J utii'j ruuLuurv i-o-4y 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
OGLAŠAJTE V		
NAJSTAREJŠEMU		
SLOVENSKEMU		
DNEVNIKU V OHIO		
★		
Izvršujemo vsakovrstne		
tiskovine	Nr^	
——----------------------		
J utii'j ruuLuurv i-o-4y 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
EQUALITY
DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI

ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO \
★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), DECEMBER 2, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 235
Novi grobovi
prank krall
Zgodaj danes zjutraj je umrl Frank Krall, p. d. Eljažo, star 77 let. Stanoval je na 1096 E. 67 St. Doma je bil iz Drasče vasi, fara Zagradec, odkoder je prišel v Ameriko pred 57 leti. Tukaj zapušča soprogo Kateri-rojeno Lušin in šest otrok: Franka, Adolpha, Louisa, Jo-sepha, Mrs. Anna Cadler v Toledo, Ohio, in Mrs. Mary Raab V Winlock, Washington. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
#
anna paulin
Po daljši bolezni je premini-'a na svojem domu Mrs. Anna Paulin, rojena Burkovič, stara let. Stanovala je na 683 E. 157 St. Doma je bila iz Bizel-skega na Štajerskem, kjer zapušča dva sinova, Rudolpha in Martina, brata Vinko in več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 34 let in je bila članica Oltarnega društva fare sv. Lovrenca in Marije Vnebovzete.
Tukaj zapušča dv6 hčeri: ^rs. Mary Martini in Mrs. Ju-lia Bradač-Marzlikar, sinova Sylvester in v Franklin, Kansas, pa sina Mihaela, osem vnukov in sedem pravnukov ter več Sorodnikov.
Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8:45 uri iz Želetove-ga pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na
pokopališče Calvary.
*
Frances lonchak
Kot smo včeraj poročali, je Umrla v torek zvečer po kratki bolezni v Glenville bolnišnici, ^rs. Frances Lonchar, rodom '2 čehoslovakije, odkoder j e prišla v Ameriko pred 43 leti. Stara je biia 74 leta in je stanovala na 441 E. 160 St. Bila je članica Srbskega društva sv. Jovan in Hrvatskega ženskega kluba.
Tukaj zapušča hčer Mrs. ^ary Sneider in vnuka. Soprog Steve je umrl pred letom dni. Pogreb se bo vršil v soboto popoldne ob 1. uri iz pogrebnega Zavoda Mary A. Svetek, 478 152 St. v cerkev sv. Save ob uri in nato na pokopališče sv.
Teodošija. '
jojo želi, da ga
čimprej obesijo
Tokio, i. dec.—Bivši japon-premijer Hideki Tojo, ki je Zaradi vojnih zločinov bil obso-na vislice, je danes izrazil stud radi odlajšanja izvr-smrtne obsodbe. Izrazil je ypanje, da bi bil čimpreje obešen.
V sle d odlajšanja izvršitve ^mrtne obsodbe s strani gen. ^acArthurja je bilo sorodnikom smrt obsojenih japonskih voj-zločincev omogočeno, da jih enkrat obiščejo.
v.'^ojo je baje izjavil svoji dru-da bi želil, da se vse čim-konča. Njegova žena pa je izjavila, da je na smrt obsojeni Posebno previden, da se pred ®^ojo sm,rtjo ne bi prehladil in
umrl kot bojevnik.
^ Svojo soprogo je Tojo potola-da bo za njo boljše skrbel, ® bo stopil "v novi svet."
Čiang Kajšek bi želel gen. MacArthurja za "svetovalca"
Nacionalisti imajo še samo 80,000 vojakov za obrambo Nankinga; pri Sučovu pa jih je v pasti 350,000
NANKING, 1. dec.—Kitajski nacionalisti so danes le 100 milj od Nankinga upostavili šibko obrambeno linijo z 80,000 vojakov, dočim so sile Ljudske armade ujele v past pri Sučovu 350,000 mož broječe nacionalistične armade. V glavnem mestu Kitajske*®"
kaznovana
*4adi nagle vožnje
CINCINNATI, 1. dec. —Mrs. »'zabeth Worcaster, ki je stara let, je bila kaznovana z globo ill ostale stroške radi prena-Vožnje. Policaj, ki jo je usta-je izjavil, da je gospa vozila ®^oj avto 53 milj na uro.
slabo zaupajo tej novi obrambe-ni liniji. Uradniki se pripravljajo na beg, diplomati pa pričakujejo, da bo v teku 24 ur naznanjeno, da Nanking ni več varen. Kitajski uradniki' so naznanili, da je v Cantonu, na jugu Kitajske, bila ustanovljena "pomožna" prestolnica.
Poročila s fronte pravijo, da so v naglici zbrani vojaki, ki bodo branili Nanking, rekruti ali pa ostanki nacionalističnih armad, ki so bile poražene v Mandžuriji. Te šibke sile so nacionalistični poveljniki utrdili vzdolž reke Hwai, ki predstavlja za Ljudske armade zadnjo oviro pred Nankingom. Nevtralni vojaški opazovalci poročajo, do 100,000 komunističnih vojakov pod poveljstvom gen. Cen Yia hiti proti jugu v poskusu, da bi uničili nacionaliste, še predno bi se utrdili na reki.
Še vedno pa ni nobenih poročil glede usode 350,000 nacionalističnih vojakov, katere so komunisti ujeli v past južno od Sučova.
Nacionalisti hočejo "odrešitelja" MacArthurja
Kitajski nacionalistični voditelji so priznali, da je položaj obupen, toda še vedno pravijo, da je nekaj upov, da bi se ustavilo komuniste. Mislijo, da bi imenovanje kakšnega ameriškega vojaškega svetovalca, kot je, na primer, gen. MacArthur lahko "rešilo Azijo pred komunizmom."
Nacionalistični diktator Čiang Kajšek je v pogovorih z ameriškim časnikarjem Miles W. Vaughom dal vedeti, da je položaj nacionalistov najbolj resen v celi zgodovini dežele. Po njegovih izjavah bi baje nacionalisti lahko še nekaj časa držali področje Kitajske južno od reke Jangtze, toda potrebovali bi nujno ameriško pomoč v orožju in municiji.
Kitajski nacionalisti bi po mnenju Vaughna z dobrodošlico sprejeli kakšnega najvišjega ameriškega vojaškega svetovalca, najrajši pa gen. MacArthurja. Želeli bi tudi vedeti, če jim nameravajo Zedinjene države pomagati in so pripravljeni sprejeti kakršne koli pogoje za to pomoč. Najrajši bi pa videli, da se za Azijo ustvari nekakšen
"Marshailov načrt."
*
Čiangov ambasador zahteva nujno pomoč
NEW YORK, 1. dec.—Kitajski nacionalistični ambasador Wellington Koo Je danes apeliral za nujno ameriško pomoč in izjavil, da je kitajska nacionalistična vlada pripravljena sprejeti ameriško kontrolo, ki bi nadzorovala korupcijo nacionalistov.
V svojem govoru je Koo izjavil, da bo cela Azija "zgubila svojo svobodo," če bo Kitajska padla za "železno zaveso." Rekel je, da je le še malo časa na
razpolago, če se hoče kaj storiti.
Nacionalistični ambasador je prišel v New York iz Washing-tona, kjer se je sestal s soprogo diktatorja Čiang Kajšeka, ki bo tudi skušala dobiti "nujno pomoč" za nacionaliste. Kot poročajo iz Washingtona, je doslej že dobila 24 rdečih rož.
Kitajski komunisti učijo na skušnjah iz naše civilne vojne
ČANGŠA, Hunan provinca, 1. dec.—Kitajski komunisti pospešujejo svojo zmago v civilni vojni z eno staro zvijačo, ki vleče poreklo iz ameriške Civilne vojne.
Stonewall Jackson je uporabljal tehniko, po kateri so njegove čete marširal^ 50 minut in potem počivale 10 minut. Večkrat je vsled te navade ukanil celo severno konjico. Sčasoma je ta navada postala običajna v armadi Zedinjenih držav.
Ko je začela vojna z Japonsko, so kitajski generali gnali še vedno svoje čte v maršu tako dolgo dokler niso qpehale in jih potem ustavili, da bi se opomogle. Ameriški svetovalci pod gen. Jo-sephom Stilwellom so skušali poučiti nacionalistične generale o daleč bolj učinkovitem ameriškem načinu, toda brez kakršnega koli uspeha.
Kitajski komunistični poveljniki so zvedeli o tem amerikem "izumu." Postavili ^o to navado na preiskušnjo in spoznali, da njihove čete lahko v enem ter istem času marširajo dalj in hitrejše.
Sedaj, soglasno s poročili, je tehnika Stonewalla Jacksona postala "standardizirana vojaška navada" komunističnih oddelkov pri njihovem pohodu na nacionalistično prestolnico Nanking.
pogajanja balkanskih držav so uspešna
LONDON, 30. nov. — Visoki uradniki organizacije Združenih narodov so se sestali s predstavniki štirih balkanskih držav v naporu, da bi se uredilo spor v zvezi s civilno vojno v Grčiji.
Sestanku so prisostvovali predsednik skupščine Herbert V. Evatt, glavni tajnik Trigve Lie in poročevalec za Politični in Varnostni odbor turški delegat Selim Sarper.
Uradno naznanilo pravi, da pogajanja za ureditev spora napredujejo.
v abesiniji so baje našli olje
NEW YORK, 30. nov.—Ameriški oljni magnati so začeli sumiti, da se v abesinski pokrajini Ogaden nahajajo večje količine olja. Doslej so našli zaloge mineralov, vključno tudi zlata.
(Če je gornje poročilo točno in če je v Abesiniji res olje, bo deželi verjetno kmalu grozila "komunistična nevarnost").
TITOVA VLADA BAJE NAMERAVA UMAKNITI ČETE IZ ISTRE?
TRST, 1. dec. — Italijanski časopis "La Voce Libera" je danes sporočil, da je jugoslovanski iji i n i s t rski predsednik majrsal Tito sklenil sporazuiji z ameriškimi predstaviiki, po katerem bi se jutoslovanske čete umaknile ii Istre,
Po nepotrjenijiesti iz italijanskega časopjsa, bi Istra bila vrnjena Italiji) vključno z Reko.
"La Voce Lihpra" pravi,, da je bil sporazi^ dosežen na nedavni "konferenci med Titom in ameriškimi predstavniki/' ki da se, je vršila na istrskem otoku Brioni. Toda prejšnja poročila o takšni konferenci niso nikoli bila potrjeni.
(Poročilo it^Jtjfinskega časopisa je verjetno brez vsake osnove. Ker ^ Trstu obstojata dve skupim komunistov, eni, ki pddpik-ajo resolucijo Kominfornoe, drugi pa, ki zagovarjajo stališče jugoslovanskih voditeljev, je bolj verjetno, da je vest bila objavljena z namenom, da se še bolj zaostri nasprotje in posebno V Trstu razbije enotnost Slovencev in Italijanov, ki so naklonjeni novi Jugoslaviji.)
Domače vesti
Seja preložena
Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se opozarja, da se nocoj ne bo vršila redna seja, pač pa v soboto 18. decembra, ko se bo vršila letna seja in bo-žičnica v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Gradbeni odbor
Jutri zvečer ob osmih se vrši seja Gradbenega odbora Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. Prosi se vse člane tega odbora, da se gotovo udeleže, Icer je seja zelo važna.
Ne bo seje
Članstvu dramskega društva "Anton Verovšek" se sporoča, da se ne bo vršila seja jutri 3. decembra, pač pa prihodnji teden, v petek 10. decembra ob osmih zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse, da to upoštevate in se udeležite •
Zapadne sile zavrgle nove napore za miroljubno poravnavo v Berlinu
nemiri izbruhnili v sibiriji
BEIRUT, 1. dec. — Sirijska vlada je danes podala ostavko, v deželi pa so izbruhnili nemiri, tekom katerih je bilo ubitih več oseb.
Množica demonstrantov je zahtevala, da se obnovi vojna v Palestini.
Poročila iz Transjordanije pa pravijo, da se je transjordanski kralj Abdulah proglasil za 'kralja arabske Palestine."
Ob 30-letnici
Slovensko dramsko društvo
"IVAN CANKAR"
poda
IVAN CANKARJEVO DRAMO V TREH DEJANJIH
"KRALJ NA BETAJNOVI"
v počasi in v spomin 30 letnice smrti pisatelja Ivana Cankarja in obenem je to jubilejna predstava za 30-letnico obstanka društva.
V nedeljo 5. decembra 1948
OB 3. URI POPOLDNE
V AVDITORIJU S. N. DOMA, 6417 ST. CLAIR AVE.
ženska moda v sovjetski zvezi
MOSKVA, 1. dec.—V Sovjetski zvezi so danes odgovorili na tako imenovane "new look" ženske obleke, ki so v modi na za-padu.
Časopis "Večernja Moskva" je obvestil sovjetske žene, da si lahko nabavijo obleko, ki je razstavljena* v tovarni Kaganovič. V dveh minutah lahko vsaka domišljava žena spremeni to obleko v kakršno koli želi imeti: v dnevno obleko, večerno, s kratkimi rokavi, z dolgimi rokavi, v suknjo s krilom ali pa-., v gleda-liščno obleko.
Amerika podpira angleški načrt za Palestino
PARIZ, 1. dec.—Zedinjene države so danes podprle angleški načrt za Palestino, ki bi od židovske države Izrael odtrgal bodisi del področja Negev, ali pa zapadno Galilejo.
Ameriški delegat M. Dean Rusk je na seji Političnega odbora Združenih narodov izjavil:
"Mi verujemo, da bo takojšnja akcija skupščine Združenih narodov vodila v hitro ureditev tega vprašanja."
Rusk je pohvalil tudi dele angleške resolucije, ki predvidevajo mednarodni statut za Jeruzalem, Haifo in letališče v Lyd-di, češ da je to "resen in v celoti uspešen napor, da se zadosti stališču Zedinjenih držav in ostalih delegatov."
Izraelski predstavnik Aubrey Eban pa je ostro napadel "krivični" načrt Angležev in Američanov. Rekel je, da je ta načrt za Izrael nesprejemljiv. Si-rijski delegat je tudi izrazil nezadovoljstvo s tem načrtom, rekoč, da bodo Arabci obnovili borbe, da bi iz rok Židov iztrgali
muslimanska svetišča.
*
Izrael plačal dolg AFL uniji
NEW YORK, 1. dec.— Predsednik AFL International Ladies' Garment Workers unije David Dubinsky je danes izjavil, da je židovska država Izrael vrnila $1,000,000, katere ji je unija posodila pred petimi meseci.
*
Žid je se ne bodo odrekli Jeruzalema
JEJRUZAL5M, 1. dec. — Izraelski predsednik Chaim Weiz-Weizmann je danes izjavil, da je sveto mesto Jeruzalem v rokah Židov in da bo tudi ostalo.
Weizmann je pripravljen, da se stori neke posebne odstopke za Jeruzalem, toda na splošno je zavrgel vsak kompromis glede mesta, ki se sedaj nahaja v rokah Židov.
SITNEŽ
DUNKIRK, N. Y., 1. dec.— Neki Leonard S. Kurlinski je danes prišel na policijsko postajo in zahteval, da ga zaprejo. Policaji so ga poslali dottnov. Uporni Leonard pa se je vrnil in še bolj glasno zahteval, da hoče v luknjo. Topot so mu želji zadostili, toda ko so ga zaklenili v premišljevalnico, je začel vpiti, naj ga spustijo ven.
Sovjetska zveza je pristala na nove predloge, zapadne sile pa si jemljejo pravico, da podvzamejo kakršne koli mere za "ohranitev svojih pozicij"
PARIZ, 1. dec. — Zedinjene države, Anglija in Francija so danes izjavile, da si jemljejo pravico podvzemanja kakršnih- koli akcij, ki so potrebne, da bi ostale v Berlinu. Svarilo je bilo podano v obli-^-
ki skupne izjave treh zapadnih sil v zvezi s predlogi predsednika Varnostnega sveta argentinskega delegata Juan Bramuglia, kije vsem štirim silam predložil novo formulo za ureditev spora v Berlinu.
Sovjetska zveza je že pretekli teden pristala na to formulo kot osnovo za ureditev spora, toda z današnjim skupnim odgovorom so zapadne sile zavrgle vsako možnost za poravnavo.
Položaj v Berlinu pa se je poslabšal radi včerajšnje akcije nemških levičarjev, ki so ustanovili novo upravo za Berlin in s tem razklali mesto.
Odgovor zapadnih sil je bil izročen Bramugli-u snoči, ko je še vedno bil predsednik Varnostnega sveta in si je prizadeval, da bi ustvaril posebni tehnični odbor, ki bi naj proučeval valutno vprašanje in trgovinske probleme Berlina.
Besedilo odgovora treh zapadnih sil
V svojem skupnem odgovoru so tri zapadne sile izjavile:
"Tri zapadne sile ne morejo pristati, da bi se pokorile vsem sovjetskim meram, ki zaostrujejo sovjetsko blokado, ali pa ki se mešajo v mestno upravo, dočim Sovjeti nimajo nobenih obvez napram katerim koli omejitvam.
"Tri vlade radi tega ponavljajo, da si pridržujejo pravico, da bodo podvzele takšne mere, kot jih bodo smatrale za potrebne, da bi pod temi okolščinami ohranile svoje pozicije v Berlinu, kakor so to izjavile v Varnostnem svetu, ko je berlinsko vprašanje bilo predloženo temu organu."
Zapadne sile so tudi obtožile Sovjetsko zvezo, da je od 25. oktobra stalno in vztrajno pod-vzemala mere naperjene proti mestni upravi, kar da je povzročilo naraščajoči razkol v mestu., Vsled tega so poudarile, da mora vsak predlog za ureditev spora vpoštevati "sovjetske akcije pri razkolu Berlina."
Bramuglia označil berlinsko krizo za navadno "prasko"
Neki angleški predstavnik je izjavil, daje izjava treh zapadnih sil "jasno opozorilo," da ni za pričakovati ureditve spora v Berlinu. Toda Bramuglia je medtem objavil izjavo, v kateri je dejal, da je v svetovni borbi berlinska kriza le "navadna praska."
Predstavniki zapadnih sil kritizirajo Bramuglio, da je bil preveč "nestvaren" in da se ni zavedal, kaj seje dogajalo zadnje tedne v Berlinu. Kljub temu pa so se člani tehničnega odbora, ki gaje predlagal Bramuglia, organizirali in sklicali sejo.
Delegati pri organizaciji Z. N. so medtem že začeli razmotri-vati o zaključku zasedanja. Na splošno se vehruje, da bo zaključek zasedanja 11. decembra.
#
Stari župan Berlina se bo moral umakniti
licija v sovjetskem sektorju Berlina je danes obvestila starega župana Ferdinanda Friedens-burgha, da se mora umakniti iz županskega urada. Pravijo, da je to ukaz novo-izvoljenega župana Fritza Eberta, ki je bil snoči izvoljen na sestanku v mestni zbornici.
Friedensburg je izjavil, da se bo z nekaterimi člani mestne uprave preselil v zapadne sektorje Berlina.
Kongresnik Shafer priporoča pomoč diktatorju Francu
MADRID, 30. nov.—V posebnem poročilu kongresnega odbora za aimadne sile obrambene-mu tajniku Jamesu Forrestalu bo vključen tudi proračun glede vojaških potreb Španije.
Republikanski kongresnik Paul W. Shafer je izjavil, da bo poročilo vsebovalo vtise skupine članov odbora, ki "proučujejo" razmere v Evropi.
Skupina ameriških kongres-nikov je nenadoma prišla v Madrid iz Rima. Z vojaškimi problemi fašistične Španije pa se je seznanila na prejemu, ki je bil prirejen v ameriški ambasadi, ko so bili prisotni tudi visoki Francovi častniki.
Kongresnik Shafer je izjavil, da osebno priporoča obnovo di-plomatičnih odnošajev med Ze-dinjenimi državami in Španijo, katero je radi podpiranja Hitlerja obsodila Generalna skupščina Združenih narodov že na lanskem zasedanju.
Shafer je izjavil, da so španski častniki izrazili željo "za standarizacijo vojaške opreme." Na sestanku se je razmotrivalo tudi o zamenjavi ameriških in španskih častnikov "v svrho proučevanja vojaških problemov."
Ameriški kongresnik je pristavil, da bi Zedinjene države sodelovale s Španijo, če bi predsednik Truman rajši poslušal nasvete obrambenih šefov, kot pa nasvete državnega oddelka.
thomas priporoča, da se zavržejo obtožbe
WASHINGTON, 30. nov.—-Predsednik kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti Par-nell Thomas, ki se zagovarja proti obtožbam, da je osleparil vlado, je danes predlagal, naj federalna distriktna porota zavrže obtožbe, ki so bile dvignjene proti njemu.
razporoka radi kokosovega oreha
PITTSBURGH, 1. dec.—Sodnik je danes odobril razporoko nekemu pastorju cerkve Boga in Krista, ki je povedal, da ga je žena z vso silo udarila po glavi
BERLIN, 1. dec.—Nemška po-'s kokosovim orehom.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
2. decembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ■231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto)--
UREDNIKOVA POSTA
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) —--
For Six Months—(Za šest mesecev) _-
-$10.00 — 6.00 — 3.50
For Three Months—(Za tri mesece) ___
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
PREKRIŽANI RAČUNI
Znano, je, da je bivši angleški ministrski predsednik Winston Churchill v sredini vojne vihre pripravljal Jugoslaviji usodo, ki bi bila zelo podobna usodi današnje Grčije, verjetno pa celo bolj tragična, če bi se bili njegovi načrti v zvezi z invazijo Evrope posrečili.
Churchill je sanjal o vdoru v Jugoslavijo skozi tako imenovana "Ljubljanska vrata." Po zamisli tega poklicnega intervencionista bi se bili angleški tanki in vojaštvo iz Italije vsulo v Ljubljano in preplavilo bi se celo Jugoslavijo, kakor so to storili v Grčiji, ne z namenom, da bi izgnali naciste, pač pa da bi zatrli Narodno osvobodilno gibanje in spravili jugoslovanska ljudstva pod stare predvojne mo-narho-fašistične režime.
Vrhovni poveljnik zavezniških sil na Sredozemlju gen. Dwight Eisenhower je spisal knjigo "Crusade in Europe," v kateri potrjuje, da je Churchill res pripravljal Jugoslaviji takšno usodo, čeprav je to "invazijo" opravičeval z vojaško strategijo.
"Ministrski predsednik (Winston Churchill) in nekateri njegovi glavni vojaški svetovalci so še vedno gledali na Overlord načrt (načrt za invazijo Francije) s komaj skritim nezaupanjem," piše Eisenhower. "Zgleda, da je njihovo stališče bilo, da bi se lahko izognili nadaljnim resnim in riskantnim zapletkom neke nove amfibijske (na morju in na suhem) operacije, če bi enostavno vrgli v Sredozemlje vse zračne, pehotne in mornariške vire, ki smo jih imeli na razpolago. Zagotavljali so, da bi s nadaljevanjem vojaških operacij v Italiji, vdorom v Jugoslavijo, z zavzetjem Krita, Dodekanezov in Grčije, dali Nemcem resni udarec, brez da bi naleteli na priznane nevarnosti splošnega napada proti severno-zapadni Evropi."
Gen. Eisenhower pa opisuje svoje stališče s sledečimi besedami:
"Moj lastni štab, vključno angleški člani, in jaz smo še vedno podpirali zaključke, ki smo jih dosegli pred poldrugim letom, da bi le napad čez Kanal (med Francijo in Anglijo) osredotočil vso našo moč in da bi se s tem napadom doseglo odločilne rezultate."
Znano je, da se je Churchillovim načrtom za invazijo Balkana, zoperstavljal sovjetski premijer Jožef Stalin, ki ima glavne zasluge, da se ta, za jugoslovanska ljudstva nedvomno nevarni, načrt ni obnesel. Vprašanje invazije Balkana je bilo razmotrivano tudi na konferenci v Jalti.
Danes lahko jugoslovanska ljudstva v miru in delu proslavljajo obletnico ustanovitve federativnih republik, brez da bi bila "osvobajana" na isti način, kakor to še danes "osvobajajo" grško ljudstvo.
Zanimivo je tudi, kako so v tistih usodepolnih časih sanjali te "churchillove" sanje tudi ubežni politiki predvojne Jugoslavije. Nobenega dvoma ni, da so že takrat spričo razmaha partizanskega gibanja trepetali za svoja korita,^ ministrske stolčke in kraljevske krone.
Tedanji podpredsednik jugoslovanske kraljevske vlade v Londonu in sedanji pomožni urednik A. D., dr. Miha Krek, je ob priliki svojega govora z dne IL aprila leta 1943 citiral "besede dveh prvih mož." Ta dva "prva moža" sta bila tedanji konservativni angleški zunanji minister Eden in bivši mlečnozobi kralj Peter.
Dr. Krek je posebno poudaril sledečo izjavo bivšega kralja Petra:
"Kadarkoli bodo zavezniki prišli na kopno Balkana, bodo našli celotno jugoslovansko ljudstvo na nogah v pripravljenosti, da pomaga prepoditi osovine sovražnike, a v edinicah generala Mihajloviča bodo našli vojsko pripravljeno za sodelovanje z zavezniškimi vojskami."
V teh kraljevih besedah se ne odraža v toliki meri skrb, da bi se "prepodilo osovine sovražnike," kolikor, da bi edinice gen. Mihajloviča sodelovale z "zaveznišimi vojskami" in tako jugoslovansko ljudstvo, ki je res "že bilo na nogah," zopet spravilo na kolena.
Za begunsko vlado v Londonu in nedoletnega dediča krone ni sicer aprila leta 1941 predstavljal beg iz Jugoslavije, nobenih potežkoč, pač pa jih je v glavnem skrbelo, kako se bodo zopet vrnili. Doslej se jim "triumfalna vrnitev" ni posrečila in kot vsi znaki kažejo, bo slovita in po Kreku poudarjena kraljeva izjava za večne čase neizpolnjena.
Bilo je potrebno omeniti ta zgodovinska dejstva, kajti ni boljša skušnjii, kot so skušnje preteklosti. Danes so se
SIJAJNI USPEH DRAME "KAMNOLOM"
Zadnjo nedeljo je dramsko društvo "Anton Verovšek" proslavilo 25-letnico svojega obstanka. Ob tej priliki so nam igralci podali zelo primerno Se-liškarjevo dramo v štirih dejanjih "Kamnolom", katera je bila priobčena v Ameriškem družinskem koledarju leta 1929. Ta napol socijalna in napol družinska drama je bila že večkrat vprizorjena na naših odrih, toda menda še nikoli tako učinkovito kot v nedeljo. Navzoči so imeli krasen duševen užitek in so brezdvomno dobili polno vrednost za svojo vstopnino. Sodeč po aplavzu številne publike, je naziranje o "ljudskih zahtevah" po komedijah in plehkih burkah — zelo zmotno tudi z gmotnega stališča. Č e drama vsebuje snov, ki je dostopna gledalčevim občutkom in ako je v rokah dobrih diletantov, tedaj jo ljudje slastno uživajo. Dejstvo, da se nekateri kroho-tajo v tragičnih prizorih, je le znak njih duševne omejenosti; in nerazumevanje snovi, kate-: ro je pisatelj obdelal.
Dramo je režiral J. Stebla j in priznati se mu mora, da je imel srečno roko pri oddajanju vlog in da je igralce tudi dobro opi-lil. V glavnih vlogah so nastopili: Joe Godec, Florence Yeraj-Slaby, Andy Božič, (kovač) in Tom Zaje. Prvi trije so že stari "mački" na na:šem odru, dočim je poslednji — nova in mnogo-obetajoca moč.
Godec je igral težko vlogo prevaranega soproga in delavca v kamnolomu, Milana. V prvem dejanju se je zdelo, da je bil malce nesiguren, nato se je pa sprostil in igral izborno do konca. V sceni z očetom je bil nežen in čustven, v sporu z Alfredom pa velik in silen s svojo žgočo satiro in jeklenim značajem. Odlikoval se je tudi v pravilnem naglašanju besed.
Lizo, njegovo ženo je imela v rokah znana karakterna igralka Florence Yerap-Slaby, katero je izvršila nadvse odlično. Ta vloga zahteva spretne igralke, kajti v njej so zapopadeni različni značaji kot; žena, vlačuga in morilka lastnega moža. Ampak Florence ji je bila kos v vseh ozirin. Z ljubimcem Alfredom je bila nežna kot mačica in zapeljiva kakor sirena. S svojim možem Milanom p a kruta i n brezobzirna. Ko jo je Alfred pahnil od sebe, se je pa spremenila v divjo zver, ki grize in pr aska kamor zadene. Florence je tu rojena, toda slovenščino obvladuje izborno. Upamo, da jo bomo zopet kmalu videli " na odru.
*Andy Božič je tudi že stara igralska korenina. Njegova posebnost so kmečke vloge. To pot pa je imel vlogo delavskega voditelja v kamnolomu in Milanovega očeta. Tudi on je dobro pogodil svojo vlogo. Ugajal je zlasti v napetem prizoru z Lizo in pred Alfredovo hišo. Napredek je pokazal tudi v kretnjah in vokalizaciji. Gledalce je nekoliko motila premlada ma:;ka, dočim je bila Godčeva prestara, kar je povzročilo, da je bila starostna razlika med očetom in sinom le neznatna. Skrajni čas
je že, da si naša dramska društva nabavijo primerne lasulje, ker za maskiranje las lepotična sredstva ne zadostujejo.
Razuzdanega obratovodjo Alfreda nam je dobro podal turo-jen mlad fant Tom Zaje. Kot so mi povedali, je bil to njegov prvi nastop v večji vlogi. Če je bil res, potem ima fant igralski talent, kateri še mnogo obeta. Za ljubimsko vlogo je kot ustvarjen. Že njegova junaška postava napravi dober vtis. Na odru se je kretal z eleganco, ki docela odgovarja pokvarjenemu mestnemu gizdalinu. Zato ni čuda, da je Liza podlegla njegovemu vplivu. Kot delovodja je bil sempatja premalo oblasten in zvit, toda za prvi nastop je bil kar zadovoljiv. Ker se je tako odlično izkazal, upamo, da bo ostal še dolgo let na našem odru. Good luck to You, Tom!
Louis Chernich, Jennie Prime, Manca Bashel, Geo Marolt, Tony Prime, Joe Planine, Joe Prime in Irene Vidrich, so imeli le podrejene vloge delavcev v kamnolomu. Dasi kratke, so bile vendar važne, ker so tvorile vez med dejanjem in se zlile v harmonično celoto. V igro je vpletenih mnogo robatih izrazov, kar ji daje realističen delavski značaj, škoda je le, da ni dal autor Lizi prilike, da se spo-kori, namesto, da jo množica potepta do smrti.
Scenerija je docela odgovarjala pozorišču. Kostumi kot taki tudi, toda delavske obleke so bile preveč čiste. Kameniti prah (puder) na njih oblekah bi ustvaril bolj realistično delavsko sliko.
Dvorana v SDD je bila popolnoma zasedena. Zlasto lepa udeležba je bila iz Euclida, pa tudi St. Clair je bil dobro zastopan. "Verovšku" je bilo po-klonjenih mnogo šopkov cvetlic od strani društev in posameznikov. Škoda je le ta, da se igralci trudijo samo za enkratno vprizoritev. Naselbina je dovolj velika, da bi igro ponovili še na drugih odrih, ali celo v bližnjih naselbinah. Kaj pravite nato ?
Frank Česen.
Razstava ročnih del Slovenske ženske zveze
Ker je veliko število članic Slovenske ženske zveze, ki so naročnice "Enakopravnosti", jih tem potom vabim na razstavo ročnih del, katero prirejajo skupno vse clevelandske podružnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. in to v soboto in nedeljo 4. in 5. decembra.
Razstava bo odprta v soboto ob 4. uri popoldne, zvečer pa bp lep program. V nedeljo se začne že ob 1. uri, pozneje pa bo menda tudi igra in druge zanimivosti.
Vstopnina je samo 50 centov. Z vstopnico imate obenem priliko, da dobite enega od 10 "door price-ov", ki bodo oddani v nedeljo zvečer. Pri oddajanju nagrad ni potrebno, da ste navzoči. Vstopnina velja za en dan, najbo za v soboto, ali pa nedeljo.
Ker je vsaki ženski že prirojeno zanimanje za ročna dela,
starokrajski politiki raztepli po svetu. Nekateri so sicer še vedno aktivni v prizadevanju, da bi "zavezniki prišU na kopno Jugoslavije," toda spričo čuječnosti jugoslovanskega ljudstva, ki je na "nogah v pripravljenosti," si za vsak slučaj urejujejo novo življenje v novih razmerah. Nekateri so se vrnili časnikarskemu poklicu, drugi se ukvarjajo s kmetijstvom (kakor, na primer, "gazda" Maček), tretji pa zopet "preiskujejo" neameriške aktivnosti na zapadnem obrežju Amerike, in se uveljavljajo kot zmožni detektivi. Seveda, še vedno rohnijo, da jih je "prevalilo bizantinstvo zapadne diplomacije," zmerjajo "rdeče," vodijo "ljudstvo," skrbijo za begunce in kolaboratorje, itd. Toda s časoma bo vse umolknilo in zaspalo. Ostali bodo samo prekrižani
vem, da bo vsaka rada prišla, da vidi, kaj znajo vse lepega tudi druge žene narediti.
Videle boste vsakovrstna dela, tudi od drugih članic širom Združenih držav. Posebno b o veliko število žepnih rutic, ki so prekrasne — vseh marvičnih barv jih je, pa tudi samo belih. Vse so delo naših pridnih članic. Rutice so večinoma ob-kvačkane, pa tudi delane s "tatting" in "hairpin" vbodom ter celo obkleklane. Mrs. Salmich vam bo rade volje pokazala, kako se "klekla".
Vse rutice in tudi nekatera druga ročna dela bodo naprodaj po zmernih cenah. Ker smo ravno pred Božičem in največkrat ne vemo, s kom bi obdarile svoje drage, imate tukaj lepo priložnost. Z lepo rutico se vsaka ženska rada postavi.
Zraven tega bomo videle tudi "style shovy" raznih oblek, su-kenj in celo nevesto in tovari-šice.
Preskrbljeno bo tudi, da ne bomo lačni in žejni. Potic in krofov ne bo manjkalo!
Ne pozabite pripeljati tudi možičke in hčerke!
M. L., članica.
PROGRESIVNI KOTIČEK
(Dospelo prepozno za obligatno izdajo)
Kje se počutimo najbolj domače? Seveda, pri "Progresivnih Slovenkah", krožek št. 2, ko se zberemo skupaj na St. Clair ju!
Ko zopet zagledam znane in smejoče se obraze, se zavedam, da sem med svojimi. Tu smo same nevedne delavske žene, ki se. zavedamo, da naš položaj ni lahek, a da se s trdno voljo premagajo tudi še tako težke ovire. In cilj slovenskega ženstva tu v Ameriki je, da korakamo z duhom časa naprej.
Na zadnji mesečni seji, 17. novembra, sm o razmotrivale razne koristne stvari. Na dnevnem redu je bil tudi ples, ki se ima Vršiti na božični dan. Več natančnih podatkov o tem, prihodnjič !
Sedaj pa še malo omenim o naši gl. tajnici, J. Zakrajškovi. Kot vam je vsem znano, je odšla na konferenco mednarodnega ženstva, ki se snide v Buda-pešti, zastopajoč slovensko žen-stvo iz Amerike. S takim potovanjem so kajpada zvezani ogromni stroški. Zavedajmo se, da v slogi je moč in podpiraj-mo našo Josie. želele bi, da čimveč naših krožkov prispeva v tozadevni potni sklad po svojih močeh, saj smo smelo lahko ponosne, da je slovenska žena zastopana na tem zborovanju za dosego miru in sožitja med narodi sveta, potom Mrs. Za-krajšek.
Važno je tudi, da vas obvestim o našem bazarju, katerega bomo imele dne 4. decembra v sobi št. 1, novo poslopje SND na St. Clairju. Soba bo odprta že ob 4. uri popoldne in naše pridne članice vam bodo pripravljene postreči kadar pridete tja do polnoči. Imele bomo vseh vrst predpasnike, krasne vezenine, kvačkana dela, itd. Predmeti so vsi domačega izdelka in ne bo vam žal, da nas obiščete v velikem številu. Imele bomo tudi vsakovrstnega domačega peciva.
Zagotavljam vam, da boste dobro postreženi in zadovoljni! Torej na veselo svidenje dne 4. decembra na St. Clairju!
Mary L. Bozich, članica kr. št. 2.
Ob 30-letnici
Slovensko dramsko društvo

ilYAN
poda
IVAN CANKARJEVO DRAMO V TREH DEJANJIH
//
.//
Kralj na Betajnovi
v počasi in v spomin 30-letnice smrii pisatelja Ivana Cankarja in obenem je to jubilejna predstava za 30 letnico obstanka društva.
V	NEDELJO 5. DECEMBRA 1948
OB 3. URI POPOLDNE
V	AVDITORIJU S. N. DOMA. 6417 ST. CLAIR AVE.
JOŽEF KANTOR, fabrikant ................................. Rudolph Widmar
HANA, njegova žena ------------------------------ Josephine Milavec-Levstik
FRANCKA, njuna hči............................................................ Olga Marn
PEPCA, dvanajstletna i . , ,	Vivian N. Gorshe
TTT) A AT/~.T7iT TJ , hniuna otroka .....,	„ . u
Lovrence EppiC"
FRANCELJ, desetleten J
NINA, sorodnica Kantorjeva ......................... Emma Oblak-PIemel
KRNEČ, nekdaj štacunar in krčmar _____________________________Frank Plul
MAKS, njegov sin ...................._____.....____....................: Andrew Turkman
ŽUPNIK ---------------------------------------------------------------------------- Erazem Gorshe
FRANC BERNOT, posestnik, absolviran tehnik _____Stanley Marin
SODNIK--------------------------------------------------------------------------------Anton Eppich
SODNIKOVA ŽENA ................................................... Ivanka Šifrer
ADJUNKT (pisar) ______________________________________________________ Tony Podobnik
LUŽARICA, delavka . ...................................................... Frances Ik
KANTORJEV OSKRBNIK __.___________________________________ __ Milan Germ
KANTORJEVI gostje: Koprivec. kmet, Anton Smith; I. kmet:
Jack Plemel; II. kmet: Jos. Plemel; III. kmet: John Kokal
★
IGROVODJA: JOSEPH SKUK MOJSTER ODRA: MATT DEBEVEC NAREKOVALKA: MILKA KOKAL REDITELJICA: MARIE ZAKRAJŠEK IGRA SE VRŠI V JESENI, V MALEM TRGU BETAJNOVI Vstopnina v predprodaji je 85c za osebo, pri blagajni na dan igre Otroci so vstopnine prosti.
računi.
ZAPADNE SILE NOČEJO VRNITI SOVJETSKE OTROKE
MOSKVA, 1. dec.—Sovjetska publikacija "Literarne Gazete" je danes obtožila Angleže in' Američane, da nočejo vrniti na | tisoče sovjetskih otrok, ki se na-; hajajo v zapadnih zonah Nem-1 čije. Časopis pravi, da so s takšnim akcijami zapadne sile storile "zločin proti človeštvu," ker otroke držijo proč od njihovih staršev, jih "ponemčujejo" in ne-.katere pošiljajo v Zedinjene države.
POZDRAV . . .
Bratje in sestre, prijatelji in prijateljice dramskega društva Ivan Cankar! Usoda nam je naklonila prijetno priliko, da praznujemo letos 5. decembra 30-letnico obstanka Slovenskega dramatičnega društva "Ivan Cankar" v Clevelandu, O., in da ob tej priliki počastimo spomin našega odličnega slovenskega sina, nesmrtnega pisatelja in borca za delavske pravice, Ivana Cankarja, ob 30-letnici njegove smrti, ki je umrl v Ljubljani 11. decembra 1918. leta.
Ob tej priliki se spominjamo lahko marsikaj. Spominjamo se naših mladih let, spominjamo se našega in vašega plodonos-nega dela, ki smo ga-v več ozi-rih skupno, s sodelovanjem in s pomočjo eden drugemu, dopri-našali vsa ta leta. Vse priznanje in zahvala gre tisočerim rojakom in rojakinjam, ki ste vsa ta dolga leta tako številno in vztrajno obiskovali naše predstave in nam s svojo prisotnostjo dajali poguma in navdušenja za naše nadaljno delo, da smo danes ob tem redkem jubileju še tukaj pred vami in z vami.
Mnogo naših dobrih posetni-kov predstav, žal, danes ni več tukaj, že so odšli in počivajo v materi zemlji. Odšli so od nas in naše društvo upravičeno žaluje za njimi. Naša sveta dolžnost je, da se jih ob tej slovesni priliki spominjamo in da počastimo tudi njih spomin. Odšli so v večnost tudi že naši številni člani, igralci iii g/alke dramskega društva "Ivan Cankar". Naj bo vsem tem v spomin in v po-čast poklonjena tudi sedanja predstava, Cankarjeva drama "Kralj na Betajnovi". Ni morda daleč čds, ko odidemo za njimi tudi nekateri izmed nas, prej ali slej pa vsi.
Iskreno zahvalo in priznanje naj prejmejo številni slovenski trgovci, profesijonalci in vsa podjetja, ki ste društvo podpirali z oglasi v programnih knjižicah. To je bila lepa in izdatna podpora, da je moglo društvo vršiti svoje samaritarno delo na desno in levo. Hvala vsem za vaš doprinos pri tem!
I Vsakdo, ki je v prošlosti kdaJ ' naredil kaj koristnega za draW |sko društvo "Ivan Cankar", j'; ! lahko danes ponosen na svoJ ' ddprinos, ko skupno praznuje* : mo ta redki jubilej, 30- letnico 1 obstanka društva. Iskrena hvala vsem številnim članom, pO' ' sebno še igralcem in igralkam-ki ste tvorili niti v močni vrV-bili ste členi v verigi, ki se pl®' te in vzdrži skozi celih 30 let: hvala vam vsem, ker ste delali' ^ ker ste igrali in nas in drug® I vzpodbujali k vztrajnosti in na' i daljnemu delu. Skupno sm" I vzdržali s pomočjo eden drug®' I mu, v zavesti, da delamo vsi j plemenite namene, za plemenit® i cilje in da vsi skupaj tvorimo ^ 1 Ameriki živ spomenik velikem^' I pisatelju in budniku Ivanu CaH' i karju.
i Slovenski pisatelj Ivan Ca"' kar zasluži, da se mu tudi tukaJ med ameriškimi priseljenci ohrani trajen spomenik, živ spO' I menik vse dotlej, dokler bo š' I slišati tukaj kakšno slovensko i besedo. Dramsko društvo "Iva'^ I Cankar" lahko obstoji še v n®' pregledno bodočnost in se vod' naprej z uspehom kot do sedaj' s pomočjo in sodelovanjem tU' kaj rojenih Slovencev in SI"' ven k, če bo med njimi kaj z®' vednosti in spoštovanja do slo' venske dramatike in ])etja, d" slovenske stvari, do svojih stai" šev iir do lepe Slovenije in goslavije.
Društvo "Ivan Cankar" žd' pridobiti v svojo sredo še vcc igralcev in igralk, ved član«^ in članic, da bomo delali in igrali še naprej, da bomo praznO' vali tudi še 50-letnico in šc kaJ več, da bomo doživeli leto
Hvala še enkrat vsem za pfi' jazno sodelovanje v minulih letih; hvala vsem slovenski"' časopisom, ki ste prinašali član" ke o igrah in vabili ljudi predstave. Prosim vas vse, osta' nite zvesti Slovenci tudi še bodoče, s tem boste tudi dob^"' ameriški državljani, ohranit® čim delj mogoče živ spomoni'^ Ivanu Cankarju in storili bost® dobro delo!
Za Slovensko dramsko drii' štvo ''Ivan Cankar", I	Erazem Gorshe, predi''
2. dttceinbra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Začetne regulacije nanašajoče se na pokroviteljstvo za razseljence (begunce)
Razseljene osebe, ki so lahko odobrene za vstop v Zed. države ameriške po tozadevnem zakonu sprejetem v letu 1948, morejo priti v to deželo 'pod pokroviteljstvom sorodnikov ali prijateljev, morebitnih delodajalcev, ali pa potem kake priznane javne ali ijrostovoljne organizacije. Naj bo pokrovitelj kdorkoli od imenovanih, mora^ predložiti Komisiji za razseljence
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik naliaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem tnestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. fogal E. G2nd St.; vhod samo
na E. 6?. St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
(Displaced Persons Commission, Premier Building, 718 — 18th Str., N. W., Washington 25, D. C.) pisano izjavo v triplikatu in vsebujočo naslednja zagotovila:
1. Da bo novodošlemu nase-Ijencu preskrbljeno primemo delo, v slučaju dohoda cele družine pa delo glavi družine. Plača ne sme biti nižja kot plača drugih delavcev v istem delu ali službi, ravnotako ne sme biti radi novodošleca izrinjen iz dela kdo drugi. Dalje naj bo za novega naseljenca in njegovo družino preskrbljeno snažno in primerno stanovanje, pa tudi to ne na račun koga drugega, ki bi se moral radi novodošlega razseljenca - naseljenca izseliti iz hiše ali stanovanja. Tretji pogoj je, da prosilec za vstop v to deželo ne postane javno breme, ravnotako ne njegova družina — četrtič, mora pokrovitelj priti po prosilca ko slednji dospe v to deželo in mora zanj plačati prevozne stroške do mesta novega bivališča.
Obstajajo nekatere razlike v pokroviteljstvu po sorodnikih, prijateljih, delodajalcih ali organizacijah. Nekatere bomo tukaj navedli.
Pokroviteljstvo po sorodnikih.
•Sorodniki razseljencev morajo predložiti svojo izjavo zagotovil in obveznosti do novodošlega prosilca v smislu tiskovine "Individual Assurances for Relatives", katero prikoroča komisija za razseljence. Kopije te forme se dobe na naslovu: Common Council for American Unity, 20 W. 40th Str., New York 18, N. Y. Ta tiskovina ne določa navedbe pokroviteljevega finančnega stanja, ali plače, ki jo bo prejemal novodošli prosilec. Vendar je treba navesti kje bo uposlen (a) in kdo je morebitni delodajalec. Navesti je treba v tej formi tudi kako bo za prosilca preskrbljeno glede stanovanja.
Pokroviteljstvo po prijateljih. Prijatelji, ki želi pomagati kakemu razseljencu-prijatelju v to deželo, mora izpolniti dodatno k zgornjim pogojem vprašanje glede baze prijateljstva in vzro-
GOSTILNA NAPRODAJ
Ima licence D 2, D 3 . in C 2 ter Philco televizijo. Dobi se tudi lease ali pa lahko kupite poslopje. Nahaja se med E. 62 in E. 74 St. na St. Clair Ave. Podrobnosti dobite pri FRANK MACK 6603 St. Clair Ave., EX 1494
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM. V prijaznem kraju blizu transportacije. Na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. Pokličite HE 6526
.ammcKP aXCUKlTti
iVlOAli
BUY BONDS TODAY!
ka, k i narekuje prijatelju v Ameriki, da skuša dobiti sem razseljenca. Ako tak prijatelj ne liamerava sam uposliti take osebe, tedaj mora imeti zapriseženo izjavo od morebitnega ali bodočega delodajalca, ki obljublja uposliti prosilca. Navedene morajo biti podrobnosti glede vrste dela, plače, itd.
Pokroviteljstvo po delodajalcu. Posamezniki ali podjetja že-
GROCERIJA IN MESNICA NAPRODAJ
Cena samo $8,500. Na razpolago so tudi 3 velike sobe. Nahaja se v sredini slovenske naselbine na Sylvia Ave. Tedenskega prometa je za več kot $800. Se proda ali zamenja za hišo na vzhodni strani. Preskrbi se pogoje za odplačevanje.
Pokličite SHAHAN REALTY
CL 6300	3191 W. 117 ST.
leča dobiti sem razseljene osebe, morajo predložiti afidavite ali izjave, "kakor že" omenjeno v gornjih navodilih. Delodajalec ali podjetje lahko polože poroštvo za osebe izurjene V določenih poklicih ali strokah in ni ravno potrebno, da so take osebe imensko navedene. Osebe bodo v takem slučaju izbrane po uvidevnosti uradnikov Komisije za razseljence v taboriščih ali kjer se že razseljenci nahajajo.
V slučaju pokroviteljstva po organizacijah je potrebno navesti le to, da sme položiti poroštvo vsaka priznana organizacija, ki se briga za naseljevanje in dobrobit tujerodcev. —
Važno je vedeti, da je v slučajih družin z otroci treba zagotoviti oblasti, da bodo taki otroci redno pohajali šolo. Tudi v slučaju posameznih oseb, ki so stare nad 16 let in mislijo še študirati, je treba namesto zagotovitve uposlitve dati zagotovilo in poroštvo, da bo mladi prosilec
ali prosilka lahko nadaljevala s šolo. — Glede sirot, ki so ostale brez staršev in katerih bo pripuščenih za enkrat 3000, je potrebno napraviti afidavit ali izjavo, v kateri pokrovitelj oblasti zagotovi, da bo otrok primerno preskrbljen.
Common Council
HIŠA NAPRODAJ
4 sobe—3 spodaj in ena zgodaj; podstrešje, ena garaža. Od E. 222 St., blizu Lake Sliore Blvd. Sadno drevje—lota 175x52Vž. Za podrobnosti pokličite
R£ 6138
TRGOVINA NAPRODAJ
Mesnica in "pick and pay" gro-cerijska trgovina. Tedenskega pro-|meta za $1200. V slovenski naselbini. Za podrobnosti pokličite JOSEPH GLOBOKAR 986 E. 74 SI., HE 6607
HIŠA NAPRODAJ
za eno družino, 6 sob. Blizu E. 185 St. V prvovrstnem stanju. Lahko takoj prevzamete. Cena $11,800. Podrobnosti dobite pri JOSEPH GLOBOKAR. 986 E. 74 Si., HE 6607
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
% ^1,/
RAZPRODAJA!
Regularni 5.00 "FOOT-HEALTH
99
Slil A: "Fivccyclct Gypsy oxford" čevlji z majhnimi vrezi, srednjimi petami. črno usnjo; mere 5 do U, širo-čine B do EE.
Slil B; "Five-eyelet oxford" čevlji za bolnicarHc z majhnimi vrezi, militarne
pete. Črno usnjo; mere 5 do	9 in žiro čine D do EE.
Slil C: "Four-eyelet Gypsy oxford" čevlji z majhnimi vrezi, kubanska peta. Črno usnjo; mere 5 do 9, širočine B do EE.
Arch Čevlji
3.99
Udobni, zdravi, čedni čevlji za vaše noge . . . lo je storija popularnih "Fool-Health" arch čevljev. Imajo takozvane "buill-in arch supports" za pristno udobnost in močno oporo za noge.
Pošlna in telefonska naročila sprejela—pokličite CHerry 3000
Odvisna zaloga znanega izdelovalca
2"® do 5®^ Kloliuki
Basemen!—čevlji
To je? bil v resnici izreden nakup za nas . . . po izrednih prihrankih za vas! Izberite si vaš nov zimski klobuček iz finega mehkega suknja v vseh barvah, ki si jih morete izmisliti. 'Lični stili so okrašeni z lepimi pajčolani ali perjem. Fantastično je za misliti, da jih morete dobiti za en dolar!
Žal—ne sprejema se pošlnih ali telefonskih naročili
Basement—Klobuki
$
Se o tvori prihodnji ponedeljek .
Five Points Office lS2nd St, near Si. Clair Ave,
.. . najnovejša podružnica clerelandske najstarejše banke
Nova, priročna banka v naselbini za prebivalce in trgovce v okolici Five Pointsa, bo otvorila svoja vrata v ponedeljek, 6. decembra ob 9.30 zjutraj.
Ta najnovejša podružnica clevelandske najstarejše banke je popolnoma moderna bančna enota z mnogimi novacijami za hitrejšo upravljanje finančnih transakcij.
Prosto privatno par kanje THE
NATIONAL CITY BANK
-or CLEVELAND--
Mahi Office #	v	EaJ/ Sixtk
Member Federal Deposit Insurance Corporattoo
POŠILJANJE MOKE in
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago' pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za $9
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pro-teina, najmanj 13Vž%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA Jfi SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MO^E in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNI ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18ih ST.	NEW YORK 11, N. Y.
Telefon: WAtkins 4-9016
^ONE SELIŠKAR:
Tržaška cesta
ROMAN
(Nadaljevanje )
^^jpak, dva človeka sla dve 'Ulični gmoti; dve duši, dvoje To pa je sedaj spoznal, jirav občutil, in trmasta
'lili
silaka se je končno le upog-^ S'cu. Žena je zmagala, če-je bila tepena. Zgodilo se je bil sovražnik prema-zmagovalec pa je' obnemo-. v svoji zmagi. Oba sla se na čisto novi poli in bilo je prijetno, novo odkritje, cveto rože na vrtu!
se je čez leto dni vrnil pro-

esor 2 Dunaja, je pravkar za-^del prvi sneg. Prinesel je go-Pe in Tinetu novih knjig in pri-. j^l pokazat svojo ženo. Bila ^ '^Pa, mlada in vse je bilo Slajeno; stric ga je bil si)et
vesel, le ponoči je lisli dan gospodinja liho, tiho jokala v blazino. Zjutraj pa je vstala spet vedra in gledala bele kosmiče, ki so nenelioma padali z heba, kar naprej in naprej.
; Pomlad, jpoleljc, jesen in zima.
Seveda, saj drugače ne more ;bili. Smejala se je Tinetu, ki je , ves bel odmetaval sneg pred de-jlavnico. Bil je rdeč v obraz, zdrav, krepak in poln življenja. , Zgrabilo jo je, da bi se vrgla i v sneg kakor razposajena deklica.
I	XIV.
Tisto pa, kar je Ti ne ta voc^ilo j skrivnostno s čudežno Silo po i vseh zagata h in vsepovsod, da je vztrajal in se prerival skozi
vse težave, ne da bi enkrat sam-krat klonil, je počasi dobivalo obliko in vsebino. Človek bi mislil, da se silne želje, ki' se porode v zgodnji otroški dobi, pozneje porazgube in da se namesto njih porajajo nove, času in razmeram sorodne in prikladne. Pa ne! Res je Tine zaradi zaposlenosti in pod dojmi tolikih novih vtisov, ki mu jih je nudilo mesto, nekako zastrl svojo edino življenjsko željo; toda le navidezno, tako se je le zdelo.
v jedru vseh njegovih pogledov iz delavnice v prihodnja leta pa je brlizgal železniški stroj, ki je Ifitel pred njim kakor razvita zastava vsega, kar si želi od življenja.
Mar ni mnogokrat postopal okoli postaje? Oh, nič kolikokrat, saj je tamkaj videl stroje prav od blizu in, liste ljudi, katerim enak hoče postati sam. Pa še ob nečem se je poglabljal v prihodnjost življenja; v delavnici je imel ognja in železa na pretek. Po poizkusih z votlimi
železnimi cevmi si je napravil majhen parni kotel; pazljivo ga je vrtal in spajal in ko mu je pričvrstiti na vrh majhno kovi-nasto piščalko, je para, ki je uhajala skozi ustnik piščali, br-lizgala na mile viže, dokler mu je ni izpulila in Tineta prav pošteno oparila po rokah.
Da bi paro ukrotil in jo napravil uporabno, brzdal in usmerjal kamor koli treba, da bi ji vsilil svojo voljo, da ne bo planila iz kotla, kadar se bo nji zljubilo, ampak kadar se bo njemu hotelo, je v izumiteljskem nagonu izpilil nekak bat; ta se je voljno premikal navzgor in navzdol v valjasti cevi, na ta način je dal pari delo, vzel ji je samovoljnost in trmo. •
Tako je sam v svojem pri-rodnem nagonu odkril srce stro-!ja. Morda je v resnici v mnogih i ljudeh duh iznajditelja, duh, ki I neprestano vrta; morda pa je j začetek vsake velike osnovne iz-: najdbe povsem slučajen. Velike osnovne iznajdbe je marsikdaj
sprožil preprost človek. Saj imaš v človeškem telesu tisoč stvari, ki služijo iznajditelju zavestno ali podzavestno za osnovo marsikateri tehnični napravi. Mar ni človeško srce od sile preprost, pa vendar čudovit motor? Pa človeška roka?
Civilizacija se je postavila na noge od trenutka, ko je človeška roka prvikrat pograbila kamen ! in ga znala uporabiti v svoj prid, I od trenutka, ko je človekov pra-nagon začel izkoriščati ude kot orodje, ko so se v človeškem telesu samem pričeli uporabljati zavestno vsi fizikalni zakoni gibanja, premikanja, sile, odpora, zaviranja in pospeševanja.
Tine je postal gospodar pare. Seveda je bilo vse to, kar je napravil v svoji sli po odkrivanju te strašne sile le igrača, toda ta igrača je vsebovala v majhnem že vse bistvo parnega stroja. Nenadoma je sam samcat stal pred zagonetko, ki je prav v tistih letih prebujala svet iz minulih stoletij.
Tobačna tovarna je bila v glavnem zgrajena, v mestu so zidali velike nove hiše, šole in urade, čez noč so hoteli pospraviti iz ulic ostanke minulih, zaspanih stoletij. Dela je bilo mnogo, vsakovrstnega. Tine je zra-stel v mladeniča, da sam ni vedel kdaj in kako. A čeprav ga je delo zaposlovalo ves dan, čeprav je svoj kratko odmerjeni čas posvečal svojim igračam in pa knjigam, ga je zdravje mladosti le včasih vrglo s tira.
Presta je med tem časom postal pomočnik in se je odpravljal po svetu. Za slovo je v nedeljo popoldne zvabil Tineta s seboj. Imel je nekaj denarja v žepu, ves svet pred sabo in polno malho izkušenj. Zavila sta jo na Breg v gostilno "Pri vitezu" in se lotila pijače. Presta je bil ves i neugnan, fantovski, kadil je vir-jžinko in spretno je znal objeti mlado, srčkano točajko okoli pasu.
Tine mu je kar zavidal to spretnost in v rokah ga je mi-
kalo, da bi tudi sam tako storil, toda vselej mu je uplahnil pogum, dasi se je točajka včasih skoraj naslonila nanj. Sama sta bila v izbi, ker je bila še zgodnja ura, zato je bil Presta še bolj samopašen, in drzen. Roki ji je božal in s prsti je šaril po njeni bluzi, da ga je nekajkrat krenila po roki, pa le kar tako, saj se je smehljala in kar pri-sedla k mizi zaradi družbe in besede.
Bila pa je v resnici tako zala, da jo je Tine kar gledal in požiral z očmi, besede pa le ni našel prave, da bi se postavil kakor njegov tovariš. Le ko je šel Presta ven po opravkih, se je opogumil in ji položil roko na belo laket, prav rahlo, toliko da se je je dotaknil.
"Ti si pa res zala!" ji je dejal. "Kar poljubil bi te!"
"Poglej ga no, petelinčka, že po dekletih gleda!" ga je zavrnila in se mu je smejala, ko je opazila, kako je plah.
(Dalje prihodnjič)
h
STRAN 4
enakopravnost
2. decembra, 1948,
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—Zakaj pleteš?
—	Za ribe.
—	Kje pa so?
—	v ribniku. Karasi.
-— Loviš na črva?
—	Na kruh in na črva.
—	Jih kuhaš?
—	Sušim in jem. Na, — je gostoljubno postregel in potegnil iz hlačnega žepa posušenega karasa.
Ko je Miška nekoč sledil trop, je naletel na dropljo, ujeto v zanko. Zraven je bilo mojstrsko spleteno dropljino gnezdo, okrog pa so ležale umetelno v travi prikrite zanke, privezane na pentljo. Soldatov je dropljo še tisti večer spekel v ilovici, potem ko jo je obdal z žarečim ogljem. Na večerjo je povabil tudi Miška. Trgal je vonjivo meso in pobaral:
—	Drugo pot ne pobiraj sam, če ne, mi boš zanke pokvaril.
—	Kako te je zaneslo sem? — je vprašal Miška.
—	Hranilec sem.
Soldatov je pomolčal in vnovič vprašal:
—	Cuj, ali prav čeljustajo fantje, da si rdeč?
Koševoj ni bil pripravljen na tako vprašanje, zato se je zmedel.
—	Ne... No, kako naj povem ... I no, bil sem na poti k njim . . . Ujeli so me.
—	Zakaj si bežal k njim? Kaj si iskal? — je tiho vprašal Soldatov, oči so se mu pomračile in začel je nagle je žvečiti.
Sedela sta ob ognju na grebenu suhe struge. Posušeni gnoj se je čadasto dimil, izpod pepela je trpolel plamenček. Od zadaj jima je v hrbte dihala noč suho toploto in duh po venečem pelinu. Po vranjem nebu so se risali utrinki. Utrnila se je zvezda, potem pa se je dolgo svetila volnata sled kakor na konjskem križu po udarcu za bičem.
Miška je pazno zrl Soldatovu
UGODNA PRILIKA
V slovenski naselbini se proda hiša za dve družini, 5 sob spodaj, 5 zgoraj; kopalnice, furnez, velika klet; v jako dobrem s;tanju znotraj in zunaj; garaža za tri avte; velik in lep vrt. Lahko se sel'te takoj. Na razpolago je tudi pohištvo. Cena jako zmerna. Za podrobnosti se oglasite pri lastniku na
10414 PRINCE AVE., ali pokličite MI 7769
NAPRODAJ JE
NOVA MODERNA HIŠA
na 255 E. 210 St., blizu Lake Shore Blvd. 6 sob, tri spalnice, gorkota na plin, cementiran dovoz; dekori-ralo se bo po vašemu okusu. Odprto je za ogled vsaki dan od 2. do 5.30.
Collinwood Construction Co.
Za podrobnosti pokličite IV 5702
DVE OPREMLJENI
sobi se odda v najem za dva fanta.
Vpraša se na 18608 Neff Rd., od E. 185 St., KE 1738
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd.. EN 0487 Govorino slovensko
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
v obraz, ki ga je oblil zlatast odsev ogtija, in odgovoril:
—	Pravic sem hotel dobiti.
—	Komu? — se je živo zdrznil Soldatov.
—	Ljudstvu.
—	Kakšnih pravic neki? Govori.
Zdaj je bil glas Soldatova votel in priliznjen. Miška se je trenutek pomišljal, zazdelo se mu je, da je Soldatov nalašč priložil na ogenj nov hlebec kravje-ka, da bi skril izraz svojemu
obrazu. Potlej se je odločil in] spregovoril:,	.	1
—	Enakih pravic za vse —! kakšnih neki! Ne sme biti ne gospodov, n e hlapcev. Razumeš? To bo treba prerešetati.
—	Misliš, da ne bodo dobili kadeti ?
—	Ne bodo.
—	To se pravi, zdaj vem, kaj si hotel ... — Soldatov je sop-nil in hipoma vstal. — Ti, pasji sin, si hotel kozake spraviti ju-! dom v pest?! — je zavpil pre-] glušljivo in srdito. — Ti...po čeljustih bi te in vse vas, take-le, ki nas hočete iztrebiti?! — Hhm, taka je ta ... Da bi ju-dje svoje tovarne po stepi postavili? Da bi nas z zemlje pognali ? !
Miška se je osuplo počasi spravil na noge. Zazdelo se mu je, da misli Soldatov mahniti. Ta se je opotekel in, ko je videl, da se je Miška plašno odmaknil, se je zagnal. Miška je v zraku ujel njegovo roko; stisnil jo je v zapestju in svareče na-svetoval:
—	Ti, stričko, nehaj, če ne, te bom pometel! Kaj si pa vzkipel?
V temi sta si stala nasproti. Ogenj sta poteptala z nogami, da je pogasnil; samo ob strani se je rdečkasto kadil kravjek, ki se je bil zakotalil s kupa. Soldatov je z levico pograbil za ovratnik Miško ve srajce; mečkal jo je v pesti, jo vlekel kvišku in si poskušal spmstiti desnico.
—	Spusti mi vrat! — je za-hropel Miška in izvijal mogočni tilnik. — Piusti, pravim! Ubijem te, sliš'š? . . .
—	Na-a-a-ak, ti . . . ubijem . . . čakaj! — je sopihal Soldatov.
Miška se je otresel, ga šiloma sunil od sebe, si mrzlično popravljal srajco, pri tem pa ob-
čutil mrko željo, da bi udaril, treščil ob tla in dal rokam prostost.
Soldatov se mu ni približal. Škripal je z zobmi, preklinjal vmes pa vpil:
— Povem; . . . Pri priči nadzorniku! Ti bom, že dal! .... Kača! Golazen! . . . Boljšev-ik! . . . Kakor Podtelkova bi te bilo treba! Na vejo! Vrv za vrat!
"Pove . . . nalaže se... Vržejo me v luknjo . . . Na boji-j šče me pošljejo — to se pravi, da k svojim ne pridem. Zgubljen sem!" — Miška je zmrazi-lo in misel, ki je iskala rešitve, se mu je obupno zaganjala, kakor se meče smuč v kaki kotanji, odrezana v upadajoči vodi od rečnega toka. "Ubijem ga! Pri priči zadavim . . .
(Dalje 'prihodnjič)
DELNIČARJEM SLOV. DEL. DVORANE NA PRINCE AVE.
Resno ste prošeni, da se po vsej priliki udeležite
LETNE DELNIČARSKE SEJE
ki se vrši
V NEDELJO, 12. DECEMBRA 1948 ob 2. uri popoldne na 10814 Prince Ave.
Po seji se bo brezplačno serviralo okrepčila.
Za direktorij—JOE KNAUTZ, tajnik
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM, ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave.
KEnmore 3662
PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
NAZNANILO!
NAZNANILO!
CENJENI JAVNOSTI SPOROČAVA, DA SVA NABAVILA LEPO, MODERNO IN PRIJETNO UREJENO HOTELSKO POSLOPJE
ALBION INN - Cortei, Fla.
kamor vabiva vse, ki boste prišli na oddih v naše tople floridske kraje tekom zimske sezone. Cena sobam za prenočišča so od $1.50 naprej, in za hrano posebej.
PRIJAZNA POSTREŽBA — PRIJETNA DRUŽBA IZBORNA HRANA
Za informacije in podrobnosti ter rezervacije pišite na
MR. IN MRS. ANDREW SPOLAR
ALBION INN, Cor+ez, Flo.
NOVI
IBM Električni Pisalni Stroj












JF
> r A


Na ogledu v clevelandskem uradu IBM 2045 Euclid Avenue
Ta najnovejši IBM proizvod, ki je izdelan na podlagi dolgotrajnega izkusiva izdelovanja načrtov in izdelovanja vse-električnih strojev, ima vse prednosti prejšnjih modelov, in poleg tega tudi mnogo važnih izboljšanj. Izdelan je tor a j v svrho boljšega dela in tudi lepše oblike.
Odgovarja vsem modernim zahtevam trgovine in novi IBM Električni Pisalni Stroj je izgotovljen na podlagi Standard in tudi
Aho je IBM . . . /e električen
Executive modelov. Način, po katerem se pojavijo mesta med besedami na Executive modelu, je tako izboren, da napisane strani izgledajo kakor fino tiskarsko delo.
Naš zastopnik bode drage volje pokazal kako se rabi IBM Električni Pisalni Stroj v Vašem uradu ali pa v uradu International Business Machines Corporation v Vašem okraju.
INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION
Uradi v vseh velikih mestih