J
VEDNO VEČJA VLOGA
Vzgoja in izobraževanje — osredne vprašanje
VII kongresa Ljudske ŠOLSKIH KOLEKTIVOV
mladine Slovenije
Na naš kongres v Kranju smo nas zahtevo, da vzgojno dejavnost "i 2 mnoaimi želiami. Hotenie in boli vribližamo novemu voložaiu
Lo z doslednim izvajanjem odlokov Zvezne ljudske skupščine bomo nekatera pereča vprašanja
v šolstvu zadovoljivo rešili
mnogimi željami. Hotenje in bolj približamo novemu položaju
bodoče TzPmnri^dPtnstin	Imt^mnrn^n ^z	izvajanjem osnovnega zako-	da je treba v tem letu s pravič-	večajo sredstva za osebne izdat-	no sedeti in čakati, kdaj jim bos
pripravlieri urpcničcvnfi	neiilp	nizaciii vmnini iimr-oc	i-i mu^hn	na 0	finansiranju šolstva je bilo	nejio delitvijo sredstev izboljšati	ke za več, kot je to določeno z	do določili možen odstotek, tem«
načrte	nhm.-Ln„šl	v letu 1961 za šolstvo v obsegu	materialni	položaj šolstva in po-	zakonom o spremembah in dopol-	več morajo bolj aktivno postav-
cele države pridobljenih okrog	spešiti proces uvajanja	novih	nitvah zakona o javnih uslužben-	Ijati svoje zahteve nasproti oruz-
20 milijard dinarjev več, kot pa	družbenih	in ekonomskih	odno-	cih — kar se celo priporoča. Iz	benemu skladu za šolstvo in or«
je bilo prvotno planirano (v ce-	sovj na to	področje.	tega sledi, da bodo komune v le-	ganom ljudskega odbora in k te-
xr'” ssšSš1 “ ftsjrp&rrs	srravssM;
? Se ^	“■	s&vstčJStts 5'SsunsssRS- zjzz
stransko minite nsehnoet' r?	Kongres ni mogel nakazati re- žaj šol in prosvetnih delavcev neke' probleme v šolstvu. Naj ko omogočile vsklajevanje ravni izdelajo analizo osebnih dohodno vomnčin ci-niim in •sto'1	a V5'	šitev vseh vprašanj,	ki	smo jih	občutno izboljšal, to predvsem	omenimo nekatere izmed njih	osebnih dohodkov prosvetnih de-	kov prosvetnih in znanstvenih
in znaniem’ ? Aoei a t™	■ 0Tn	obravnavali. Pokazal	pa	je, da se	zato,	ker se je močno razmahnila	Zvezni družbeni plan za 1962	lavcev z dohodki drugih ustrez-	delavcev v primerjavi z osebnimi
štenostin An ceh	^	^°"	zanimajo za probleme iz- ekspanzija šolstva, zlasti po Re- daje republikam možnost, da do- nih služb.	dohodki drugih strok, ker le na
si vsak mlad 'l lrijjK'u^no. na] obraževanja in vzgoje in da je soluciji Zvezne ljudske skupščine volijo posameznim politično-teri- moLto	ih c« in ciopr nodlagi take analize lahko po-
načrte prihodnosti, je dajalo tej oblikovanje ustvarjalnosti, kritič-najširši tribuni članstva naše or- nosti, pravilnega odnosa do poja-ganizacije osnovno obeležje. Or- vov v življenju, lastnih kriterijev
Nov način opravljanja strokovnih izpitov v LR Srbiji
Svet za prosveto LR Srbije je pred
ja pravo mesto v družbi.
To široko izhodišče in zavestna zelja nas vseh postavlja Ljudsko mladino kot ostale vzgojne faktorje in vso družbo pred nove naloge ali vsaj pred odgovornejše in hitrejše izpolnjevanje že postavljenih načel v konkretno življenjsko prakso.
Nedvomno je uspešnost pri oblikovanju socialistične osebnosti v Prvi vrsti odvisna od našega ^zgojno-izobraževalnega sistema in od tega, kako in s kakšnim odnosom, zavestno opredelitvijo in lastno voljo ga bomo prilagajali novim družbenim, razmeram in bedno bolj bogati vsebini družbenih odnosov. Zato ni slučajno, da je bila vzgoja in izobraževanje osrednje vprašanje minulega kongresa. Poleg osvetlitve trenutno aktualnih vprašanj in problemov s področja izobraževanja smo postavili tudi nekatera vprašanja v zvezi z nadaljnjo izgradnjo našega vzgojno-izobraževal-nega sistema.
V vrsti razprav na kongresu je oua poudarjena misel, da je re-jortna šolskega sistema poleg vse-inskega prilagajanja družbenim Potrebam in krepitve njegove materialne osnove predvsem re-I rma nazorov, mnenj in zavest-e opredelitve za ta proces. Zato o potrebno našo politično akcijo o*?.?«* v odpravljanje nekaterih
movn’r,TmaS nesPreiernljivih poj- njihova želja izobraževati se, ši-do iz J a Pojmovanja so prišla jn bogatiti znanje.
ganihaZahZ-i pri uPravnih or'	Kasneje, ko so se desetine mla-	uiuzue
aanizn71^ a}fr^ gospodarskih or- flink in mladincev zvrstile za pul- litičnih organizacij je bila v po- vseu proracunsKin rezerv repu- -—-•o--'——	ru. 1Zpjta aool Kandidat po oven letin
venr, kl so ob uvaianiu n°- tom govorniškega odra, smo spo- gledu šolstva usmerjena bolj v blike). Dalje daje zakon o spre- ie v prosveti ostalo — razen po- službe, po zakonu pa preneha siužbe-le vrŽmnJUZJ1™™1™znali’ da bo mijboije, ^ vse te samo ugotavljanje^ šolskih pro- membah in dopolnitvah zakona večanja plač zaJO°/o vsem usluž- ae napTa^iStrokovnega’ ižpfta
V tekstilni šoli v Kranju se slušatelji uče praktičnega dela tekstilne stroke; na sliki — mojster pregleduje delo slušateljev
o izobraževanju strokovnih kadrov.
torialnim enotam koristiti za po-
Neka analiza, ki so jo sicer podlagi take analize lahko izvedli v NR Srbiji (a bo držala stavljajo zahteve glede višine tudi za naše razmere), je poka- sredstev za vsklajevanje osebn zala, da precej občin spričo na- dohodkov.
vedenih in drugih novih instru- Pospešiti bi bilo treba tudi mentov le čaka in ne podvzema izdelavo finančnih planov, izra-resnejših ukrepov, ki bi naj naj- čunavanje stroškov šolanja posa-prej pokazali potrebe v šolstvu meznega učenca, dalje izdelavo in možnosti komun za izboljšanje pravil šole, pravilnikov o delitvi stanja. Opaziti je negotovost gle- dohodka, pravilnikov o delitvi de sredstev, s katerimi bodo ob- osebnih dohodkov itd., da bi s čine razpolagale v 1. 1962. Pro- tem tudi s svoje strani prispevali svetni organi na občinah so po- k hitrejšemu procesu uvajanja nekod zahtevali od šol provizo- novih družbeno-ekonomskih od-rične finančne plane, da bi žago- nosov v prosveti, tovili sredstva za osebne dohod-	-
ke za prvo četrtletje. Povsem pa so zapostavljeni upravni odbori družbenih skladov za šolstvo, ki so po navadi postavljeni pred izvršeno dejstvo.
Tudi glede delitve sredstev 15% povečanja osebnih dohodkov
ni bilo nikjer opaziti kakih raz- kra°wm "'sprejel nov pravilnik za pravljanj ali preračunavanj v opravljanje strokovnih izpitov v pro-zvezi s potrebami posameznih svetni stroki Karakteristikadoseda-tvt	i -t. v-	j njih strokovnih izpitov je bila v tem,
služb. Na občinskih ljudskih od- s0 ^iii po svoji zahtevnosti zelo borih prevladuje mnenje, da se blizu diplomskim izpitom in občutno bodo sredstva od 15% delila 11- premalo usmerjeni k neposrednim
,,__u; problemom pouka in vzgojne prakse
nearno vsem službam. Vendar bi v g0iahi kjes so kandidati že nekaj bilo treba upoštevati dejstvo, da iet delali.
bo moralo znatno porasti število z novim pravilnikom so strokovni prosvetnih delavcev zaradi novih izpit' za vse kategorije prosvetnih de-
šol in oddelkov in je veliko vpra- uSm|rjeni^k ^čni1 m' vzgojni' praksi šanje, če bo zaradi tega lahko ustreznih šol.
prosveta računala s 15% poveča- strokovni izpit za učitelje, vzgoji-njem sklada za osebne dohodke. tebe' strokovne učitelje, učitelje prak-Razen tega so druge službe v ‘VSrj^nj^Tma. taioTred-zadnjih letih občutno izboljšale videva pravilnik, dva dela: splošnega stanje glede osebnih prejemkov ln posebnega, splošni del strokoimega ,	..	izpita obsega družbeno ureditev FLRJ
svojih uslužbencev — to velja za t£ šolsko fn usiUžbensko zakonodajo.
trebe šolstva proračunske rezerve uslužbence pravosodnih ustanov, posebni del strokovnega izpita pa vse-Velika aktivnost družbeno-po- (ki pa ne smejo prekoračiti 20% zavarovalnih zavodov bank in ^*lcsoamd°0	strokovnega
vseh proračunskih rezerv repu- zdravstvenih zavodov. Medtem pa iZpita d0bi kandidat po dveh letih
nanfieIha*hno odgovornost do fi-	želje'spremenimo v naše naloge,	biemov in v ' položaj prosvetnih	o prispevku od osebnega dohodka	bencem — vse pri starem.
oraani? t**™ šo1 Gospodarske	Tako jih bomo najhitreje uresni-	delavcev, manj pa v iskanje in	delavcev republikam možnost, da	Vse to bi bilo treba upoštevati,	izpi^Je^Tvse^dVcemraii^na^pe
voUpi, 7	50 se POO05*0 zaao-	£H{f ne samo to — tako bomo	izvajanje konkretnih ukrepov, ki	lahko razen prej določenih pri-	ko se bo izbiral način, kako de-	novem sveti za prosveto pri	okrajnih
jevate z zelo ozkimi izobraže-	tU(n laže zahtevali večjo priprav-	bi položaj izboljšali. Zahteve pro-	spevkov v proračun od osebnih	liti 15% povečanje sredstev med	ljudskih odborih imenujejo	komisije
valni • 7	mai laze zunieuuu,	zjanieve pro-
izohi koncePlt v okviru lastnih ijenost ostalih družbenih činite- svetnih delavcev za boljše pogoje kornun^V^nih instituci^ Tudi .?■ liev 20 reševanje naših proble- dela in povečanje osebnih dohod-
dohodkov za družbene sklade za posameznimi javnimi službami v te^v^prednfetnTh^čd^eSe^TnTzgo/i-šolstvo koristijo tudi več kot komuni, ker bo s tem spet prišel teijev' in to na predlog okrajnih za-
odnnA Potrebno spremeniti m0v, ki so po obsegu in širini kov postajajo vse bolj tudi za- predvidenih 10 %. Prav tako lah- do izraza določen odnos do’ pro- v°dov za prosvetno pedago-ko službo teriaP.-iT0 Prevzemanja ustanovi- stvar celotne družbene_ skupnosti, hteve družbeno-političnlh organi- ko ljudski odbori stopnjo dopol
Emil Rojc
Republiško tekmovanje
vajencev-frizerjev v Celju
tol’ T • -H	IILLLIIJU, M.O	v
jskih pravic in drugih odgo-rnosti do širjenja sistema iz-, rozevanja. V mnogih primerih -te do učno-vzaojnih ustanov,
1 ne služijo izključno njihovim Potrebam, niso pokazale dovolj
razumevanja.
, ^ ospredje nalog celotne naše kupnosti m področju formiranja
sodobnega, dinamičnega vzgojno- Vajenska šola »Boris Kidrič« v valke izkazali v izobraževalnega sistema smo po- Celju je po številu učencev najmoč- »hardy«, popoldne pa so prišle na Stavili zlasti naslednje:	heiša nižja strokovna šola v celjskem vrsto tekmovalke za ženske dnevne
—	razširiti možnosti strokov- °kraiu' saJ zajema nad COO vajencev in večerne pričeske. Po končanem nega šolanja po končani obvezni letn0- Med strokam‘ Pr®vladuiaJ° de,u s° gledalci v polni dvorani lahko ŠOU V smislu ustanavljanja novih >“na- kovinska, oblačilna in frizer- opazovali elegantne linije najmoder-tlPov in vrst poklicnih šol in na ska- Poleg vz80:le in ®tr°kovne iz-
drugi strani zvečati kapacitete °brazbe J mIadl(ne se HS°la (uv,ellavlja čudovanla vredem uspeh. že obstoječih strokovnih šol dru- tudl z favniml Prireditvami in raz- Ocenjevalna komisija je razglasna ge stor> ;•	stavami. Tokrat se je posebno Izka-
-	pr^’nadaljnji izgradnji iz- zala frizarska 8‘roka- SolaJe organi-^a^ga JiJema* moraU
miranjaOSpotreb V šolstvu Vpra- ufiinlcovltejSe. so se k temu tekmo- ribor. II. mesto Vajenska šola »Boris Žanje votrebnih kapacitet učnega vanju Pridružiu še drugl kraji sl°- Kidne- Celje, m. pa Klub frizerjev kadra Z podoLo smo doslej re- v-lje in celo z Reke Domačim celj- z Reke. Pri moškem »
-	‘	. skim so se pridružili še vajenci in
vajenke iz Maribora, Ljubljane, Iz Mekinj pri Kamniku, iz Kranja in Reke.
Mri. . .	-- .	-------------------- svete - do ljudi, ki izobražujejo »1.	® T«
zacij, ki zaaj tudi same vztrajajo, mlnega proračunskega prispevka in vzgajajo mlade generacije, teiji opravljajo izpite na šo:ah. ki t»
od osebnih dohodkov delavcev in Zmotno pa bi bilo misliti, da bo kader pripravljajo: učitelji praktične-uslužbencev povečajo od doseda- s tem 10 ali 20-odstotnim pove- feso^srednjTh^oT"^'delalo strokov
njih 10 % na 15 % z namenom, Čanjem sredstev za osebne do-	...............
da razlika v celoti pripada druž- hodke rešeno vprašanje vskla-benim skladom za šolstvo. S po- jevanja osebnih dohodkov' pro-sebnimi določbami so ukinjeni svetnih in znanstvenih delavcev dosedanji okviri položajnih plač, s prejemki uslužbencev drugih postavljeni so bolj elastični kri- strok, moškem striženju terjji 7a njihovo določanje; poli- Šolski kolektivi in
tično-teritorialne enote lahko po- podružnice v šolah ne smejo mir.
ni izpit na šolah tn fakultetah, ki ilh določi svet za' prosveto okrajnega ljudskega odbora.
Po zakonu o javnih uslužbencih te lahko uslužbenca prosvetne stroke, ki ima najmanj osem let službe, izjemoma in v soglasju z republiško ko-• ino misijo za iisiužbenske zadeve oprosti sinaikaine strokovnega izpita.
nejših frizur v različnih barvah. Občudovanja vreden.
Ocenjevalna k<
stavami. Tokrat se je posebno Izka- sledeče rezultate:
V ekipnem tekmovanju za dnevne in večerne pričeske je I. mesto doseglo Brivsko frizersko podjetje Ma-
zmetičnih izdelkov
Sevali v večini primerov stihijsko in po intuiciji. Potrebno bi bilo Proučevati interese mladine — kam se želi ta usmerjati in v skladu s tem razvijati nove možnosti vključevanja v šole. Tudi vzgojno delo dobiva v pogojih družbenega upravljanja nove kvalitete in nove naloge. Vzgojni smoter se z razvojem družbenih tekmovanju odnosov spreminja v smislu do-
hardy« striženju je na I. mestu Maribor, na H-Celje, na III. pa Obrtno izobraževalni center frizerskih strok Mekinje-Kam-nik. Zmagovalci so prejeli pokale Pod pokroviteljstvom Tovarne ko- Okrajne obrtno komunalne zbornice Narta« v Ljub- Celje, prehodni pokal »Narte« je pre-
Ijani so prireditelji dne 21. januarja jelo Brivsko frizersko podjetje Mari-t. 1. spremenili veliko dvorano celj- bor. Ostali tekmovalci so bili nagra-
skega Narodnega doma v velik frizerski salon s sedeži za gledalce. K v striženju in
leni s praktičnimi darili in priznanji-V spretni režiji upraviteljice Va-ženskih jenske šole »Boris Kidrič« tov. Darinke Joštove so navdušeno sprejeto
, .	. pričeskah se je zvrstilo okrog 60 va-	»»	------
polnjevanja in bogatenja z BOM- 1enk jn vajencev. Trajalo je ves dan. Prireditev zaključili s kulturnim za-mt elementi osebnostma kvalitet, Dopoldne so se tekmovalci in tekmo- bavnim programom.
ki izhajajo iz drugačnega položaja človeka v sistemu socialističnih odnosov, ki se javljajo samo tam, kjer človek sam upravlja z rezultati svojega dela.
Tako je naš vzgojni smoter dobil dosti širše dimenzije in njegovo uresničevanje postavlja pred
V tej številki:
Priloga -Radio in šolal
V celoti uspela prireditev je imela očiten namen: navdušiti mladino za strokovno Izobraževanje in vrednotenje njenega znanja, priznati veliko prizadevanje predavateljev in frizerskih podjetij ter nakazati pravilno smer strokovnošolske Izobrazbe.
-nlk
(»Prosvetni pregled«)
leforma šolstva v fllbtmij!
V Albaniji pripravljajo nov sistem plošnega izobraževanja, ki bo stopil v eljavo leta 1363. Ta reforma bo bist-eno spremenila dosedanjo strukturo irednje šole. Prva stopnja bo obsegala osemletno obvezno šolanje za otroke od 7. do 15. leta starosti. Temu bo sledilo tri- ali štiriletno fakultativno šolanje, na koncu katerega bi učenci dobili zrelostno spričevalo. Za oripravljanje na poklic ali določeno stroko bo odpadlo 30"/» vseh šolskih ur. To bo še v večji meri veljalo za vse strokovne šole. Tako bo strokov-jo izobraževanje še bolj razširjeno na vseh šolah. V načrtu je, da bi prejeli iiplomanti srednjih tehniških šol akratl z diplomo tudi spričevalo kvari ciranega delavca.
Sola za upravljanje z elektronskimi stroji
Razvoj avtomatizacije v Zahodni 'r.nčiji je dal pobudo za ustanovitev -Zvezne strokovne šole za mehanično manipulacijo s podatki.« Njen namen je, naučiti mlade ljudi Tudi šolska mladina lahko pomaga na ta ali oni način svoji usta- ?£fh 8P°'0V:, klk,° dpI?K13at,i elek’ron-“ovi, da pride do večjih materialnih sredstev. Mladinke s škofje- tovarniških upravah’ fn ’ računovodsč loške osnovne šole, ki jih kaže slika, so si s temeljitim znanjem o vih. učni načrt obsega elektroniko in dogodkih iz NOB priborile na nedavnem tekmovanju v Tržiču prvo ;?bnik0, perioriranja kartic ter sistem mesto. Za nagrado so prejele televizijski sprejemnik. Tako so svo- Trenutno šoiarane °mofe3 sprej°etf ^eč' jim vrstnikom in ustanovi preskrbele dragoceno darilo, ki si ga kot so učencev v eni učni dobi, ki tra-s°la ni mogla nabaviti, ker je za take reči vedno zmanjkalo de- ia ndk^l »nclv' rff5d.4Vstop,<i!,I\X1 ž210 narja. Kulturno življenje na šoli bo odslej še bolj zaživelo ločeno ^frokovno pffSzobratbo!
šolstvo no tujem Pisma bravcev
V Renski pokrajini in Palatinatu so nekatere srednje šole že spomladi leta 1960 uredile posebne oddelke. Po triletnem šolanju prejmejo učenci spričevalo, ki jim omogoča vstop na visoke pedagoške šole. Absolventi te šole pa lahko dobe tudi zrelostno spri-
Kako je
s strokovnimi izpiti?
Prosim, da objavite moje ko so učne ure raztresene, in pri čevaio, ako uspešno opravijo dopolnil- pismo v PD in mi po možnosti splošnem pomanjkanju učnih mo-
či pa si je mogoče odtrgati le uro, dve dnevno za študij. To pa
Poni in učitelji v višjih razredih osnovne šole
Razgovori s kolegi učitelji {n je idealna rešitev, kjer je mate- meni mislim, da je treba pouda* lastna razmišljanja so me napo- di na popolnih^— organizacijsko riti osebno zavzetost učitelja za tila, da napišem nekaj misli in razvitih šolah vse v redu na rialno izvedljivo. Toda, ali je tu-pripomb o pouku in učiteljih v stopnji predmetnega pduka? Po- predmet, ki ga poučuje.
višjih razredih osnovne šole, to leg ostalih ovir za nemoten potek „	...	.____l,c	*“	.-“-"•“j-j- --.
ie na stonnii oredmetneen oouka couka se nofiosto noiavlia no-	nl rentabilno moralno meter, odbirati otroke ki imajo vsaj 2e nekajkrat sem slišala, da začetku.
„ S ? J ? eometnega pouka,	pou a sc pogosto poja tja J o	. materialno	podpreti	učitelje,	tninimum slušnih	možnosti,	od tistih,	,	, gfmknirni	irniti ndnravlieni Kn sp	vreseli	človek ii šolskih
Prav na tej. stopnji se pojavljajo	manjkanje usposobljenega učne-	, . .	,	So popolnoma	gluhi, v	posebnih	bodo strokovni	izpiti odpravljeni, ko se	presen	cioven u soiskui
številni problemi. Posebno so ti	ga kadra za posamezna predmet- . izreono smoirajo za	pouk	na.	oddelklh ..m skušaJo z lzredno ot3eut.	oziroma da se	bodo spremenili,	klopi za	kateder, se mora teme-
izraziti na manjših organizacijsko	na področja. Pogosto ostanejo	višji- »topiji.	ZM smo	Prosim’ če mi	lahko odgovorite,	Ijito lotiti dela,	če, hoče pnhcno
razvitih, predvsem pa še na ne- razpisana mesta predmetnih uči- ^ Rfco^^di vodltai šS- aiemmi srušnim^ aparati izboljšati iz- kW je na stvari. Kolikor vem, so dobro opravljati svoj posel Za razvitih osnovnih šolah.	teljev ali profesorjev nezasedena.	'	;u.ai	govorjavo, hkrati pa si prizadevajo v mnogi prosvetni delavci mnenja, sebe vem, da danes veliko bolje
Na organizacijsko nerazvitih Taka mesta ob pričetku pouka po	misiijo, Oa zeli izretmi sm- njih vzbuditi več samozavesti in za- da sedanji strokovni izpiti ne učim, kot sem ob začetku svojega
osnovnih šolah s kombiniranimi sili ' razmer zasedejo učitelji, ki	Pa S •''S'™ ftftajŠjo guitonenrih na ustrezajo svojemu namenu in da službovanja. Če se še tako vestno
oddelki doseže učenec formalno imajo »smisel« ali pa ne za te	k ”1	^ ji J k.. .,,n to, da se glasno pogovarjajo s svojo so taki, kot so, nepotrebna obre- pripravljaš na pouk, ne obvladaš
ni izpit iz matematike In še enega tu- tudi odgovorite. Načeti hočem jega jezika.	vprašanje, ki se tiče mnogih mla
*	.	. dih prosvetnih delavcev, namreč je odločno premalo. Preden pre-
-v Mtinstru Te lačeTz^^o^a^TS strokovnih izpitov, njih oblike in delaš drugi predmet, si že prvega ne priprave, ki jo imenujejo avdio- vsebine.	---U!1 ~~	""
pozabil in začneš lahko spet na
snovi tako, kot bi bilo treba. To
enako izobrazbo kot oni na po- predmete. Poleg tega so ti naj- P0^f^.e	T-ila okolico, temveč jih tudi strokovno menitev mladega šolnika.
,,	izredni slušatelji vlagajo poleg pripravljajo za različne poklice. Za	.	„_zeleni let učiš
... , . ., kt, »“^šrssr^ianss±?s:
zig z enakim nazivom sole kot na ravni. Toda tako stanje pogosto_J	K.	. ,
n,	»no.m	no	StudlJU. MogOCO bi matenal-
polni šoli s »čistimi« oddelki. To- večkrat polno zaposleni v nižjih da v življenju ni važna formalna razredih izobrazba (mislim spričevalo in
popolni šoli), temveč je potrebno ni samo pri enem predmetu na
xore m m„Tprl;.,.	nih razlogov se mi je strokovni nutku povedati, kaj posebno^ po-
no nodnora za razne seminarje Poseben odbor, ki je bil na Dan- izpit nekoliko zakasnil in zdaj udariti, kaj dela učencem težave, znanje, ki bi ga naj učenec pr:- šoli. Koliko bo prinesel učenec :„a	stnrHio skem ustanovljen i. 1959, da m pri- ie^ mora nad menoj. In kaj na kaj moraš posebno paziti itd.
dobil v precejšnji meri že v od takega »zasilnega pouka« v ^ Sg vSSoi^ teemenS’	me najbolj skrbi? Ponovna diplo- In nič prav ^
življenje m poklic? \ zvezi s tem slušatelie vznodbudila še več sv°ie poročilo. To vsebuje vrsto pred- ma v okviru strokovnega izpita! učitelj zaradi strokovnega študija se pogosto vprašujemo:	j, ’	v* l0S°v’ ki se nanašajo na priiagovanje Najprej smo morali opravljati zanemarja svoje pravo delo, delo
1. Ali ne bi kazalo na šolah, ^SeŽi pout Pri nekaterih llTS^žb^^	Kolokvije, nato je bilo treba vse v razredu.
osnovni šoli. Tega pa pridobi v kombiniranih oddelkih vsesakor manj kot v čistih. oddelkih, čeprav so posebno zadnji čas po-
pruv SO puscuuu iavruj. uaa pu- kjer več let zaporedoma ne za-	Oborih so že nodorli iz- na spoznati dinamičnost In zamota- sicupaj preaeian za aipiomsKi iz- ou.u,ju. oe	“
stavljene precejšnje zahteve pred sede razpisanega mesta predmet- J , „	Vpes ri „ nost današnje družbe, bo morala dati pit in zdaj vso snov še enkrat za sanje. Ali ne bi kazalo strokovne
učenca, posebno pa še učitelja ni učitelj ali profesor, dati v raz-	p6 medtem ko "se SMf	strokovni izpit. Kaj ni to le neko- izpite sploh odpraviti?_ V gospo-
spoznati dinamičnost in zamota- skupaj predelati za diplomski iz- Javlja pa se tudi drugo vpra-
kombiniranih oddelkih vsekakor pis praksa v kombiniranem oddelku bi se
možnost	zasedbe učitelju, k:	^nogS^sake6 ml^i n^ po-	SfeŠŠ lTnar=S	liko preveč? Ali ne bi zadoščala	darskih organizacijah teh izpitov
k.sči v Kuniuiiiiiaiituii uvivicirs-u ui se posvetil le problematiki do* v , . , .	j	nim znanostirn- Več pozornosti bodo samo naloga, ki bi pokazala, da ni. Pa so uspehi zato kaj slabši?
me je prepričala, da ni. efektna ločenih predmetov in še mogoče	^	posvečati gimnjj^ le nekaj obviadaš in da si sposo- Če kdo za nek poklic nima smisla
prevelika delitev učnih ur. Kaj	pridobil tudi	predpisano (formal-	„0/v„' f/vpmaolna omrpri,tente	jfh naTodTv pa bo t?eba poglobiti,	ben, da sam dalje študiraš, če te	ali sposobnosti, ga tako sam pusti.
učence bodo spodbujali k intenzivnej-	to veseli? Če nekdo namreč nima	Nekatere šolnike prisilijo k od-
preveiika deiitev ucmn ur. ivaj pridODU tuai preapisano uormai-
naj napravim pri uri matematike no) izobrazbo za določeno pred- 8 J !	S
ali katerem koli drugem predme- metno skupino?
tu, če 45 minut delim na tri dele? 2. Ali ne bi kazalo uvesti pri ničenje revolucionarnih spre'
V času, ko pričakujemo ures- Semu individualnemu študiju, da bi pravega veselja in zanimanja do stopu učenci, druge neprestana
jim tako olajšali prehod z gimnazije na univerzo. Nekatere reforme se
ti- predmeta, mu tudi ponovna pre- graja, ne glede na to, da človek
v poklicu, ki v njem ne uspeva, ne more biti -srečen. Poznam ne-
Tiho delo pa pogosto, posebno pri šolanju kadrov za predmetni po- merah v nagrajevanju prosvetnih ee;i0 vsebine različnih znanosti, šolsko izkušnja pri strokovnem izpitu ne
šibkejših učencih, ne da želenih uk večpredmetne skupine, saj po- delavcev, se nedvomno mnogi uči- snov pa bo treba podajati živahneje ^ venko -pomagala. Slej ko prej ___________ ___________________ .
uspehov. Idealna rešitev je v tem	gosto na manjših šolah manjka	telji vprašujejo, kako bo ocenje-	ImdiTTekaTeriTpredmetov3bT	bo	večino pozabil. Nič bi ne imela	kaj tovarišev, ki so opustili po-
slučaju skupinsko delo, a je po-	ur učitelju, ki je usposobljen le	no in ovrednoteno njihovo delo	(j0	poglobili, medtem ko bodo nekate-	proti ponovnemu ponavljanju, če	učevanje, ker nikakor niso bili
gosto neizvedljivo zaradi pomanj-	za dva predmeta ali pa poučuje	na primer v sedmem ali osmem	re	obravnavali hitreje. Reforma bo	bi	bilo za zadosti časa. Pri	kos svoji nalogi. Poznam pa tudi
kanja virov ipd. ter časa učitelja	težje predmete zadnje ure pouka	razredu, če nimajo učenci dovolj-	v veljavo v šolskem letu	fcu v dvgh aU treh izmenabt	nekaj takih, ki so pustili šolo in
---	v dnevu? Iz tega se pojavlja dru- ne osnove iz prejšnjih razredov	’
za pripravo skupinskega dela.
Prešolanje učencev višjih raz- ga vsiljena možnost nestrokovne zaradi številnih ovir pouka na tej redov z nepopolno razvite na or-- zasedbe predmetov, za katere na stopnji, posebno še s kadri. Ne-ganizacijsko razvito osnovno šolo šoli ni učiteljev. Prav v tem pri- smiselno bi bilo pričakovati od
učitelja, ki pride na šolo, kjer so bili pretekla leta neurejeni po-
Dr. JOŽE MIHELAK
Josip Gosak — 80 let
šli v gospodarstvo, ker jim tam ne bo treba delati strokovnega izpita. , Jaz sama sem že imela na voljo primerno in dobro plačano službeno mesto v gospodarski organizaciji. Ostala sem v prosveti le, ker rada učim. Zdaj pa se mi zna zgoditi, da padem pri' strokovnem izpitu, čeprav sem bila
9. Januarja 1962 je umrl dr. Jože Mihelak, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Rodil se je 1904 v železničarski družini v Ljubljani. Tu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, nato pa pravno fakulteto, kjer je leta 1928 diplomiral In dve leti nato doktoriral.
Dr. Mihelak je že v dijaških in študentovskih letih pokazal sposobnost in nagnjenost k resnemu študiju, saj mu je bila že v šestem semestru univerzitetnih študij podeljena svetosavska nagrada za delo »Delovna zaščita po avstrijskem obrtnem zakonu«.
Takoj po disertaciji se je posvetil šolskemu delu. Nastopil je službo profesorja na Trgovski akademiji v Ljubljani (prednici današnje Ekonomske srednje šole). Tu je ostal polnih 27 let; 1. 1957 je bil premeščen na Tehnično srednjo šolo v Ljubljani.
Značaj šole (Trgovske akademije) je zahteval, da je dr. Mihelak svojo stroko posredoval dijakom v čim tesnejši povezavi z našim gospodarstvom. Zato se je nujno moral poglobiti tudi v gospodarska vprašanja In tako je 1. 1935 opravljal profesorski izpit še iz skupine gospodarskih problemov: iz ekonomije s financami, iz gospodarskega prava (trgovinskega, meničnega, čekovnega, stečajnega, pomorskega in obrtnega) ter iz gospodarske tehnike (organizacije in poslovanja podjetij).
Ko je prišel, dr. Mihelak na Trgovsko akademijo, je bila ta šele v skromnih začetkih. Sola ni imela za gospodarske predmete učnih knjig, niti ni bilo v slovenski literaturi ustreznih strokovnih del; zato se je lotil pisanja učbenikov. Dr. Mihela-kovo »Trgovinstvo za trgovske akademije in abiturientske tečaje« (izšlo 1. 1938), je bilo vade mecum ne le za dijake njegove šole, temveč tudi za profesorje na trgovskih akademijah, če so hoteli svoj predmet aplicirati na stroko, ki daje šoli svoj pečat.
Po osvoboditvi, ko je prišla šola v nove pogoje in je dobila nove naloge, je dr. Mihelak podvojil svoje sile. Prva njegova skrb je bila, dati dijaku potrebne priročnike; napisal je celo vrsto učnih knjig in skript za gospodarsko poslovanje in gospodarsko pravo, 2e 1. 1943 je v zbirki
goji dela, da bo naučil učenca Me(J slovenskimi učitelji, ki so v Šolski upravitelj Rado Jurko v isto kot V normalnih okolnostih. predvojni dobi usmerjali naše kme- Tepanjah pri Konjicah, preizkušen Predvsem velin to za nredmete tysko gospodarstvo na napredno pot, drevesnlčar in čebelar, je učitelja za-
preavsem velja to za pieuineie, ^ e(jen najuspešnejših Josip Go- četnika Gosaka uvajal tudi v sadjar-    ---------------- —t---- ----- ----
ki terjajo povezanost in gradnjo sai£, na svojem posestvu nad Lo» sko prakso. Gosak, že znan tudi kot šoli že tTik-TCLt zepovTStjo oce-
vyj. {gm-g S°tl“ne"bXPpSSi,re,S; Sfcg» učbenik. Gospodarska tehnika I. del	shke učiteljevega dela v tem letu.	Zlč h ri siivensklh Konjicah na	stik z mnogimi	kmetijskimi strokov-	nm, vnčin finansirania	ki	nai sti-
- finančno poslovanje i. 1950 Go-	... m r lno in mate-	kmečki domačiji z mlinom in vino-	njaki, naprednimi kmetovalci In izven	nov nacm jmansiranja,	Ki	naj sil
spodarska tehnika H. dri — Tehnika	.	..	,	gradi Bila ie to za tedanje pojme šole delavnimi šolskimi upravitelji, mulativno vpliva na kvaliteto
prometa in l. 19M Gospodarska teh- rialno; zmanjšuje voljo do dela	Jjapredn]a kmetljai ki j J uporab- Kamor ga je zanesla služba, povsod učiteljevega dela. Prepričana sem,
mka III. del — Organizacija indu m hromi zdrave tovariške odnose riala nove izkušnie v poljedelstvu, je tudi sam prirejal strokovna pre- ,
strijske in kmeti Ske proizvodnje	kolektivu	sadjarstvu vmogmdništeu in llvino-	davanja in pospeševal	zlasti	razvoj	da bo ob pravilnem nagrajevanju
Dijaki ekonomskih srednjih šol	v KOiekTivu.	reji. V tako vzpodbudnem okolju	sadjarstva.	dal vsak od sebe največ, kolikor
ai)0M?iHi?iu-ovreskr-itnfaa »V trgovin- Prikazanih problemov nimam vzrasli Josip Gosak se je 1894 vpisal Potem ko se je srečno prebil sko- bo mogel. Namesto da mladega sko, menično in' čekovno pravo ter namena pripisovati vsem šolam, nemg^ln^e^lS^Tvstopu’ iTpriprav- šolskTTodltvT v° TehTrjih pr^Criju šolnika mori strokovni izpit, naj od 1. 1950 še skripta za državljansko	ker so	marsikje razmere urejene.	nlco učiteljišča v Mariboru. Sam na-	Njegova šola je	bila vzgledno žarišča	se poglobi V svoje šolsko delo,
praT°k pred smrtjo je napisal še	Dobro	se samo hvali! Želim pa,	v«a v svojm spo^l^ kako Sabloi^	^osvete^in	ekmP^™	pedagoško vodstvo šole	pa	naj mu
skripta o »Organizaciji proizvodnje« da bi tam, kjer je to potrebno,	v rokah orofesoriev-uradnikov 'Gosaka je vselej odlikovala socialnost preskrbi hospltacije, skrbno nad-
za pouk na tehniških srednjih šolah,	razmislili in	ukrepali	v	korist	na-	tollko vec]a pa je bila v mladih uči-	in stvarna kritičnost v	gledanju	na	zoruje njegovo delo ter mu po-
L. 1958 je izdal »Pogodbe blagov-	pre<3ka naše	mladine.	Pogosto	po-	teljih težnja, da sami najdejo pra-	živ! jen je našega podeželja.	maga z nasveti. In po delu v nje-
stelnaTTsTIna'štedijlPp“e vrate zabijamo, da lahko vsaj nekaj	^naska^utMe Utve Je 8 let predsedoval učiteljske! govem razredu naj bi strokovna.
pri nas, zato je vzbudila splošno po- dosežemo ze »Z dobro voljo« in tn mu pomagajo do gospodarskega in mu društvu za celjski okraj v času, zornost in priznanje.	razumevanjem do ljudi. T. F. kulturnega dviga.	°° 10 s!'nvpnata nčiteliska nreani-
Svoje temeljito teoretično znanje _ ______________________________________________
je dr. Mihelak bogatil in izpopolni e-val še s tem, da je veliko študiral tudi organizacijo podjetij: v počitnicah je hodil na prakso v najrazlič-
komisija ugotavljala strokovno
nejša podjetja, tam zbiral material, da je mogel čim bolj nazorno In praktično posredovati dijakom način industrijskega in gospodarskega poslovanja.
Poleg tega se je dr. Mihelak lotil reševanja še številnih drugih gospodarskih, šolskih in pedagoških vprašanj. V letih 1935 do 1941 je napisal več ekonomskih razprav in kritik v revijah »Misel in delo«, »Tehnika gospodarstva« in »Organizator«. Po osvoboditvi pa je o šolsko-pedagoških in gospodarskih vprašanjih razmotrival v našem pedagoškem tisku ( v »Prosvetnem delavcu« in »zborniku pedagoških člankov«) ter v strokovnih listih (v »Gospodarskem vestniku« in »Organizatorju«),
Ob prerani smrti se dr. Mihelaka spominjamo številni prijatelji in znanci, zlasti pa njegovi stanovski tovariši in mladina, ki je izgubila svojega učitelja; spominjajo se ga njegovi bivši dijaki, saj je dr. Mihelak v 32 letih svojega pedagoškega dela vzgojil celo generacijo strokovnjakov, ki so danes na najrazličnejših delovnih mestih, vsi se zavedamo, da je dr. Mihelak prispeval precejšen delež k razvoju slovenskega strokovnega šolstva in k reševanju naše gospodarske problematike.
Pavle Urankar
A
Tik pred izidom je
knjiga pokojnega profesorja Gustava Šiliha
Očrt splošne didaktike
Pedagoške knjižnice 22. zvezek. Strani 320.
Iz vsebine: Uvod. Učni proces. Učna načela. Izbira in razvrstitev učiva. Notranja organizacija pouka. Zunanja organizacija pouka. Učiteljeva učna priprava. Preverjanje učnih uspehov in preprečevanje učnih neuspehov. Ocenjevanje učencev. Pouk, učitelj, starši.
Knjiga bo v nekaj dneh na Razpolago v vseh knjigarnah,
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26
L°cljl 3se »"adekter1lc«o.°rogsavT: usposobljenost učitelja, če že mo-
bodila odvisnosti od vladajočih me- ra biti.	•
ščanskih političnih strank.	Tako sem nanizala nekaj misli
Daleč je segal vpliv Gosakove de-	.	, . .	.	. .____-..	..
Javnosti v stanovskih in splošnih or-	in dejstev,	ki	mučijo	vse, ki	,.e
gahizacijah, predvsem pa v ustanavljanju kmetijskih, sadjarsko-vrtnar-skih in čebelarskih podružnic. Se posebej so bile važne kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole širom podeželja. Število teh šol je v Sloveniji doseglo 120, njihov nadzornik za Štajersko pa je bil Gosak.
Bilo je treba poskrbeti za priročnike učiteljem in učencem nadaljevalnega šolstva z raznih področij kmetijstva, živinoreje, gospodarskega računstva i. dr., pri čemer se je kot pisec in metodik uveljavil tudi Gosak. Mnogo je bilo lokalnih razstav, ki so jih organizirale sadjarske in vrtnarske podružnice po vaseh s pomočjo učencev nadaljevalnih šol.
Učiteljstvo kmetijskih nadaljevalnih šol Slovenile se je vsako leto sestalo k »delovnemu občestvu« —	.
konferenci, ki je podala letni obračun dov za odrasle, ki žele izpopolniti dela, ugotovila uspehe in napake ter svoje šolsko znanje. V Zvezni repub-določala nadaljnjo pot. Ta delovna »ki je trenutno okoli 20 takih ustanov, občestva je vse do okupacije 1941 vo- študij traja od dveh in pol do treh
nimamo strokovnih izpitov, in vesela bi bila, če bi moje besede prišle na prava ušesa, da bi nam bilo delo olajšano. In to čim prej, tem bolje. Če se je spremenil diplomski izpit, kako naj ostane strokovni izpit tak, kot je bil!
T. Z.
Ustanove m izsferaceva-nje odraslih v Zahodni Nemčiji
2e nekaj let deluje v različnih nemških deželah več specialnih zavo-
dil tovariš Gosak.	v«	-*'“*■*
Širokopotezno delo tov. Gosaka in najmanj 20, največ pa 25 let. Stanuje-njegovih sodelavcev, opravljeno v ne- jo in hranijo se v internatih, in sicer posredno korist slovenskega ljudstva, brezplačno. Tudi študij je brezplačen, je v svojih posledicah rodilo vsekakor Poročeni kandidat j e prejemajo dru-plodove, ki jih kot pozitivne vidimo žinske doklade, samski prispevke za in cenimo tudi danes.	manjše izdatke, pogoj za sprejem v
Jubilantu, vedno krepkemu in de- tako zavod pa je: dovršena strokovna lavnemu, želimo še mnogo let zdravja šola in uspešno opravljen sprejemni
let, kandidati e pa moraj o biti stari
in zadovoljstva.
F. R.
izpit.
FEBRUARSKA KONFERENCA PROSVETNIH
Predzadnja zima naše borbe je bila precej huda. Snega je bilo dovolj, še preveč, in vsi smo komaj čakali pomladi, da bi nam sonce ogrelo otrpele ude. Na tihem pa smo gojili tudi veliko upanje, da nam bo poleg običajnega sonca zasijalo tudi sonce svobode. To je bilo le tiha upanje, ki je tlelo v srcih slehernega našega borca ter vseh ljudi na svetu.
Eden fašističnih partnerjev je bil že kapituliral in to je bila velika zmaga in radost nas vseh. Vdihovali smo globoko svoboden zrak na zelo širokem osvobojenem ozemlju. Naša borba je dobila še večji polet, tako da se je bila velika ofenziva Nemcev in domobrancev, v oktobru in novembru 1943, razbila ob številnih silnih udarcih naših brigad in divizij. Še večji polet pa smo dobili, ko smo zvedeli za sklepe II. zasedanja AVNOJ v Jajcu, in vse naše delo je dobilo novo vsebino; v rokah smo imeli novo orožje, ki je razbijalo še tako močno sovražnikovo propagando.
V takih okoliščinah, zlasti pa na željo naših ljudskih množic, smo pričeli s pospešenim tempom organizirati šolstvo na osvobojenem ozemlju. Povsod se je pričel redni pouk; kmalu zatem smo dobili tudi učni načrt, ki je zgodovinski dokument, kako smo že sredi borbe skrbeli za vsebinsko reformirano šolo in to ob najtež-
jih pogojih, ob silnem pomanjkanju materialnih dobrin in učnega kadra.
Ljudstvo Dolenjske, Suhe krajine in Bele krajine ter Notranjske in Primorske je imelo v to novo šolo polno zaupanje, saj je to bila resnično ljudska šola in šola borečega se naroda; prvič v zgodovini je ta šola dajala učencem tisto stvarnost, tisto resnico, ki je vodila narod v borbo za velike cilje in ideale. Prav zaradi tega je bila ta šola vzgojiteljica mladih ljudi v duhu resničnosti in narodovih borbenih uspehov, ki so pisali nove svetle ter tudi krvave strani slovenske in jugoslovanske zgodovine.
Nova ljudska oblast, ki se je porajala sredi te srdite borbe, je imela z novo šolo tudi velike težave. Ni bilo dovolj učilnic, saj je okupator požgal mnogo šol, uničil je inventar in knjige. Na ta način je hotel izbrisati in onemogočiti slovenski mladini šolanje in izobraževanje, sebi pa je vtisnil globok pečat nekulturnosti in surovosti. Prav v takih okolnostih so nastajale tudi partizanske šole v preprostih kmečkih hišah, kjer se je zbirala navdušena mladina in poslušala učiteljico, ki je znala tako lepo pripovedovati
o naši borbi in o partizanih, o naporih in o lepši bodočnosti našega naroda! Vmes so pisali, računali, peli lepe partizanske pesmi ter korakali kot naši vojaki-partizani.
Toda tudi prosvetnega kadra je manjkalo. Mnogi so že prej, nekateri pa še med veliko ofenzivo zapustili šole in ukaželjne učence ter šli v Ljubljano. Tisti, ki so ostali, pa niso imeli osnovnih pogojev preživljanja in so bili odvisni od dobrih ljudi. Le-ti so zanje skrbeli kot za svoje borce, saj so bili tudi ti trn v peti pobesnelim okupatorjem in njihovim domačim hlapcem.
Nova situacija na bojnem polju, zlasti pa na političnem v zvezi s sklepi II. zasedanja AVNOJ je sprožila veliko množično politično akcijo po vsej deželi, pri tem pa je prosvetni kader mnogo pomagal, saj je imel stalno neposredni stik z ljudmi, med katerimi je živel. Prosvetni kader pa je bilo treba podrobno seznaniti s situacijo ter tudi z vsebinsko spremembo političnega dela med množicami in vzgojnega dela med mladino, zato je okrožni odbor OF Grosuplje-Stična sklenil sklicati širšo konferenco prosvetnih de-
lavcev. Ta konferenca je bila sredi februarja 1944 v Stični.
*
Sedež okrožja je bil takrat v Skrjančah. To je mala vasica, nedaleč od Ivančne gorice, streljaj od ceste Ivančna gorica—Žužemberk—Novo mesto. Bili smo v majhni leseni hišici, v neposredni bližini gozda. Spodaj je bila kuhinja, zgoraj pa soba, ki nam je služila za delo in za spanje. Spali smo kar na tleh. Iz sobe so vodila tudi vrata na majhen lesen balkon.
Tisti večer pred konferenco prosvetnih delavcev sva s sekretarjem tovarišem Kimovcem Francetom-Žigo pripravljala refe rate. Sama sva sedela za mizo, ob petrolejki, ostali tovariši so že utrujeni legli po tleh ter globoko dihali in sjaali. Midva sva delala, kadila in si sproti rezala tobak iz listja, ki ’ smo ga dobili prej iz Bosne. Naš intendant tovariš Kos Mirko nam ga je sproti dajal, zato se ga je tudi oprijelo ilegalno ime »Baki«. In še danes ga kličemo tako.
Tovariš Žiga je pripravljal političen referat, jaz pa pedagoškega. Njegova naloga oziroma tema je bila: »Nov političen položaj in
naša borba po II. zasedanju AVNOJ«, medtem ko sem si jaz zadal nalogo, prikazati pedagoško-metodične prijeme pri učnem in vzgojnem delu glede na dokončno fazo borbe. Izmenjavala sva misli, kako bi v referatih krepkeje podčrtala to ali ono dejstvo, kako bi prosvetnim delavcem okrožja nudila čimveč pomoči pri delu in jih istočasno tudi uvedla v nov način vrednotenja sprememb, ki nastajajo, z rastjo nove družbene politične stvarnosti kot rezultat borbe in revolucije naših narodov. To je bilo nujno, saj je to bil v glavnem starejši prosvetni kader, vzgojen v duhu stare miselnosti in . starih koncepcijah družbene ureditve, ki je bila sedaj razbita, in na razvalinah te ureditve je rasla sedaj nova ljudska oblast, Vendar je imel ta kader eno veliko odliko: borbeno razpoloženje po tradicijah »Pokreta«. In ta kader je bilo treba le seznanjati z velikimi spremembami, ki jih prinaša revolucija v družbenem odnosu in družbenem razvoju. Tako oborožen z globokimi ideološkimi in vsebinskimi spremembami, ki jih je prinesel čas, bo lahko prosvetni kader prilagodil metodiko in oblike dela v poglobljeni aktivnosti med izrazito kmečkim ljud-
stvom, ki so ga vezale še močne korenine zaostalosti in nazadnja-štva. S pomočjo šole med mladino in starejšimi bo lahko ta kader ob dojeti spremenjeni vsebini novega časa in duha v razvoju družbene skupnosti, izvršil veliko poslanstvo prevzgoje kot osnovnega pogoja za razumevanje teh sprememb. Tu namreč ni šlo le za neko globoko domovinsko ljubezen, za nek izreden patriotizem, kot so nekateri mislili, šlo je za mnogo več. Šlo je za korenita spremembe temeljev nove domovine in njene družbene stvarnosti, ki je rasla iz borbe kot rezultat revolucionarnih teženj delovnih množic, za spremembo osnovnih temeljev nove skupnosti, ki naj temelji na popolnoma drugih ekonomskih ter političnih principih, kot je temeljila stara, razpadla in poražena domovina.
To prikazati kadru na konferenci, je bila najina naloga. Da bi v danih okolnostih konferenca dobro uspela, sva se temeljito poglobila v problematiko, sva diskutirala in pisala, na papir vržene misli sva ponovno pregledala in delala pozno v noč. Ker je bilo v sobi zatohlo, sva od' časa do časa šla na balkon, da se navži-jeva svežega zraka.
PROSVETNI DELAVEC«
radio in Sola
Nižja stopnja:
9. in 10. februarja:
SEDEM SKLADATELJEV — ŠTIRINAJST PESMI 16. in -7. februarja:
NE NOSI GLAVE NAPRODAJ 23. in 24. februarja:
PUSTITE KONTRABAS V RADIO 2. in 3. marca:
ČOKOLADO ZA BABICO 9. in 10. marca:
DOBRA, STARA REKA 16. in 17. marca:
CRNOŠOLEC
Srednja stopnja:
6. in 7. februarja:
KRVAVI CVETOVI POD GORO 13. in 14. februarja:
MORJE ŠIROKA CESTA V SVET
20. in 21. februarja:
BOJ ZA STARO PRAVDO 27. in 28. februarja:
POGLED SKOZI RAZPRTA VRATA 6. in 7. marca:
GLASBENO POPOTOVANJE PO PARTIZANSKI BELI KRAJINI 13. in 14. marca:
STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI
Višja stopnja:
6. in 8. februarja:
BALADA
13. in 15. februarja: ZNANSTVENIKI ZA ATOMSKO BOMBO IN PROTI NJEJ 20. in 22. februarja:
OBISK PRI SKLADATELJU PAVLU ŠIVICU 27. februarja in 1. marca: SAMORASTNIK IN SAMORASTNIKI 6. in 8. marca:
GVINEJA — DEŽELA STOTERIH ZANIMIVOSTI 13. in 15. marca:
VIHARNO DESETLETJE
Srednja stopnja:
6.	februarja ob 8.55
7.	februarja ob 14.05
KRVAVI CVETOVI POD GORO
Oddaja o begunski kaznilnici naj umetniško prikazal njihove pred-bi posredovala celoten pregled po- smrtne dni.
dafkov in dejstev, ki jih beleži kronika njenih strahot.
Kaznilnica je najizraziteje dušila uporne in revolucionarne pobude na Gorenjskem; z njo so zasedbene oblasti obvladale vse področje od rateške doline in bohinjskega kota do meje Ljubljanske pokrajine, kasneje, po italijanski kapitulaciji ,pa tudi samo Ljubljano. Neizprosni sistem zatiranja je ravnal do skrajnosti dosledno.
Kljub strašnemu strahovanju pa Begunje niso dosegle svojega namena. Gestapovski teror je marsikdaj sicer res zadušil vse osvobo-dalne težnje, marsikdaj pa je povzročil prav nasprotno — okrepil nacionalno in revolucionarno zavest ter še bolj razplamtel upor na Gorenjskem.
Oddaja bo morda izzvenela nekoliko enolično in morebiti mladih poslušalcev ne bo pritegnila toliko, kot bi želeli.
'Kljub temu smo se odločili za izvedbo tega teksta — napisal ga je Ivan Jan — ker menimo, da bo vendarle dosegel svoj namen vsaj po vsebinski plati.
Učitelji, ki bodo poslušanje oddaje uvrstili v program dela v razredu, pa bi morali poslušalce vendarle nekoliko pripraviti na to temo. Okvirna razlaga vsega o Begunjah in njihovi kaznilnici, ne bo odveč. Pii tem je lahko v pomoč razen občasnih zapisov v revijah in spominih predvsem njižica z naslovom Begunje, natisnjena pri založ.bi Borec v zbirki Dokazi.
Nižja stopnja:
9.	februarja ob 14.05
10.	februarja ob 8.55
SEDEM SKLADATELJEV - ŠTIRINAJST PESMI
Že v rani mladosti se največkrat kažejo poteze, ki so značilne za nadaljnji razvoj človeka. V oddaji »Sedem skladateljev — štirinajst pesmi« bomo mladim poslušalcem skušali v kratkem prikazati resnične mladostne doživljaje skladateljev: Cirila Preglja, Karla Pahorja, Radovana Gobca, Marijana Kozine, Slavka Mihelčiča, Maksa Pirnika in Boruta Lesjaka. Čeprav so ti mladostni doživljali močno podobni eden drugemu, vendar kažejo zanimive razlike, ki so se kasneje izkazale odločilne pri oblikovanju posamezne skladateljske osebnosti. Poskrbeli smo seveda tudi za glasbeno ilustracijo. Vsakega skladatelja bomo predstavili z dvema pesmicama.
Prve jetnike so pripeljali v Begunje že maja 1941. leta. Prve talce so ustielili 2. avgusta in nato so jih streljali nenehno vse do 17. aprila 1945. leta, torej neposredno pred osvoboditvijo.
Streljali so na dvorišču kaznilnice, v dolini Drage pod gradom Kamen in še na prcnekaterem kraju na Gorenjskem. Nekaj časa so namreč gestapovci vodili talce na streljanje tja, kjer so bili partizani napadli nemškega vojaka, avtomobil ali razrušili piogo — za svarilo prebivalcem. V vseh vojnih letih je pod kroglami omahnilo osem sto devetinštirideset ljudi, kot poročajo nemški seznami, verjetno pa jih je bilo še več, ker so upravičene domneve, da je padlo med talci precej neznanih zapornikov.
Med strahotami, ki jih navaja kronika begunjske kaznilnice, so mučenja, kakršnih v zgodovini malone ni primera. Zaslišcvalci so dan za dnem prihajali s sedeža gestapa na Bledu in znašali svoj bes najhuje nad ujetimi partizani. Zanje je pomenil največji poraz trdna odločnost partizankih borcev, da nič ne izdajo.
V prvem delu oddaje zvemo na splošno o begunjski kaznilnici in njenih zgodovinskih značilnostih, v drugem delu pa je nanizanih nekaj živih primerov. Zal je ravnal avtor malce preveč pončevalno: zgodbe posameznih žrtev gestapovskega terorja je posredoval kot zgbdovinar, ne kot pisatelj, ki bi mu bilo do tega, da bi se poglobil v notranji doživljajski svet imenovanih in
Višja stopnja:
Oddaja podaja nekatere najbolj značilne slovenske balade. Začne se z ljudsko pesmijo o mrtvecu, ki pride po ljubico. Motiv je znan iz Burgerjeve Lenore. Podobne pesmi, kot je ta slovenska balada, so poznali povsod po svetu. Rodile so se iz čustvovanja srednjeveškega človeka, ki veruje v strahove, v naravnih pojavih pa vidi delovanje skrivnostnih bitij. Iz takih pripovedi so zlasti na Škotskem in Angleškem nastale ljudske pesmi z nenavadnimi in razgibanimi dogodki. V njih se človek bije s sovražnimi silami, nazadnje pa propade. Osnovno občutje teh pesmi je groza. Angleži in Nemci so jih imenovali balade, medtem ko prvotno v Italiji pomeni ballata lahkotno plesno pesem.
Nam je dal klasične balade Prešeren. Prva med njimi je Povodni mož. Že Čopa je navdušila ta balada, češ da je spesnjena v slogu nordijskih balad, kjer stihi ustrezajo viharnemu plesu. Zato smo jo tudi vključili v oddajo.
Za Prešernom so pisali balade Jenko, Levstik, Stritar in drugi. Značilna je Jenkova Knezov zet. Godi se v grajskem svetu. Graščakov vrtnar ljubi njegovo hčer. Ko graščak to zve, sklene, da se ge znebi. Povabi ga na lov, tu ubije in vrže v Kolpo.
Znamenit pesnik balad je Anton Aškerc. V sredo slovenske vasi nas vodi pod vaško lipo in pripoveduje
6. februarja ob 14.05
8.	februarja ob 8.55
štorije o starem gradu, o junaškem starcu, ki prevaža turške oglednike, o potnici, ki pelje v čolnu kugo. Vzor balade, vzete iz ljudskega pripovedovanja, je njihov Mejnik. Po šolah jo zelo dobro poznajo, zato smo namesto nje vzeli Godčevo balado.
Vse omenjene balade so pripovedne pesmi z dramatično razgibanim dejanjem. Popolnoma drugačna pa je Gestrinova Balada o prepelici. Neozdravljivo bolan mladenič se z vsemi silami in upi oklepa življenja. Tako si želi, da bi ozdravel, da že verjame, češ: če je človek mlad, je še dolga pot do groba. Tedaj se oglasi pod oknom prepelica. Njen drobni klic »pet pedi« ga iz sanj in upov prikliče v resničnost. V hipu se bridko zave, da je neozdravljivo bolan in je do groba prav kratka pot — pet pedi. V pesmi ni zunanjega dogajanja, pač, pa tesnobno občutje, slutnja smrti.
Podobna je Kosovelova pesem Balada. Ko poslušamo to pretesljivo pesmico o brinovki na Krasu, čutimo, da ni samo podoba iz narave, temveč veliko več: brinovka je podobna osamljenemu človeku, ki so mu do smrti ranili srce.
Tudi sodobni pesniki ustvarjajo balade. Najlepši primer imamo v Borovi Njene oči. Grozo in trpljenja, ki ju je doživel v drugi svetovni vojni, je izrazil v baladni obliki, saj mu je ta najbolj ustrezala, z njo je dosegel največji učinek.
Fant išče dekle, ki so mu jo ugrabili sovražniki. Kot zlovešči glasniki ga spremljajo trije kanjuhi. Z Borovo pesmijo zaključujemo oddajo slovenskih balad.
Srednja stopnja:
13.	februarja ob 8.55
14.	februarja ob 14.05.
MORJE ŠIROKA CESTA V SVET
Naslov že sam zgovorno pove okvirni namen pričujoče oddaje. Prikazala naj bi pomen morskih plovnih poti in predvsem pomen morskih luk in pristanišč.
Prav pri teh dveh izrazih nastane prvi nesporazum, ki terja pojasnitve. Med pojmom luka in pojmom pristanišče je namreč bistvena razlika. Medtem ko označuje pristanišče samo pomol, kjer pristajajo ladje, pomeni luka kompleks vseh dejavnosti, ki sodijo v dejavnost pomorskega prometa. A tudi ta oznaka je pomanjkljiva. Luka je namreč stikališče treh vrst promc-tov — pomorskega, kopenskega in prometa z blagom. V slednje sodita namreč prepakiravanje in obdelava blaga. Luka, ki želi uspešno streči svojim nalogam, se mora v posameznih dejavnostih specializirati. Delovni proces je potemtakem precej zapleten.
Ilustrirala ga bo podoba koprske luke. To se sklada z osnovnim konceptom radijske šole, ki naj sleherno temo zagrabi v določenem izhodišču in jo osvetli kompleksno.
Koprska luka je edina v Jugoslaviji, ki se gradi sama, brez dotacij. Investicijska sredstva ustvarjajo lastni dohodki iz prometa. Pri taki gradnji je razvoj luke sicer, počasnejši, kot bi bil v primeru republiških ali zveznih dotacij, obenem pa je bolj gospodaren: tako velja omeniti, da je koprska luka danes med vsemi jugoslovanskimi lukami najbolj specializirana in ima na meter pristaniškega prostora največji promet. Poleg Reke se bo Koper najhitreje razvil, predvsem zato, ker ima najkrajšo in najhitrejšo zvezo z gospodarsko močnim zaledjem podonavskih dežel. Koprska luka je velikanskega pomena zato, ker bo omogočila delo in zaslužek razmeroma velikemu področju.
Ta pomen velja poslušalcem predočiti še pred poslušanjem, tako da jih bo oddaja našla že pripravljene.
MLADINSKA RADIJSKA IGRA
(vsako nedeljo ob 8.00)
4. februarja:
SNEGULJČICA
(ponovitev)
(priredba: Marija Duš)
11.	februarja — Smiljan Rozman: LAJNA (ponovitev)
18. februarja — Claude Aveline: »ONI DRUGI« MED PIRATI (prva izvedba)
25. februarja — Fraedrich Feld: MAJHNA KO MAKOVO ZRNO (ponovitev)
4. marca — Marjan Marinc: KRASEN CIRKUS
(ponovitev)
11. marca — Leopold Suhodolčan: MEDVEDEK NA OBISKU
(ponovitev) )
18. marca — Willis Hall: VLADARJEVA KOPEL (prva izvedba)
STRAN 2 , Višja stopnja:
ZMMSTVENIIO IR ATOMSKO BOMBO IN PROTI NJEJ
13.	februarja ob 14.05
15.	februarja ob 8.55
Oddaja obravnava (nekako v malem) strahotno odločitev, pred katero stoji sodobno človeštvo. Gre za vojno ali proti njej, res! Toda to vprašanje še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo tako usodno, kot je prav zdaj, saj pomeni odgočitev za vojno popolno uničenje, smrt ali vsaj barbarstvo za ves človeški rod, medtem ko odločitev za mir pomeni hkrati tudi odločitev za trajen mir in za čudovito prihodnost.
Za uresničenje enega ali drugega pa so potrebne velikanske količine energije in človeštvo zdaj prvič v svoji zgodovini s tolikšno energijo razpolaga. To je energija atomskih jeder.
Danes vemo. da vojn ne povzroča samo človeška bojevitost, želja po oblasti, uničevanja itd.; zadnji vzroki oboroženih spopadov so vedno ekonomske narave. Povzročajo jih nesorazmerja v gospodarskem
razvoju, v razdelitvi materialnih dobrin. Splošne blaginje za vse človeštvo pa si ni bilo mogoče niti zamisliti ob omejenih virih energije, potrebne za proizvodnjo materialnih dobrin. Kakorkoli se je torej misel na vojne upirala zdravi pameti, je bilo v tedanjih ekonomskih zakonitostih praktično nemogoče, da bi jih preprečili. Nastajale so skoraj tako nujno — vsaj tak je bil videz — kot naravni pojavi: nevihta, poplave in podobno.
In prav z odkritjem jedrske energije se je bistveno spremenilo. S tem virom energije je (ali pa bo zelo kmalu) vsaj teoretično mogoče odpraviti dosedanja nesorazmerja in spričo takšnega položaja postaja vojna strahota nesmisel v vsakem pogledu. Zdaj vprašanje vojne ali miru res postaja vedno bolj stvar zavesti vseh ljudi, torej tudi vsakega posameznega človeka.
Naša oddaja govori o zavesti znanstvenikov, jedrskih fizikov, torej tistih, ki so odkrili človeštvu ta novi vir energije. Iz oddaje, pripravljene na osnovi dokumentarnega gradiva, je razvidno, da tudi ti ljudje niso bili od vsega začetka in vedno kos zahtevnemu vprašanju, kako uporabiti lasten izum. Šele polagoma, v nenehnem nasprotovanju s starimi pojmovanji, je med njimi le prodrla zavest o odgovornosti za lastno delo, zavest o usodnem vprašanju, kaj bo človeštvu prinesel novi, neizčrpni energetski vir.
Namen naše oddaje torej nikakor ni samo pripovedovati, kako je nastala atomska bomba. Želeli bi, da se učitelji ob njej pogovore z našimi mladimi poslušalci in jim — stopnji njihovega razumevanja primerno — približajo tudi prej omenjeno usodno vprašanje.
Nižja stopnja:
Ne nosi je naprodaj tako poceni, da se iz malomarnosti ali lahkomiselnosti ali celo iz objestnosti izpostavlaš nevarnostim, ki prete v današnjem vse gostejšem prometu, ki preže na cestah kot »Nevidne pasti«, kakor je skupen naslov zgodbam o cestnoprometnih prekrških in njihovih posledicah v drobni knjižici Dragija Suhija. Nekaj teh zgodb smo priredili in povezali v naši oddaji. Z njo želimo dopolniti razredne pogovore, saj je v programu nižjih razredov v tem času tema o prometu nasploh.
Statistike o prometnih nesrečah, katerih žrtev so otroci ali pa so jih otroci zakrivili, izkazujejo žalostno visoke številke. Zato se nam zdi prav, da podkrepimo akcijo za varnost na cesti tudi s primernimi ilustracijami v radijski šoli.
Trije pobiči sede na klopi ob cesti. Lep avto, ki švigne mimo, spelje njihov pogovor na priljubljeno temo: na kolo, ki je Tomažu še zmerom velika želja, na avto, ki ga v svoji odmišljiji že šofira Nejc, pa na letalo, na varnost potovanja s tem ali onim prometnim sredstvom; pri tem se Nejc spet junači, da se njemu pač ne more nikoli nič primeriti, ker je hiter in gibčen. To hoče tovarišema tudi dokazati, zato skoči čez cesto tik pred motornim kolesom. Res odnese celo glavo, čeprav uide nezgodi samo za las.
Fantje sc ustavijo ob izložbi,
- kjer so navadno razstavljena motorna kolesa, zdaj pa zajema celo izložebno okno zemljevid, v katerega so vrisane črte. ob njih pa raznobarvne bucike. Razmišljajo — ali je to zemljevid domačega kraja ali načrt parka. Miličnik, ki jim neopazno pride za hrbet, razloži, da je to zemljevid prometnih nesreč, ki so se v minulem letu pri-merile .v Sloveniji. Črne bucike pomenijo smrtne nesreče, rdeče hujše poškodbe, zelene lažje, modre pa označujejo tiste nezgode, pri katerih so bili udeleženi otroci — bodisi kot ponesrečenci, bodisi kot povzročitelji. Fantje ugotovijo, da je bucik v zemljevidu toliko, da bi jih težko prešteli, cla je med njimi dosti črnih in začuda dosti modrih. Miličnik je videl Nejca, kako je malo prej brezglavo tekmoval z avtomobilom — vendar mu je zdaj dovolj, da se je fant ob zemljevidu zamislil. Da bi vtis še podkrepil, ostane s
, ME NOSI SLIVI NAPRODAJ
fanti in jim razloži, zakaj je ta ali ona bucika zataknjena v zemljevid nesreč. Navede jim tudi nekaj bridkih primerov, ko so se pripetile nesreče.
Mladi poslušalci so ob njegovem pripovedovanju tiho obsedeli, potem
16.	februarja ob 14.05 4?- februarja ob 8.55
se je pa vsem trem malone hkrati iztrgalo: »Veste, tiste bucike na zemljevidu — nobene ne bi rad imel — ne črne, ne rdeče, ne zelene — pa tudi modre ne; res ne bi bil rad kriv, da bi se zavoljo mene kdo ponesrečil.«
Srednja stopnja:
BOJ ZA STIiO PBIfBO
20.	februarja ob 8.55
21.	februarja ob 14.05
Aškerčevo pesnitev smo želeli ilustrirati z zgodovinskimi scenami, prikazati njen pesniško-fabulativni in idejni smisel, najprej pa prikazati, da je vsa književna ustvarjalnost rasla iz določenih življenjskih osnov, iz pesnikovega sklicevanja na živo sedanjost in živo preteklost.
Anton Slodnjak je v razčlembi tega razdelka Aškerčeve ustvarjalnosti (Zgodovina slovenskega slovstva, 111. knjiga, Realizem, 11, Slovenska Matica 1961) zapisal naslednje misli: »Vodila sta ga zgolj zgodovinska resničnost, kolikor jo je pač mogel spoznati z najboljšo voljo iz virov, in človekovljubna svobodomiselnost. Nenaravno bi seveda bilo, ako bi bil popolnoma zatrl v sebi zavest, da je potomec za »staro pravdo« se bojujočih in krvavo premaganih kmetov. Toda Aškerc tudi te zavesti ni pustil nikdar ve-doma do nepotrebne ali moteče besede«. Ta razlaga je potrebna v toliko, da dokaže Aškerčev odpor proti temu, da bi zablodil v zapoznelo romantiko ali v ceneno domo-I j ubn ost.
Cikel je prava drama slovenskega in hrvaškega ljudstva v eri najtežjega fevdalnega pritiska in obsega deset pesnitev. Najbolj zgo-
Višja stopnja:
ščen vsebinski pregled pesnitev najdemo pri Janežu v njegovi Slovenski književnosti.
Posredujemo jo v nekaj odlomkih: »V kmečkem puntarju je prikazal agitatorja, ki kliče v boj za staro pravdo (znamenja na nebu). V ljudstvu živi vera v kralja Matjaža, ki bo rešil svoj narod iz jarma (Kralj Matjaž). Ljudsko trpljenje je tako veliko, da se vzdrami celo zmaj pod Konjiško goro. simbol neprebujenih ljudskih sil (Zmaj). Kmetje gredo pred cesarja, da bi se zavzel zanje proti samopašni gospodi (Pred cesarjem). Ko pa vse nič ne zaleže, gredo sami nad grad (Tlaka). Prvi upor — 1515 — je krvavo zadušen (Boj pri Brežicah), a misel na svobodo tli v kmečkem ljudstvu dalje (Knežji kamen). Ponovno se zbero v uporniško vojsko (Tabor) pod Matijem Gubcem, samo-paška fevdalna gospoda pa jim pripravi pokol (Stava). Matija Gubec umre mučeniške smrti kot junak v Zagrebu (Kronanje v Zagrebu).« Slednja pesnitev je tudi iiajvečji dosežek v Aškerčevi pesnitvi.
Ob pripravi na poslušanje bo vredno spregovoriti o pesnitvi, likrati pa razčleniti zgodovinske dogodke iz poglavja o kmečkih uporih. ,
20. februarja gb 14.05
22.	februarja ob 8,05
ORISI FBI SMBimiU PAVLU ŠIVIGU
Imel sem srečo, da sem ga našel doma, v prijetnem družinskem okolju, sedečega za velikim, črnim klavirjem.
Pavel Šivic mi je v svojem prijetnem. kramljajočem tonu pripovedoval spomine iz svoje rane mladosti: kako rad je poslušal mamo, izvrstno pianistko, iu otroško hrepenel, da bi tudi sam znal izvabiti iz tega skrivnosti polnega, pojočega
»zaboja«, kakšno melodijo.
- študij na šoli Glasbene matice in kasneje na Konservatoriju mu je prinesel dovolj solidno osnovo, da je lahko odšel nn Češko v Prago, kier je takrat študiralo veliko mladih jugoslovanskih glasbenikov. Od Slovencev sta mu delala druščino Kozina in Lipovšek
Ko se je vrnil iz Prage, ie začel poučevati na ljubljanskem Konser-
vatoriju, foda le kralek čas. Kakor mnoge je tudi njega pahnila vojna vihra v ujetništvo, od tamkaj pa v partizane. V osvobojeni Beli krajini jc z drugimi slovenskimi glasbeniki vred krojil podobo dovolj pestrega in živega glasbenega življenja. Tudi komponiral je in v tisti čas sodi nekaj Šivičevih prelepih samospevov in zborovskih pesmi. Nekaj časa je vodil tudi znameniti Invalidski pevski zbor, katerega je na Planini nad Semičem ustariovil Karel Pahor.
Osvoboditev je tudi Pavlu Šivi-cu prinesla novo delo, nove dolžnosti. Ce rečemo velike, je premalo, kajti tisti čas po vojni je zahteval temeljito preobrazbo našega življenja, tudi glasbenega. Ustanovitev glasbenih šol, glasbene Akademije in drugih glasbenih ustanov, širjenje glasbene vzgoje med najširše plasti delovnih ljudi, vse to je terjalo od naših naprednih glasbenikov ogromno dela. Velik del tega jc na svoje rame vzel Pavel Šivic.
Svojim skladbam je posebno v zadnjem času pridal nekaj novih biserov, namenjenih mladim izvajalcem, pevcem in poslušalcem in te vam bomo predstavili v naši oddaji.
Nižja stopnja:
23.	februarja ob 14.05
24.	februarja ob 8.55
PUSTITE KONTRABAS . V MDI0
Dedek izklopi sprejemnik, ker je čas, da gredo otroci spat. Toda vnučki se ne da spati, »Od kod ta glasba? Kako je prišla v radio?« Punčka hoče pripovedke za lahko uoč in dedek jo pove.
Nekoč je prišel k vratarju, ki straži vhod v radijsko hišo, kontrabas in poprosil, če bi smel nastopiti v radiu. Ker pa je znal le svoj »šrum-šrum«, ga je vratar odslovil, češ — glasba mora povedati poslušalcu pač še kaj več, zakaj z glasbo je moč izraziti vse — veselje in žalost, jok in smeh; za to je pa »šrum-šrum« premalo.
Kontrabas sicer ni razumel do kraja, kaj mu je hotel radijski vratar povedati, vendar se je vdal v usodo. Žalosten je zaspal pod grmom. Zbudilo ga je prelepo žvrgo-lenje. bila je flavta, drobna piščal s srebrnimi gumbi. Zdaj se mu je jelo svitati, kaj pomeni tisto: glasba zna povedati vse. Domenila sta se s flavto in sklenila, da poiščeta še druge instrumente in jih povabita v radio.
Odkorakala sta in zaigrala. Srečala sta trobento, njeno večjo sestro pozavno — in zaigrali so že bolj polno. Pridružila sta se jim veliki in mali boben in nato še činela. Korakali so in igrali. V družbo so povabili tudi harfo in fagot, ki igra, kot bi se smejal in kot bi se mu kolcalo — pa še violine in klarinet. In ko so tako zbrani zaigrali, je kontrabas do kraja vedel, da je to zdai listo, kar je dejal možak v radijski hiši. da je z glasbo res moč izraziti vse, jok in smeli, veselic in žalost.
Instrumenti so se razvrstili kakor treba in odkorakali v radio. Kontrabas se je spet prijavil vratarju: »Zdaj lahko zaigram, kar želite. Kot ptica žvrgolim, kol potok žuborim, kot veter bučim — vendar ne sam. ne zgolj na teh svojih strunah. Eden sam tega ne zmore. Žilna i me čakajo prijatelji, vsi skupaj vam (pričaramo vse, kar ste želeli Pustite nas v radio.«
In je vratar povabil orkester v studio in popiosil dirigenta, da ga
preskusi. Zaigrali so skladbo (ki je poprej ves čas nastajala) in izredno uspeli. Od takrat so v radiu in lahko jih slišimo, kadar koli si jih zaželimo, samo da odpremo radijsko skrinjico.
Taka je vsebina oddaje, ki bo otroku preprosto in nazorno, hkrati
Srednja stopnja:
Oddaja iPogled skozi razprta vrata« bo spregovorila o nekaterih aspektih družbenega življenja, namreč o raznolikih možnostih, ki jih govorniki, novinarji in učitelji omenjajo z izrazi kot »društvene organizacije«, »telesnovzgojna društva«, »kulturna društva« in podobno. Razen teh društvenih organizacij so še družbenopolitične organizacije, katerih programski koncept in oblike pa v glavnem za najmlajše ne prihajajo v poštev ali vsaj zanje niso kdove kako otipljive, ker živijo v celoti konkretno, v svetu nazornega.
Oddaja naj bi torej prikazala različne konkretne možnosti vključevanja in udejstvovanja osnovnošolskih otrok, a jim hkrati pokazala družbeni pomen tega udejstvovanja;
pa izredno učinkoviio pokazala nastanek kompozicije in predstavila orkester. Marsikateremu našemu poslušalcu je morebiti ta ali oni instrument, ki je vpleten v zgodbo, neznan in tuj vsaj po imenu, a mu tp nikakor ne bo kratilo užitka ob res prisrčni zgodbi.
Ro vsebinski plati meni biti zgodba dveh desetletnih otrok, dečka in deklice, ki se naveličata domačih iger in si zaželita družbe in širšega udejstvovanja; možnosti za to pa morata šele poiskati in nato izbrati najprimernejšo, tisto, ki ju tudi notranje ogreva, zanima in zadovoljuje.
Med temi možnostmi omenjamo predvsem krožke, ki sodijo v sklop izvenšolskih dejavnosti, kulturne skupine, telesnovzgojna društva, planinsko društvo, počitniško zvezo, taborniško organizacijo, klub radioamaterjev, zbiralne organizacije, če je dovoljeno rabiti ta izraz, in kar je še podobnih. Poslušalcem bi bilo treba pred poslušanjem namen oddaje podrobneje razložiti, ker jim bo-tedaj oddaja sama govorila mnogo bolj neposredno.
27.	februarja ob 8.55
28.	februarja ob 14.05
POGLED SKOZI RHZPRTfl VRATA
Višja stopnja:	27. februarja olj 14,05
1. marca ob 8.55
SAMORASTNIK IN SAMORASTNIKI
Ob tem naslovu ni treba posebej pojasnjevati, da gre za oddajo o pisatelju Lovru Kuharju — Prežihovem Vorancu. Vendar pa se oddaja nekoliko razlikuje od biografskih oddaj o slovenskih pisateljih, kakršne imamo dovolj pogosto na sporedu.
Namesto iz biografskega gradiva izhaja iz motiva naslovne novele, »Samorastnikov«, in skuša od tod poiskati ustrezne momente v pisa-
Nižja stopnja:
ČOKOLADO
Oddaja hoče podčrtati osnovne in najpreprostejše zahteve osebne higiene, ker je pač še zmerom tako, da je zlasti otroci ne upoštevajo in da so sprti z vodo, ko gre za umivanje. Z malce šaljivo zgodbo jim bomo še enkrat povedali to, kar tudi sicer tako pogosto slišijo — v šoli in doma — da je snaga pol zdravja in da je tudi za oko čeden lahko samo tisti, ki je tudi snažen.
Čokolada pomeni za babico dobljeno stavo. Metka in Polonca sta se pogovarjali — katera je lepša, pa sta se pri tem sprli. Babica je znala ubrati pravo struno in razsodila, da nobena »ni lepša«, ker si nobena ni v redu umila ušes in nimata čistih nohtov. Dekleti užaljeno trdita, da noben izmed otrok,
teljevem življenju in v njegovi revolucionarni dejavnosti. Biografsko gradivo se pri tem prepleta z avtobiografskimi (ali vsaj približno avtobiografskimi) motivi v posameznih novelah zbirke.
Gre torej za iskanje neke osrednje pisateljeve pobude, ki je končno odločala o njegovem stilu, torej za poskus, da bi našim poslušalcem vsebinsko približali te bisere slovenske književnosti med obema vojnama.
2.	marca ob 14.05
3.	marca ob 8.55
ZA BABICO
kar jih je v soseščini, ni čist, a babica ne verjame. Sklenejo stavo — in iščejo.
Tončku ni mar, da malica z umazanimi rokami. Minka hodi skuštrana. ko da nosi na glavi sračje gnezdo. Alenka si ne čisti zob in ne mara k zobozdravniku. Andrej tuli, ko ga mama prisili, da se umije, posebno kadar je na vrsti glava ... štiri proti nič je žc za punčki. Mala Mojca pa končno odloči stavo v babičin prid; pa vendarle niso vsi otroci zmerom umazani. — To gre zdaj tudi Metki in Polonci do živega: trdno skleneta, da se bosta vedno skrbno umivali. Babica dobi iz njunih prihrankov čokolado, pojesta jo pa seve sami.
Oddaja je preprosta; sodimo, da gre v razredno delo tega obdobja.
Srednja stopnja:	6, marca ob 8.55
7. marca ob 14.05
GLASBENO POPOTOVANJE PO PARTIZANSKI BELI KRAJINI
Ko smo se zadnjikrat vrnili s poti po Dolenjski in Beli krajini, smo dobili veliko pisem s prošnjo, naj eno oddajo posvetimo glasbenemu življenju v partizanski Beli krajini. Radi usirežemo našim poslušalcem, saj v zadnji oddaji zaradi kratko odmerjenega časa res-
nično nismo mogli obdelati te obširne in zanimive snovi.
Ne pretiravamo, če rečemo, da je bilo že na osvobojenem belokranjskem ozemlju zasnovano in v grobem začrtano tisto bohotno glasbeno življenje, ki se je po osvoboditvi tako močno in na široko raz-
mahnilo po vsej naši domovini.
Razmere, v katerih so živeli in delali slovenski skladatelji v partizanih, so bile vse prej kot idealne. Ni bilo instrumentov, dostikrat ne notnega papirja, še svinčnika največkrat ne. Koliko je primerov, ki nam povedo, da je bil kos papirja načrtan s kaj neprimernim pisalom, v notah pa je bilo več življenja, ka-kor na najfinejšem notnem papirju. Za komponiranje tudi ni bilo dosti časa.
Brigada je imela zvečer miting in skladatelj je moral v nekaj pičlih urah uglasbiti junaško ali lirično pesem, pesem za zbor ali za solista. Mitingi in nastopi niso bili v koncertnih dvoranah. Največkrat kar na planem ali pod kozolcem,, na dvorišču pred partizansko bolnico ali sredi trga.
V osvobojeni Beli krajini je nastala večina partizanskih skladb in navdušujočih, junaških pesmi za borce po četah in brigadah; pesmi
so se širile od ust do ust, kasneje pa tudi z ličnimi pesmaricami, ki so jih tiskale-in razmnoževale partizanske tiskarne na osvobojenem ozemlju. In ko pregledujemo te pesmarice, danes dragocen zgodovinski dokument, se ne moremo dovolj načuditi, koliko optimizma, koliko vere v zmago je bilo v tistih viharnih dneh vtisnjenih v pesem. Zavedajmo se, koliko je pomenila pesem borcem, in dajmo partizanskim skladateljem vse priznanje.
Toda glasbene stvaritve niso bile namenjene samo starejšim, veliko pesmic je bilo posvečenih tudi otrokom, mladinskim pevskim zborom, ki so delovali na osvobojenem ozemlju. Imena, kot so Karel Pahor, Pavel Sivic, Drago Korošec, Drago in Ciril Cvetko, pokojni Rudi Pešl, Makso Pirnik, Janez Kuhar, Marjan Kozina ne bodo zbledela na straneh glasbene zgodovine, kjer bo popisano o dosežkih slovenske mladinske glasbe.
Višja stopnja:	6. marca ob 14.05
8. marca ob 8.55
GVINEJA - DEŽELA STOTERIH ZANIMIVOSTI
(dežela stoterih
Novinar Ljubljanske televizije Boris Kuhar je nedavno obiskal Gvinejo. O svojih doživetjih v tej prijateljski deželi Zahodne Afrike nam pripoveduje v svojem potopisu. Predstavlja natri deželo, ki se je leta 1958 odločno uprla svojim francoskim gospodarjem in si priborila svobodo.
Že sama beseda Gvineja nas spominja na stare popotnike in njihove pustolovščine. Oh obali današnjega Conacrvja so pristajale prve ladje belih lovcev na sužnje. Gvineja, to je bilo pred 300 leti še splošno ime za Zahodno Afriko. Od tod so tudi izrazi kot n. pr. gvinejska kokoš, gvinejsko žito in trava ter gvinejsko zlato. To je bilo lake čisto, da so novce, ki so jih iz njega kovali, imenovali gvinejani. Samo ime pa izvira po razlagi afriških zgodovinarjev iz Gane, srednjeveškega sudanskega carstva, in pomeni »dežela črnili«. Že Shakespeare je govoril, da je življenje v tem delu Afrike izpolnjeno z »zlatimi radostmi«. Francozi so imeli Afriko za »Južno riviero Afrike«. Evropski popotniki so ji pravili »Afriška
zanimivosti)
Švica«, Američani pa še danes menijo, da je to najbogatejša dežela Afrike.
In prav o tem, o veliki prihodnosti, o neslutenem razvoju te dežele nam govori potopis. Pripoveduje pa tudi o veliki revščini, o zaostalosti, ki so jo francoski kolonialisti zapustili deželi. Tako lahko na določenem primeru spoznamo, kako so kolonialisti izkoriščali in zatirali afriške narode in kako si še danes prizadevajo, da bi jih znova vsaj ekonomsko zasužnjili. Gvinejci pa se temu odločno upirajo in si — čeprav z mnogimi težavami — gradijo lastno industrijo, da bodo lahko tudi sami izkoriščali svoja bogata nahajališča zelezne rude, boksita in zlata. Pri tem jim nesebično pomagajo tudi naši strokovnjaki. Na gvinejskih šolah poučujejo naši profesorji. Na velikih novih gradbiščih je avtor potopisa srečal naše inženirje in tehnike. Tako govori oddaja tudi o pomoči in sodelovanju Jugoslavije s svobodnimi afriškimi deželami, z deželami velike prihodnosti.
Nižja stopnja:	9. marca ob 14.05
10. marca oh 8.55
DOBRA, STARA REICI
Zamislili smo si dopolnilo k učni tematiki o vodi, o njenem pomenu za živo naravo, o njeni moči in izkoriščanju te moči.■ Avtorica je zamisel izpeljala v nekakšnem »življenjepisu« reke od izvira do izliva.
V	oddaji pripoveduje reka o sebi sama kot »stara, dobra reka«, kakor ji pravijo ljudje ob morju. Pripoveduje o tem, kako se rodi kot gorski potoček, ki priteče izpod skal, ki zbira .vodo snežnih plazov.
Nazadnje se izlije v morje tam, kjer ji pravijo ljudje »naša dobra, stara reka«.
V	to pripoved vpleta spomin na neko pomlad, zgodbo, s katero posredno pove, kakšno »delo« na svoji dolgi poti opravi.
Tiste pomladi, ko je kot zmerom kot gorski potoček zbirala voda talečega se snega, je posedal ob njej astirček. Želel je s to vodo v svet, er pa ni mogel, je stesal splav — nekaj pedi dolg, ped in pol širok — in poprosil vodo, naj ga ponese s sabo. Nanj je pritrdil deščico z na-
pisom »Potujem v morje«, v srednje bruno pa izdolbel koritce, v katerega je položil vejico gorskega ruševja, modri encijanov cvet in šop ovčje volne, da bo vsakdo vedel, od kod je splav priplaval.
V dolini sta splav ujela otroka, vesela, da se bosta igrala z njim, A ko sta prebrala napis na njem, sta vedela, da ne sme biti njun. Privezala sta nanj nepremočljivo vrečko z žitom in krompirjem, v dokaz, da poji ta voda njihova polja, pritrdila nanj še eno deščico z napisom »Doložite in pošljite me dalje« in ga spet prepustila vodi.
Tako je splah neslo vedno dalje, marsikdo ga je ujel, prebral napis, kaj doložil in ga spet spustil po vodi.
Nazadnje je nesla reka splav že proti morju in se kmalu brez šuma zlila vanj. Morski val ga je dvignil in rahlo položil na sipino. »Glej, kaj ti je prinesla naša dobra, stara reka,« je dejal ribič svojemu To-(Nadaljevanje na 4. strani)
Srednja stopnja:
Večja gvinejska vas
STAVČNI ČLENI SO OŽIVELI
13.	marca ob 855
14.	marca ob 14.05
razredov, in kakšni so bili nasploh odzivi s šol.
Ker se nam pa zdi, da tovrstne oblike sodelovanja šolarjev ne gre zametavati, smo se lotili naloge znova. Upamo, da bo tokrat manj napak, ker bomo potek oddaje že poprej preskusili v zazredu.
Avtorica je izbrala za oddajo osnovno zgodbo Goethejevega »Cr-nošolca« (v slovenščino prevedel Oton Župančič). Ogrela se je zanjo predvsem zato, ker so elementi za risanje v njej preprosti, in pa zato, ker je Paut Ducas napisal nanjo zelo uspelo glasbeno kompozicijo. Uporabila je oboje: zgodbo in glasbo. Y prvi polovici oddaje bodo otrci ob pripovedovanju in napotkih narisali šest osnovnih risb, med branjem same zogdbe, ki jo bo prepletala Ducasova glasba, bodo s pomočjo ilustrativnih poudarkov te glasbe pa tudi s pomočjo spremne besede sličice dopolnili.
Zgodba je takale: — Stari čarodej odide z doma, črnošolec, vajenec njegov, je pa tega vesel, ker bo lahko zdaj sam poskusil, koliko žs obvlada črno vedo. Metli, ki stoji v kotu, pričara glavo, roke, noge in ji ukaže, naj gre z vedrom v potok po vodo in naj jo nanosi v kopalno kad. Metla nosi, kad je polna, prepolna, voda se že zliva po tleh, črnošolec pa metle ne zna več mojstriti. V grozi vpije, roti in neposlušno zaklinja, a metla pridno nosi. Nazadnje vzame fant sekiro, jo preseka na dvoje, a v njegovo grozo donašata zdaj vodo dve metli. Strašno dirko ustavi šele stari mojster s preprostim ukazom: »V kot se deni, metla! Metla, dom boš me-
*n1' **• -
ugodno ocenjena kot zgleden primer
radijske šole že lani, ko je bila prvič na sporedu. Porodila jo je potreba po oddajah te vrste. Radijske možnosti sicer ne ustrezajo vsem snovem, zlasti ne možnosti radijske šole, ki terja izrazito nazornost.
Ker so učitelji oddajo ocenili zelo ugodno in r odgovorih na naše ankete ali v pismih izrazili željo, da bi jo ponovili, smo se po razmeroma kratkem času odločili, da jo vnovič uvrstimo v repertoar.
Da zamisel in vsebinsko jedro oddaje res zaživita, je bilo potrebno uporabiti sicer obrabljeni, a ne kdove kako vsiljivi motiv sanj, ki dečku pomorejo pri razrešitvi šolske naloge — analizi stavka in stavčnih členov. Stavek in njegovi sestavni
(Nadaljevanje s 3. strani) mici. Povedal mu je, kaj je splav, skupaj sta ga uganila, kaj pomeni vse tisto, kar je prinesel s seboj, oče je razložil sinu tudi to, zakaj dobra, stara reka ne bo nikoli nehala teči (hlapenje, kroženje vode), končno pa je našel Tomiča na deščici še naslov tistega, ki je mali splav poslal v svet. Pisal mu bo in ga povabil k sebi.
Oddaja je videti morda malce zapletena, vendar ni zahtevna. Vsebuje pa nekaj, pojmov, za katere vsi mali poslušalci najbrž nimajo pravih predstav, zato bo potrebno, da bo učitelj tu pa tam kaj podrobneje razložil: snežni plaz, gorsko ruševje, encijan, splav, krmilo, slap, mestni odtočni kanali, gibanje morja: plima (omenjena v oddaji samo mimogrede) hlapenje in morebiti še kaj, čeprav računamo, da bo oddaja služila bolj kot ponovitev snovi in bo zato marsikateri naštetih pojmov jasen že vsem.
in določilo oživijo ščenem, igrivem pogovoru
spro-
»razlo-
kakšnem medsebojnem odnosu so.
Višja stopnja:
13. marca ob 14.05
15.	marca ob 8.55
VIMBN0 DESETLETJE
Globljemu pogledu se med znanstveno suhimi stavki v zgodovinskih delih odpre široka panorama življenjskih hotenj, razočaranj in zmag boljših, naprednejših idej. Eno takih izredno razgibanih obdobij v naši zgodovini je tudi čas desetih let med razglasitvijo nacionalne države »troedinega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev« in silovito reakcijo kralja Aleksandra in dvorne kamarile proti naprednim hotenjem jugoslovanskih narodov — šestoja-nuarsko diktaturo. To obdobje obravnava tudi naša oddaja.
Upoštevala bo, da je obravnavana snov znana učencem osmih razredov, zato bo v njej zbrano le ilustrativno gradivo iz tega obdobja: spomini revolucionarjev, članki v levičarskem legalnem ali pa partijskem pollegalnem in ilegalnem tisku, odlomki iz zapisnikov sodnih procesov (proces proti Aliji Alija-giču, Josipu Brozu-Titu in Borisu Kidriču), posamezni odstavki iz Ob-znane in proklamacije kralja Aleksandra ob šestojanuarski diktaturi. Tako izbrano gradivo oddaje naj služi naslednjim spoznanjem učencem :
t. Narodi Jugoslavije, ki so se želeli združiti v neodvisno nacionalno državo, so se po izdaji srbskih, hrvaških in slovenskih politikov znašli v monarhiji. Ta izdaja meščanskih politikov je pripeljala do ogorčene reakcije množic, na katere je odločilno vplivala zmagovita oktobrska revolucija in pod njenim vplivom revolucionarna gibanja v Evropi (Madžarska, Avstrija, Bavarska itd.).
2.	Vsa »državotvorna« dejanja-Pašičeve vlade in vlad, ki so ji sledile, niso bila nič drugega kakor reakcija na revolucionarno razgibanost jugoslovanskih množic. Vedno hujši policijski teror je izredno poučno pokazal moč množic in še posebej naprednih organizacijskih sil; teh kljub okrutnim represalijam ni bilo moč oslabiti.
3.	Napredne ideje so padle na ugodna tla tudi zaradi vedno večje pavperizacije malega kmeta (kmeč-ko-delavska koalicija) in nemogočih, sramotnih mezdnih odnosov delavskega razreda. Vse to je sililo delovno ljudstvo k revolucionarnim dejanjem. Svetovna gospodarska kriza, ki sovpada s šestojanuarsko diktaturo, je le izbila sodu dno.
Naša oddaja bo uspela, kolikor bo uspela učencem približati dogodke v luči teh spoznanj, zato bi moral k temu namenu pomagati tudi uvodni pogovor.
Nižja stopnja:
16.
17.
marca ob 14.05 marca ob 8.55
ČRNOŠOLEC
Novembra smo pod naslovom »Zgodba, ki jo je povedal svinčnik«, pripravili oddajo, v kateri naj bi si otroci narisali slikanico. Oddajo smo označili kot poskus. Žal pa ni uspela, kot smo želeli, ker je potekala prehitro, ker otroci niso mogli dohajati, zlasti ne tam, kjer je odpadla vsakršna priprava. To je ugotovil redaktor sam, ko je spremljal potek v enem izmed drugih
duhove ne pozove.«
Taka je zgodba. Dogodke bodo otroci narisali v šestih slikah. Prva slika: čarodejeva hiša, stari čarodej odhaja; druga slika: soba v čarodejevi hiši (to je kar list papirja), vanjo vrišejo na zadnji steni okno. na sredini kad, ob njej je na eni strani črnošolec, na drugi na steno prislonjena metla; tretja slika: čarovnikova hiša, nekaj stran teče potok; četrta slika: voda se iz kadi že izliva po tleh, črnošolec stoji ves preplašen z dvignjenimi rokami; peta slika: čarodejeva hiša, toda lije iz nje že skozi okna, skozi podstrešno okno, vpije črnošolec na pomoč; šesta slika: izba, prazna kad, ob njej stojita čarodej z ukazujoče iztegnjeno roko in črnošolec.
Ko učenci poslušajo celotno zgodbo, ki jo ilustrira še glasba, slike dopolnijo. V prvo sliko narišejo na okno črnošolca, ki gleda, ali mojster zares odhaja. V drugi sliki dorišejo metli (obrnjena je navzgor) obraz, noge, roke in vedro za vodo. Na tretji sliki je metla shodila in se že vrača od potoka v hišo s polnim vedrom vode. V četrto sliko dorišejo metlo, ki še kar zliva vodo v kad, čeprav je že vsa voda preplavljena, preplašenemu črnošolcu pa narišejo v dvignjeno desnico še sekiro. Peti sliki ne dodajo ničesar, šesti sliki pa dorišejo v kot metlo, spet navadno, brez glave, rok in nog.
Podrobnejši opis slik navajamo za orientacijo učitelju. Njegova pomoč — bodrilna beseda ali majhen namig — bo morebiti tu in tam potrebna, čeprav bo dajala malim risarjem navodila pripovedovalka. Prosimo, da pripravite vsakemu učencu potreben papir, bodisi šest četrtink ali šest polovic lista ali pa naj si list papirja tudi tokrat preganejo po dolgem in počez, naibolje že pred začetkom oddaje. Hkrati prosimo, da nam tudi o tej oddaji poročate.
Ob novem pravopisu
V KOLOBARJU

(K članku: Ni razpotja)
Odgovor sourednika Slovenskega pravopisa dr. Bajca me ni zadovoljil. Uvodni šali sem se sicer nasmehnil, preslikovitemu namigu na gospoščino priznal zgrešenost, utemeljevanje stvari same pa me ni prepričalo.
Izhodišče reforme se mi namreč zdi napačno: sklicevanje na daljno preteklost brez upoštevanja poznejšega razvoja in zlasti sodobnega stanja ter poskus polovičnega reševanja pravorečnega yprašanja s pravopisom. Na svoje pomisleke še nisem dobil znanstveno neoporečnega odgovora in utemeljitve.
Is določila o spremembi pripon, ki je žal res bilo šele takrat v celoti podano, se vidi, da je prevzeta rešitev v Pleteršnikovem slovarju. Toda že Pleteršnik je samo delno sledil doslednemu Skrabcu, ki je zahteval n. pr. izreko z u tudi v besedah, kakor so palec, poleg, polk, stolp, šolski r&d., v boljšem govorjenju' pa celo v rodilniku množine: dariu, kobiu. Sploh se mu je zdelo, da je beseda, katera se temu pravilu upira, pokvarjena in pisni slovenščini neprimerna.
Tako daleč in dosledno si da-hes seveda ne upamo. Tvegamo Pa vseeno tisto, česar si ni upal tvegati SP 1950, čeprav sta tam med uredniki prva zapisana dr. Ramovš, tedaj nedvomno na j višja
dve knjigi s področja
GOSPODARSKE
PROBLEMATIKE
Mariborska založba Obzorja je po-s'ala na trg dve publikaciji, ki bosta Zanimali predvsem praktike oziroma teoretike v gospodarstvu.
V gospodarsko-komercialni knjižnici Višje komercialne šole v Mariboru je izšel dr. Franceta Černeta »Uvod v analizo trga in cen«. Ob sproščenej-sem delovanju blagovnih zakonov je pri nas nastala potreba po intenzivnejšem proučevanju trga in tržnega mehanizma, pravi avtor v predgovoru, zato se je lotil tega sicer težkega, ‘Oda izredno pomembnega dela. S svo-|jm delom je skušal zadovoljiti tako Komercialista in ekonomskega analitika v podjetju kakor tudi narodno gospodarskega analitika. Delo je izredno priročna in pomembna tvarina tudi za študente komercialnih in ekonomskih šol.
decentralizaciji upravljanja, snovanja ekonomskih poslovnih in obratnih enot se ti pojmi dostikrat izenačujejo, čeprav jih velja tudi razlikovati. v gospodarskih organizacijah se marsikdaj tudi ne znajdejo, od kje črpati zakonska določila za snovanje teh enot in njihovo pravno dokumentacijo. To vrzel je spopolnila založba Obzorja z izdajo brošure Bogomira Kostanjevca »Poslovne in obratne enote v sestavu gospodarskih organizacij«. Avtor v delu brošure tudi s praktičnimi primeri vzorcev in obrazcev opozarja vodstva gospodarskih organizacij, kako naj bodo sestavljeni Posamezni dokumenti, sklepi, odločbe itd.
avtoriteta v jezikovnih vprašanjih, in Župančič, na čigar boj proti elkanju se tako radi sklicujemo. Pomislekov in ugovorov pa nočemo čuti.
Reforma je upravičena, kadar ima neko jezikovno razvojno podlago, je podprta s širšo rabo in razreši nepotrebno zapletenost. Kaj pa bi — še enkrat — koristnega pridobili s poenotenjem pripon -avec, -ivec (in kar je s tem v zvezi)?
Izgovor bo sam po sebi podan le v imenovalniku, medtem ko v odvisnih sklonih v ne bomo smeli izgovarjati po pisavi. V pred soglasnikom se namreč ne spremeni kar vsakemu v zaželeni u, velikemu delu Štajercev recimo že ne. Poučevanje izreke torej ne bo odpadlo.
Druga težava bo nastala pri presojanju, ali predstavlja samostalnik delujočo osebo oziroma orodje s takim »občutkom«. Brali smo, da se bo pisalo zajemavka, ker zajema, vendar slušalka, saj ne posluša. Toda — tudi slušalka po svoje, tehnično, »posluša« in prenaša našemu ušesu. Glasilka bi morala biti glasivka (Pleteršnik piše s trdim 1 za izg. u), saj se oglaša; kako pa budilka (Plet. je še nima), ki nas sicer res tudi budi, toda samo z ropotanjem, čeprav močnejšim kot pri slušalki? Kako se bo tu znašel preprost človek in zlasti učenec? Pravila torej nismo poenostavili.
Kot tretjo, pridobitev bomo imeli različne oblike pridevnikov: jadravski in jadralni, igravska in igralna, plezavski in plezalni. Kakor da je brez te pestrosti naš jezik preveč siromašen. Da o tem, kako vse novejše besede niso nikoli poznale pisave z v, niti ne govorim.
Četrto in mogoče najbolj neprijetno se bo pokazalo v izgovoru. Ker se nekatere besede ne bodo zlahka podredile predpisanemu (nikdar namreč niso povsem triumfirali niti elkarji niti dosledni zagovorniki u-ja in ni dr. Rupel v svojem Pravorečju 'iz trte izvil seznamov besed z izreko na 1, na u in omahujočo, čeravno meje niso trdne in stalne ter gre razvoj zdravo v smeri u); bomo morali na tihem priznati novo »začasno« pravilo za izgovor v: v nekaterih besedah sa čuje kot 1... Čudovita lastnost.
Peto in (morebiti) zadnje. Domišljamo si, da smo s tem korenitim posegom temeljito pomagali baje ogroženemu u-ju (iz 1) spet na noge, toda kaj, ko pa zajema predvidena sprememba le delček njegovega območja. Iz sedemletne prakse med koroškimi
učenci lahko rečem, da izgovor ijali na nevaren led (poslušalci — v teh primerih ni bil večji pro- poslušavci, potem »po pravilnem blem kot sicer pri dvoglasniškem izgovoru« še poslušav — kako u iz 1, v pisavi "pa sploh ne. Za ’’"4 ^ "
vse drugo se bo pač še naprej treba zanesti na naše učitelje in naš radio (ta lahko pridno pomaga, da bi le zmeraj lepo govoril...) in ne nazadnje na »podedovani« ali pridobljeni jezikovni čut naših otrok. Še zmeraj bomo torej imeli dovolj priložnosti, dokazati, da nismo ravno taki sužnji pisane podobe.
V medvladju, ki mu ne vidim tako'hitro konca (»nekaj časa bo še mešanje, kakor je bilo vseh zadnjih sto let«), pa bo — malo zmešnjave. Učbeniki in druge
naj bo napaka?), učeno jim bomo razlagali novost in razločke — skratka, utrdili bomo v njih prepričanje, da je naš knjižni jezik še dosti bolj zapletena in nedc-umna zadeva.
Dobili bomo črpavke, svetiv-ke, varovavke in podobno. Včasih so pisali še gostivničar, po-slovivno pismo, grozivne besede in podobno. Torej gorenjska in koroška izreka, ki je šla še korak dalje (kobiva), se je ždela že tudi Škrabcu smešna in nelepoglasna. Mar more kdo zameriti, če se danes zdi komu enako smešno in
knjige bodo še nekaj časa po se- nelepoglasno izgovarjati u reci-danjem (zelo opazna sprememba v novih bo znatno razživita pouk), učencem bomo seveda še dopuščali stare oblike poleg novih, s čimer jih bomo imenitno zape-
RAZVOJ GLASBE IN GLASBENE OBLIKE
mo v kaki besedi, kjer Škrabec to še odločno zahteva? Jezikovni čut. se pač spreminja in v tem je navsezadnje ves jezikovni razvoj. To je isti čut, ki na primer sodobnemu pisatelju veleva, da zapiše:	»Pridržujoč si ogrnjen
temnovijoličast pulover čez goie lakti, je v krogu obšla mizo na sredi...«, nikakor pa ne uporabi vsebinsko enakovrednega pridevnika nage. Ali ki nam prišepeta-va, da umaknimo z naših asfalt-
Vilko Ukmar in Slavko Mihelčič: dva avtorja drobne knjižice.
Prvi je v skopih obrisih osvetlil njh cest neokretne kolesarje (SP), zgodovinski razvoj glasbe. Orne- kakor Kitajcem. Ce se ne bomo nil je njene začetke, glasbo sta- \yrez očitkov gospoščine malo bolj rih Grkov, prve poganjke zahod- držali sodobnega jezikovnega ču-ne glasbene kulture, razčlenil te- ta v izreki in pisavi, se lahko meljne smeri srednjeveške glasbe lepega dne spet povrnemo na sta-in prehod v glasbeno ustvarjal- ro, kakor je enako upravičeno
nost novega veka. Nekoliko obširneje ouisnio glasbeno umetnost
17.	in 18. stoletja, Dunajsko šolo, glasbeni preporod v dobi romantike, posebej se ustavlja pri ustvarjalcih slovenske romantične smeri in pri prehodu v pozno-romantično ustvarjalno obdobje, na koncu pa še daje povzetek slovenske in jugoslovanske glasbe.
Drugi avtor, Slavko Mihelčič, je prispeval kratek oris glasbenih oblik in ilustrativno navedel ter razčlenil nekaj temeljnih osnov glasbene teorije.
Na kratko: knjižica, ki ima ne-
Perve
terjal dosledni Škrabec žertve Černe smerti...
Stanko Kotnik
UP«4 v
Cesar Ciril — Zločin, 1952, bron
RAZPRAVE IN ESEJI nova knjižna zbirka S M
Naša najstarejša založba Slo- menita v slovenski založniški de- deloma tudi francoske, ter na teh
_____ „	,	venska Matica je začela z letos- javnosti nadvse pomemben dogo- osnovah iz doslej malo zapaže-
kaj čez 60 strani, je namenjena njim letom izdajati novo zbirko dek, ki zasluži širši odmev v na- nih Levstikovih sodb rekonstrui-
učencem osemletk kot strokovni priročnik za glasbeno vzgojo. Usmerjevalno pa bo služila tudi tistim, ki si žele utrditi obrise glasbene zgodovine in teorije. Knjigo je izdala Državna založba Slovenije v Ljubljani.
»Razprave in eseji«. Kot prva šem kulturnem dogajanju sploh, ral zgradbo Levstikovega _literar-
France Bernik je v svoji štu- np estetskega nazora. Raziskoval-diji o Simonu Jenku na pregle- na metoda dr. Paternuja v marsi-
dva zvezka sta izšli knjigi Franceta Bernika »Lirika Simona Jenka« in Borisa Paternuja »Estetske osnove Levstikove literarne kritike«. Obe zajetni knjigi (vsaka šteje nad 300 strani) po-
Anketa v Cicibanu
Urejati revijo - slikanico za naše otrok o Cicibanu. Upamo, da bodo tl
_i ~ X „ —4 t r ri i /“» 1 o Vi tr-i	+ t-i t-i D- Q V n 11 Ir D kr O Vti n 1 O i rl Y"t rl
najmlajše ni prav nič lahko, pa tudi zelo odgovorno je. Zato je uredništvo Cicibana povabilo na posvet o Cicibanu učiteljice in učitelje prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov. Ta posvetovanja so bila dragocena. Dobili so dosti dobrih sugestij, ki so jih skušali pri Cicibanu upoštevati.
Vendar, Ciciban je mesečnik za otroke in prav gotovo bi nas in tudi vas, ki otroke vzgajate in učite, najbolj zanimalo mnenje otrok. Zato so se v uredništvu Cicibana odločili, da pozovejo otroke, bralce Cicibana, da povedo svoje mnenje o reviji. V februarski številki Cicibana so razpisali anketo in pozvali otroke, naj odgovore na vprašanja. Dobro se zavedamo, da otrok Cicibana podoživlja, teže pa pričakujemo, da bo svoja opazovanja povedal, še dosti teže pa jih bo zapisal na list papirja.
Zato uredništvo Cicibana prosi razrednike, da otroci preberejo Cicibana in da se že v razredu seznanijo z vsebino februarske številke, nakar bi jih opozorili na točke, ki so navedene v anketi zadaj. O vsem tem naj presojajo, ocenjujejo in napišejo potem sami. Na list papirja. Vi pa bodite tako prijazni in zberite odgovore otrok. Ti odgovori bodo lahko tudi vam odkrili psiho marsikaterega otroka.
Potem vas prosimo, da jih od-pošljete na uredništvo Cicibana, Ljubljana, Čopova ulica 38, najkasneje do 1. maja 1962.
Uredništvo Cicibana bi rado še v tem šolskem letu obdelalo anketo
rezultati pokazali, kako bi Cicibana še izboljšali.
Odgovori otrok se lahko nanašajo tudi na druge številke letošnjega Cicibana.
Uredništvo bo potem razdelilo izžrebanim anketirancem Cicibana 90 lepih knjižnih nagrad.
Za pomoč pri tem se vam iskreno zahvaljuje
UREDNIŠTVO CICIBANA
den način strnil dosedanja dognanja o pesniku Sorškega polja ter jih ponekod bistveno dopolnil z novimi spoznanji, ki jih prinašajo nove metode literarne zgodovine in še zlasti bogatejše gradivo iz pesnikove ostaline, ki je zdaj postalo dostopno. Nove so osvetlitve osnovnih silnic v slovenskem kulturnem dogajanju sredi prejšnjega stoletja, ki so imele usodne posledice za pesni-
čem prinaša novosti. Pri ugotovitvah idejnih in socialnih vzvodov pojava Levstikove literarne kritike na Slovenskem posega pisec v razvoju literarne kritike nazaj in naprej in prinaša zanimive komparacije, ki segajo prav v naš čas.
Oba zvezka Razprav in esejev se sicer ukvarjata s položajem slovenske književnosti pred sto leti in osvetljujeta problematiko
ski razvoj tako Simona Jenka kot slovenskega družbenega življenja; njegovih sodobnikov. Dr. Bernik kot se zrcali v leposlovnih in kri-nam oriše ta položaj v poglavjih ličnih delih tedanjega časa, ven-Kriza slovenskega pesništva po dar bi ne bilo pravilno, ko bi Prešernu in Položaj osebnoizpo- jima prisodili samo zgodovinsko vedne lirike v literaturi pomarč- literarni pomen. V obeh je na-
ne dobe. Dalje preide na samo osebnost Simona Jenka in na analizo značilnosti njegove poezije. Nova je tudi osvetlitev razmerja med Jenkom in Heinejem.
..	-	,, , - , ^	... Osnovna težnja, ki jo zasledujejo stanejo plodna za
»Notranj e ^bolezni«. ^nTga	Bernikova izvajanja, pa je, pri- Zdi se, da prav današnje stanj e
ija prepotrebno učno delo za medicin- kazati, koliko so poleg tradicional- književnosti in družbeno-literar-
NOTRANJE BOLEZNI
Dr. Bojan Varl je s sodelavci Izdal
četa in prikazana problematika; ki živo zadeva tudi naš čas, saj so načela resnične umetniške ali literarno kritične osebnosti, ki preraščajo svoj čas in lahko po-kasne vnuke.
ske strokovne šole, saj so bili učenci nih romantičnih. motivov v Jen-
piske* in Skripta6 UčniPnačrt Višje šo- kovih pesmih kažejo tudi Že bolj le za medicinske sestre je služil za sodobne, realistične oblike clove-
okvir pri pisanju učbenika. Avtor in sodelavci so posredovali medicinsko znanje v razumljivi in pregledni obliki, saj so opremili knjigo tudi s številnimi slikovnimi ponazorili, upoštevajoč spoznanja moderne medicine. Avtorji so pri sestavi učbenika uporabljali kot vire v glavnem knjige in članke ljubljanske Interne klinike.
Čeprav gre za strokovni učbenik, pa inia knjiga takšen značaj, da bi služila tudi širšemu krogu za zdravstveno vzgojo. Delo je izbrala Državna založba Slovenije v »Knjižnici za vzgojo strokovnih kadrov«; urednik je Venčeslav Winkler.
kovega čustvovanja in doživlja-nja sveta. V teh prizadevanjih je zajel avtor najbolj vidne družbe-
ne kritike na Slovenskem terja močnejši pogled nazaj k osnovam našega literarnega življenja, kot so jih za ceno velikih žrtev dognali posamezni predstavniki naše književnosti. Slavistična zna-
no razvojne težnje na Sloven- nost lahko najde prav v tem plod-skem na začetku druge polovice no torišče svoje dejavnosti Prva 19. stoletja.	dva zvezka Razprav ih esejev do-
Boris Paternu je v svoji štu- kazujeta, da gre mlajši slavistič-diji o estetskih osnovah Levsti- ni rod po tej poti. kove literarne kritike razgrnil Obe knjigi zaslužita temelji-pred bravca obsežno področje ev- tej še strokovne obdelave. Omeni-ropske literarne estetike in kri- mo naj le še zelo okusno zunanjo tike, posebno nemške in ruske, opremo in lep tisk. Drago Ham
DELAVCEV V STIČNI 1944. LETA
Bila je krasna, jasna in hladna zimska noč. Sneg je ležal okrog in vyje smrek so se upogibale pod njegovo težo. Nočno tišino je od Sasa do časa prekinjal pasji lajež ali pa posamezni rafal ali strel v anaeri proti Ljubljani.
Tako sva delala, kadila, se posvetovala in se hladila na balkonu pozno v noč. Ura je bila že zdavnaj preko polnoči, ko sva končala in legla na tla med ostale tovariše. Hitro sva zaspala, bila sva utrujena, imela pa sva tudi zavest, da sva temeljito opravila veliko delo.
*
Lepi in jasni noči je sledil turoben dan. Oblaki so pokrili nebo in širil se je duh po novem snegu. Kmalu je pričelo snežiti.
To je bil dan, dogovorjen za konferenco. Povabili smo vse prosvetne delavce od Velikega Gabra do Višnje gore pa od Stične do Ambrusa in Sel v Suhi krajini. Kraja konference nismo sporočili, ampak vsi so se javili na javki, odkoder smo po raznih poteh krenili v Stično, v šolo. Bili smo previdni in smo se bali izdaje ter nenadnega vdora okupatorja, kakor se je tu pa tam dogajalo. Tu pa smo imeli nad štirideset neoboroženih ljudi in njihova živ-
ljenja nismo mogli postaviti na kocko.
Okrog desete ure smo se zbrali v šoli. Prišli so vsi. Nekateri so se pripeljali s sanmi, ker je bilo dovolj snega. Iz previdnosti smo si tudi postavili straže (pionirje in mladince), ki bi nas takoj obvestile, če bi bilo kaj sumljivega.
Prisrčno dobrodošlico nam je Izrekel sekretar rajona Stična tovariš Karel Urbančič, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo, da smo si prosvetni delavci okrožja izbrali prav Stično za kraj prve konference. Tudi stiski pionirji so nas pozdravili in zaželeli našemu delu mnogo uspeha.
Izčrpen ter globok referat tovariša Žige, ki je zajel ves potek borbe in politično-’situacijo po II. zasedanju AVNOJ ter zgraditev demokratične ljudske oblasti, je vzbudil mnogo zanimanja med navzočimi. Podčrtal je stvari, ki marsikomu še niso bile znane ali jasne, in vsakdo je lahko dobil ogromno snovi za delo v šoli in med ljudmi. Poleg tega je referat vlil novega optimizma in novih sil ter dal materialno osnovo za nadaljnjo vsebinsko preobrazbo pouka samega in izvenšolske dejavnosti sploh.
Moj referat je bil grajen na
vsebini prvega referata s posebnim poudarkom na pedagoško-metodičnih prijemih v šoli, s čimer bi se pouk vsebinsko preusmeril ter še bolj prilagodil stvarnemu življenjskemu dogajanju. Poleg tega pa sem mnogo govoril tudi o uvajanju novega učnega načrta, ki je bil sestavljen za šole na osvobojenem ozemlju in ki je vsebinsko že upošteval dejansko stanje naše borbe in revolucionarnih sprememb v družbenem razvoju.
Oba referata sta izpolnila pred-poldanski del konference. Sekretar Urbančič nam je pripravil skupno kosilo. Bilo je sicer preprosto kosilo — goveja juha z rižem, s kosom mesa in kruhom. Za vse je bilo to imenitno kosilo ter so ga hvalili. Po kosilu smo nadaljevali konferenco. Pričela se je diskusija. Bila je zelo živahna in plodna. Mnogi so obravnavali situacijo v svojem kraju, vprašanje politične aktivizacije in probleme šole. Kljub težavnemu položaju, saj lahko rečemo, da so to bile v glavnem učiteljice begunke iz Štajerske, Gorenjske in drugod, ki so živele v zelo težkih materialnih pogojih, je vel iz diskusije zdrav optimizem ter velika volja in pripravljenost za nadaljnje de-
lo. Ta prosvetni kader je bil prežet z duhom revolucionarnih sprememb in bil tudi pripravljen na žrtve. To je bil klen kader, ki se je popolnoma vključil v tok borbe in dogajanja, ker so vsi tisti, ki bo mislili drugače in niso verovali v uspešen konec in pravičnost gigantske borbe in narodovo odločnost, da to borbo in revolucijo uspešno konča, odšli v Ljubljano ali pa v postojanke pod okriljem okupatorja in varstvo domačih izdajalcev. Mnogi izmed prosvetnih delavcev, ki so bili na tej konferenci, so kasneje po okupatorjevem vdoru bili deležni muk in trpljenja v zaporih in internacijah in jih je osvobodil šele zlom fašizma. In danes so zopet prav ti ljudje še naprej zavestni graditelji naše socialistične družbe in iskreni izvajalci šolske reforme, čeprav so že v letih in jih je vojna izmučila.
V Popoldanskem nadaljevanju so še spregovorili tovariš ing. Bajc, s partizanskim imenom »Pod«, o gospodarskih vprašanjih in o naporih ljudske oblasti, da kljub pasivnosti teh krajev še uspešno zadosti preskrbo vojske in civilnega prebivalstva. Je pa pereče vprašanje te preskrbe, ki ga rešujemo z velikimi napori
In vsestransko žrtvijo prebivalstva, v čemer se odraža vsestranska privrženost pokretu in borbi sami. Tovariš Vanja, sekretar SKOJ, je zbranim predočil vprašanje aktivizacije mladine in pionirjev ter prikazal važnost mobilizacije mladih sil za dokončni boj. Prav tako je tudi tovarišica Vera (pravili smo ji »Hej brigade«, ker je vedno pela to pesem), sekretarka AFŽ, govorila o prispevku naših žena v tej borbi, zlasti v naši ljudski oblasti, ko prehajajo glavne skrbi na ramena žena, ker so možje v NOV.
Ti prikazi so spopolnili oba glavna referata; navzoči prosvetni delavci so diskutirali o teh vprašanjih in marsikaj povedali, kako je na terenu.
*
Tako obogačeni in z mnogim novim oboroženi so šli ti ljudje domov, v svoje vasi in šole, in so nadaljevali s poglobljenim delom. Čutili so se močne, saj se jim je utrdila vera v dokončno zmago. Poleg tega pa smo na konferenci izluščili še dva važna problema, ki sta odločilno vplivala na nadaljnji potek aktivizacije prosvetnih delavcev in napredek vsebinske preobrazbe šole na osvobojenem ozemlju.
Prvo je bilo to, da so zbrani dobili neposreden stik z vodečimi ljudmi politično-teritorialne enote, kot je bilo okrožje, in v kate-
rem so bili tudi prosvetni delavci na vodilnih mestih. Le-ti so lahko iz lastne pedagoške prakse drugače govorili ljudem, saj so znali vso ogromno tematiko prilagoditi jeziku, ki je bil pedagoškemu kadru bližji. Poleg tega pa so imeli tudi drugačen posluh do te problematike. In prav v tem lahko iščemo na eni strani pomembnost te konference, na drugi strani pa za njen izreden uspeh.
Drugi problem je bil v tem; da smo omogočili prosvetnemu kadru, ki je bil raztresen po dokaj razsežnem področju, neposreden stik in medsebojno izmenjavo misli in metod za akcijo, kar je obogatilo medsebojne izkušnje.
Končno lahko podčrtamo, da so ti ljudje po daljšem presledku; morda v tej vojni prvič, prišli skupaj, saj so tako imenovana učiteljska zborovanja v prejšnji Jugoslaviji bila torišče tovariškega sožitja in izmenjav misli za nadaljnje delo. Učiteljski pokret pa je taka zborovanja izkoristil za utrditev svoje napredne borbe, in tu so bili v glavnem »Po* kretaši«, ki so sedaj aktivno in praktično to tradicijo Pokreta nadaljevali. Iz te perspektive je treba oceniti uspeh konference, ki je v zgodovini našega šolstva eden važnih doprinosov prosvetnih delavcev k nadaljnji borbi in končni zmagi idej naše revolucije.
Vilko Kolar-Domen
siovoHčiio: astronomski daljnogled N E no ¥ FEBRUARJU
Dolgo pričakovani TOS-ov astronomski daljnogled je na razpolago šolam in posameznikom. V prvi, enostavni izvedbi nudi posebno mladim tehnikom — dijakom in učencem — priliko, da daljnogled na vse mogoče načine izpopolnijo.
Enostavna ima z boljšo izvedbo enako dobro optiko t. j. objektiv s ca 50 mm velikim premerom m okular. Oba sta pritrjena na leseno ohišje, ki bo pozneje zamenjano s plastičnim. Daljnogled poveča okoli 40-krat, kar nam da n. pr. kakor oranžo veliko Luno in Sonce. Enostaven daljnogled je v ceveh iz lepenke. V tanjši je okular in s premikanjem dobimo očem primerno ostro sliko. Stojala nima. Zato pa je dodeljen načrt za izdelavo močnega stojala, ki si ga učenci in dijaki lahko sami narede, n. pr. pri tehničnem p'ouku. S tem je dana prilika, da vsakdo tudi po svojem okusu in iznajdljivosti stojalo še izboljša. Daljnogled pa mora dobiti stojalo, ker pri 40-kratni povečavi s-proste roke ne moremo opazovati. S proste roke je že pri 10-kratni povečavi težko opazovati, ker se nam roka trese. Kdor bi po svojce gradil stojalo, naj si zapomni, da so navadna fotografska stojala prešibka in povzročajo tresenje. Preden se slika umiri, je že prepozno, kajti astronomski daljnogledi imajo majhno zorno polje in i’0-tacija zemlje, ki jo pri teh opazovanjih dobro čutimo, odnese objekt iz zornega polja. Zato mora biti stojalo
pa, da je treba s kartonom zmanjšati odprtino objektiva na ca 3 cm, ker bi vroči žarki mogli poškodovati okular. Brez temne sipice je nevarno gledati Sonce! Zato je najvarnejše, če si naredimo zaslon, na katerega projiciramo sliko Sonca. Za ponazorovanje je zaslon tudi pripravnejši, ker več učencev hkrati opazuje.
Od planetov bomo z uspehom opazovali Venero in njene vedno iz-preminjajoče se faze, Jupitra in njegove štiri velike lune ter njihovo kroženje, zahajanje za planet in mrke v 'njegovi senci. V astronomski prilogi Proteusa imate točno navedene pojave in čase. Tudi Saturnov čudoviti obroč bomo že zaznali, posebno na temnem, brezmesečnem nebu.
Okoli 50 mm velika odprtina objektiva nam našo zenico okoli 100-krat poveča in s tem tudi zaznavanje zvezd, o katerih nismo slutili. Tisoči Zvezd v Rimski cesti bodo potovali preko zornega daljnogledovega polja, če ga boste namerili nanjo in nekaj časa zrli vanjo. Kakor je majhen ta daljnogled, tako nas bo vendarle povedel daleč, daleč v silno vesolje tam’ zunaj našega sončnega sestava in bo postal važen pripomoček v vseh osnovnih in srednjih šolah. Se posebej pa ga priporočamo tudi posameznim prosvetnim delavcem, ki žive daleč od močno osvetljenih trgov in mest. Temno nebo jim bo nudilo neslutene poglede in užitke.-—
Pavel Kunaver
V februarju se vreme precej ustali in ta mesec nas mnogokrat obdari s posebno jasnimi in lepimi nočmi. Seveda je še mraz, in če opazujemo nebo z mladino, jo moramo prej opozoriti, naj se dobro obleče. Najbolj naj zavaruje noge in ušesa. Premražena mladina nima mnogo od opazovanja. A ravno februar je tako lep, ker so vsa zimska ozvezdja v najlepši legi na nebu.
zelo trdno. Najboljša so trinožna in zlpžljiva, da daljnogled lahko nesemo
iz gorke sobe na prosto in proč od svetilk. Objektiv tudi zaščitite s kakršno koli kapico. Prah smete brisati z njega samo s čopičem iz zelo mehke dlake! Ne brišite ga niti s cu-njico niti z usnjeno krpico! Sicer uničite visoko polituro leče! Pri nočnem opazovanju se objektiv rad orosi. Ne smete ga obrisati! Orosenje preprečimo za nekoliko ur, če nataknemo pred objektiv lepenkasto cev, ki naj bo trikrat tako dolga, .kolikor meri premer objektiva! Umazanosti na objektivu izperemo s čistim alkoholom ali pa z etrom, ki ob naglem izhlapevanju sam odvrže z objektiva delce
umazanosti. Ne pustite, da bi se učenci s prsti dotikali objektiva!—
Druga boljša izvedba je čast TOS-u. Seveda je dražja, ker je vsa iz kovine in ima stojalo. Da bi ga lažje upravljali pri opazovanju, je daljnogled pritrjen na paralaktičen podstavek, katerega glavna rektascenzij-ska os je paralelna s svetlobno osjo. Ker je to majhen daljnogled, ki ga prenašamo, zadostuje, da je ta para-lelnost le približna. A že to nam omogoči, da objekt — zvezdo ali planet — ki smo ga dobili v zorno polje daljnogleda, neprestano lahko opazujemo, ker samo v eni smeri z daljnogledom sledimo predmetu. Z ročicama z vijaki daljnogled na obeh oseh lahko pritrdimo in sledenje objektu je nato posebno zanesljivo. Deklinačij-ska os ima tudi protiutež za ravnovesje, tako da je vsem najosnovnejšim zahtevam enostavnega paralaktičnega zvezdoznanskega daljnogleda zadoščeno. Tudi ostalo stojalo je kovinsko in trdno. Za prenašanje v oddaljene kraje od šole ali doma pa bi bilo priporočljivo tudi zložljivo trinožno stojalo — a tega si .iznajdljiv lastnik lahko sam naredi. Trdnost je bistvena lastnost takega stojala. Kar smo o čiščenju optike povedali pri enostavnem
Zaradi neenakomerno hitrega gibanja Zemlje okoli Sonca doživimo v mesecu februarju zopet nekaj zanimivega. Srednji čas je skoraj za četrt ure prezgoden! Ko kaže naša ura poldne, Sonce še vedno ni doseglo najvišje točke nad horizontom! Iz ča-. sovne ,enačbe posnemamo, da je dne 3. februarja srednji čas za 13 minut in 48 sekund, 12. februarja za 14 minut in 19 sekund, 21. februarja za 13 minut in 47 sekund in 27. februarja
za 12 minut in , 56 sekund prezgodaj! Z mladino lahko napravite eksperiment. Določite natančno južno točko
na svojem horizontu zelo natančno Sonca. Uporabljajte zelo natančno uro. kar danes ni težko, ko lahko povsod sprejemate radiosignale. V koledarjih je sicer napisano, da je Sonce v znamenju Vodnjar, toda šele 16. februarja se res premakne v začetek tega ozvezdja. Svarite mladino, naj ne naseda prerokovanjem in napovedovanjem usode iz zvezdnih znamenj! Dobro bi 'bilo, da bi to obravnavali pri moralki.
Luna: Mlaj bo 5. februarja. Tedaj iolni
kaže vrsto zanimivosti n. pr. levo gori rdečo velikanko Betelgezo, desno spodaj pa belega Rigla, ki je 20.000-krat svetlejši od našega Sonca. V sredini žare trije Kosci, pod njimi pa visi Orionov meč, v katerem vidimo celo s prostimi očmi kozmično meglico. Po nekaterih računih je v njej še za okoli 1000 sonc snovi v plinih in kozmičnem prahu. A ves Orion je odet v nevidno meglico, ki ima za okoli 100.000' sonc nezgoščenih plinov! Radioteleskopi nam odkrivajo tam notri do sedaj nepoznane zanimivosti. Pod Orionom sta’ še ozvezdji Zajec in Golob. A mnogo zanimivejše od teh dveh je sedaj posebno ugodno stoječe ozvezdje Bik, desno zgoraj od Oriona. Okoli oranžnega velikana Al-debarana se razprostira odprta zvezdna kopica Hijade, malo više pa prelepi Gostosevci ali Pleja.de. Vsak najmanjši daljnogled nam prikaže množico krasnih sonc. Levo zgoraj nad Orionom stojita Dvojčka Kastor in Poluks. Pri njunih nogah najdeš z manjšim daljnogledom lepo zvezdno kopico. Pri Kastor ju lahko poizkusiš svoj daljnogled. Ce ima odprtino 5 cm in okoli 50-kratno povečavo, bi verjetno v zelo temni noči odkril, da je dvojna zvezda. Pod Dvojčkom stoji Mali pes z vročim Prokionom. Nad temi petimi ozvezdji zaključuje malone v zenitu stoječa rumena Kapela ali Koza v Vozniku zimski šesterokot-nik. Veliki Lev je tudi že zlezel izza vzhodnega horizonta. Ge previdno in
počasi opazuješ prostor med D voj fr koma in Levom, boš opazil Raka, kf' . sestoji iz slabotnih zvezdic. V njegovi sredini boš odkril lepo zvezd bogato kopico Jasli. Od starih znancev po-zdravimo ozvezdje Veliki voz, ki se jfi začel zopet dvigati v večje višine, dasi je njegovo oje z dvojnico Mizar, ki jo tudi s svojim daljnogledom lah' ko preizkusiš, še precej nizko. Perzej in Kasiopeja sta visoko na nebu, Oven, Trikot in Andromeda pa so prešli na zahodno stran neba. VelikJ kvadrat Pegaza se je na videz še po' večal, ker se je že zelo nagnil prot) zahodnemu horizontu. Pazi na nizko stoječega Kita. Tam boš našel sedaj Miro, ki bo nekoliko časa še močno žarela. Žal, da bo Kit kmalu zašel in ne bomo mogli opazovati upadanje Mirine svetlobe.
Še nekaj o Soncu. Kdor ga opazuje z daljnogledom, naj ne obupa sedaj, ko malone nikoli ne vidi peg na njem. Bili so že dnevi v decembru. ko na njem ni bilo niti najmanjše pegice. Bližamo se t. zv. minimU sončne aktivnosti, ki bo po dosedanjih izkušnjah 1. 1963. Nato se bo Število peg zopet hitro večalo. Povprečno v obdobju 11 let število peg do t. zv. maksima narašča, pet let pa do minima upada. S tem pa ni izključeno, da ne bi nenadoma nastala na Soncu kaka večja pega. Zato Sonce vedno, tudi v času minima, vestno opazujemo.
Pavel Kunaver
bo tudi popolni sončni mrk, a v zelo neugodnih razmerah. Pas popolnega mrka bo šel namreč čez vzhodno Indonezijo. čez sredino Nove Gvineje in nato preko nekaterih otokov Me-lanezije. Vsi ti kraji so težko dostop-
^	v'.,-.-: or,
ni .in le malo ljudi bc videlo pojav korono —če ga bodo j sploh videli
TOS-ov astronomski daljnogled
daljnogledu, velja seveda tudi za boljšo izvedbo.
Kar smo doslej z besedami opravili, bomo lahko ob daljnogledu nazorno pokazali.
Luna se nam bo pokazala v velikosti oranže. Ostro, kakor izrezani, bodo vidni veliki in mnogi manjši kraterji na tej naši sopotnici. Prkv tako jasna bodo njena visoka gorovja in širne puščave, »morja« imenovana.
Zaključili rcčim uiedmitva in uprave FB0EVETM0S na dasi 31. decembra 1981
IZDATKI:
Opozarjam pa, da je treba Luno opazovati v raznih fazah, ki je naj lepša okoli prvega krajca. Polna Luna ni
navadnega opazovalca zanimiva, ker
ni e
nima senc. Tedaj vidimo na njej le t. zv. žarkovja okoli nekaterih kra-tarjev.
Kakor Luna se nam vidi veliko tudi daljno Sonce. Sedaj še nekoliko let ne bo imelo mnogo peg,' ker se bližamo minimu sončne aktivnosti. včasih pa se tudi v tej dobi pokažejo velikanske pege, ki so v tem daljnogledu odlično vidne. Opozarjam
Tiskarniški stroški	3,410.594	din
Uredniški honorarji	817.169	din
Avtorski honorarji	904.688	din
Upravni osebni izdatki	933.147	din
Najemnina in kurjava	54.436	din
Poštnina, telefon, pavšal	253.000	din
Bančni stroški	43.087	din
Pisarniški stroški	64.085	din
Provizija za oglase	42.468	din
Neplačani računi za tiskarno, telefon in provizijo	122.588	r*in
Skupaj
Urednik:
DOHODKI:
Saldo 31. XII. 1960	264.283 din
Naročnina	3,460.583 din
Oglasi	1,154.450 din
Subvencija Sklada za pospeš.
založništva	1,300.000 din
Subvencija Zveze sindikatov
LRS	806.671 din
Neporavnana naročnina	613.725 din
Neplačani oglasi	93.750 din
Razno	1.407 h in
6,oU/.1jo ain
7,6VL.oV;J um 6.807 155 rim
Drago Ham
Saldo 31. dec. 1961
Upravnik:
Rudolf Benulič
saj to so kraji, ki se razprostirajo v ekvatorialnem deževnem pasu. Civilizacija in kultura pa sta posebno na Gvineji in na nekaterih ta mošnji!' otokih še zelo nizki. Pokažite ga mladini in spomnite jo na prekrasni popolni sončni mrk 15. februarja Jani A s kakšnim užitkom, sredstvi in razumevanjem smo mi uživali ta nebesni pojav, ki bo v globinah novogvinejskih pragozdov vzbujal le strah med še neomikanimi primitivnimi ljudmi. — Prvi krajec bo 11. februarja v bližini lepe zvezdne kopice, Plejade v ozvezdju Bik. — Polna Luna bo 19 februarja v bližini Regu-ia. glavne zvezde v ozvezdju Lev Luna bo tedaj v apogeju ali v odzem-du, t. j. na točki, ki je najbolj oddaljena od Zemlje, 497.000 km. Kjer imate daljnogled, lahko primerjate tudi Lunino velikost, kajti ko je v perigeju ali prizemlju, je le 375.000 km od nas, ter je zaradi tega videti nekoliko večja. V perigeju bo Zemlja sicer v mlaju, kar je neugodno, a dva, tri dni pred mlajem tudi že opazite razliko velikosti.. — Zadnji krajec bo 27. februarja.
Kdor hoče doživeti zanimiv pri zor, naj ostane pokonci preko polnoči med 12. in 13. februarjem. Tedaj bo šla Luna proti najsvetlejši zvezdi v Biku, Aldebaranu, in ga bo pokrila, ker bb to tik po prvem krajcu, bo prizor zelo lepo viden, ker bo Alde-baran zašel za še neosvetljenim delom Lune, vzšel pa bo izza osvetljene polovice Lune. Tudi najmanjši daino-gled bo izvrstno koristil.
Položaj planetov nam ha j bolj pojasnjuje pridejana skica. Kar nekam nenavaden je na prvi pogled. S prostimi očmi vidni planeti imajo poleg Sonca nekak sestanek, a to seveda le navidezno, saj Jih v resnici ločijo desetine in stotine milijonov kilometrov. Pa se je pač namerilo, da so hitrejši planeti došli počasneže, Marsa, Saturna in Jupitra. Ce bi naredil črto med njimi in Soncem, v vesoljstvu, bi bila le malo ukrivljena: spredaj stoji Merkur, za njim Sonce, sledi Venera, nato Mars, za njim Jupiter in nato Saturn. Vsi gredo torej s Soncem vred preko dnevnega neba. Merkurja v februarju sploh ne bomo videli. Venera se bo do konca meseca že toliko pomaknila izza Sonca, da jo bomo v popolnoma jasnih večerih ugledali žareti tik nad zahodnim horizontom kot Večernico. Mars bo ostal zaenkrat še neviden Dne 6. februarja bo šel mimo Saturna, česar pa ne bomo videli. Jupiter je tik za Soncem. Saturn je Soncu tudi še
PRODAM KLAVIR,
znamke Schnabl, — Naslov v upravi lista.
»ISKRA«

Industrija za elektromehani-ko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko
nudi od svojega velikega asortimana izdelkov za potrebe šol:
£P 2 kinoprojektorje za ozki 16 mm film
E0 ojačevalne naprave moči od 30 do 2O0 W z zvočniki za ozvočenje vseh šolskih prostorov (kombinacija z radijskim sprejemnikom aii magnetofonom)
radijske sprejemnike:
¥ESfiA 61 -- standardni sprejemnik
VESNA 60 UKV - z uiirakratkovalov-
Eišm območjem
SOČA 60 - luksuzni sprejemnik s 3 D
tonom
IBSSIAV 60 - z vdelanim gramofonom
SIMFONIJA 60 - glasbena skrinja
CENE KONKURENČNE! JAMČIMO ZA VSE APARATURE!
Za morebitna popravila — lasten, moderno urejen servis — na telefonski poziv popravilo na domu! Nakup in vse ostale informacije dobite v industrijski prodajalni industrije
»ISOA« v Ljubijani, Titova cesta 19.
Založb »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 8
pričenja z velikim tekmovanjem za zbiranje novih naročnikov na revijo »Življenje in tehnika« in knjižno zbirko »Tvoja knjiga tehnike« ter
RAZPISUJE
Nagradno tekmovanje za zbiranje naročnikov za revijo »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA«.
Pravico do sodelovanja v nagradnem žrebanju po tem razpisu imajo vse šole, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
1.	Da ima šola poverjenika za tehnični tisk.
2.	Da zbere ,v času od 1. februarja 1962 do 1. maja 1962 najmanj 10 % novih naročnikov na revijo »Življenje in tehnika«, od skupnega števila vpisanih učencev-dijakov v šolskem letu 1961/62.
3.	Da prične z zbiranjem novih naročnikov takoj in zaključi zbiranje po tem razpisu 30. aprila 1962.
4.	Da najkasneje do 28. februarja pošlje upravi revije »Življenje in tehnika« prijavo o sodelovanju v velikem nagradnem tekmovanju z ustreznimi podatki.
5.	V število novih naročnikov po tem razpisu bomo upoštevali tiste šole, ki so že doslej preko poverjenikov poslale naročila za 1. 1962 in bomo to število prišteli k naročnikom. ki jih bodo te šole še poslale na podlagi tega razpisa.
NAGRADE:
1.	Oprema šolske delavnice v vrednosti 150.000 dinarjev
2.	Fotopovečevalnik
3.	Fotoaparat
4.	—10. Naročnina na knjižno zbirko »Piramida« — 1963
10.—20. Naročnina na knjižno zbirko »Spektrum« — 1963
20.—30. Naročnina na revijo »Življenje in tehnika« — 1963
Poleg gornjih nagrad v vrednosti 2G0.000 din, se bo podelila še posebna nagrada v višini 50.0000 dinarjev, šoli, ki bo dosegla največji odstotek novih naročnikov.
Veliko javno nagradno žrebanje bo ob prazniku »Dneva mladosti« — 25. maja 1962 v Ljubljani.
Nagradno tekmovanje za zbiranje naročnikov na mladinsko tehnično zbirko »TVOJA KNJIGA TEHNIKE«.
Pravico do sodelovanja v nagradnem žrebanju po tem razpisu imajo vse osnovne šole, ki izpolnjujejo sledeče pogoje:
1.	Da ima šola poverjenika za tehnični tisk.
2.	Da zbere v času od 1. februarja 1962 do 1. maja 1962 najmanj 15 % novih naročnikov na mladinsko zbirko »TVOJA KNJIGA TEHNIKE« od števila vpisanih učencev-dijakov v šolskem letu 1961/62.
3.	Da prične z zbiranjem naročnikov takoj in zaključi z zbiranjem po tem razpisu 30. aprila 1962.
4.	Da najkasneje do 28. februarja t. I. pošlje upravi založbe »Življenje in tehnika« prijavo za udeležbo v velikem nagradnem tekmovanju z ustreznimi podatki.
NAGRADE:
1.	Oprema šolske delavnice v vrednosti 150.000 din
2.	-Učila ta tehnični pouk v vrednosti 45.000 din
3.	Astronomski daljnogled
4.	—10. Naročnina na knjižno zbirko »Piramida« 1963
10.—20. Naročnina na knjižno zbirko »Spektrom« 1963
20.—30. Naročnina na revijo »Življenje in tehnika« — 1963
Poleg gornjih nagrad v vrednosti 260.000 din, se bo podelila še posebna nagrada v višini 50.000 dinarjev, šoli, ki bo dosegla naj večji odstotek naročnikov.
Veliko javno nagradno žrebanje bo ob prazniku »Dneva mladosti« dne 25. maja 1962 v Ljubljani.
UPRAVA ZALOŽBE »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA«
Sonce pred ozvezdjem Kozoroga; zraven njega sta Venera in Jupiter, desno zgoraj Merkur, na desni .Mars in Saturn. S — Sonce, J — Jupiter, M — Merkur, Ms — Mars, St — Saturn
Politehnična vzgoja v NDB
Načelo politehnične vzgoje se v Nemški demokratični republiki izvaja že od prvega leta šolanja. Po učnem p rog v du preživijo učenci v starosti od 6	9 let na uro tednsko v delav-
nici, .cenci od 9 do 12 let pa dve uri. Sole izvajajo to dejavnost v povezavi s podjetji, ki jim dajejo material in inštruktorje (delavnice, inženirje) za praktično delo. Na vasi so šole povezane s poljedelskimi zadrugami.. Od 12. leta preživljajo otroci po en dan tedensko v tovarni skupaj s svojimi učitelji.
M Hi t''' \ *• i 'N' t -I >»<'! A v I' !
•ccia.lt> Keptioiiški odboi Sindikata jrosvetnih in znanstvenih dčlavcev LRS - List izhaja štirinajstdnevne ned šolskim letom - Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik D ra 40 Hani — Naslov uredništva: Ljub-:ana. Kopitarjeva 2 - Telefon ured* uštva: 83-722. interno 363 — Naslov prave: Ljubljana. Nazorjeva ul. i -i eiefon uprave: 22-284 - Poštni pre* lal:	355-VIJ - Letna naročnina 400
linarjev - Številka tekočega računa: 00-14/3-140	— Tiska CZP -Ljudska
pravica-
preblizu, da bi ga mogli videti. Na jutranjem nebu ga bomo našli šele v marcu.
Le Uran stoji zelo ugodno, a samo s pomočjo manjšega daljnogleda vidimo, da se je 1. februarja približal Regulu, najsvetlejši zvezdi v ozvezdju Lev, tako zelo, da bo na fridez samo še .0.3» oddaljen od njega. Minilo bo mnogo let, da bi se ponovilo kaj podobnega. Kdor se bo le malo potrudil, bo ta sicer tako težko vidljivi planet, ki ga je odkril angleški astronom Herschel, lahko našel. Mladina, ki ima dobre oči, ga bo mogoče videla s prostimi očmi, ker je njegova velikost — 5.6 — ravno na meji vidljivosti.
Ko ugasne tudi večerna zarja, se lahko posvetimo zvezdam. Februarski večen niso dosti različni od januarskih. Vsa ozvezdja so se le nekoliko proti zahodu pomaknila in zimski še-sterokotnik stoji na južnem delu neba tako lepo. kakor da bi nam razstavljal vso svojo lepoto. Nizko nad južnim horizontom stoji Veliki pes s svojo sijajno zvezdo Sirijem Z daljnogledom vidimo pod njim tudi manjšo zvezdno kopico. Sirij je od nas le okoli devet svetlobnih' let oddaljen. Druge zvezde okoli njega in pod njim so mnogo večje, a tudi mnogo ^ bolj oddaljene. Desno nad njim žari v vsej lepoti mogočni Orion. Že s prostimi očmi nam po-
mm Založba MLADINSKA KNJIGA
lir LJUBLJANA, ČOPOVA 38-111
je pravkar izdala
CICIBAN BERE 1962
kot izredno številko knjižnice »ČEBELICA« za mesec fe	
bruar. Cena je 90 din.	
Zbirka »SINJI GALEB« knjigo:	
H. Pcivlovšiš: MODEL J3DRMICE	95 din
Sag. I. Perfictvc: MODEL P-137	95 din
J. Vedra!: FMEl STROJ	95 din
Zbirka »SINJI GALEB knjigo«	
Rene OmSlot: BELK GRIVK, br.	190 din
kad. 400 dki	
»KONDOR« — dobro i poznana zbirka za 7.	in 8. razred
osemletk in gimnazije:
W.	TEMNE BILKE, br. 200 din
kart. 400 din
POSEBNO OPOZORILO POVERJENIKOM!
V začetku meseca januarja 1962 so bili razposlani vsem poverjenikom mladinskih listov .'Ciciban«, »Pionir«, »Pionirski list«'— brez izjeme OBRAČUNI, kot jih predpisuje nova sklenjena pogodba med poverjeniki in založbo Mladinska knjiga.
ZATO POSEBEJ OPOZARJAMO VSE POVERJENIKE, naj ne smatrajo te račune kot terjatev, posebno tisti, ki so sproti nakazovali pobrano naročnino v obliki akontacije, ne da bi prejeli račune. Prosimo pa. da primerjajo svoje zapiske z obračuni in nam takoj sporoče eventualne razlike brez nepotrebnega razburjenja.
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Uprava knjig in listov, Ljubljana, VVolfova 12