.!
t »Kat. slov. izob. društvo« Podbrdo, priredi dne 29. t. m. ob 5 uri pop. društveno veselico z lepim programom: petje, igra »Tri sestre« in srečkanje. — K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor.
t Iz Volčanskih hribov. Že dolgo n bilo v »Prim. Listu« nobenega glasu z naših hribov. Kakor povsod, tako je tudi pri nas suša hudo pritisnila ter nam veliko škode naredila. Ker je bila tudi lani slaba letina, nam preti huda. Posebno pomanjkanje živine je prav občutno. Vlada bi nam morala priskočiti na pomoč z brezobrestnimi posojili, da si lahko nakupimo kaj živine. Tudi so naši kolovozi v zelo slabem stanu. Prosimo dežel, in tolin. cestni odbor, da dasta popraviti slabe kolovoze, da si vsaj z delom kaj prislužimo.
V	naših hribih jc še mnogo posekanega lesa, ki ga ne moremo speljati v doline, ker so slabi kolovozi ali jih pa sploh ni. Zato bi bilo dobro, da se enkrat kje zberemo prizadeti, da odpošljemo tozadevne predloge na pristojno mesto. — Možje, zganimo se, da ne ostane ta glas lc glas upijočega v puščavi.
Iz kobariškega okraja.
Na Livku so vpond. otvorili novo brzojavno postajo. Istodobno se je v Kobaridu in na Livku otvorila javna telefonska govorilnica,
Iz bovškega okraja.
Iz Bovoa. Umrl je te dni v Dvoru pri Bovcu g. Andrej M r a k i č. Pokojnik je bil več let podžupan in občinski starešina do smrti ter občespoštovana oseba na Bovškem. Dosegel je 71 let let starosti ter bo pogreben danes. Naj počiva v miru!
Iz komenskega okraja.
km Komen. Kar šest protestov so napravili naši liberalci proti občinskim sejam. Minoli teden so dobili dva nazaj, a suha sta, suha. Lahko ju dajo močit v Sočo.
En liberalec se je celo izrazil, da bo treba pri občinskih sejah streljati kot na Dunaju. No, lepa izobrazba je ta liberalna.
km Komen. Pred leti je dalo županstvo občinsko pisarno okr. šolskemu svetu za šolo v najem. Letos je ena učilnica prazna. Županstvo je prosilo okrajni šolski svet, naj mu odstopi to prazno sobo. Ali okr. šol. svet je odgovoril, da se drži pogodbe, po kateri mora županstvo 3 mesce pred šolskim letom odpovedati najemščino. Iz tega se vidi, kako natančen je (v nekaterih rečeh) okr. šol. svet in kako je tudi varčen; kajti od prazne učilnice plačuje najemnino. Se bolj se pa spozna varčnost c. kr. okr. šolskega sveta, na tem, da pusti upokojenega g. Lebana še vedno v šoli stanovati in da plačuje 200 K stanarine drugemu učitelju. Ne čudimo se potem, če imamo tako visoke šolske doklade.
km Sveto. — Alinolo leto sta se poročila dva mlada moža. Eden se je letos ločil od očeta in mater češ, da se on ne bo za nju trudil. Drugemu je oče umrl. Odpravil je pa mater od hiše. Modri svet pravi: „Ne daj gospodarstva sinu pred smrtjo, da se ne boš kesal. Boljše je, da sin tebe prosi, kakor pa da ti njega."
Iz Gorjanskega. Dne 10. t. m. so
neznani tatovi okradli našega g kurata. Udrli so v kuracijo ter skozi okno v klet. A odnesli so le nekaj malenkosti.
km Komen. Bivša občinska uprava je napravila en „fejst gšeft“. Pogodila se je s c. kr. okr. šol. svetom, da odda sedanjo šolo, ko bo prazna (kdaj bo?), v najem za 1200 K. 800 K je že plačanih, 400 K pa je še za plačat. Ali ni to prava, liberalna mana.
Iz sežanskega okraja.
Odlikovanje Cesar je z najvišjim odlokom od 17. t. m. podelil sežanskemu
župniku preč. g. Josipu Omers zlati križec za zasluge s krono.
Drobtinice.
Velika sleparija v Pariza. — V
sredo je pobegnil iz Pariza višji uradnik sueške družbe Lepreux, ki je poneveril
1,300.000	frankov. Kot načelnik kreditnega oddelka je izpostavljal fingirana posojila in deval kreditne papirje v svoj žep. S temi papirji je špekuliral, ampak tako nesrečno, da je zašpekuliral tudi vse svoje imetje. Sedaj je zapustil skesano pismo, ampak nič gotovine. Policijski prefekt Lepine, ki je upravitelj omenjene družbe, je izjavil, da bo poravnal vso škodo.
Grozna nesreča v Ameriki. — V Austinu v Arkansasu je te dni popustil in se zrušil visoki nasip velikega vodnega reservoarja, nakar je voda, več milijonov galon, z grozno silo udrla v niže ležeče mesto Austin. Voda je uničila oziroma odplavila vse hiše — okolu 300 — razun šestih. V nekaterih hišah je potem izbruhnil ogenj, ker so popokale pllnove cevi. Sodi se, da je utonilo nekoliko stotin oseb. Mnogi prebivalci so se rešili na bližnje hribe. Neka poročila pravijo celo, da je utonilo okolu 2000 ljudi. Nastali ogenj je onemogočil reševanje. Vso noč se Je čulo grozno , vpitje ranjencev, ki so ležali pod razvalinami. Po ulicah in cestah je bilo vse polno mrličev.
Odklonjena milijonska ustanova. Lipski vseučlliški profesor Heinrici je v neki seji saške evangeljske deželne sinode poročal, da je nek bogat, na Holandskem živeči nemški monist hotel ustanoviti v zvezi s kako univerzo ali znanstveno družbo večmilijonsko ustanovo, katere glavni namen bi bil gojiti brezverstvo. Univerza v Lipskem pa je odklonila tozadevno ponudbo.
Hrvat o blagrih Amerike. — Hrvaški pravaški kmečki tednik „Hrv. Zastava Istine" priobčuje v zadnji številki dopis zagorskega Hrvata in Hibinga v Minnesoti. Mož piše : Naslednje vrstice naj bodo opomin hrvaškemu ljudstvu, da ne hodi v tujo zemljo poginjat, kajti tu v Ameniki na naš narod čisto nič ne drže. Vsakemu poedinemu bratu, ki želi ali se je namenil iti v Ameriko, svetujem, naj se pomiri v svoji domovini in očetnjavi, kajti naše ljudstvo tu dan za dnevom poginja od vsega hudega in plačuje s svojim življenjem. Za nas ni tu nobenega napredovanja, ne moremo dobiti nobene boljše službe, za nas imajo tu le lopato in kramp in še tole na najnevarnejših mestih, kjer plačujemo s smrtjo.Tako seje zgodilo tudi 20. avgusta letos v Hibingu v Minnesoti, kjer je končalo trideset skoro samih Hrvatov. Zasula jih je zemlja. Sam sem bil pri grozni nesreči navzoč in videl, kako surovo so postopali pri izkopavanju mrtvecev; metali sojih na tovorn voz kakor drva, eno truplo so presekali na dvoje. Ko sem to videl, sem sklical več Hrvatov in smo izjavili, da ne pustimo tako postopati z mrtvimi brati, marveč jih hočemo krščansko spraviti v mrtvašnico. Toda poklicali so policijo, ki nas je s silo razgnala. Ko sem nato govoril z Angleži in obžaloval ponesrečence, za kaierimi bodo jokali otroci, žene, matere in drugi sorodniki, so mi odgovorili: „Kaj za to, ljudi je še dovolj." Zato, dragi bratje v domovini — ne v Ameriko ! Boljše vam je v rodnem kraju med svojimi dragimi uživati kosec suhega kruha in kozarec vode, kakor pa v Ameriki pustiti svoje kosti in vse svoje življenje. Res je, da tu ni vsem enaka osoda, toda veliko več je nesrečnih nego srečnih. — Te besede hrvaškega Amerikanca veljajo pač v polni meri tudi za naše ljudstvo.
Kapela v avtomobila. V vzhodni Angleški že nekaj dni kroži avtomobil s popolno kapelo, da morejo raztreseni prebivalci grofij Norfolk in Suffolk pri-
•sostvovati službi božji. S to kapelo, ki je priprosta, a dostojno opremljena, je v zvezi misijonsko delo, ki ga vršita znani ljudski pridigar pater Bernard Vaughan in konvertit rev. Hugh Benson, sin nekega anglikanskega nadškofa v Canterburyju. Ljudstvo prihaja v velikem številu h katoliški službi božji, že da vidi avtom, kapelo. Ljudje prisostvujejo službi božji z veliko spoštljivostjo in povsod se opaža želja po pouku o obredih katoliške Cerkve in njihovem pomenu. Tudi za druge škofije bodo naredili več avtomobilnih kapel.
Loterijske številke.
14. oktobra.
Dunaj	.	51	12	49	15	21
Gradec	51 62 81 15 67
SLOVENSKA BRIVNICA!
JMovak-a
v GORICI,
Gosposka ulica št. 1. nasproti (Monta.)
se slavnemu občinstvu na deželi in v mestu pripotoča. Postrežba točna in •čista. Kupuje zmešane ženske lase od 10 K naprej. Izdeluje in prodaja vsa • . • . lasničarska dela. . • . *
Z jamčeno prave
-voščeni! sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništVmo ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Nvečar, Gorica, ulica nv. Antona 7.
Prva alovenoka trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
»aojgei
Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
0©0-€>€>*
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN. v Sorici, aa aredl Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Hajceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za plaarae, kadilce la popotalke.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače In črevUarJe.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice
Hiina oMa la ne letne fase.
Posebnost:
seaaeaa za zelenjave, trave la detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
Delaonlcfl cephuenih posod In cBrhvenBgs orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stara reči.
— Blago se razpošilja franko. --
Jakob Šuligoj
urar c. kr. državne železnice Gosposka ulica štev. 25
v Gorici.
Priporoča svojo zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, in stenskih ur, budilk itd. Zaloga zlatnine in srebrnine.
po nizki ceni.
Vse
ODLIKOVANA PEKARNA
J A K I N
Gorica, vla Formlca
sc priporoma za odjemanjc raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se ceni. odjemalcem za obilen posot. S spoštovanjem
E. Jakin.
Naznanilo.
Podpisani naznanjam, da imam v svojem mlinu nov stroj za pihanje ječmena in za mletev tur-/ šice. S tem se strankam in odjemalcem hitro postreže. Priprava že deluje. Priporočam se slavnemu občinstvu na deželi.
S spoštovanjem
Vincenzij Jasnič,
posestnik in obrtnik v Vlpolžah p. Kozana.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija in sladčičarna
K. Draščik
v Gorici na Kornu
(v lastni bili)
l/vrsuje naročila vsakovrstnega peelva, torte, kolače za birmanoe In poroke, pince itd. Prodaja razUčna Ana vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ee el. občinstvu Cene Jako nizke.
Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11.
se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu
Josip Pafek,
v
naslednik Karola Cufer
priporoča »e tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vltrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najniiji ceni jj
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, *ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	-	5
Za mnogobrojna naročila st* toplo priporočam
________________________________ ANTON	BREŠČAK.
JOSIP CULOT
v Rašlelju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih l£rač, okraskov za božično drevesce in punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čeviji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
Velika izbera
GAMAŠ
in
G AL O S
J. DRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
or,
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovaiia zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri uim MiiMk irtreUBi in pri prodaji ^ ^ •'v* lietiisiii pridelkov. ^ ‘/v* ‘/v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS- VERDI ŠT- 32-
t
'
‘vei
:xxxxxxxxxxxxx Lekarna Cl istofoletti v Gorici na Travniku
Tr.klno lltokflicro jetrno olje. 1'oaelmo »red.tro proti pr.nlm lio-letnim In »ploSnl tele.nl »lalio.tl. ltrrnn nteklenlr. ten« olja n. r.rnoineue Imrre po K Ttti, iiele linrre K £.
Tr.klno »elemuto Jetrno olje.
r.aba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trnkino jetrno olje ne železnim jodeeem.
S tem oljem ne otdr.vijo v kratkem dana « joto.o.tjo v.e kostne boletni, tleini otroki, goli«, malokrrno.t itd.
-------- Ona ht<4 lente«-jn 1 krono 40 vinarjev.
Onomba OUe, katere*, nnrof.m direktno la Sorrealje, prelKe .e redno » mojem kei.. >abor.torJn p “dni nipolnljo .teklenlre. Zato ramor.. J.nidlli »rojim M. odjemalcem glnle il.tote In .talne .j sposobnosti r.a zdravljenje.
CriHtofolettijeva pijača is kine in žeiesa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a troklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. -------
!!ao000000000000000cx3000000<xxxxs
Kdor Si hoče nabaviti dobro trpežno jESCIIShO in ZilDSkO blago, naj «e zaupno obrne do domaiB tvrdke
Ivančič & Kurinčič
GORICA — Gosposka ulica št. II- (via Giosue Carducci) GORICA.
Velikanska izbera raznih potrebščin in drobnarije za šivilje in krojače. Radi prevelike zaloge so cene čudovito nizke. Vsaki j P P
Vzorci se pošiljajo proti vrnitvi vsakomur pošti\lne prosto na dom.
Pinta
,,Ljubljanske kreditne banke"
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
J Moge na hnjižico obrestuje po ¥v2%, vloge v tebocem računu po dogovoru.
f GORICI
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	—	Rezervni	zaklad	K	800.000.
PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo. Split. Trst. =--------
»CENTRALNA POSOJILNICA"
SEGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEjenO ZAVEZO
$3E3E$ V GORICI ♦♦♦♦
obrestuje hranilne vloge po 41;,°|u. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'|40|0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Dve delavni družini
se sprejmeti takoj na dobro posestvo v vipavski dolini.
Posestvo obsega senožele, vinograde, polje in gozd.
Zahteva se, da so v vsaki družini vsaj po 3 rnožki. Predstaviti se je s spričevali občine pri tvrdki A. Bolaffio zaloga vina v gorici.
Naznanilo preselitve.
Podpisani naznanjam sl. občinstvu, da svojo čevljarsko delavnico preselil iz Semeniške ul. št. 2 v ravno isto ulico št. 16.
Jožef Gerlovič,
čevljarski molster.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje m usnje.
1
h
h
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški rmjsttr v Gorici’
dobivajo se v veliki izbiri od kron 20=30
♦♦♦
♦♦♦
pri
J. MEDVED - GORICA.
Kdor si hoče nabaviti lepo, dobro jesensko obleko po ceni, naj se obrne na tvrdko
TEOD. HRIBAR v Gorici.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko na dom.
g1 Nova trgovina z železnino
Finter & Lenard
v Gorici v Raštelj n št. 7.
81 Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosele, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
CENE ZNjERNE, POSTREŽBA SOLIPNA. =
nagrobnih križev
in svetilk.
Einer jute«
GATTIN MUTTER
\mgg
ilflli&f•''''It1	•;	*
rallili
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimoolšek v Gorici.
Tiska .Narodna Tiskarna" (odgov. L Lukežič) v Gorici.