TRST, četrtek 22. januarja 1959
teto XV. . Št. 19 (4173)
DNEVNIK
Cena 30 lir
Tet: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI tt. I, II. ort. — TELEFON (Wll IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA it 21 -
Ori	~	Podružnica GORICA: Ulica S. Peilico I-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel 37-338 — ' CENE
uuasoV: Za vsak mm višine v Širini enega stolpca:	trgovski	80,	finančno-u	pravni	120,	osmrtnice	90	tir.	—	MALI	OGLASI:	30	lir	beseda.
NAROČNINA:	mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2300 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur -
FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Po5tni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Bi^nrn»	agsasigr-i—r-i-------r-----1— ti Trrrr-n—i-------nrmm n-mrnm---f "T-v * v -it ar 1	i"	----
Topi jeva ostavka ter levici PSDI in KD so najhujše težave Fanfanijeve vlade
Včeraj so poslanci začeli razpravo o aferi Giuffre - Soglasno stališče Nennija in Vecchiettija glede pogojev socialistične združitve
poslanski iva o stela	na	podlagi poroči-
i? Preiskovalne parlamentarne emisije in na podlagi petih esolucij in dveh interpelacij. j*Vl je govoril fašist Romual-*• ta njim pa komunist As-. Bnato, ki je obrazložil pred-,°S resolucije KPI. Dejal je, kol ufera. Giuffre velja toliko r? or je preiskava razkrila: ^Padanje pravne države in stoj nemoralnega ozračja, ki ji Preželo vse demokratično to	države.	Vzrok za vse
str ie težnja vladajoče se.an ’ da postane režim. As-ia 0 Poudaril, da je vla-, zavrnila spreminjevalni ca' “}°g socialističnega poslan-{„ /argettija, naj se državni ascionarji med parlamentar-v- Preiskavo osvobodijo ob* 60 P°sti uradne tajne. Nato je pj^rpik omenil vlogo cerkve-°blasti v tej aferi, ki so . agočile Giuffreju, da je ne-
«eliv“° , nadal-jeval
“anjem, čeprav tol?°Vo. Početje n tal .ho organom in bi m<> zanj vedeti tudi notranji
svojim je bilo naznanjeno
je lster Tambroni. Kritiziral p,! Poročilo preiskovalne ko-l3®> ki se je glede sedanje-pe takladnega in biv. finanč-»leA m*nistra Andreottija o-Sled ?goli na trditev, da bi Ivi ''''bistra ni dokazov, da Do, l Vedel za afero. Še prav deiat te poudaril čudno st., .' da prav noben mini-jeven?‘ B>I poučen o Giuffrš-10 delovanju, čeprav je bi-sem let javno. Dejal je, jrt « celo «Vatikan postal klerikalizacije državen. ,1*° ie govoril liberalni po-monaCii,BiSnardi, za njim pa s« kn !st Romano. Razprava v 2V Oddaljevala jutri. S tem tem se govori, da bo na ts2- vPrašanju Fanfani po žaunrc postavil vprašanje Verj„tCe' Razprava bo trajala g no do sobote dopoldne Dt^oru Pa so začeli raz-ku	o	zakonskem osnut-
«dob;
W,trge.
ril
Vi
ki ga je senat že ln ki ga je nato po-zbornica zavrnila. Pr-
ie PotR°nza, ki je dejal, da bt®iel ?■ 0 zakonski osnutek tor	Komunistični sena-
ta , 0Iztagnarvi je nato rekel. vrnitv. morala vlada po zabrni' ■ 0snutka v poslanski šini ' ko je ostala v manj-ie, Jj Podetr ostavko. Izjavil
Vidir le potrebno osnutek re-fekel j fašist Ferretti pa je ta n,se bo omejil samo >?cidlni	gospodarske in
5riS[; 6 Politike vlade. Demo-0|>i .. . 9arelli se je z osnut-*■ Sa ^lnl®t- Poročevalec Bus-?9i Za Je zahteval od senata, .til li0n odobri. Jutri bo go-."'lila	Bo- Nato bo
*t čU_.^azPrava o posamez-. h’
Iiratijeern se nadaljuje komen-v si*°sledic izida neapelj-p zve*, 'dtističnega kongresa jSCj, 1 z resolucijo vodstva ia Šonci!	negativno oceni-
V* lev.^ ln obsodila stali-,tchiet!^ PSDI. Nenni in j^Slasnn ’ sta dala v glavnem kV «*““«“* glede pogo-p?0tii : Iabstične združitve.
lin! Poka«iia1’- da ie kongres le za	“Jasno akcijsko
U ki . vse socialistične si-JrOr ^tajajo v Italijl in
tnu ! ,em stališčem stri-vstonit Preostane drugega
S \\fcpit.
tila,
ti{e ] v PSI*. »Kar pa se Sol1!'0 n’arv,e rekel Nenni, ni-je du !p?na izvajati v tem Hoc^ikal I1' akcije*. Nato Vn?aJania	b* bila kaka
tla 9ahie iSd strankami. Na
v0riiUtr‘šnjem bo vodstvo PSI W	sestanku* odgo-
Vni’ je xrrfe8olucijo vodstva Ctvo &n,li dejal, da bo čl? o	—
tt
V
V'!hi*tti ‘eve .struje PSI, cšn:gat ne ^ Je izjavil, da se cent?1^6 izo*niti skli-Wl kot a|nega komiteja
i«. c ra,^ razpravljalo sa-
aanjihVodstva ^ n®log med V n vn,!i n o drugih no-
:^>jP tv^ih..:l‘ranke.-.
J^^atskg , zahteva
socialde-
ltf! ,iul, «t„Vlca- *Ne poznam, Clabko r */nih «>. na ka-
st!e°tti. oa4,un®ta Žagarl in
v Psn?v° upa ie- da ttioj do pm‘ bi gibanje v od-
tdtus6, Sev»!n Vse rešitve so °kw?ltv* n«	8e vprašanje
tkife PogeH:aPost®vlja več v iU v8tona	• tcmve6 v
v r»8c?Claldemokrat* *<>K ki it :,	!, v skladu z
kii !neškem t poltazala takoj hj^s*n*tliU°"gresu- Zdi se !fakchi Proti po,°bt0iba na-Jtakc®baštVo	.da izvaja
^Sfj, °naštvo’ i 1* vendar . V0ri*.	Uvaial* vedno
‘evi! ltelj
9?nj-e MatteoH?ialdemokratske S ;>i mi, Pa je n® vpra. ’ziaVo 0,uciji !, S sar®g»tov-ka b° odkloni|Vod,t.va PSDI, ?®lje ,!)iegovH	J* le.
komitej
?klicanjc cen-® PSDI. Ko
(Od našega dopisnika)
RIM, 21, — Najnovejša težava Fanfanijeve vlade je Prav gotovo ostavka ministra javnih del Tognija. Kot že včeraj poročali, je Togni podal ostavko, da 1 Protestiral proti odložitvi vstopa v veljavo novega cestnega zakona. Toda Fan-«tni je baje trdno sklenil,
»a bo ostavko zavrnil. Da-?es se je sestal s Tognijem J? o zadevi bodo razpravljali v soboto na vladni seji.
Vse kaže, da se bodo vsi mi-ntstri strinjali s Fanfani-levim stališčem in izrazili °gniju zaupanje. Na sobotni ejt bodo ponovno razpravljali adi o zahtevah državnih nameščencev.
Danes
zpornici začela razprava o afe.
? Giuffr,	-
so ga vprašali, kaj bodo levičarji storili, če Saragat ne bo hotel sklicati CK, je Matteotti dejal, da bodo zahtevo ponavljali, dokler ne bo sprejeta. «Mi čakamo na zasedanje centralnega komiteja in tam bomo povedali vse, kar imamo povedati. To pomeni hkrati nauk za vse tiste, ki govorijo pred, med in po jedi.* Pri tem je mislil na številne Saragatove izjave pred, med in po neapeljskem kongresu.
Končno je tudi predstavnik Bassove struje, poslanec Avolio, dejal, da če je kdo kriv, da do socialistične združitve ni prišlo, potem to prav gotovo ni PSI. Tudi A-volio je poudaril, da je »zdru-
žitev možna samo v PSI in s PSI*. «Glede vprašanja odnosov s komunisti,* je dejal A-volio, »pa bi moja struja i-mela rajši, če bi bil kongres v Neaplju rešil to vprašanje v realnem okviru. V tem pogledu se naše stališče razlikuje od stališča večinske struje.*
V zvezi s socialdemokratsko zahtevo po združitvi s Rgl sta se sestala danes tudi Fanfani in Saragat ob sodelovanju Ru-morja in Guija. Proučila sta posledice, ki bi nastale v parlamentu, če bi nekateri socialdemokratski poslanci odpovedali podporo vladi. Govori se namreč, da bo CK PSDI na katerem bo verjetno prišlo do odločitve, sklican šele konec meseca. Zaradi tega se Fanfani in Saragat ne bojita, da bi do spremembe stališč^ socialdemokratskih levičarjev prišlo tako kmalu. Vendar pa je to poleg Tognijeve ostavke
druga najhujša težava Fanfanijeve vlade.
Tretja pa se je pojavila na področju demokristjanske Bo-nomijeve Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje, ki nadzorujejo precejšnje število de-mokristjanskih poslancev, poslanec Bonomi, ki je predsednik Zveze, je v nekem svojem govoru izjavil, da vlada v nekaterih pokrajinah veliko ne-razpoloženje neposrednih obdelovalcev, ker vlada ne sprejema nobenih odločnih ukrepov, da bi odstranila agrarno krizo, ki vlada na podeželju. Neposredni obdelovalci so odkrito zagrozili, da bodo odpovedali sodelovanje v občinskih in pokrajinskih upravah kakor tudi v skrbstvenih ustanovah. Ce bi se to zgodilo, bi nastaje velike težave za delovanje več tisočev delikatnih organov upravnega življenja v državi,
A. P.
Državna komisija v osnovnih šolah na Koroškem
DUNAJ, 21. — Posebna komisija avstrijskega prosvetnega ministrstva je pričela inšpekcijo v šolah na Južnem Koroškem. Komisija bo do 31. januarja pregledala okrog dvajset osnovnih šol, da bi se seznanila s položajem, ki je nastal v šolah po ukinitvi obveznega pouka v slovenščini. Zastopniki koroških Slovencev so zahtevali, da se v komisijo sprejmejo tudi zastopniki slovenske manjšine, ker gre za vprašanje, ki je življenjske važnosti za vzgojo in izobrazbo slovenske mladine. Prosvetne oblasti niso sprejele zahteve koroških Slovencev.
Demonstracije v Parizu
PARIZ, 21, — V današnjih jutranjih urah je okoli tri tisoč nameščencev občinskih podjetij za plin in elektriko ustavilo promet' v sredini mesta. Demonstranti so šli v povorki po mestu do občinske palače in poslopja finančnega ministrstva. Demonstranti za-
htevajo povišanje mezd.
•hi  ....................................................
Eisenhower o važnosti osebnih obiskov in o rezultatu Mikojanovih razgovorov
Izjavil je, da ni opazil nobene koncesije glede Nemčije in Berlina Tudi Dillon je negativno ocenil razgovor z Mikojanom - Moskovski radio pa poudarja, da bo obisk omogočil zaupanje med obema državama
Vojaška ojačen j a v Buenos Airesu in mobilizacija osebja rafinerij
—    ......... ...........■■■■    ■■■■■■■■ M ■■■■ ■   II   .... I II —
Stavko nadaljujejo samo peronisticni sindikati ■ Številne aretacije ■ Peronisti govorijo o povratku Perona ■ Frondizijev razgovor z Dullesom
BUENOS AIRES, 21. — Vlada je danes zaostrila svoje ukrepe in poslala v Buenos Aires vojaštvo iz pokrajin Corrientes in Entrerios. Policija pa je s sol-zilnimi bombami ustavila pohod dva tisoč delavcev proti središču prestolnice. Da prepreči pomanjkanje goriva, je vlada mobilizirala vse osebje javnih in privatnih petrolejskih družb. Mornariški oddelki so zasedli petrolejske rafinerije.
Mesta La Plata, Berisso
WASHINGTON, 21. — Predsednik Eisenhower je na tiskovni konferenci izjavil, da med Mikojanovim obiskom ni opazil nobene koncesije sovjetske vlade, kar se tiče Berlina in Nemčije na splošno. Dodal je, da ni bil stavljen noben nov konkreten predlog med razgovori, ki jih je imel z Mikojanom. Po predsednikovem mnenju je pregled sta-
lišča ene in druge strani sedaj naslednji:
1. Ameriški m sovjetski predstavniki so obrazložili vsak svoje stališče, kar je o-mogočilo boljše razumevanje nerešenih vprašanj.
2. Mikojan. ki je spreten, sposoben in zelo inteligenten, je pogoštoma uporabljal dok-trinarske argumentacije, da prikaže nedavne sovjetske pobude kot mirovne pobude, trdeč da zavzemajo ZDA nepopustljivo stališče in zavračajo sovjetske miroljubne ponudbe.
Predsednik je dejal, da je za ZDA težko videti v sovjetskem stališču glede Berlina možnost napredovanja stvari miru. Kar se tiče ameriške vlade, pa je vedno pripravljena proučiti «vse pametne mož-nosti*. da bi stvar miru v svetu napredovala; toda odločena je ne popustiti »pred pritiskom*.
3. «Zaželeno je, da bi Miko-jan poročal v Moskvi poleg e-lementov, ki lahko služijo za sovjetsko propagando, dejanske vtise o enotnih pogledih a-meriškega ljudstva in njegove
vlade glede velikih vprašanj mednarodne politike. Dopušča se lahko, je dodal Eisenhower, da je hotel Mikojan kolikor mogoče natančno sondirati mnenje kvalificiranih predstavnikov kongresa, vlade in ameriškega javnega mnenja, toda lahko tudi mislimo, da če je hotel, kakor se zdi, najti obstoj globokih nasprotij v pogledih med voditelji ZDA in nekaterimi sektorji v državi, zlasti v poslovnem svetu, je moral na koncu priznati svojo zmoto glede tega.*
Zatem se je Eisenhower izrekel za povečanje izmenjave osebnosti v vseh socialnih slojih med Sovjetsko zvezo in ZiDA. ne da bi se konkretno izrekel o možnosti Nixonovega obiska v Moskvi.
Eisenhower je tud: izrekel prepričanje, da sovjetsko ljudstvo želi mir prav tako goreče in resno kakor ameriško ljudstvo, in je poudaril važnost, ki jo v takih okoliščinah lahko imajo pogosti obiski med državami.
Na vprašanje nekega časnikarja, ali Mikojanov obisk v ZDA dopušča možnost podob-
nih obiskov predsednika Tita in Naserja je Eisenhovver odgovoril, da bi morali to vprašanje postaviti prizadetim državnikom.
Zatem je Eisenhower odločno branil svoj osnutek proračuna za leto 1959-60, ki so ga demokratični predstavniki kritizirali. Zanikal je, da je ta osnutek »politični osnutek*, in je dodal, da ga je pripravil v skladu z višjimi interesi ZDA. Izjavil je dalje, da vse, kar je lahko inflacionizem, je samo na sebi zlo, in ne more biti zdravega ameriškega gospodarskega razmaha brez ustaljenosti cen. S tem v zvezi je poudaril, da imajo odgovornost za to ustaljenost tudi poslovni ljudje in sindikalni voditelji.
Na koncu je poudaril, da bi bila vlada prisiljena izvršiti nekatere ukrepe če bi v primeru pomanjkanja discipline v državi Inflacija naraščala. Dodal pa je, da načelno nasprotuje gospodarskim nadzorstvom.
Na vprašanje v zvezi z rasno integracijo v ameriških šolah je predsednik izjavil, da je njegova naloga v tem, da skrbi za izvajanje odredb vrhovnega sodišča in da bi z izražanjem svojega osebnega mnenja postala zanj ta naloga še bolj težavna.
Ameriški državni podtajnik
iiiMiatitiiiiiiiMiimiiiiiiMitiiiMiniimimitiiHiuifiiimiiHMiMitiMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiintiuiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiitiiiiiiimtMiiiiiiiiMiiii
Kubansko ljudstvo zahteva kaznovanje vojnih zločincev
Veliko zborovanji v Havani • Urrutia povabil na Kubo delegata OZN Batista zaprosil zatočišče v Franciji
HAVANA, 21. — Kubanski začasni predsednik Urrutia je povabil na Kubo delegata Organizacije združenih narodov, ki bi prisostvoval procesom proti vojnim zločincem. Stalni urugvajski delegat v OZN Enriq"ue Batista Fabregat je izjavil, da proučuje to vabilo.
Na Kubi pa so današnji dan proglasili za dan žalovanja ob komemoraciji umora nekaterih zdravnikov, k! so jih u-bili Batistovi pristaši, ker so pomagali ranjenim Castrovim vojakom in borcem.
Novi predsednik sindikalne zveze David Salvador je pozval svoje člane, naj prekinejo delo ves dan, zato da podprejo ukrepe vlade za kaznovanje vojnih zločincev ter da protestirajo proti tujemu vmešavanju.
V Havani je bila danes velika manifestacija. Nekoliko prej je minister za kmetijstvo Humberto Sori Marin sporočil. da se bo v četrtek ali petek začel v športni palači v Havani, kjer je prostora za 15.000 gledalcev, proces proti 500 ali 600 Batistovim vojakom, ki so obtoženi vojnih zločinov.
Sori, ki je pripravil novi kazenski zakonik med borbo v gorovju skupno s Fidel Castrom, je dodal, da bo on sodil prve tri obtožence, ki so med drugim obtoženi, da so mučili ali umorili nad 200 revolucionarjev. Listi pišejo, da je sam obtoženec Jesus Sosa Blanco priznal, da je umoril 108 revolucionarjev in da bi »v enakih okoliščinah kaj takega spet storil*.
Državni pravdnik je izjavil, da se je začetek procesov zakasnil, da so sodne o-blasti lahko zaslišale 600 kme-
tov z goratih področij v pokrajini Oriente, ki bodo na procesih tudi pričali. Ti kmetje bodo prišli v Havano v ponedeljek in bodo pričali o grozodejstvih obtožencev.
Pred množico okoli milijon ljudi pred predsedniško palačo je glavni tajnik sindikalne zveze David Salvador v svojem govoru poudaril, da kubansko ljudstvo zahteva kazen za zločine, ki so jih izvršili agenti Batistovega režima.
Izjavil je zatem, da tuji listi, ki niso obsojali Batisto-vih zločinov, ne morejo sedaj protestirati za dejanja revolucionarne vojFke, in je dodaii «Tuje vmešavanje se ne more ■dopustiti. Kakor smo branili našo svobodo, tako bomo odslej z vsemi sredstvi branili našo suverenost.*
Na tribuni so bili predsednik Urrutia, Fidel Castro, člani vlade, diplomatski predstavniki ter kubanski in tuji časnikarji.
Danes je- iz New Yorka prišlo v Havano 46 časnikarjev in en poslanec, ki si bodo od blizu ogledali položaj. Poslanec je demokratični predstavnik države Oregon Charles Porter, ki se zavzema za sodelovanje med ZDA in novo kubansko vlado.
Medtem javljajo iz Pariza, da je bivši predsednik Batista poslal francoski vladi prošnjo za politično zatočišče v Franciji.
Odkrita zarota v Kambodži
PNOM PENH, 21. - Po ra diu so objavili razglas, ki po-
roča o ukrepih v zvezi z odkritjem zarote proti državni varnosti, ki jo je organizirala »skupina Kambodžanov, 'ki so delovali na pobudo skupine tujih držav*. Razglas dodaja, da je bil namen zarote uničiti «ri'evtralu.ost, ki jo hoče ljudstvo, in napraviti iz naie države satelit tujih držav*.
Dalje sporoča razglas, da so aretirali šest ljudi, med katerimi je bivši načelnik glavnega štaba Son Tanh, neki bivši član vodstva demokratične stranke bivši ravnatelj nekega progresivnega lista ter neki bivši podguverner. Policija išče bivšega ministra Sama Sarija, ki je vodil zaroto. Sam Sari je pred nekaj mesec: u-stanovil desničarsko opozicijsko stranko. Obtožujejo ga. da je skupno s kamboškimi begunci v Tajlandiji in z nekaterimi tajlandskimi političnimi elementi sodeloval pri zaroti proti sedanji vladi.
Sestanek pri Gonelli zaradi amnestije
RIM, 21. — Pravosodni minister Gonella je za jutri ob 18. uri povabil na sestanek predsednika pravosodne poslanske komisije, predsednika senatne pravosodne komisije, državnega podtajnika v pravosodnem ministrstvu Spallina in nekatere sodne pradnike. Razpravljali bodo d dosedanjih osnutkih, ki so bili predloženi parlamentu glede amnestije. V prvi Vrsti bodo proučili obseg in skrajne meje predvidenega ukrepa. Kot je znano, so bili predloženi doslej trije zadevni predlogi.
za gospodarske zadeve Dillon, ki se je v ponedeljek razgo-varjal z Mikojanom, je izjavil, da ta ni pokazal nobene želje po povečanju trgovinske izmenjave med SZ in ZDA drugače nego »z njegovimi pogoji*.
Dillon je to izjavil v senatnem zunanjepolitičnem odboru. Dodal je da je Mikojan postavil naslednja dva glavna pogoja: 1. Ukinitev ameriške zakonodaje, ki n"Bsprotuj'e, da se Sovjetski zvezi prizna klavzula največje ugodnosti. 2. ZDA naj bi dale Sovjetski zvezi dolgoročne kredite za nakupe v ZDA.
V izjavi, ki jo je izročil tisku ,pravi Dillon: «Seveda bi bili zelo zadovoljni povečat: miroljubno izmenjavo s Sovjetsko zvezo. Ugotoviti pa je treba, da je namen Sovje tov, preskrbeti si bolj spopol-njene vrste najpotrebnejšega in industrijskega materiala, ki ga potrebujejo, da pospešijo svoj industrijski razvoj. Sovjetski izvoz, ki se ponuja v zameno za uvoz teh proizvodov. pa so v glavnem industrijske surovine in goriva, ki bi konkurirala tistim. k.i jih lahko dobimo v državah s katerimi normalno poslujemo in od katerih držav so številne nezadostno razvite, s katerimi imamo jasne trgovinske programe*.
Moskovski radio je nocoj izjavil, da ?e Mikojanov obisk v ZDA dal možnost, da se u-vedejo odnosi zaupanja med obema državama.
V oddaji v arabskem jeziku je komentar izjavil, da #se bodo učinki obiska verjetno postopoma pokazali v prihodnjih stikih med sovjetskimi in ameriškimi voditelji. Vendar se lahko že reče, da je obisk odprl možnost uvedbe odnosov zaupanja med obema državama. Nihče ne more trditi, da izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA ne bo blagodejno vplivalo na mednarodni položaj in da ne bo prispevalo k popustitvi mednarodne napetosti*.
— »*------
Gospodarske sodelovanje med FLRJ in Poljsko
VARŠAVA, 21. — V Varšavi so danes ustanovili poljsko sekcijo mešane jugoslovansko, poljske trgovinske zbornice. Jugoslovanska sekcija te zbornice je bila ustanovljena že lani v Beogradu. Zbornica je bila ustanovljena na osnovi sklepa jugoslovansko-poljskega skupnega odbora za gospodarsko sodelovanje. Zbornica je bila ustanovljena, da bi se gospodarstveniki obeh držav laže seznanili z možnostmi in potrebami tržišč obeh držav in psispevali k razširitvi medsebojnega gospodarskega sodelovanja.
Na vabilo poljske vlade je odpotovala v Varšavo delegacija jugoslovanskih strokovnjakov za zaščito pred radioaktivnim sevanjem. Med dvotedenskim bivanjem na Poljskem se bodo člani jugoslovanske delegacije razgovarjali s poljskimi strokovnjaki o medsebojnem sodelovanju in obiskali nekatere nuklearske institute.
Ben Bela na Ilc d’Aix?
PARIZ, 21. — Govori se, da bodo Ben Bela in drugi alžirski voditelji, ki so sedaj zaprti v Parizu, premeščeni na Ile d'Atx v ut ibo Liedot, ki jo sedaj uporabljajo kot počitniško kolonijo za otroke vojakov.	■
in Ensenada, 75 km južno od Buenos Airesa, so proglasili za »vojaška področja*. Najvažnejša argentinska petrolejska čistilnica je v bližini mest Berisso in Ensenada. Vse to področje je pod nadzorstvom vrhovnega poveljnika pomorskega oporišča Rio Santiago. Berisso in Ensenada sta tudi važni središči mesarske industrije.
Banke, telefon in druge služnosti spet poslujejo, ponovno so začeli izhajati časopisi, razen komunističnega lista «La Hora*. k, je bil prepovedan. fTudi pristaniški delavci so se danes vrnili na delo.
Vse peronistične :n komunistične sedeže ter nekatere sedeže sindikatov so zaprli. 15 percnističnih in komunističnih voditeljev so poslali v vojaške zapore.
Še precejšnja napetost pa je v predmestju Buenos Airesa, kjer so nekatere ulice zaprte za promet. Nastalo je okoli sto eksplozij. Opazovalci menijo. da so peronistične napadalne skupine spet stopile v akcijo. Toda eksplozije niso povzročile žrtev ali škode.
Peronistični stavkovni odbor je danes sklenil, da se stavka nadaljuje za nedoločen čas. To so sklenili po razgovoru, ki so ga nekateri člani tega odbora imeli' ponoči z notranjim ministrom Vitolom. Večina od 62 peronističnih organizacij, ki so zastopane v stavkovnem odboru, pripada industrijskemu sektorju.
Namestnik predsednika Ar-tura Frondizija, ki je sedaj na obisku v ZDA, Jose Maria Guido, pa je govoril po radiu in izjavil, da bo «vlada vzpostavila red v vsej državi z vsemi razpoložljivimi sredstvi*.
»Vlada, je dodftl, bo odločno odgovorila na prevratno in hujskaško kampanjo, ki so jo začeli peromsti in komunisti, da preprečijo potovanje predsednika Frondizija v ZDA, da škodujejo mednarodnemu u-gledu Argentine in da onemogočijo ustalitveni načrt, ki naj v dveh letiv omogoči ozdravljenje državnih financ*.
Guido je še posebno opozoril peroniste, da «ni mogoč noben povratek«, pri čemer je mislil na Perona. «Previdna, toda odločna akcija vlade je o-mogočila obvladanje te splošne stavke, ki se je začela s tako veliko brezvestnostjo. Sindikalni v ditelji in neodgovorni politiki so potegnili delavski razred v merjenje sil, ki konec koncev škoduje interesom delavcev, ker je namen teh ukrepov samo obdržati ljudstvo v revščini in gospodarski zaostalosti.*
Gbsodil je zatem «agente mednarodnega komunizma, ki so aktivno pripravljali to akcijo, katere namen je preprečiti izvedbo načrtov za razvoj dežele*, in je nato izjavil: «Nekateri peronistični voditelji so zlorabili svobodo, ki jim
zaman upajo, da bodo povzročili povratek k preživelemu sistemu, ki nima prihodnosti.*
Sinoči so v delavskih predelih Buenos Airesa postavili stavkajoči barikade in se uprli policiji ko jih je hotela razgnati. Stavkajoči so zažgali avtobus neke privatne družbe; poleg tega so skušali zažgati več drugih avtobusov in tram. vajev.
Sinoči sta bila v Buenos Airesu aretirana glavna tajnika peronistične zveze dela Jose Espejo in Andres Framini. Obtežena sta prevratnega delovanja. Pretekli teden sta se namreč vrnila iz Ciudad Tru-jillo, kjer sta se razgovarjala s Peronom. Aretirali so tudi 13 delegatov pokrajine Santa Fe, ko so se vrnili v Buenos Aires s tajnih sestankov stavkovnega odbora organizacije 62 peronističnih sindikatov.
Številni neperonističnl sindikati so pozvali svoje člane,
naj se danes vrnejo na delo. Pozivu sindikatov tako imenovane organizacije «32 demokratičnih sindikatov* so se pridružili tudi sindikati pri-staniščnikov in moštva vlačilcev, tako da je obnovitev rednega prometa v vseh argentinskih pristaniščih zagotovljena.
Sinoči je bil položaj približno naslednji; oboroženo vojaštvo je spremljalo avtobuse in tramvaje. Ob 10 zvečer je stopil v veljavo člekret o mobilizaciji osebja v prevozništvu Glavne in velike trgovine v Buenos Airesu so bile zaprte, toda manjši trgovci so cdprli svoje trgovine. Tudi bari in restorani so bili povečini odprti. Banke in menjalnice so redno poslovale, toda s skrčenim osebjem. V delavskih predelih pa je bila stavka še vedno popolna. Računajo, da so do sedaj aretirali skoli 300 oseb, med katerimi so povečini peronistični in komunistični sindikalisti.
Kakor je znano, se je sedanji stavkovni val začel v zvezi z gospodarskimi ukrepi nove vlade, s katerimi hoče o-zdraviti porazen gospodarski in finančni položaj, v katerega je deset let peronizma spravilo Argentino. Pri tem
  ...........
Nadaljevanje pogajanj med Grčijo in Turčijo
Averofove izjave o razgovorih v Parizu
ATENE, 21. — Grški zunanji minister Averof se je nocoj vrnil iz Pariza v Atene. Kakor je znano, se je v Parizu razgovarjal s turškim zunanjim ministrom Zorlujem o Cipru. V Atenah je nocoj izjavil: »Med naš:mi razgovori nismo devolj napredovali, da bi lahko rekel, ali sem zadovoljen ali ne. Vse kar se lahko reče. je, da so naši razgovori bili koristni. Nismo določili dneva novega sestanka. Pogajanja pa se bodo vendarle nadaljevala po diplomatsk: poti*. Dodal je, da bo treba določiti rok za. te stike, ki- se ne morejo nadaljevati v nedogled.
Averof ni hotel dati nobenih podatkov o vsebini razgovorov. Dal je tudi vtis, da je nekoliko manj optimist kakor turški zunanji minister ' Zorlu.
V zvezi s skupnim tržiščem je Averof izjavil, da je za države, ki niso v skupnem evropskem tržišču položaj zelo težaven. Za državo kakršna je Grčija, je edini izhod sklenitev dvostranskih dogovorov z nekaterimi državami, zlasti s Francijo, Italijo in Nemčijo. «Imel sem že stike s predstavniki teh drž*v», je dodkl minister in pripomnil, da bo sedaj priporočal vladi, naj takoj začne pogajanja z njimi.
Če ta pogajanja ne bi bila uspešng. bi se Grčija znašla
Iz Nikozije pa javljajo, da so danes izpustili še nekatere Grke iz koncentracijskih taborišč. Domnevajo, da so do sedaj izpustili 1.500 Grkov.
Mikojan prispe danes v
ARGENTIA, 21. — Mikojan je nocoj nadaljeval pot v Ko-penhagen potem ko je 18 ur čakal v amerišitem pomorsKem oporišču Argentia v New bundlandu. Letalo, s katerim je potoval, se je moralo namreč vrniti, ker se je pokvaril en motor. Mikojan je nadaljeval pot z novim letalom družbe SAS, ki so ga poslali iz Kopenhagena. Letalo bo prispelo v Kopenhagen jutri zjutraj.
V letalu, ki se je moralo vrniti, je bilo skupno 48 ljudi: 33 potnikov, 8 članov posadke, 5 članov posadke družbe SAS, ki so službeno potovali v Kopenhagen. Po pristanku v Argentii so bili Mikojan in o-stali potniki gostje v krožku oficirjev na letališču.
Iz Argentie je Mikojan brzojavil predsedniku sovjetsko-danskega združenja v Kopeti-hagenu in mu sporočil, da bo predavanje, ki bi ga moral i-meti danes jutri zvečer
Predstavnik skandinavske letalske družbe PAS je nocoj izjavil, da bo jutri zjutraj pri. šlo v Kopenhagen sovjetsko
v pogubnem položaju v zvezi jo	je	dal ustavni režim, da z izvozom	svojih kmetijskih j reakcijsko letglo. s katerim	se
kalijo	socialni mir, pri čemer pridelkov	j bo Mikojan	vrnil v Moskvo.
liiiimMiiimitMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimtiiiiiiiiHiiiimiiiiiMtiiltmiiiiiliiiitililiiiiHiiiiiiitiiitmiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiimiiiiiitHifiHiimiiiiiM
Bonn se ne strinja z Mac Millanom glede konference na najvišji ravni
Ulbrichlove izjave - Zahotlne	države bodo za odgovor	počakale
na izid 21.	kongrena KP SZ
LONDON, 21. — V britanskih krogih izjavljajo, da bodo tri zahodne države počakale na izid 21. kongresa KP SZ, preden bodo dokončno določile svoje stališče o obnovitvi pogajanj s Sz o Nemčiji
Zahodne vlade niso še začele pravih posvetovanj o odgovoru na sovjetsko noto, ki predlaga sklicanje mirovne konference v dveh mesecih. Do sedaj so si samo izmenjali misli po diplomatski poti in na dveh sejah NATO. Na današnji seji NATO je a-meriška delegacija poročala o razgovorih Mikojana v Wa-shingtonu.
BONN. 21. — Načelnik tiskovnega urada bonnske vlade von Eckardt, ki se je pravkar vrnil iz ZDA, je i-r.iel danes prvi razgovor z A-denauerjem. Popoldne pa je imel tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da bi »listina OZN omogočila obravnavanje nemškega vprašanja, samo če bi to predstavljalo bližnjo nevarnost /.a vojno*.
Na vprašanje, ali se mu zdi, da namerava OZN premestiti svoj sedež v Berlin, «zat.o da prepreči SZ, da bi se polastila svobodnega Berlina*, je von Eckardt odgovoril; «Nimam vtisa, da ima del Združenih narodov ta načrt za izvedljiv*.
Von Eckardt je nato izjavil; «Zvezna vlada je po poročilu zunanjega ministra von Brentana o nedavnem zasedanju evropskega sveta z zadovoljstvom pozdravila dejstvo, da se stališče ameriške vlade, kar se tiče nemške združitve, ni spremenilo*.
»Zvezna vlada pa se ne strinja z Mac Millanovim predlogom za sklicanje konference na najvišji stopnji o Nemčiji, o razorožitvi in o evropski varnosti. Vlada je namreč mnenja, da so mogoča bolj plodna pogajanja na nižji ravni; ta pogajanja je treba pripraviti z uvodnimi posvetovanji med Bonnom in zahodnimi državami*.
V vzhodnem Berlinu pa je ministrski podpreds. Vzhodne Nemčije Walter Ulbricht prebral v skupščini napovedano izjavo v imen# vlade. Izjavil je med drugim, da je »zahodni Berlin najnevarnejše izzivalno žarišče v Evropi* in da je potrebno to vprašanje »rešiti neodvisno od vprašanj, mirovne pogodbe in združitve Nemčije*. Ulbricht je izjavil dalje, da okupacijski statut v zahodnem Berlinu nima nobene podlage v mednarodnih pogodbah in je zaradi tega nezakonit Ulbricht je dalje izjavil, da »se Vsi pošteni Nemci lahko veselijo sovjetskega namena, da prepusti
nemški demokratični republiki svoje pravice, ker je namen tega ukrepa likvidirati ostanke okupacijskega režima v zahodnem Berlinu in vzpostaviti suverene pravice nem-šaega ljudstva*. Govornik je dodal; »Z naše strani smo pripravljeni prevzeti nadzorstvo nad osebnim in blagovnim prometom zavezniških posadk v zahodnem Berlinu*.
Dodal je tudi, da Vzhodna Nemčija ne bo blokirala Berlina, če bodo zahodne države spoštovale njeno suverenost.
Večina izjave je bila posvečena vprašanju mirovne pogodbe in konfederaciji obeh Nemčij. Ulbricht ni povedal nič novega, pač pa je ponovil vse, kar vsebuje zadevni sovjetski predlog.
O sedanjih nemških mejah je Ulbricht izjavil, da so dokončne in da so »rezultat hitlerjevske avanture*. Pripomnil je; »Nihče ne more misliti, da bi drugi narodi šli v vojno, zato da bi skušali spre-meniti nemške meje*. Na koncu je Ulbricht ponovil, da bi pred sklicanjem konference, k: jo predlaga SZ, morali začeli pripravljalne razgovore med predstavniki obeh Nemčij. ;
Po Ulbrichtovem govoru je skupščina soglasno odobrila sovjetski osnutek mirovne pogodbe in vladno izjavo.
pa je vlada odredila tudi nekatere nepriljubljene ukrepe, kakor je nh primer ukrep o prodaji najvažnejšega industrijskega kompleksa za kon-serviranje mesa v Buenos Airesu privatnim družbam. Proti temu ukrepu, ki bi po trditvah sindikalnih organizacij povzročil tudi odpustitev 8 tisoč delavcev, so sindikalne organizacije napovedale splošno protestno stavko, delavci pa so zasedli tovarne. Prišlo je tudi do spopadov med delavci ter vojsko in policijo. Temu je sledila še večja napetost.
Položaj se je znova zaostril, ko je predsednik Frondizi odpotoval v ZDA. Peronistični in komunistični sindikati mu očitajo, da hoče podrediti argentinsko gospodarstvo ameriškemu gospodarstvu, v vladnih krogih pa poudarjajo,- da hočejo zlasti peronisti izkoristiti težavni položaj Argentine v politične namene ter hujskajo prebivalstvo proti vlacji, izkoriščajoč protiameri-ška čustva javnega mnenja. Pred odhodom frondizija v ZDA je argentinska vlada objavila sporočilo, ki pravi, da se Frondizi ne bo pogajal o nobeni vojaški pogodbi in še manj pa o prepustitvi vojaških oporišč ZDA
Kakor poroča agencija »Sa-poriti*, je glavni Peronov predstavnik Cooke izjavil: »Edino sredstvo, ki ostaja delavskemu razredu, da prepreči, da se država prepusti imperializmu, je borba na smrt proti domači oligarhiji in njenim vojaškim stražam.*
Agencija dodaja, da Cooke ni bil aretiran, kakor se je prvotno trdilo. ((Oborožene čete, je nadaljeval Cooke, imajo žalostno nalogo okupacijskih čet, ki živijo na breme države.* Cooke je dodal, da «se ljudstvo pripravlja na nov 17. oktober*.
Dne 17. oktobra 1945 so pe-ronisti in delavci klavnic in hlaailn:kov začeli »pohod na Buenos Aires* in zahtevali izpustitev polk. Perona, ki je bil zaprt na otoku Garcias. Tedanja vlada je izpustila Pe-čona in »«*»anizirala volitve, na katerih je Peron dobil večino.
V Washingtonu se je predsednik Frondizi danes razgovarjal z državnim tajnikom. Dullesom, ki ga je spremljal tudi pomočnik za gospodarske zadeve Thomas Mann. Govorila sta predvsem o gospodarskih zadevah. Ta razgovor je bil praktično edini v programu Frondizijevega bivanja v Washingtonu. Vendar pa se bo Frondizi sestal jutri zjutraj še s predsednikom Eisen-hovverjem. Pozneje pa bo obiskal ameriško vrhovno sodišče.
Po prvih računih trdijo, da je sedanji spor v Argentini stal ze deset milijard pezosov privatno industrijo. 250 milijonov škode je utrpel državni petrolejski monopol, 82 milijonov podržavljene hladilni-ške naprave; okoli sto milijonov pezosov škode pa je u-trpelo prevozniško podjetje v Buenos Airesu.
0 diplomatskih odnosih med ZAR in Anglijo
KAIRO, 21. — Kairski radio je nocoj javil, da vlada ZAR ne bo sprejela nobenega sklepa o obnovitvi diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo, ne da bi se prej posvetovala z arabskimi državami, ki so leta 1956 prekinile diplomatske odnose z Anglijo.
»Al Ahram* piše, da je Velika Britanija uradno zaprosila za obnovitev diplomatskih odnosov. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da se sedaj v Kairu vodijo pogajanja za ustanovitev angleškega predstavništva v Kairu, ki bi imelo diplomatsko imuniteto in ki bi imelo nalogo nadzorovati izvajanje anglešfco-egip-tovskega finančnega sporazuma. To naj bi bil prvi korak k obnovi diplomatskih odnosov.
. Omenjeni list pravi, da London predlaga, naj bi voditelj delegacije Colin Crowe, ki je sedaj v Kairu za podpis finančnega sporazuma, bil imenovan za britanskega odpravnika poslov. Podpis je bil odložen zaradi te zahteve Londona ki bi hotel, da Colin Crowe podpiše sporazum kot angleški odpravnik poslov.
Film «Taras Bulba* bodo snemali v Jugoslaviji
BEOGRAD, 21. — Beograjsko podjetje Avala film in Aldrich Associated et Co i* Hollywooda sta podpisali te dni v Rimu pogodbo o, koprodukciji filma »Taras Bulba*. Film bo režiral Robert Aldrich. avtor filma »Veliki nož* in «Vera Cruz*, ki je prejel prvo nagrado na berlinskem festivalu za filtti!»J»sen-sko listje*. Naslovno vlogo v filmu #Taras Bulba*, ki ga bodo snemali v celoti v Jugoslaviji, bo igral Antony Quinn. Film bo sneman v barvah.
Vreae vtem* Najvišja temperatura 12,5, najnižja 5,5, zračni tlak 1017, narašča, teter jugoza-padnik 7 km na u-ro, vlaga 75 odst., morje skoraj mirno, tempe, ratura morja 9 stopinj,
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 22. Janoarja
Viktor
Sence vzide ob 7.39 in zatone ob 16.55. Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 15.02 in zatone ob 5.21. Jutri, PETEK, 23. januarja
Rajko
Po objavi zakona o prodaji z državnim prispevkom zidanih stanovanj
Sindikalna kronika
V Trstu naprodaj 4000 stanovanj
■iiaia imtU i v -i .	odpustiti	deset	delavcev
INCIS, IflCP in državnih ustanov
Kdor ima denar, lahko pod ugodnimi pogoji pride do svojega stanovanje - Kako je rešeno vprašanje najemnikov, ki bi se morali preseliti
Razlog naj bi bil v znižani proizvodnji zamaškov - Odvrnjena nevarnost protestne stavke uslužbencev glavne bolnišnice
Le kdaj bo rešen problem mestne čistoče
Glede predelave smeti so nastale nove težave
V preteklih dneh smo poročali, da je vlada sprejela zakon o prodaji stanovanj, ki so bila sezidana s celotnim alt delnim državn#-i prispevkom. Gre za stanovanja državnih uslužbencev INCIS, Zavoda za ljudske hiše, občinska in pokrajinska stanovanja ter za stanovanja državnih železnic. Obenem predpisi določajo, da te ustanove lahko obdržijo v svoji posesti 20 odstotkov sezidanih stanovanj, INCIS pa 30 odstotkov.
Omenjene ustanovo bodo morale objaviti posebne razpise o prodaji stanovanj v katerih bodo morale določiti stavbe in število stanovanj v prodaji, koliko sob imajo in njihovo prodajno ceno. Ti razpisi bodo morali biti objavljeni na občinski oglasni deski in na javnih oglasnih deskah. Dejanska prodajna cena bo znižana za 30 odstotkov in za nadaljnjih 0,25 odstotka za vsako leto bivanja v stanovanju.
Dejansko vrednost stanovanja določ. posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov pristojnih državnih ustanov. Interesenti imajo možnost da se pritožijo proti ceni, ki jo je določila komisija. O teh pritožbah bo odločala poseb na komisija, ustanovljena pri pokrajinskih sedežih nadzorni-štva javnih del, ki jo bo imenoval minister za javna dela. Cena stanovanja bo lahko plačana v enem obroku, ali pa v letnih obrokih do največ 20 let. Letni obroki pa bodo o-bremenjeni s 5,8 odst. obresti. Interesent pa bo imel možnost. da bo lahko izplačal o-stali del obrokov pred^ zapadem pogodbeno določenega roka.
Najemniki omenjenih stano-vani. ki hočejo kuniti stanovanje morajo predložiti prošnjo kraievnemu uradu ustanove. ki je lastnik hiše. najkasneje v 80 dneh po objavi raz-
glasa na občinski oglasni de-sVi V orošnji morajo navesti,
ali želijo kupiti stanovanje, v katerem stanujejo ali Da večje oziroma manjše stanovanie. Hkrati pa morajo navesti tudi število družinskih članov. Zakon določa, da je treba pri prodaji stanovanj upoštevati razmerje med obsežnostjo stanovanja in številom družinskih članov, da pride na vsakega Stanovalca povprečno 18 kvadratnih metrov stanovanja, izvzemši pritikline.
Pri tem je treba poudariti, da imajo pravico kupiti omenjena stanovanja osebe, ki so bivale v stanovanjih ob objavi zadevnega razglasa. Poleg tega zakon določa prodajo celotnih stanovanjskih blokov, v katerih stanuje najmanj sedem desetin najemnikov ki so vložili prošnjo za odkup stanovanja. Ministrstvo za javna dela pa je pooblaščeno, da v izrednih primerih in na posebno zahtevo zainteresiranih ustanov, odloči prodajo celotnih stanovanjskih blokov, tudi če v njih stanuje manj kot sedem desetin najemnikov, ki želijo kupiti stanovanje, in sicer do nsimanj šfu. desetine.
Družine, ki nočejo kupiti stanovanja in ki stanujejo v hišah, ki botfo prodane, se bor do morale preseliti v druga stanovanja, k» ne smejd biti slabša in manjša od prejšnjih oziroma morajo ustrezati predpisom o razmerju med številom družinskih članov in obsežnostjo stanovanja.
Oseba, ki je kupila stanovanje in ga je plačala v enem obroku, bo lahko prodala stanovanje šele po desetih letih, da se preprečijo morebitne špekulacije.
Mnoge družine bodo z veseljem sprejele ta zakpn, ker jim omogoča, da kupijo stanovanje pod ugodnimi pogoji. Tisti pa, ki ga ne bodo ni ogli kupiti in ki stanujejo v hišah, ki bodo prodane, jim zakon ni preveč všeč, ker se bodo morah preseliti. Toda dejstvo je, da bodo morale ustanove, ki bodo prodale stanovanja, uporabiti večji del dobljenega denarja za zidanje novih »kih stanovanj, ki jih bodo nato morale prodati pod enakimi pogoji.
V Trstu je bilo pred in zlasti v povojnih letih sezidanih mnogo ljudskih stanovanj. Po neiiradnih podatkih je bilo na tržaškem področju od leta 1948 do lanskega leta sezidanih skupno 4745 ljudskih stanovanj. Ce vzamemo v poštev vsa ljudska stanovanja, ki >o bila sezidana pred letom 1948, stanovanja državnih uslužbencev (II>)Cl$), stanovanja železniške uprfve, občinska m 'pokrajinska ljudska stanovanja, potem laNkp računamo, Ja ic na našem področji! okrog 6000 stanovanj, ki spadajo pod o-menjena Mkon. Upoštevajoč dejstvo, dariiodo morale ustanove obdržati v svoji posesti 20 odstotkov stanovanj, INCIS pa 30 odstotkov, je pri nas na razpolago za prodajo najmanj 4000 stanovanj, to se pravi, da ima 4000 družin možnost kupiti stanovanje po u-godnih pogojih, ki jim jih nudi zakon.
sežnejša naročila 227 vagunov,'. ki Jih bodo napravili v delavnicah CRDA in podjetju »Of-ficine Meccaniche* iz Pistoie po načrtih posebnega urada tržaškega podjetja. Gre namreč za posebne vagone, ki so v celoti iz kovine in varjeni ter imajo nosilnost 44 ton ter so zlasti primerni za Pakistan. Vse vagone bodo izdelali do konca februarja.
Sestanek Medici-Spataro glede pomorskih prog
medtem k<| je tozadevni sporazum glede tržaškega prista-
nišča prav zaradi izbire blaga bil brez praktičnega rezultata. Poleg tega je tudi znano, da so tarife Reke mnogo nižje od tarif Trsta. Glede železniških zvez pa obstaja nevarnost za razbitje zveze, če bosta avstrijska in italijanska železniška uprava sprejeli e-nostran.ske ukrepe, kar lahko privede do tarifne vojne, ki ne bo nobenemu v korist, odnosno od katere bo imela dobiček samo CSR.
Minister za državni proračun, senator Medici, se je sešel z ministrom za trgovinsko morngrico Spatarom po njegovi vrnitvi z nedavnega obiska v Trstu. Posvetovanja se je udeležil tudi poslanec Fascet-li, predsednik ustanove IRI, poleg njega pa še dr. Costa, predsednik Zveze italijanskih ladjarjev — ITARMA.
Med sestankom so razpravljali, kakor je povedal minister Spataro, o načrtih glede pomorskih prog ter o načrtu ustanove IRI glede dejavnosti v italijanskih ladjedelnicah.
V Pragi obravnavano vprašanje
Tranzitni promet ČSR skozi Trst
Kot smo ž« poročali, je bilo pred dnevi v Pragi zasedanje
železniško-tarifne zveze za prevoz 'blaga na progi Avstti-jaiTrst-p rekom orje na katerem so bili prisotni predstavniki
avstrijske, češkoslovaške, jugoslovanske, italijanske in madžarske železniške uprave. Do zasedanja je prišlo na predlog avstrijske železniške uprave, ki bi hotela pritegniti obsežnejši češkoslovaški tranzitni promet, ker ima njih železniški proračun večji deficit. Razumljivo pa je zlasti zanimanje Trsta, saj je znano, da se je promet CSR skozi tržaško pristanišče v zadnjem letu občutno zmanjšal.
Na zasedanju niso' pTišli do pomembnejših skupnih sklepov, saj je stališče madžarske in jugoslovanske železniške u-prave iz razumljivih razlogov diametralno nasprotno in gre sedaj okoli devet desetin prometa CSR skozi Reko.
Vendar pa sta avstrijska in italijanska železniška uprava sklenili uvesti posebne olajšave. ki naj pritegnejo promet. Javna skladišča pa so sklenila uvesti tudi posebne ukrepe glede pristaniških tarif.
Obstaja pa odprto vprašanje, v kolikor bodo ti ukrepi lahko bili odločilnega pomena ker je znano, da se je promet CSR skozi Reko razvil delno iz plačilnih razlogov, saj CSR zlahka plačuje svoje pristaniške stroške Jugoslaviji z izvozom svojih izdelkov.
O ENIT sporoča, da veljajo v tem letu naslednje cene za turistične bencinske bone: nor. ir-alen bencin je po 86,5o lir, superbencin pa po 86,50 lir.  «>----------------
NOV OBČINSKI AMBULATORIJ
Da olajša dajanje brezplačne zdravniške pomoči upravičencem, ki stanujejo na področju VII, občinske izpostave (Lonjerska cesta 1), je občinska uprava odredila ,da se odpre še en zdravniški ambula-torij, in sicer v Ul, Mauroner 12 pri Sv. Alojziju z naslednjim urnikom: ob sredah in sobotah od 9. do 10. ure.
Včeraj je Združenje indu-
strijcev sporočilo sindikalnim organizacijam, da je podjetje «Colombin», ki predeluje plu-tovino v žaveljskem industrijskem pristanišču, sklenilo odpustiti deset delavcev. Podjetje utemeljuje a odpust, češ da se je znatno znizala dejavnost v njih proizvodnem sektorju in da je stalno manj naročil, ker se poslužujejo tovarne kovinskih patentnih zamaškov in v manjši meri zamaškov iz plutovine.
Tajništvo prizadete kategorije sindikata Nove delavske zbornice — CGIL je takoj zahtevalo sestanek s predstavniki delodajalcev na sedežu Združenja lndustrijcec in sporočilo, da se nameravajo u-preti omenjenim odpustom.
• * *
Včeraj dopoldne je predsednik tržaške splošne bolnišnice sprejel delegaciji sindikalnih predstavnikov Nove Delavske zbornice in sorodne sindikalne organizacije. Predstavnikom uslužbencev je sporočil, da so sklenili do konca februarja izplačati akontacijo 12.000 lir na račun predvidenih poviškov plače. Poleg tega je zagotovil, da bodo čimprej izplačali še preostali del predujma, ki so ga prejeli uslužbenci vseh drugih bolnišnic, tako da bodo tudi tržaški uslužbenci prejeli
najste plače.
Kot je znano, je prišlo sedaj do ponovnega spora med direkcijo splošne bolnišnice in zaposlenimi uslužbenci, ker so že decembra v vsedržavnem okviru sprejeli sporazum, da bodo izplačali predujem v višini polovice trinajste plače vsem zaposlenim uslužbencem. To so tudi naredili v skoro vseh bolnišnicah in je žalostno izjemo predstavljala prav tržaška splošna bolnišnica. Zato so pred dnevi uslužbenci napovedali protestno stavko. Z včerajšnjim zagotovilom predsednika je spor vsaj načelno za sedaj urejen in odstranjena nevarnost takojšnjega stavkovnega gibanja.
Vendar pa s tem seveda 'še ni rešeno vprašanje delovne pogodbe in predvidenih poviška v, o čemer so včeraj že govorili na zasedanju izvršnega odbora kategorije sindikata CGIL in o čemer bo govora tudi danes na skupščini, ki bo ob 18.30 v Ul. Pondares 8.  «»-------------------
Včeraj popoldne je bilo na pobudo predsednika pokrajine prof. Gregorettija v prostorih pokrajine zasedanje posvečeno razstavi rož, ki bo letos a-prija. Na zasedanju je prof. Gregoretti poročal o pobudah pokrajine, •da bi se te razstave udeležili v čim večjem številu
predujem v višini polovice tri- | tudi domači cvetličarji.
MIlilllllMIIIIIIIIIItlllllttllllltlMttllllf nllllllllllllllll||ltlllllllllHlllllltlllllllll!IHI|||||l|l|||||«||(limilllllllllllllllllllllllllllllllltlltlHMIIIIIIIIIIIIIMI
S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
V glavnem zavrnjene vse pripombe o občinskem urbanističnem načrtn
Neutemeljena pripomba Pokrajinske turistične ustanove za gradnjo nove krožne ceste in skrčenje trga v Sesljanu
Nabrežinski občinski svet je sinoči na svoji redni seji razpravljal izključno o pripombah raznih zasebnikov in ustanov glede urbanističnega načrta, ki ga je za devinsko-na-brežinsko obično sestavil prof. inženir Men s sodelovanjem občinskega tehničnega urada in ki ga je občinski svet o-dobril leta 1957. Po odobritvi je bil'Umenjen? načrt'na razpolago javnosti, da lahko razne ustanove vložijo svoje pripombe z namenom da bi tako koristile skupni stvari.
Poleg dveh zasebnih strank, ki se čutita prizadeti, je predložila svoje pripombe tudi Pokrajinska ustanova za turizem. Občinski svet je po pre-čitanju pripomb in obrazložitvi šefa občinskega tehničnega urada ter izčrpni razpravi odbil vse spreminjevalne predloge turistične ustanove in pripombe dveh zasebnih strank, razen male spremembe glede minimalne površine zemljišč za gradnjo raznih objektov na področju nad avtomobilsko cesto. To področje, na katerem bi po načrtu morala biti minimalna površina
Izpred kazenskega sodišča
Če ne bi jezila stare žene bi ne prišla pred sodišče
Tako pa so jo dva meseca po dogodku obsodili zaradi tatvine na 4 mesece zapora, 4.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov
nujoče v ljudskem „
v Ul. Pondares je bilo sestavljeno iz dveh kosov zlatnine, ki ju je bila skrbno zavfla v1 rokeg in ju spravila v tprbo Kadar ji je bito dolgčas, le je
Vafoni n Pakistan
Na Llojrdov parnik uLiven-za» so pričeli nalagati 40 tovornih vagonov katere »o izdelali v delavnicah CRDA v Tržiču t* Pakistan. Gre za ob-
ženska vsedla na poateljo in ju občudovala. Toda septembra 1947. leta je opazila, da sta zlata kosa, ki sta bila vredna približno 49.0bo lir, izginj-la. Priletna ženska je skoraj obupala, vendar je upala da bo ponovno prišla do svojega zaklada. Seveda je tatvino pri. javila uradnikom prenočišča in ker ti niso mogli odkriti ne tatu ne zlatnine, se je s počasnim korakom namenila na komisariat javne varnosti v Ul. Capnn. Toda na vogalu Ul. Molin a vento z Ul. Ca-staldo je zaslišala za seboj znan glas. bil je glas 35-letne Lidie Tercallijeve, ki je tedaj delila sobo z njo. »Kam pa greste?* jo je vprašala Tercal-lijeva, ki je kar prebledela, ko je izvedela, da je namenjena na policijo. »Nikar,* jo je rotila »Vašo zlatnino imam jaz. Ža šalo sem jo »krila in vam jo takoj vrnem.* In res je Tercallijeva povabila Meas-sovo v Ul. Vidali, kjer ji je izročila ukradeno zlatnino.
Meassova je tega bila vesela in je zato pozabila na svoj namen. Toda na policijo se je spomnila dva meseca kasneje, in sicer ker jo je Tercallijeva
4 let stare . ponovno prijavili sodnim or-urlan, sta- I ganom pod obtožbo tatvine prenočišdu | Kljub njenim izgovorom pa ji ■—tucb sodniki niso hoteli verjeti in so jo obsodili na 4 mesece zapora ter na 4000 lir globe in pa ceveda na plačilo sodnih strožkov.
jezila. Ko ji je bilo dovolj nje.
li
nih neumnih šal, je odšla na komisariat in žensko prijavila.
Tercallijeva je imela seveda že pripravljen izgovor: zlatnino zavito v robec, je našla na tleh in ker se ji je mudilo, jo je spravila v torbico z namenom, da jo zvečer vrne lastni-ci.
Toda ker so Tercalltjevo že poznali zaradi nekaterih prijav sodišču, ji niso verjeli in so jo
Upravnik tovarne čokolade
«La Romea* v Ul. Vidali Ne-reo Žigon u Ul. Pieta se je lapi nepričakovano znašel v spoi-u s firlančnimi organi. Da bi čim več prodal, je Žigon dal nalepiti lepake z obljubo, da bo vsak kupec proizvodov tovarne dobil darilo. Dejstvo pa je da ni imel dovoljenja za organizacijo take loterije. Zato so mu finančni organi po. slali oktobra lani dekret o plačilu 2200 lir globe in 10.000 lir raznih taks.
19. januarja letos pa je mož poslal pristojnim organom pismo s katerim jih je obvestil, da je pripravljen na sporazum o plačilu. Vrhutega je pripomnil, da je bil naslov lepaka napačen, ker ni šlo za nagrade, pač pa za predmete, ki so bili v zavojih s čokoladnimi izdelki in katerih vrednost je bila prišteta k vrednosti proizvodov. Toda to pismo je prišlo v roko pristojnim organom šele po zapadlem roku, ko so že vsi akti romali na sodišče.
Tako so zadfvo razpravljali pred kazenskim odsekom sodišča ki je odredilo, da bo moral Žigon plačati globo in takse kot je bilo navedeno v dekretu, ki ga je dobil že oktobra lani.
Preda. Corsi, tož. Visalli, za-pisn. Urbani.
* * *
V naši včerajšnji sodni kroniki smo pisali, da so jugoslovanski carinski organi kaznovali Oiuseppa Zolija z Opein na 20.000 dinarjev globe. To globo je Zoli tudi takoj plačal.
5000 kv. metrov, bodo na predlog občinskega sveta razdelili na dvoje, tako da bo na spodnjem področju minimalna površina 3000 kv. metrov, na zgornjem pa 5000 kv. metrov.
Najprej so razpravljali o pripombi Irme Legiša, ki ima parcelo pod trgom v Sesljanu in se pritožuje, da bi bila o-škodovana če bi zgradili, kakor predvideva urbanistični načrt, novo rezidencialno cesto vzporedno z državno cesto, in sicer od cestarske hiše po gozdiču med glavno cesto in morjem do nekaj metrov od konca trga v Sesljanu proti Devinu. Prav tako se pritožuje tudi Ana Luzar. Pri tem je inž. prof. Men pripomnil, da po zakonu zasebniki nimajo pravice do pripomb glede urbanističnega načrta, a so jih kljub temu upoštevali. Te pripombe pa je občinski svet odbil, ker pri urbanističnem načrtu je treba predvsem upoštevati obče koristi. Omenjena cesta bi namreč valorizirala vsa zemljišča na tistem področju. Vzdolž nove reziden-cialne ceste bi namreč zrasle čedne stavbe za turiste in domačine.
Prav tako je občinski svet po razložitvi šefa občinskega tehničnega urada odbil pripombo Marije Radovič por. Verza, ki ima zemljišče ob o-bali v Sesljanu in se pritožuje, da urbanistični načrt o-mejuje možnost uporabe zemljišč. Tudi za to pripombo velja splošno načelo obče koristi.
Nato so prišle na vrsto pripombe ustanove za turizem, ki je predvsem opozorila, da bi v Sesljanu bilo treba zgraditi krožno cesto tako da bi glavna cesta dobila značaj reziden-cialne ceste. Ves tovorni in drug promet bi namreč tekel po krožni cesti. Občinski tehnični urad, kakor tudi prof. Men sta imela pVotl tej pripombi tehtne ugovore, ki jih je občinski »vet soglasno* odobril ln s tem odbil pripombo turistične uatanove. Gradnja te krožne ceste bi bila namreč zelo problematična in draga, pa tudi nepotrebna, saj je razdalja med glavno državno cesto in avtomobilsko cesto zelo majhna; poleg tega sta na tem področju dve dolini in en zapuščen kamnolom. Računati pa je treba tudi s hotelom iiCoronai), ki je približno 15 m od državne ceste in nekaj metrov od avtomobilske ceste. Ce bj torej hoteli zgraditi krožno cesto, bi imeli velike stroške zaradi dolin in kamnoloma, velike težave pa bi imeli tudi s hotelom, ki bi bil na poti.
Čudna je tudi pripomba turistične ustanove proti predvideni razširitvi trga v Seslja-nu. Omenjena ustunova nam reč pravi da bi taka razširitev škodovala in pokvarila o kolje ter da bi bilo bolj primerno sedanji trg skrčiti »n ob njem zgraditi nekaj stavb v zelenju. Promet po Sesljanu je vedno večji in je ta trg neobhodno potreben. Tu se u-Rtavljajo avtomobili in avtobusi. Zlasti v turistični sezoni je tu prava gneča. Poleg tega je v bližini, proti Devinu, o-ster ovinek, ki ga ni mogoče razširiti v hrib. ker je tam vo. dovodna naprava. Jasno je torej, da je treba ovinek razširiti na spodnjo stran, podalj Sati trg in ga razširiti, tako da bi bila na spodnji strani enosmerna vožnja iz Devina proti Trstu, na gornji struni pa enosmerna vožnja proti Devinu; vmes pa bi bil prometni otok. Ce bi ta trg lepo uredili in ga okrasili z zelenjem in cvetjem ter sčasoma zgradili še lepo stopnišče proti
morju bi bil zares v okras Sesljanu. Zaradi vsega tega je občinski svet soglasno odbil tudi to pripombo.
Splošni urbanistični načrt ne predvideva gradnje ceste
do nabrežipskega pristana, ker to spada v podroben načrt za
posamezne predele, ki ga bodo še izdelali. Zaradi tega je odveč zadevna pripomba ustanove za turizem. Prav tako je odveč pripomba omenjene u-stanove glede področja med ribiškim naseljem in »Crtiič-
jem* (Jelenov gozd) ter devin. skega pristanišča. Urbanistični
načrt predvideva razvoj hotelskih zgradb nad omenjenim gozdom in hoče zaščititi značilnost ter svojevrstno privlačnost okolice devinskega pristana. Zaradi tega je neprimerna pripomba turistične u-stanove glede izkoriščanja področja pri devinskem porti-ču. Glede gozdne zaščite pa veljajo, tudi brez urbanističnega načrta, zadevni predpisi gozdne uprave.
Občinski svet je soglasno tudi odbil pripombo glede sloga novih stavb na sesljanskem področju in glede ureditve ceste ob križišču pri Devinu. O slednjih in drugih pripombah bomo še podrobneje poročali.  «*------------------
Prekop trupel nemških vojakov
Predvčerajšnjim so začeli na nemškem vojaškem pokopališču pri obelisku na Opčinah izkopavati grobove, v katerih so pokopani pripadniki nemške vojske iz zadnje vojne.
Za prekop grobov skrbijo predstavniki zapadnonemške republike s sodelovanjem urada za javna dela pri vladnem komisariatu. Posmrtne ostanke 900 nemških vojakov z
Rimsko podjetje «Fertile» ne kaže več pravega zanimanja, drugo podjetje iz Verone pa postavlja nesprejemljive pogoje
Nedavno smo pisali, da je občinska uprava še vedno v težavah glede gradnje podi jptja za predelavo in uničevanje smeti. Kolikokrat'je bila že poudarjena nujnost korenite rešitve tega vprašanja. Sicer pa se v Trstu v povojnih letih zelo počasi rešujejo težave podjetja za mestno čistočo. Čeprav je občina na tem področju dosegla nekatere pomembne uspehe zlasti s tem, da so v stanovanjskih hišah namestili sodčke za smeti in nabavili posebne kamione za njihov odvoz, imamo še vedno velike težave pri čiščenju mestnih ulic, ki so vsako leto bolj zanemarjene zaradi pomanjkanja pometačev. Nekaj posebnih strojev, ki jih je občina nabavila za pometanje ulic, ne more na noben način nadomestiti o-krog 50 pometačev, ki jih potrebujejo, da bi zadostili mestnim potrebam. Zato se tudi meščani in tuji turisti vedno bolj pritožujejo, da je postal Trst eno najbolj umazanih mest', čeprav je' svoj čas slovel za zelo čisto mesto.
Občinska uprava se že leta zanima, da bi najela Vsaj še okrog 50 pometačev za čiščenje mesta in za' odnašanje smeti. Najem novih uslužbencev pa je povezan z večjimi izdatki za osebje, kar bi povzročilo povečanje proračunskega primanjkljaja. Ker je tržaška občina pasivna, mora za vsak nov izdatek za osebje dobiti predhodno- dovoljenje vladnega komisariata. Tudi v tem primeru se občina že leta pogaja z nadzornimi oblastmi, naj ji odobrijo povečanje števila osebja zaposlenega pri mestni čistoči. Do sedaj so bile vse te prošnje zavrnjene, češ da je pri tem delu zaposlenih dovolj Oseb.
Drugo vprašanje pa je uničevanje ali predelava smeti v gnojila. Glede tega je občinski svet že leta 1955 odobril gradnjo posebnega podjetja. Obenem je tudi določil 200 milijonov lir za prve potrebe, poleg tega se je občina tudi sporazumela z rimskim podjetjem «Fert!le», da bo pod ustreznimi pogoji vzelo v zakup predelavo smeti. Zavlačevanje odobritve načrtov in druge birokratske ovire pa so preprečile izvedbo tega načrta. Občinska uprava ie bila po zakonu prisiljena uporabiti 200 milijonov lir za druga javna dela.
Po izjavah sedanjega odbor-nika za občinska industrijska podjetja inž. Visintlna, se sedaj občinska uprava še naprej pogaja z rimskim podjetjem «Fertile», Toda ponudbeni pogoji so se spremenili. Občina sedaj ponuja, naj bi podjetje zgradilo vse naprave na svoje stroške. Zdi se, da re rim«ko podjetje noče več zanimati za stvar. Zato na županstvu proučujejo predlog nekega podjetja iz Verone, ki bi za predelavo smeti uporabljalo poseben ameriški postopek za izdelavo gnojil: To podjetje za sedaj postavlja skoraj nesprejemljive pogoje. Čeprav j« pripravljeno zgraditi naprave na svoje stroške, zahteva od občine brezplačno zemljišče za 80 let, kj#r bode zgrajene naprave. Poleg tega zahteva, da mora občina na svoje stroške napeljati električni vod, vodovod, kanaiizar cijo in zgraditi ustrezno cesto do kraja, kjer bo podjetje zgrajeno. Nato se podjetje obvezuje, da bo zgradilo na-
cej visoko vsoto denarja -za
15 let. Sele, nato bi naprave postale občinska lastnina. Odbornik je poudaril, da so ti pogbji skoraj nesprejemljivi. Hkrati pa je dodal, da bo treba kljub temu začeti s pogajanji, če bo rimska družba cFertile* zavrnila zadnje ponudbe, Inž. Visintin je sporočil tudi, da je občina dobila ponudbe nekaterih drugih družb, ki sj pripravljene prodati občini naprave in licenco postopka za predelavo smeli v gnojila. V skrajnem primeru bo občina zaprosila vladni ..omisariat za posebno nakazilo 360 milijonov lir, da zgradi naprave za predelavo smeti na svoje stroške Sicer pa je odbornik sam priznal, da je vprašanje zelo pereče m da bi ga oilo zato treba čimprej rešiti.
Na osnovi časopisne vesti so aretirali vlomilca
V časopisih objavljena vest
o tatvini, ki naj bi jo neki neznanec izvršil v stanovanju Josipine Puntar v Ulici del Friuli. je pripeljala policijo na sled tatu. Tat je namreč po izvršeni tatvini šel k brivcu in misleč, da ukraden, predmeti niso iz zlata pač p» iz medenine, jd naprosil brivca, da bi mu posodil proti jamstvu ukradenih predmetov, pet tisočakov. Brivec je pristal, vendar mu je posodil le 3.500 lir. Toda ko' je čital Ar
SNG
v TRSTU
V nedeljo 25. t. m. ob 20. uri v Prosvetni dvo-
cman
ram*' 'v RlCMANJTH
JAN D^ HARTOG
SOPOTNIKA
(Pod. nebom zakonske postelje)
Življenjska Jcomedija( v sedmih postajah'
Prevedel; dr. IVAN ftRNAGOJ Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR
V soboto 31. t. m. ob 18. uri v AVDITORIJU v Trstu
p r emie r a
PEPELKA
pravljična igra v štirih dejanjih
Napisala: MARIJA HOLKOVA
VSI ČLANI IN SIMPATIZERJI
Prosvetnega društva »IVAN CANKAR*
pripravite se na
£iln |jleb
ford, Perry Como in Low Van Burgi; 15.20 Pesmi dobre volje u Hrvatskega Zagorja; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Igra orkester Fela Sovvande; 17.30 Odlomki « oper (Bellini, Mozart, Puccini, Verdi); 19.00 Zabavna glasb« 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Bud-dy .De Franco in njegov trio; 22.40 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 5.00-8 00 Dobro jutro!; 8.05 35 minut simfoničnih plesov; 8.40 Potopisi in spomini; 9.00 Koroške narodne pesmi; 9.20 Zabavna gil* ba- 10.10 Heitor Villa-Lobos: Ba®-chianas Rrasilei-ras; Isak Albeni* 3 ?tavki iz »Španske suite*; ,1°40 Majhni zabavni ansambli v ritmu!
11.00 Ch. Gounod: Odlomek iz 3. dejanja opere »Faust*; U-30 O* daja za cicibane: a) Ela Peroci! Snežni možek; b) Glasbena slik*-nica: 12.00 Narodne poje Jože Gašperšič ob spremljavi Avgusta Stanka; 12.25 Melodije od tu » od tam; 13.30 Antonin Dvorak-Legende; 13.55 Priredbe narodltm poje Mariborski komorni zbor.
16.00 Vsakomur nekaj iz arhiv* zabavne glasbe; 17.10 Glasben* uganke; 18.00 Četrtkova reportaža; 18.15 Melodije iz filmov r» glasbenih revij; 20.00 Oetrt*®^
večer domačih pesmi in napevov;
—nfli
ki bo 31.1.1959.
GLASBENA MATICA V TRSTU
vljudno Vabi na
časopisih vest, je o zadevi ob:
vestil policijo ki je začela
nadzorovati .bjpvnfco. Tat bi, "	’	'	'pd	za-
nemškega pokopališča na Opčinah bodo do zaključka del shranili na pokopališču pri Sv. I Prav« v 18 mesecih, poleg te-Ani, nato pa jih bodo odpe- B® P* bi morala občina pla-ljali v Casermano Veronese. * čevati investitorju letno pre-
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. januarja t. 1. se je v Trstu rodilo 15 otrok, bila je 1 poroka, umrlo pa je 13 oseb.
POROČILA STA SE: uradnik Ugo Karis in gospodinja Blanca Alessio.
UMRLI SO: 70-letna Leopoldi-la Maria
na Sain vd. Bose, 83-letna Coiutti vd. Lavaronl, 75-Ietna En-rica Clscato, 87-letna Elisabetta Degrassi vd. Pugilese, 71-letna Maria Vittor por Grassi, 78-letna Luigla Roasattl vd. Vivian, 70-letni Arturo Trevlsan, 54-letna Elisabetta Della Nora por. Simeone, 78-Ietnl Giuseppe Sardlel-lu, 91-letnl Giacomo Pečan, 83-letna Olga Ghez vd Tranl, 66-letnl Mario Cesini, 80-letrsa Ma-na Perln vd. Buffalo.
—«»-------
Valute
	Milan	Kun
Zlati funt	5.900,—	1350.—
Maretigo	4 600 -	1 750 —
Dolar ■ .	622 -	624 —
Frank franc.	120-	123.—
Frank tvicar	143.75	145.73
St eri ing	1 725 —	i 750.—
-jih»r ,	73 —	76,-
Sihn« ,	23.75	34 25
Zlato . ; ,	710 —	712 —
■šah r; marka	148.50	149 75
NOČNA SLUŽBA LEKARN v Januarju
INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg Sv Jakoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9; Vernarl, Trg Valmau-
ra; Vlelmetti, Borzni trg 12; dr. Miani, Barkovlje; Nlcoli, Skedenj,
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem naj-
višje, v 3 pomaranče: staroechi* . . ,
«rdeče* ........ .
«more» ..... »svetle* -'....
limone ..........
mandarini I. . mandarini II. .
jabolka: «abbbndanza» I. iiabliondanza* II «de‘izia» 1. »deligia* U, . . »imperaton* I. »imperatori* II.
hruške ..........
hruškice ....
zelje ...........
cvetača z listi ohrovt .	...
cikorija.........
čebula ..........
repni vršički . . koromač .... razna tolata . . krompir .... zeleni radič . . rdeči radič . .
zelena...........
šp'nača .........
prevladujoče)
82 153 141 71 123 118 82 129 118 53 71	59
59 112 106 94 1 53 118 50 82 71
35 41 tt 32
71 118 53 65 35 85
29 35
35 153 118
35 53 71 82 53 106 29 53 29 53 33 41 59 88 47 71 75 200 150 27 53 37 87 600 187 162 437 200 71 130 129 81 220 112
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
se moral namreč vrniti
stavljene predmete. In res so zasačili Carla Bandela iz Ui. Gozzi ih ko so mu pregledali žepe, ^o v njih našli še :nekaj zlatnine. Tatvino v škodo Puh-tarjeve je mož takoj priznal. Pojasnil je, da je bil decembra lani izpuščen iz zapora ter da je začel takoj oprezovati in iskati ugodne prilike. Najprej je okradel Puntarje-vo in nato še Marijo Stubel por. Ferluga s Konkonela. Fer-lugovi ukradeno zlatnino je imel mož v trenutkU aretacije še v žepu.
, Naravno je. da so nepoštenega moža nemudoma poslali v zapor.
Skupina mladoletnikov prijavljena zaradi tatvin
Pred dnevi so organi letečega oddelka prijavili sodnim organom skupino mladoletnikov, ki so s precejšnjo drznostjo kradli avtomobile. Da bi zasačili tatove, so organi letečega oddelika postavili na raznih krajih mesta cestne bloke in eden od teh je bil v bližini Bošketa. Ko so opazili fiat 600 s štirimi osebami v notranjosti, so napravili znak, da se ustavi. Avto se je res ustavil, a kakih deset metrov pred njimi. Agenti so se približal: avtu, a v tistem trenutku je šofer pognal in skušal zbežati agentom. Za njim so se spustili motociklisti, a ti so naši: na neki stezi le avto, potnikov ni bilo nikjer več.'
Med preiskavo so ugotovili, da je zapleten v tatvino tudi 20-letni Silvio M. iz Ul. Car-ducci, ki je bil že pred sodiščem kot pripadnik Johnnyje-ve tolpe. Ta pa je skupno z 20-letnim Siltijom B. ,z Ul. DJaz zapustil naše mesto in, se skrival po Furlaniji. Ko se’ je teden dni kasneje vrnil, so ga pajicijski organi aretirali. Polet; že omenjenih dveh. so organi letečega oddelka prijavili sodišču, .vedno pod obtožbo tatvine avtomobilov, 19-let-nega Paola P, iz Uk Diaz in tijegovo dekle Dlho 2. od Rv. M-M. Sp. ter 20-letnega Gior-
..7	.....
jv SOBOTO 24. JAN. 1959 v dvorgpl na stadionu
«Prvi maj* Pričetek ob 21. uri
Igra kvintet AVSENIK
Prodaja, vstopnic in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 od četrtka 22. januarja dalje ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
V NEDELJO, 25. JAN. ob 14,30 v ljudskem domu v KRIŽU ob 16.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH ob 20.30 v Avditoriju v TRSTU
PESTER SPORED NARODNE IN ZABAVNE GLASBE s sodelovanjem KVINTETA AVSENIK. DUETA FILIPLIC -KOREN in JANE OSOJNIK
Prodaja vstopnic za Avditorij v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61792 od četrtka 22. januarja dalje
ter eno uro pred pričetkom v Ul. Roma 15-11.
Za prireditev v Križu in na Opčinah eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. . .
It A ZNA OBVKNTII
dana F. z Vrdelče Timinjaha.
Nezgode na delu
Pri premikanju debelega trama, pri čemer so mu pomagali njegovi delovni tovariši, je tram stisnil 17-leinemu Eziu Cernecči iz begunskega taborišča na Opčinah mezinec ob tla in mu ga zmečkal. Fanta so sprejeli s prognozo o-krevanja v 10 dneh na II kirurškem oddelku.
Sredi popoldneva so pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa v bolnišnico 23-letnega Ivana Vatovca iz Ul, Concordia, ki se je ponesrečil med delom v tovarni «Orion» v žsveljskem industrijskem pristanišču. Pri delu se je namreč Vstovae o-pekel po levi nogi, zaradi česar se ho moral zdraviti 20 dni na dermatološkem oddelku.
Tudi v tovarni zamaškov se je v popoldanskih urah pripetila nezgoda na delu, zaradi kalore so morali pridržati s prognozo okrevanja v 40 dneh Giaroma Viginija od Sv. M M. Sp. na ortopedskem oddelku.
Delavec je namreč pomagal razkladati zavoje plutovine z železniškega vagona, a iznenada mu je težka bala stisnila levo roko ob stranico vagona.
 «»——
PREKLIC
Na zadnjem občnem zboru SPZ v Trslu sem v svojem poročilu, Ki je bilo kasneje objavljeno v »Primorskem dnevniku* izrekel misel, da se zastopniki Slovenske prosvete In Slovenske prosvetne matice na sestankih za :sl«jvensko šolo n* obnašajo taiko kot bi od njih pričakovali.
Izjavo prekličem In Jellm. da bi OdlMir za »iovenlko solo strnjeno nadaljeval svoje delo tudi vnaprej.
EDVIN SVAB
Jamarsko društvu »Larlo DeBe lj#k» bo ifn«)o svoj redni občni
zbor danes 22. januarja ob 20.45 na.sedežu društvu..dani vabljefti.
20.50 VVilliam VVoods o renesans sodobne angleške lirik«; 21-*j Dve klavirski sonati Ludviga v*o Beethovna; 22.15 Po svetu 23.10 Nočni koncert — Prim™ Ramovš: Musiques funčbrcs (Orkester RTV Ljubljana dirigd* Samo Hubad); Janez Matiči*' S mfonija v e-molu (orkester bkf venske filharmonije dirigira go Leskovic)
TELEVIZIJA	M
14.00 Šolska ura; 17.00 Otr»W' oddaja; 18.30 Poročila; 18.45 Stw* in novi šport; 19.00 Potni list 1-	19.30 Znanost in fantazlJSj
20.00 Oddaja za kmetovalce; Poročila: 20.50 <(CaroseHo»; ziv-»Odnehaš ali nada;juješ7»; 22V“ «Perry Como Show»; 22.40 Uit*"' nost in znanost; 23.00 Poročila-
rotEDAtlSČA^
VERDI	,
Jutri ob 20.30 tretja predstav* Massenetove opere «Werther» * abonente reda C v parterju m za galerijo.
TEATRO NUOVO
Jutrj ob 21. uri komedija Cl“' forda Odetsa »Dekle z dežel6*; Režija Franco Enriquez. Cene. 1000, 600 in 300 lir.
E I N O
r)
EscelsiOr. 16.00,	18.00,	20.00	111
22.00: «Dvigalo za vešala*, >■ Moreau, M. Roneo. Zgodba perfektnem zločinu.'
Fenke. 15.00: «Običajni nežna«]
ci» (I soliti ignoti). Dobra vd
lin i i, l , h i ! vv n 1 m n IvmA v— 1 1/ O
lja in kriminalna kronika. Gassman, M Mastroianni, T0, Nazionate. 16.00: «Ognjeni zaton*’ Film z Divjega zapada, teenn-color. Rory Calhoun, M. RV6);
o»
Arcobaleao. 16.00: »Ljubimci mesečini*, B. Bardot, S. B°?, Prepovedano mladim. Izkaz1111 neveljavne.
Supercinema. 16.00: »Gola resnj]
ca», S. Granger, D. Reed m Sanders	,
FRodramihatico. 16.00: «Dracul»*’ C. Lee. Technicolor. PreP°v. dano mladini. Za občuU)1,
l
n
i
osebe ni priporočljiv. ,	,,
Grattacielo. 16.00:	»Carmela	>
punčka*. Marisa AHasio. IzK*4" nice neve'.javne.
Cristallo. 16.00: »Lažni genera'' G. Ford, R. Buttons in T. Izkaznice neveljavne.	c
Capitol. 15.30: «10 v ljubezni*. * Gable, D. Dav. Vistavision- 1 kaznice neveljavne.
Astra Roiano. 16.30: «Nora dek ta», Brigitte Bardot. Prep° dano mladini.
Alabarda. 15.00: »Cas »lvUf™S
J. Gabin in L. Pulver. nice neveljavne do 25. jandi^j.
Aldebaran. 16.00; «PokOl pri. 'm kih vrelcih*, B Sulllvan 1» Freeman	,
Ariston. 16.00: «Džungla rin*, T. Curtis in E. Borgnine. * nji dan.	.	„h(f,
Aurora. 16.00: «Sigfrid»,
i r, F h n k I ti
k
18( ?« el
lij
Čl
i k
U
01
n
1 Occhini. Cinemascope. še danes.
Garibaldi. 16.30: «Ofr limits* UL,, povedano vojakom), J Le«1 K. Grant, M Rooney. .	g.
Ideale. 16.00: «4 pešadijskl*» Sehneider, H. Moser.	V-
Impero 16.30: »Gli zitellon)*-. ^
r-»_ o!  irsu :.	rr-v.Hnil	e
. De Sica, W. Chiari. Zadnji j-j. Italia. 16 15; «Cas življenja*.
nit*
Gabin in L. Pulver. Izkaz' neveljavne do 25 Januarja-Moderno. 16.00: «Tihotapstv° Sredozemlju*, R Tavlor, Scala.	»v>
S. Marco. 16.00: «Kočlca», Gardner, S. Granger, W. . ri. Technicolor.	Prepov6
mladini.	„Are'’'
Savona 16 00: «JoHy je *n GJy F Sinatra, J. Crain, M-nor.	M-
Vlale. 16.00: »Beatrice Cenci'-^, Prešle, G. Cervi Techn-u 21.00 »Odnehaš ali nadaUdij,, 15.15:
Vittorio Veneto.
LJVUNKA RltRNVKIA
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v pelek 21. t. m,- ob II. uri na dež
sedežu v Ul. Roma 1$.
c
RADIO
ČETRTEK, 22. januarja 1911 KADIO TRST A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 Bre-z-obvezno, drobiž od vsepovsod tn... Piedavanje: »Mandragora, čarodejna koreninica* 12.10 Za vsakogar nekaj; t2 45' V svetu kulture; 12.55 Barnabas Bakos in njegov ciganski orkester; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna glasba; 1800 Z začaran« police: Manja Pc.ak; «Začara»va deklica*, 18,111 Stravinski: Petruška, balet; 18,45 Vokalni tercet Metuljček; 19.00 sola in vzgoja: prof. Ivan Theuer. sthuh: »Kaj pravijo vajenci o sebi*; 19.20 Peslra glasba; 20 (JO Spori; 20,30 Oirke»ter Bojan Adamič; 21.00 »Potovanje na mesec*, radijska zgodba; 22.15 Koncert ba. sista Anteja Ž.mlkiča, pri klavirju Gojmlr Demšar; na sporedu so samospevi Papandopula. Hat-zeja in Oolovca; 22 30 Izbrana glasba za klavir; 22 55 Ansambla Hoy Ross in Pee Wee Huni; 23.30 Polnočna glasba.
RADIU TRST 12 10 Tretja stran, 16 45 Guido Ctrgolj pri klavirju; 17.50 »Družil ske tajnosti*, enodejanka Ales-
ardra De Štefanija; 18.30 lz Avditorija v Ul Teatro Romano:
Sestanek s Francom Russom In megovlm orkestrom; 19.00 «Pred 100 leti*; 19.10 Odlomki iz ogjeret.
II PROGRAM 13.00 Ping-pong: 14.00 Gledališče ob dveh; 15.00 Glasbene pa-opracn«; 16.00 Tretja stran; 21 00
Komedija v treti dejanjih: iDečkj ■ -nže*.
jedo ro
IMOIO KOPER
500-6.15 In 7.00-715 Prenos RL: 7 15 Glasba za dobro jutro; 1200 Glasba po željah; 13 40 Kmetijska univerza; 13.50 Nekaj skladb na
harmoniki zaigra Rajmund Hro-vat; 14 00 Glasba po željah; 14,40 Zabavali vas bodo duet Ines Ta-dio-Marcel Fabris, Caterina Valente, Nat King Cole, Jo Staf-
W. Holden, S. Loren, sčope.
CIn6,,,,’
terori*’
Belvedere, 15.30: «Noč Kriminalni film	imie**'
21.00 «Odnehaš ali nadam1^*- • Marconi. 15 30, 18.30, 21.30. di levi*, Majlon Brando. |et>,
ttulrn/t i«rw //PrPklKl
Massimo 16.00: aPrekleti T Hovvard, S. Donald, ■> Novo cine. 16.00: »Bilo Je
tek 17.».	otu**’
Odeon 16.00: #Predstraž» ”
SOV*.	,	iZ	»,	i
Radio. 16.00: «Poskus dr. ^ Prlce, P. Ovvens PreP<>v mladini.
KINO V MILJAH p Europa:	»Resnična	n0*0
Stuartu«. S. PaliTW.
[ MALI OOLAS*.
V TRSTU v veletrgovini *’rJdfl,j Ul. Carduccf 41. nasproti tržnici, so na Izbiro vsa*j, vffj bund« (vetrni jopiči) dežni plašči za moške '“..»eia®, hlače Iz žameta ter te •*, rj obleke In posamezni J°P lc[ječl
nti nnlntffih v Tr*ittl	f
po najnlžllh v	m0.	A
cenah. Nadalje °bve.s„fJni M6,-
Trstn
.n* ravnoKar prric	Iti	j
goinery plaščev za dečke.	p
v prodaji za vsakega	IL
reklamni ceni, t. J- P0 lorel pomnite, v vele j- p
»Fellcea v Trstu dobite *>
2 90» Hr S tem odrez*o>"
priznamo poseben popu5'
Po dolgi in mučni je preminil
IVAN
VISINTIN
gostilničar
Znlontno vest s porot	A^j.
oko užaloščenii zena f K
hoko užaloščena zena - - e, : sinova RADO z ženo * jjR NO, brata STEFAN t»
vnuki in ostalo	-fičl
Pogreb nepozabne*^ »I-
nika bo danes ob žalosti v Nabrežini*
Nabrežina, 22X1^ ’
L
ALDOUS
Doživljaj
v Hyde Parku
Stž je len sobotni popol-“M. V spomladanski sonč->1 ,svett°bi se je London aef krasen, kot v snu. ,/ev]e v parku se je zače-y °devati v drobno listje. Se, kar se je prej zdelo mrtvo, je sedaj oživelo.
■. a Petra Bretta je ble-°.e pomladansko sonce 'oc no vplivalo. Toda v ‘Usprotju s svetlobo, ki ga J®obdajala, je bil mračen, mn* Se Je zabel° prebu-. l' on pa je ostal nespre-enlen. Zaljubljeni pari se sprehajali vse okoli IJfpa, on pa je bil sam. pub pomladi, kljub sonč-' svetlobi, kljub dejstvu, ?e danes sobota in da /utri nedelja, morda 3«» zaradi tega — je ta-p . sfcosi privlačni Hvde vpn s °bčutkom neskonč-,°bupa. Edina uteha -■ Xe bilo sanjarjenje... tipkal si J« mlado de-: * M samo sedi na klopi osamljeno in žalostno
bliž 0,colje- °n se J1 Pri~ Kum J° pozdravi, se ji V,*™ ne in j° ogovori: — da ste sami.
kočpV°ril p ie leP°- in ie' Vas ■ brez najmanjšega ezelskega prizvoka. In
Me* 1n° strafl°tno jeclja-tok ga je v življenju J3 rnučilo, je izginilo. sn~Zi'j°z sem tako o-•ti ,	• Mi smem prise-
u k vam?
niu"a se mu je nasmehni n* on ?e dejansko se-tožil drugemu sta po-c#a •	8ia	nesrečna.
j0 . Je celo zajokala. On ke 7e Pakoj potolažil: — ne J°ctfe. Saj imate me-iia(n Razveselila se je in >io sia 87a skupaj v ki-u' ‘n končno — tako si tiiei^tšljal — sta se tudi
fer r.e8n’ct pa se ni Pe-VOhJl P* predrznil komu Že «• *' kako sam da je. l0 tnv30vo jecljanje je bi-ban	P1ueno.	Bil je dro-
braLn°.sil očala in na o-»o
. le imel vedno politi \sx>u^cajev. dal	je	zares zagle-
sta s mladi ženski, ki re ® oddaljevali z glav-loželi 1 Po stranski stezi, hm i 0 ie vdihaval par-ttia ’ ?.} ,Se je vil za nji-krasni sta se Tnu pre' tešiti • koma) podobni člo-k	Peter	jima
»n~-	“■ Zakaj? Tega niti
iatn
,ni vedel. Gledal ju e sta bili visoki in
lki°pltT!'0 oblečeni. Spremni
ko;
iu i
c°sfci h majhen črn fran->- °Uldog " -
nčr,n~'^- Peter je biZ tafc0 ° 2e tifc za njima, ^ je mogel slišati
- Želel
e njunega razgovo-je
*l*ijL oli eeno s tema
kat,
ero
je, da bi se za
*nai ^ *boginjama» spo UP o ,Vadoma je. našel krnrpfi nem Psu. Pes je ■e s*°pit s steze in se r^t7l lzal brestu, ki je ?e. p pb desni strani stt-klaiJ.” Povohal drevo, ?li Ppn,]1} začel divje greb-k	Vtem	je prite-
lrski terrier in naj-Se buiriVo,lal deblo, nato *e p«h,°?a- Obe živali sta ‘Utr - £aH in se oblajali. ni, le za trenutek gle-‘sel. 8e spomnil, da *#ti. k-*a.m°5'ta začeti rav-fil.	j,	.	bi	se le,	si je mi-
kl in	k°j	bi se	bil vrne-
> ■	bi	iUnaško	ločil. Pri
l}di ipa mogel kak pes Zdto dvsniti, toda kaj
'Pnenurilgn ~ sta dami pnJnt začeli klicati in ■* °da
začel jecljati.
Tu imate... — je še spregovoril. črka, s katero bi se morala začeti naslednja beseda, pa mu je vedno delala preglavice, ker jo je težko izgovarjal. Za večino besed, ki so se začenjale s to črko, ali s kako drugo, ki jo je težko izgovarjal, je imel pripravljenih več lažjih sinonimov, toda prisotnost «boginj» mu je vzela vso hrabrost in prisotnost duha. Ni vedel, katero besedo bi mogel uporabiti, s katero naj bi omenjeno besedo nadomestil. Bil je kot v agoniji. Končno je vendarle iztisnil iz sebe: — Tu ga imate!
— hvala lepa — je rekla prva.
Peter si je z, robčkom c vil roko in jo stlačil v žep.
— Takoj morate v lekarno! — je svetovala druga «boginja>.
—N-n-ni n-n-nič... je trdil Peter. V lekarno ni hotel, hotel je ostati pri svojih boginjah». Toda prva je drugo v francoščini in polglasno vprašala: — Kaj pa naj dava temu človečku? Druga je zmignila z rameni: — Morda bi bil celo užaljen?
— Se ti zdi?
Peter se je čudil, kaj neki šepečeta. Morda se do-I povarjata, kako bi ga povabili na čaj. Prva gospodična je ponovno potiho rekla: — Zares ne vem... Kako bi bilo, če bi mu dali nekaj denarja?
In v tem, ko se je obrnila, da bi pobrskala po očni torbici, je druga spet ogovorila Petra:
- Bili ste zares zelo, zelo hrabri! — In se pri tem nasmehnila, ko pa je videla, da je njena prijateljica v torbici že našla denar, mu je ponudila roko:
- Na svidenje torej, nasvidenje! Zelo, zelo sva vama hvaležni. Strašno! — je še dodala.
— G-g-g... — je začel Peter. čudno se mu je zdelo, da tboginjh nameravata že oditi. Hotel ju je prositi, naj bi še ostali, da bi /u mogel še gledati.
-— Na svidenje in najlepša vam hvala. Najlepša hvala — je rekla prva in mu potisnila v roko bankovec. V grozni muki je Peter začel: — N-n-n.. — Hotel ji je vrniti denar, toda ona se mu je že nasmehnila: — Vzemite, vzemite prosim!
m ne da bi ga še nadalje poslušala, se je obrnila in pohitela za svojo prijateljico, ki je že bila odšla
— Kaj, je vzel?
— Da... Toda o čem sva se že bili pogovarjali, preden naju je zmotil pes?
- N-ne...	— je Petru končno uspelo izreči. Toda dami sta bili že daleč. Storil je dva dolga koraka in obstal. Gotovo bi mu stisnili v roko še en bankovec m nato še hitreje odhiteli dalje. Gledal je za njima vse dokler nista izginili.
Ves popoldan je Peter taval in taval in ves čas razmišljal o dogodku.
Vtem se je začelo mra-ti ti. Zaljubljeni pari so krožili še bolj tesno priviti drug ob drugega in Peter se je čutil še bolj zapuščenega. Bolj nesrečnega kot kdajkoli prej,
zaman. Pongo 8!a se že ravsala, f^etep'•.Pon9o! — Neko
?,ff°j*teti,in nJ’ena debela »ojpJ^Jica na sta mcali
Beni,
pa sta klicali niera:
š:;e«er
setn;
Beni/
_ Je pognal med r! ‘n , nzSini — je kri-
Prt '^THer9? suval t0rri*h Ztr<h> Je bu namreč
tonnnhoš tinik-Va °nih k« uUCOski *** Z, Prijati *hogini*
l-J kak Iu' kateremu je »fat °>Pijsfci bog v sihU^al iu ; na pomoč. * z \le ločiti in vča-kx terrier0°° krePko opla-■ era- ^oeta buldog.
da se Peter
K^^zumei
k na	aa	se	Pi
ip.Jarej 7 901,1 strani, vil™?™- V
ga
Hržite* Ij n ,
2,, 0 ocnnif ** ®efte-C* n l^ala druga.
Kh rabril lt gUl'tv Va
haialjnjo i* 1°	8	bolj
ižai- Fs' (sttJS. *l(i lo *u
»Vi.!,,««'
ie uH Mšči-
r°Wlt’ lepšal
-»4
ato:je
te,*« tmatP”l'"* n»iu lkhl Tsči. I* Psa/ — je •Pet bitH nrP,a ie vidci u»Ubt( Sa^ seb°J- ie samozavest in
m
— Si vidu, a, kej je tokalp Mikojana, kadar se je denu na pot nazaj do-mou? Pole, ke se je aro-plan že vzdignu, je mogu jet spet dol, zatu ke motor ni funejonirou prou. Sele v drugo je sjrlo za dobro.
■— Znam ja. Meni je aden pravu, da se Mikojan nanka ni čudu, zatu ke zna, de u Ameriki vsaka reč, ke spestijo u left, more jet an parkrat žbuža, jen šele pole jem rata. Mikojan se je prfina čakau, de bo šou še an par botou dol.
— Bejži, bejži, sej tudi Rušam ne rata vsaka! Samo de uani držijo vse bol u skritem, de ne znajo vsi, kadaj ke ga ke] polomejo. Sej tudi ta lunik, ke so ga spe-stili, jem ni ratau taku, ,ku so misleli. C e so ga krsteli za lunik, so ga zatu, de be končou na luni al pej de be se vrtu ukuli nje ma ne miga, de be šou proti sunci. Ce so misleli na sunce, be ga fcli krstili na sunčhik jen ne na lunik. Se te ne zdi? Tisti lunik jem je prouzaprou ušou. Je szbrou svobodo», ku be rekli naši demokrati tle pr nas.
— Ja tle pej jemamo ano veliko svobodo. Jen prou vsi, tudi tisti fašisti od republike šočjale, ke so se toukli za Hitlerja do zadnega, tudi tabat, kadar je prfina kral zastopu, de bo Hitler zgebu vojsko jen je hitro obrnu bandiro. Jen tisti fašisti od republike de Sal6 jemajo tudi nekš-no Ašočjacjone familje kaduti dela republika šočjale jen tudi nekšen grupo giova-nile. Jen, se zna, so tudi uani rekli, de so forte proti, de be tle kej velou tudi slovenski ježek.
— Ma moreš zastopet, de jem more bet forte teško slišat, de be se tle govorilo po slovensko. Zatu ke kadar so uani ko-
mendirali, si dobit nar-tnejn ano po glavi, že si govoru magari z bratam ano besedo po slovensko. Ce se jem je zdelo, so te denili tudi u pržon al pej še kej hujšega
— Cuj, Jakec, buh zna, če be pr tistmi Ašočjacjone od republika šočjale kej znali, kadu ke je pomazau spomenik u Bazovici al pej denu tisto tablo na Rošetata?
— Znaš kej: ie nisi vidu, ne moreš neč reč.
— Ja, ja, ma misleš si lahko marsikej.
— Videš, za mislet pej je velika svoboda. Ti si misleš lahko kar ke češ, jen si magari tudi gvišen, ma reč ne smeš.
— Ma naumilbčt' PeJ lahko govorijo vsi. Jen zatu jem nobeden neč neče.
— Neumnosti so, Mihec moj, zmiri forte pošacane, zatu ke na njeh stoji svet. Kolko ledi be blo brez dela, če be ne taku pošacali naumnost. Vidi, denmo reč, kej ne živijo avokati od naumnosti? Dohtarji živijo narveč od naumnosti, ani žur-nalisti glih taku, tisti pr televižjoni, pr glasbi po željah, Sofija Loren, Majk jen tolko druge h ledi. Be vidu ti, kolko dežo-kupacjona be blo, če be ne blo naumnosti. Jen pole be blo tudi forte douh cejt na sneti. Nanka midva ne be jemela kej se ment. Jen tudi pusta ne be jemeli, jen Avsenikov. Taku pej bomo lahko šli u soboto plesat h svetmi Ivani, Tam bomo namalo pozabli na druge naumnosti.
— Ma pravejo, de bo forte fejst jen de bojo jemeli dobro vino.
— Ja, nino ses grozdja, domače, ke so ga prdelali naši domači ledje.
— A, ma an glaž ta pravga vina se pej res želim, Bom prou šou!
— Nečko pridi!
IN SPET O NAŠIH STANOVANJIH
Kič naj kulturni
odstopi mesto opremi domov
V našem zadnjem tedenskem ženskem kotičku smo govorili o cvetju, ki naj monotonijo sodobnih stanovanj nekoliko poživi. Danes bomo spet spregovorili o stanovanjskem problemu in sicer o nečem, kar smo pred časom že nakazali. Gre za okusno opremo stanovanja, to se pravi za to, da bo naš dom prijeten tudi s stališča določenih umetniških načel. Ze velikokrat smo omenjali kič, ki ga razni kramarji našim ljudem, žal, vsilijo in priznati je treba, da srečujemo tako umetniško šaro tudi v domovih, kjer bi tega ne pričakovali. Vzrok temu je — kar priznajmo, saj ni to vse naša krivda — v neizoblikovanem okusu večine naših ljudi Kdo pa se je pri nas kdaj zmenil, da bi ljudem nudil možnost za izoblikovanje okusa'
Pa preidimo h konkretnim primerom.
Vsak stanovanjski prostor, v kolikor gre za nove ali vsaj novejše stanovanjske zgradbe, je po določenih zakonih strogo ekonomično odmerjen, zato po veliki večini razmeroma majhen. In v tem kritičnem momentu majhnih prostorov
      ......................................
PROBLEM NOTRANJE EMIGRACIJE V ITALIJI
Siromašni domovi v okolici bogatih industrijskih mest
V zadnjih šestih letih se je naselilo v ^industrijski trikot* 700.000 ljudi, od teh 200.000 samo severno od Milana - Nečloveško izkoriščanje
Beg z dežele v mesta na splošno in z juga na sever se v poslednjem času vedno bolj stopnjuje. Sedaj pa bo ta beg še bolj pospešila razsodba u-stavnega sodišča, po kateri ne bo več veljala odredba o obvezni kvoti zaposlitve delavcev na velikih kmečkih posestvih. Zaradi tega bo pač narasla brezposelnost kmečkih delavcev na deželi, ki bodo i-skali zaposlitve v industriji, ki često te zaposlitve ne more niti nuditi.
Preseljevanje z juga na se-1 ver poznamo že mnogo let in smo mu bili priča prva leta po prvi svetovni vojni tudi v , Trstu. Toda sedaj *e preseljujejo na področje ((industrij-skega trikota« Milan-Turin-Genovatudi. številni brezposelni kmečki delavci iz Veneta in s pasivnih področij Padske nižine,. kot je zlas,ti polesipe v padski delti. Na račun tega priseljevanja se je v zadnjih letih povečalo za slotisoče zla-sti prebivalstvo v Turinu, pa tudi v Milanu in Genovi, V industrijskem trikotu se je po zadnjih podatkih od leta 19o2 naselilo kar 700.000 težakov in bivših kmetov skupno s svojimi družinami. Od teh se jih je nastanilo okrog 200.000 severno od Milana, kjer živijo v območju 30 kilometrov predvsem v občinah Limbiate, Giussano, Česano Maderno, Paderno Dugnano, Bollate in Pero.
Severno od Milana so se na-
Eden izmed tisočev podobnih gdomov* naseljencev iz pasivnih krajev, ki so velika industrijska mesta Svera obdali s tako imenovanim »pasom siromaštva*. Štiri stene, cementna streha, 1«—1* kv. metrov stanovanjskega prostora; brez vode in brez elektrike, za stranišče pa slnži gmajna...
S četrte mednarodne razstave tekstilne industrije v Milanu: eden najlepšth modelov iz svilenega tafta V modi so še vedno pastelne barve, rožasti vzorci In svetlikajoče se blago
selili, ker tu ni bilo toliko obdelane zemlje kot južno od mesta in so bila področja v glavnem gozdnata. Sedaj so pa nastala poleg prejšnjih ce-la nova naselja malih hišic. Zato se je tod menjalo tudi narečje: namesto milanske se sliši beneška, bergamska, a-pulska in sicilijanska govorica. Priseljenci torej niso, kot je splošno mnenje, samo juž-njaki. Statistike ugotavljajo, da je 43 odst', vseh priseljencev iz Padske nižine in gornjih Apeninov, 30 odst. iz Veneta, 22 odst. z juga in otokov, 4 odst. iz srednje Itali je in Ligurije. Zakaj prihajajo sem vsi ti ljudje? Vzroki so vedno isti Doma ni dela, postopna mehanizacija v kmetijstvu izrinja kmečke delavce, gradbena industrija je v krizi. Skrčilo pa še je tudi izseljevanje v inozemstvo kjer zahtevajo vedno več specializirane delovne sile. V rudnike pa si vedno manj ljudi želi na delo. odkar se tam mno-že nesreče in se zato vsi bojijo siti pod zemljo*. Edini izhod je torej izseljevanje na industrijski sever. Toda tudi tu se razblinijo številne utvare. Predvsem namreč velja še vedno fašistični zakon o urbanizaciji, ki prepoveduje bivanje v Milanu vsem tistim, ki ne delajo ali ki ne zaposlujejo drugih. Ravno zato nastajajo omenjene kolonije severno od mesta, od koder so tudi dobre prometne zveze.
Kako si ti ljudje pomagajo? Večino priseljencev sestavljajo mlade družine, ki si skušajo na ta način izboljšati svoj položaj. Najprej pride sem moški, ki je doma prodal hišo in pohištvo (seveda, če jo je imel). V početku spi pri prijateljih, potem poišče kako delo, kupi na upanje kos zemljišča in si zgradi dom iz štirih grobih sten iz opeke brez ometa in brez šip v oknih in v najboljših primerih s cementno ploščo za streho. Toda stvar se s tem š* nc konča. Začne se izkoriščanje,
lir prav tisti ljudje, ki so morda plačali pred leti zanj 20 do največ .100 Ur. Računajo, da so v omenjenih občinah razni špekulanti zaslužili samo s temi zemljišči okrog 20 milijard lir. Potem pride špekulacija z gradbenim materialom, ki ga priseljencem zelo slano prodajajo. Končno pa pride na vrsto še najhujša
špekulacija z izkoriščanjem delovne sile. Raznim »posrednikom*, ki jim preskrbijo delo, morajo priseljenci plačevati tudi po tretjino zaslužka v prvih treh mesecih dela
V večini podjetij sploh ne velja za te delavce nobena pogodba. Ne zavarujejo jih uiti proti bolezni niti za pokojnino. Biti morajo srečni že, če dobijo polno plačo. Najbolj jih seveda izkoriščajo mala podjetja in obrtniki. Tako na primer v industriji pohištva okrog 70 odst. vseh delavcev sploh ne uživa nobene pogodbe.
Obstaja še velika industrija, toda tu je zaposlitev zelo težko dosegljiva; prvič, ker
pride v poštev umetnost, ki nam omogoči, da se ti prostori vsaj navidezno razširijo Pri tem nam služi na primer ustrezno pohištvo, ustrezno pleskanje in pa umetniška slika. Ta ((dekorativni* element lahko napravi čudeže. Z eno samo sliko premajhen prostor tako rekoč razširimo, povečamo, ga tako rekoč približamo zahtevam.
Zato moramo paziti na sledeče: kadar se nam nudi mož. nost, da kupimo kako sliko, ne smemo misliti le na to, če nam slika trenutno ugaja, če je na prvi pogled lepa, pač pa moramo paziti, kam jo bomo obesili in čemu nam bo v stanovanju služila. Vzemimo primer; doma imamo sred-njevelik ambient, v katerem prebijemo večino dneva. Ce na steno tega prostora obesimo veliko sliko, na kateri so upodobljene figure izredno a-li celo nadnaravno velike, tako da si moremo sliko ogledati le iz večje razdalje, bomo naš sorazmerno že majhen ambient še bolj zmanjšali, ker nam bo slika prostor tako rekoč »požrla*. Ce pa na isto steno tega nšliega ambienta obesimo sliko, ki bo prostoru primerna, bo stena polna, am-bient pa ne bo nič izgubil na prostoru. Nasprotno, če bomo na steno obesili lepo pokrajinsko sliko, se nam bo prostor zdel še večji, kajti slika bo za nas nekako odprto okno v prirodo. Ker so pokrajinske slike, žal, zaradi raznih mo dernizmov bolj iz mode, nam zelo dobro pride tudi kaka drugačna moderna slika, pa čeprav abstraktne struje. Vendar moramo paziti, da bo to slika, ki bo prostor razširjala, ne pa ožila ali tesnila. Pri tem so izrednega pomena ploskovne barve na sliki, saj je abstraktno, pa tudi večina modernega slikarstva, značilno v glavnem po svojih močnih barvah.
Priznamo, da je težko najti pravo mero in zato smo že prej omenjali umetniški okus. Mnogokrat se bomo znašli v dvomu in ker sami sebi ne zaupamo, ker nimamo lastnega vzgojenega okusa, nam v takih primerih ne bi smelo biti težko prositi za svet kakega prijatelja ali znanca, ki je v zadevi bolj podkovan in za katerega vemo, da nam ne bo napačno svetoval. Istega človeka lahko- prosimo, da nam primerno določi tudi prostor, kajti sicer ga lahko ponovno polomimo.
Likovna kultura, ki je pri
naš tako tuja. bi si znala na tak način kmalu utreti pot med širše plasti ljudi in naša stanovanja bi postalji zares kulturni domoVi. Ufnetnost namreč ni in ne sme b*ti več privilegij bogatašev. Namesto, da si stanovanje natlačimo z vsem mogočim kičem, nam bosta dve sliki veliko več zalegli in veliko več povedali in naši domovi bodo popolnejši, prijetnejši in, kar je najvažnejše — kulturnejši. U-metnost, zares tudi že prava umetnost, ni več tako draga kot nekoč in marsikje v svetu pa tudi pri ne tako bogatih narodih je umetnost že prodrla v skromnejše domove.
Zakaj ne bi tudi v naše?
Kratki nasveti
Ce hočete, da bo mešani kompot zares dober, kuhajte vsako sadje posebej in ga šele skuhanega pomešajte. Pazite, da ga boste tudi lepo zložile v skodelico, da kompot ne bo le dober, ampak tudi lep.
* * *
Ko postrežete z mesom, pa naj gre za pečenko, ali navadno kuhano govedino, segrejte nekoliko krožnik. Dalj časa bo meso ostalo prijetno toplo. Krožnik najlaže segreje, te, če ga nekaj časa držite ned vrelo vodo.
Ce želite, da se vam pečenka ne sprime za kozico in da povsod enako porumeni, jo pred cvretjem vso dobro namažite z oljem.
* * *
Iz raznih odtočnih cevi, posebno iz «škafe» v kuhinji včasih neprijetno zaudarja. To se opaža najčešče ob vlažnem vremenu. Da se ta neprijetnost odstrani, vsakih nekaj dni zlijte v odtočno cev nekaj vroče vode, v katero ste vsuli nekaj sode. Vroča voda m soda bosta raztopili vso nesnago, ki se je bila nalepila na stene odtočne cevi.
* * *
Tudi v najbolj suhih stanovanjih je dobro in celo potrebno od časa do časa pohištvo nekoliko odmakniti od stene, da pride tja svež zrak.
* * *
Ce. se vam pecivo med pečenjem zlepi ža pekačo, ga ne cnlepljajte z nožem, pač pa cvijte pekačo z vlažno krpo in čez nekaj minut bo pecivo kar zlahka šlo ven.
MHHHiiiHiiiiiinitniHMMMiiiimiiHiiHiminmimiiiiiiHmHHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
HOROSKOP
-ZA DANES.
(Nadaljevanje na 5- strani)
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Nove obljube vam bodo prinesle nove upe. Sicer preživljate v splošnem srečno obdobje.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.)
Dopoldne bo šlo kar dobro.
Tudi popoldne ne bo slabo, le proti večeru se bo zadeva zapletla.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. ti.) Brez navdušenja se boste lotili vsakdanjega dela, zato pazite, da ne napravite kake napake, ki bi vas znala drago stati.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.)
Dobili boste pomoč, ki vam bo pomagala rešiti se obveznosti, ki ste si jo iz neprevidnosti naprtili.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.)
Ne dopuščajte enim tega, kar drugim odrekate, ker boste s tem dokazali svojo protislov- j tijo tekmeci.
nost.
DEVICA (pd 23. 8. do 22. 8.) Priznajte, da imajo tudi drugi prav in da so sposobni za kako pametno delo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Svoje navade boste morali prilagoditi delu. Okol-nosti bodo vsekakor povoljne.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) S svojo avtoritativnostjo ne izzivajte občutljivosti svojih kolegov. Bilo bi zgrešeno,
STRELEC (od 23. 11. do 20 11.) Ne računajte le na srečo. Pazite, da so grožnje najslabše in najmanj učinkovito sred-stvo.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Delajte s previdnostjo in tako ne boste po nepotrebnem tratili časa.
VODNAR (od 21. 1. do i9. 2.) Razmere se spreminjajo vam v prid. Začnite delo znova in z zaupanjem.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Začnite z uveljavljanjem iniciative, preden vas ne prehi-
miiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiHuiiuiiiiiiHiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiMiRiiiiiiiiiiiiiiiiniHitHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiHiiiHniiiiHiiiimiiiiiiiiiniiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Slovo od vseh starih modnih linij
Vsem dosedanjim modnim linijam je torej odklenkalo. Tako so sklenili ne le italijanski, temveč tudi pariški in angleški piodni ustvarjalci. 1-tclijanski so tudi ie na modnih revijah, fci »o bile v teh dneh v Rimu, Florenci in Milanu pokazali, kakšna bo nova moda. Nič več visokih, niti nizkih pasov, nič neč ohlapnih, oziroma vrečastih oblek — pasovi na oblekah in plaščih se vračajo na svoje pravo mesto s to spremembo, da bodo nekoliko višji in precej stisnjeni.
Rimski center za modo, ki je prav v teh dneh podelil nagrade in priznanja 20 domačim in tujim modnim dopisnikom in novinarkam, je tudi objavil mnenje raznih i-talijanskih krojačev in šivilj glede estares in »nove* mode. Po mišljenju teh je prišel čas, da se preneha z raznimi ekstremi v iskanju novih modnih linij ter da se nova moda prilagodi okusu vseh iensk.
Pariški modni krojači so seveda tudi ie povedali svoje glede letošnje nove mode.
Balptain j* na primer izjavil: Najprej mu zasolijo kv. me-J »Odločil sem se za preprosto ter zemljišča po 500 do 20001 in enostavno Unijo, ki bo do-
puščala kratka krila — posebno skrb pa sem posvetil izrezom na oblekah in plaščih.» Cardin je dejal; eCrna barva m- nikakor ni več všeč. zato se in jo popolnoma odstranil iz svoje zbirke spomladanskih modelov. Vse moje obleke i-majo pas na pravem mestu, najvažnejše pa so pri letošnji modi barve.* Modni krojač Givenchg je izbral za svoje obleke in plašče svetlozeleno in rožnato barvo. Novost v njegovi zbirki so beli ovratniki tako na oblekah kot na kostumih in plaščih. De Ca-stillo je izjavil: «To je zakon fizike; ko se doseže ekstremne točke, se je treba zopet vrniti na staro.* Mladi Saint-Laurent — naslednik Diora,
m hotel še izdatt, kakšna bo njegova linija v letošnji spomladanski modi. Povedal je samo, da bosta vrtnica in krizantema glavna okraska njegovih popoldanskih in večernih oblek.
Pa naj navedemo še dve karakteristiki letošnje spomladanske modne linije, ki so jo prikazale italijanske modne hiše; kratki jopiči in zelo široka ter nabrana krila. Krila so tokrat nabrana samo ob
nekakšne krinoline. Obleke | vse kaže, bolj sprejemljiva za
bodo v glavnem izrezane na hrbtu in le nekaterim večernim oblekam bodo dovoljeni globoki izrezi na prsih.
Crna barva bo « letošnji spomladanski in poletni modi povsem izginila: isto bo veljalo v glavnem tudi za modro barvo. Najmodernejši barvi bosta zelena in rožnata, njima pa bosta sledili vijoličasta in svetlorjava.
Vse italijanske modne hiše so se odločile, da krila nekoliko zdaljšajo. Izjema je samo švedski modni risar Patrick de Berentzen, ki je zaposlen pri raznih italijanskih modnih hišah in ki se še vedno navdušuje za zelo kratka krila. Njegovi modeli so bili zelo všeč ameriškim kupcem, ki so bili mnenja, da bodo kratka krila ameriškim ženam še najbolj pogodu.
Klobuki so se v novi modi še bolj uveljavili. 2enska, ki le količkaj da na modo, jih bo morala nositi zjutraj, popoldne in zvečer. Oblike klobukov so ostale v glavnem nespremenjene, z izjemo večernih klobukov, ki bodo okrašeni s tančico V glavnem se nam torej o-
straneh, tako da dajejo videz j beta nova linija, ki bo, kot
ženske od dosedanjih »vrečastih* linij ter linij etrapeza» m *impera*.
6
— Revmatizem, kaj—?
— Ne, ehula-hoop»l
O dvoj meri
Dino Frescobaldi je v milanskem listu (iCorriere deli« Sera* objavil članek o slovenski manjšini v Italiji, ki Že v naslovu govori o sdvoj* nih merilih* m trdi, da se Slovenci tu pe smejo pritoževati, češ da uživajo vse pra• vice Čeprav je ta list v Italiji zelo razširjen, uživa ligi c J in hoče veljati celo za «objektivnega», se ne bi spuščali z njim v polemiko, pa čeprav bi od takega lista smeli zahtevati, da je vsaj toliko objektiven, da ne zavaja javnega mnenja. Toda trditve lista je v svojem pregledu italijanskega tiska posnel tudi Radio Trst A, katerega glavna naloga in smoter je protijugoslovanska in protisocialistična propaganda. Ljudje, ki to postajo vodijo in ki so Slovenci po jeziku, bi rudi solili našemu ljudstvu tostran m onstran meje pamet s ponavljanjem takih trditev, za katere vsak Slovenec ve, da so iz trte izvite in zlohotne, kot na primer tista o «dveh dnevnikih slovenske manjšine*, ki se je gospodje na Radiu Trst A ne Sramujejo ponavljati. Ptav zato je potrebno, da postavimo vsako stvar na svoje mesto
Ze tako.; u naslovu Fresco-baldijevega članka je namig o dveh merilih, pri čemer se hoče dokazati, da uživajo tu Slovenci vse pravice, medtem ko so Italijani leh pravic v Jugoslaviji oropani Pri tem pravi na primer pisec med drugim: »Državljan slovenske, ga izvora se lah/co obrne na oblasti in javne urade v materinem jeziku. Ce se obrne nanje pismeno, ga pokličejo in mu pristojni urad po tolmaču sporoči vsebino odgovora. Tudi na sodiščih običajno uporabljajo tolmače», itd.
To se res dogaja, in sicer prav za pripadnike italijanske manjšine v Jugoslaviji, ki lahko govorijo v vsakem javnem uradu in na sodiščih v svojem jeziku. To pa je tako zapisano v Posebnem statutu, toaa ostalo je doslej le na papirju in ne verjamemo, da Frescobaldi ne ve za gonjo, ki so jo tu sprožili že ob sami vesti, da bodo morda le priznali tudi uporabo slovenščine na sodiščih. Vemo celo za primer, da je bil državljan slovenske narodnosti, ki je za. hteval v smislu določb Posebnega statuta prevod obtožnice in tolmača v slovenščini, poklican, naj odgovarja zaradi kršitve člena 137 kazenske-ga postopnika, ki je bil izdan za časa fašizma in ki prepoveduje uporabo slovenščine na sodiščih. In ta člen bi morali razveljaviti že mnogo prej na podlagi .republiške u-stave, pa tudi če ne bi bilo Posebnega statuta. Toda člen še vedno velja. Ce je to demokracija, naj presodi pisec članka, ki je vsaj na videz tako vnet -pristaš ((demokratičnega režima* (vsaj tako ga on imenuje). Prepričani smo, da se kaj takega Italijanu v Jugoslaviji ne more zgoditi.
Pisec govori 'udi o slovenskih šolah. Toda pozabi nam povedati, da še vedno čakamo na njihovo uzakonitev in da ne marajo slovenskih šolnikov sprejeti n,ti v prehodne sta-leže ter da nimajo zato niti šole prave in trdne osnove niti šolniki kake gotovosti za bodočnost. Prav tako ni res, da se Slovenci izobražujejo po svojih tradicijah, saj če ne drugo, se zanemarja zgodovina vse osvobodilne borbe, kot da je sploh ni bno
Toliko glede teh dveh stvari, ki jih člankar izrecno poudarja, da ne omenimo še o-ne časnikarske race o »dveh dnevnikih» slovenske manjšine, ki jo je tudi Radio A tako bedasto ponovil. Se več pa je stvari, ki jih je novinar zamolčal, kot na primer določba Posebnega statuta o pravično zastopani manjšini v upravnih službah, o enakopravnosti pri pridobivanju javnih služb, o dvojezičnih javnih napisih itd. Saj niso slovenske ustanove in združenja zastopana niti v trgovin, ski zbornici!
Clankar govori tudi o kulturi m tokrat pravilno ugotavlja, da na primer obstoj slovenskega Kulturnega doma te kulture ne more ogrožati, To velja seveda tudi obratno. Toda kultura je relativen pojem, Ko govorimo o italijanski- kulturi, lahko mislimo na Danteja, Leonarda, Raffaella itd. in na to kulturo je italijansko ljudstvo upravičeno ponosno. Toda imeli smo tu-d:	kulturo raznih Botaie«,
Clentilejev in podob., in ravno to «kulturo» smo žal v polpretekli dobi spoznavali na lastni koži. In zal se ob takšni kulturi še vedno navdihujejo in napajajo tu v obmejnih krajih mlade generacije in jo poveličujejo ostanki preteklosti, ki jih je tu na žalost še toliko, da so lahko poslali v parlament poslanca, ki je v imenu te lažne kulture pred kratkim ponovno začel gonjo proti dvojezičnosti.
In končno še Frescobaldijeva ugotovitev o dokazu lojalnosti, ki so jo dali slovenski Župani ob Gronchijevem obisku in ki bi ga emorda vsi tirolski župani ne bili dali*. Lojalnost mora biti obojestranska. Ravno tem Tirolcem pa priznavajo mnogo več pravic kot nam (uporaba nemščine v uradih, dvojezični napisi itd.) Morda zato, ker jih je mnogo zvesto služilo Hitlerju, medtem ko so Slovenci umirali v borbi proti fašizmu in nacizmu tudi za svobodo italijanskega ljudstvaJ.
ij kmetijstva v
po podatkih pokrajinskega
—m—rtr
letu
nadzorništva
la rama dela, poskuse in podpore so izdali razmeroma malo denarja, ker gre za potrebe obsežne pokrajine - Številni potrebni ukrepi
■Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo je prejšnji teden objavilo poročilo in pregled o $vojem delovanju v lanskem letu. Iz tega poročila je razviden razvoj kmetijstva v naši deželi, iz katerega povzemamo nekaj podatkov.
Poizkusna polja za pšenico so bila lani urejena predvsem na posestvu kmetijskega nad-sorništva v Gorici, kjer so preizkusili deset vrst pšenice. Poizkuse s krompirjem so napravili na istem posestvu in pri nekaterih kmetih v Stan-drežu.
Lani je bilo izvedeno tudi mehanično obdelovanje njiv na poizkusnih poljih, za kar so porabili 400.000 lir. V okviru dvanajstletnega načrta za razvoj kmetijstva v Italiji je bila Goriška deležna v razdobju od 1950 do konca 1958 nad 660 milijonov državnih posojil za razvoj kmetijstva. Iz te vsote so med drugim dodelili 138 posojil za skupno 288 milijonov lir za razne kmetijske gradnje, pri katerih je država prispevala 75 odst'.. Za namakalna dela so dali 16 prosilcem 54,5 milijona lir posojil.
Poročilo navaja tudi povečanje števila živine na Goriškem. Ob koncu leta 1958 smo imeli v naši pokrajini 18.500 glav goveje živine, 1400 glav ovac in koz, 3.600 prašičev in 1.800 konj. K temu moramo prišteti še 280.000 kosov raznih vrst perutnine. Za živinorejske potrebe je lani porabilo kmetijsko nadzorništvo 4 milijone 250 tisoč lir.
Za razvoj perutninarstva je bilo poskrbljeno z nakupom raznih kokošerejskih priprav in izbranih vrst piščet. V ta namen so izplačali 600 tisoč lir prispevkov.
Za nakup plemenskih merjascev in svinj so izdali 70 tisoč lir prispevkov. Za izboljšanje živinoreje je bilo v letu 1968 v okviru izrednega
programa kmetijskega ministrstva določenih za Goriško 10 milijonov 650'tisoč lir. poleg tega je bilo določenih še 15 milijonov lir za nakup živine za pitanje in za rejo, predvsem živine tistih vrst, ki je bolj prikladna za meso.
Do tu poročilo Kmetijskega nadzorništva. Navedene številke niso zelo velike, če upoštevamo, da gre za vso pokrajino. Mnenja smo tudi, da bi se dalo napraviti še marsikaj drugega. Predvsem bi
Lilo treba pospešiti izboljše-valna dela na krminsko-gra-diščanskem polju, ki gredo ze-,o počasi naprej in urediti na boljši način prekomasaci-jo zemljišč na prevalskem polju. V Brdih pa bi bilo treba odpraviti kolonske odnose in podpirati malo posest, ki je za te kraje in ljudi najbolj primerna, ne pa da se kmetom zemlja še odvzema, kot je to napravila ustanova «En-te Tre Venezie», ki mnogo obljublja in ki do sedaj še ni ničesar izpolnila.
Včeraj do 17. ure V podjetju SAFOG
614 delavcev za obnovo notranje komisije
Skupno voli 740 delavcev in nekaj čez sto uradnikov . Veliko zanimanje za rezultate, ki bodo znani danes popoldne
Velika večina delavcev v tovarni SAFOG je včeraj do 17. ure že volila za obnovitev notranje komisije v podjetju. Od 740 delavcev-volilcev jih je včeraj do te ure volilo že 614. Zamudnik; bodo lahko glasovali danes od 7. do 13. ure. Volilni izidi bodo znani v prvih popoldanskih urah. V goriških sindikalnih in političnih krogih z nestrpnostjo pričakujejo te rezultate.
MIMHMIMMIIMMMMIHMMMMMIIMIUttllllIMMMMttlIMMMMMMIIIMIMMItMHIMIIIMMIIIMIIMIIIIIMMIIIHiMIIMItMIIIIIIMIMIIIMMIIIIMIIIHIIMIHIIMIIM
V soboto seja pokrajinskega sveta
4,200.000	Ur	predvi
za izboljšanje	živinor
Za pospeševanje reje goveje živine so predvideli 3,2 milijona lir, za perutninarstvo 850.000 lir in za svmjerejo 150.000 lir Zakaj ne bo pregledov živine v slovenskih vaseh?
V soboto 24. januarja se bo | Levji delež sredstev bodo spet sestal pokrajinski svet, 1 namenili za rejo goveje živi
k. bo obravnaval razna vprašanja, ki so na dnevnem redu.
Med drugim bodo govorili o programu za leto 1959 Pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo o izboljšanju živinoreje. Pokrajinski svet bo moral izreči svoje mnenje o tem načrtu. Letošnji program predvideva 620.000 lir več kakor za leto 1958, ko je bil v proračunu predviden znesek 3 580.000 lir in bo letos torej predvidenih 4.200.000 lir. Za navedeni izdatek bodo prispevali; ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 2.670.000 lir, trgovinska zbornica 700 tisoč lir, pokrajina 100 tisoč lir in goriška hranilnica in podružnica v Tržiču ravno tako vsaka 100 tisoč lir.
•MMItmtItIHIMIIIIIIIIIIIIIMIMMItlllllllllllllllllllMIIIIIUIIIIIIIMMMIMMininMinilllUNMIlNIMNM
Seja pokrajinskega odbora
Trsta upravnih sklepov o raznih javnih delih
Obljube in zagotovila bivšega ministra za javna dela
Torkovi seji pokrajinskega] prebivalec dobi mesečno en odbora je predsedoval odbor- j kilogram in pol, bo torej odslej stal 170 lir namesto dosedanje cene, ki je bila 180 lir.
To vest so potrošniki z zadovoljstvom sprejeli, vendar pa isti potrošniki ugotavljajo, da se cena sladkorja, ki ga prodajajo brez kart, ne bo znižala, čeprav obstajajo pogoji za znižanje te cene. Kaže namreč, da bo vlada dvignila davek na ta proizvod, da bi tako delno krila stroške za zvišanje plač, ki jih nameruva povišati državnim uslužbencem.
nik dr. Polesi, ker je predsednik Culot še vedno bolan.. Dr. Polesi se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu nedeljskih svečanosti v počastitev ministra Tognija.
Nato so odborniki odobrili izdatek za popravilo strehe zavoda za zaščito nedorasle mladine in izdatke za nekatera druga javna dela. Med važne sklepe te seje spada sklep, ki govori o predlogu, ki ga bodo dali pokraj.nskemu svetu, naj se tudi letos podeli nagrada 25.000 lir tistim univerzitetnim študentom, ki sestavijo diplomsko tezo o kakem domačem vprašanju.
Odborniki so nato sprejel, na znanje, da je minister To-gni obljubil svoje zanimanje za čimprejšnjo ureditev vprašanja državnih in pokrajinskih cest v naši pokrajini. Minister Togni (ki pa je medtem že podal odstayko) je tudi zagotovil, da je že odobreno prvo posojilo za 100 milijonov lir za pričetek gradnje nove industrijske srednje šole, k. jo bodo zgradili v Ulici Duca j d’Aosta.
 «»-------
V SOBOTO V GORICI
Literarni večer
Sodelovali bodo dijaki iz Gorice, Trsta, Kopra in Tolmina
V svojem prizadevanju, da bi prišlo do vedno večjega medsebojnega spoznavanja in sodelovanja med našo mladino, je ASK »S. Gregorčiča organiziral v soboto 24. t. m. LITERARNI VEČER, ki se *a bodo udeležili tudi dijaki iz Kopra, Trsta in Tolmina po leg dijakov iz Gorice. Mladi literati bodo čitali odlomke iz tvojih najnovejših slovstvenih del.
Prireditev bo v društvenih proitorih v Gorici Ul. Ascoli št. t/I, zvečer ob 2«. uri. Vabimo ne samo dijake, ampak vse prijatelje naše mladine da pridejo v čim večjem številu.
Sladkor na karte za 10 lir cenejši
b 1. februarjem bodo na področju goriškega Prostega pasit (goriška občina m del sovodenjske) znižali ceno sladkorju, ki ga razdeljujejo na karte za 10 lir pri kilogramu. Sladkor na karte, ki ga vsak
Taksa za pse
Goriška občina je izdala u-redbo o taksi za pse za tekoče leto. Do 28. februarja t.l. morajo biti vsi psi v naši občini preskrbljeni s tablico za leto 1959. Po tem datumu bodo kršilce te odredbe kaznovali.
ne, za kar je predviden izdatek 3.200.000 lir, za razne nagrade (635 tisoč lir), za stroške razstav in pregledov (500 tisoč lir) in za izdatke, ki jih ima pri tem nadzorništvo. V letu 1959 predvidevajo 33 pregledov od 18. avgusta do 11. septembra za furlansko pasmo. Vsi pregledi bodo v krajih furlanske nižine. Tu bodo pregledali vse živali, ki so vpisane v seznamih izbrane živine (»nuclei di selezicne«). Poleg tega pa bosta še dve živinski razstavi in sicer 19. septembra v Isola Morosini za furlansko pasmo in 30. novembra v Gorici za alpsko pasmo.
Za svinjerejo je predvidenih le 150.000 lir in to za povračilo »troskov onim kmetovalcem, ki so kupili merjasce plemenite pasme. Višjo vsoto pa so predvideli za rejce perutnine in sicer 850.000 lir, od katerih nameravajo porabiti 350 tisoč lir za povračilo stroškov vsem tistim, ki si nabavijo montažne kurnike. (Ker se zadnji čas tudi pri nas vedno večje število ljudi u-kvarja s perutninarstvom, svetujemo, da se prizadeti že sedaj pravočasno obrnejo na nadzorništvo, kjer bodo dobili vsa pojasnila in naVodila vlaganje prošenj), z vsoto 400 tisoč lir pa namerava nadzorništvo'. ^ojgagati kupcem ori nabavi ižbrane perutnine za rejo in z nadaljnjim' 100000 lirami pa podpreti privatna perutninarska podjetja.
To je okvirni načrt za tekoče leto in čeprav je razveseljivo, da se je letos dvi-
gnila uporabljiva vsota v primerjavi z lani, se nem FOU-' dar zdi, da bi mišafe mti nagrade in prispevki višji, tako da bi zainteresirali čim vešgživinogejcev ter jingi dali spodbudo za boljš#^i«leva Pol
Razstava Moechiuttija
lUIdH V
kekaj dni od riškega slika Ohiuttija, ki
V dvorani «C:rcolo di L6t-tura« v Ul. Morelli 37, bo še odprta razstava go* slikarja Cesara Mtfč-razstavlja, po u-stpelih razstavah v drugih italijanskih mestih, risbe, oljna-slifce in kiparska dela.
 *»------
Pokrajinski urad za delo v Gorici poroča, da se bo s 25. jianuarjem t. 1. zaključilo sprejemanje moškega in ženskega hotelskega osebja ka Švico, kjer bodo sprejeti delal-, v znanih hotelih z dobrimi plačami. Interesenti se morajo javiti do tega dne na uradu zk delo v Gorici, Ul. Crispi 9, z dvema fotografijama in s potrd’lom o prejšnjem delu v tovrstni stroki (potrdilo ne služi za nekvalificirane delejjr-ce). Zlasti se zanimajo za nekvalificirano žensko delovno silčT' katere pmretmfejD -pre-
««i- -............
T
Nerazumljivo zavlačevanje pristojnih oblasti
Zakaj vladni gen. ko vrnitev zbora redarjev v sestav občine
Vprašanje redarskega zbora bi moralo biti rešeno že pred tremi leti, ko je občinski svet v ta namen določil 300 milijonov lir stroškov
V zadnjih letih smo se večkrat ukvarjali z vprašanjem vrnitve zbora mestnih redarjev v sestav občinskih uslužbencev. Znano je, da so bili mestni redarji vedno v sestavu občinskega osebja. Po vojni pa je bivša ZVU odvzela občini redarsko službo in vključila vse redarje — upravno in disciplinsko — med osebje bivšega conskega predsedstva, ki je bilo neposredno podrejeno bivši ZVU.
Razumljivo je da je občinska uprava skozi vsa povojna leta zahtevala vrnitev zbora mestnih redarjev v svoj sestav. ZVU ni hotela ničesar slišati o tem in je zavrnila vse predloge za rešitev tega vprašanja. Po prihodu italijanske civilne uprave pa se je zdelo, da se bo položaj izboljšal in da vladni komisariat ne bo nasprotoval dokončni pravični ureditvi službenega sta leža mestnih redarjev. Za dosego sporazuma med občino in vladnim komisariatom bi ne smelo biti nobenih posebnih težav, zlasti če pomislimo, da je manjši del članov redarskega zbora, ki so zaposleni v oddelku za informativno službo, v oddelku za nadzorovanje živil in v oddelku za sanitarno službo, ostalo vedno v občinski službi.
Vprašanje bi moralo biti rešeno že pred tremi leti, ko je tedanji občinski »vet vključil
da občina predlaga preveliko število članov zbora, da so stroški za njihovo vzdrževanje previsoki in da ne more odobriti in kriti večjega primanjkljaja. Zato so se začela pogajanja za določitev njihovega števila, ki pa se vlečejo že tretje leto.
Med tem časom pa se je število mestnih redarjev, ki so v sestavu vladnega komisariata, zmanjšalo na 200. Pristojni občinski krogi menijo, da je to premalo za celotno mestno redarsko službo, zlasti sedaj, ko se je mesto razširilo in se je promet zelo razvil. Negotovost službe pri vladnem komisariatu v sestavu osebja bivših u-službencev ZVU je povzročila, da so mnogi redarji »prostovoljno« zapustili službo in si poiskali delo kje drugje. Mnogi so se tudi izselili v tujino. Z obnovitvijo občinskega zbora mestnih redarjev bi bilo vsaj rešeno vprašanje 200 bivših uslužbencev ZVU, ki bi našli pri občini stalno zaposli-
tev, priznanje službenih let in ostalih socialnih pridobitev.
Sicer pa je občinska uprava vsa poslednja leta vključila v proračun 300 milijonov lir za obnovitev zbora mestnih redarjev, v upanju, da bo to vprašanje končno le rešeno. Menimo pa, da je skrajni čas, da vladni komisariat odobri predloge občine glede števila teh uslužbencev. Hkrati pa mora vladni komisariat odobriti tudi izdatke za vzdrževanje redarskega zbora in kriti večji primanjkljaj, ki ga bo imela občina zaradi večjega števila uslužbencev. Sicer pa se bodo stroški prenesli iz e-nega v drugi žep. Izdatki ki jih ima sedaj vladni komisariat za redarje, bodo jutri bremenili občino, ki jih mora kriti s prispevkom za kritje primanjkljaja, ki ga dobi od vladnega komisariata. Zaradi tega postaja resnično nerazumljiv odpor nadzornih oblasti proti obnovitvi občinskega redarskega zbora.
kjer"¥i Bili "pra"v taEfo potrebni, čeravno se živinoreja po našjh vaseh ne more kosati z ono- v furlanski nižini, Kme^ tijsko, nadzorništvo bi moralo-skrbeti za eelotao pokrajino.
M* C.
v svoj proračun 300 milijonov lir stroškov za obnovitev redarskega zbora. Tedaj je ob-
i Kina v Gucieii, OftaMSTS!# 3BS
■ j	občinskih	redarjev, ki je dolo-
CORSO. 1..00: »Maja desnu- število zaposlenih oseb, nji-da», A. Gairiner in A. Fran- uove fimkcije, jdače in vsa ciosa, barvi#film v cinema-j druga zHevna vnašanja *gle-
•aMBMfclSSSt
Franciosa, barvni film v ci-
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj Jo na goriškem 'letališču • zabeležili najvišjo tem« peratprč '5,8 'sfoj/inje’ 'ob' 14, najnižjo pa 1,5 stop. ob 3,40 uri.
Goriški študentje prirejajo 7. februarja 1959 v NOVI GORICI tradicionalni
AKADEMSKI PLES
ki bo pod pokroviteljstvom podjetja »Primorje - export».
Igral bo jazz-orkester Boruta Lesjaka s sodelovanjem pevke Jelke Cvetežar.
Vabila so na razpolago
pri «Putniku».
rnmmm
on. v... S
Novo poitno poslopje v Novi Gorici
MnniiiiiinnnniniinnniiiiinnnnnnniniinuinniiiiHiininiiHnniniiiiinnniiiiiiiiiniitiniiiiiiiiiiiinniniiiiinininniinnnininniininiiMni
Pismo i* goriškega okraj«
Otvoritev nove pošte
NOVA GORICA, 21. — V soboto je bila v Novi Gorici prisrčna svečanost med katero so izročili svojemu namenu novo poitno zgradbo — sedež okrajne pošte — ki jo je zgradilo aSplotno gradbeno podjetje Gorica». Otvoritev novega poštnega poslopja pomeni važen korak naprej v razvoju poštnih, telefonskih in telegrafskih zvez na Primorskem in konec prve etape programa popolne obnove in priprave za avtomatlžacijo celotnega okoliša Nov V Gorice, ki obsega poštna področje celotnega goriškega okfajd. Med predstavniki lokalftih olganov oblasti, političnih organizacij in podjetij smo opazil« tudi ing. Karmela Budihna predsednika okrajnega ijudskkoa odbora in Tineta Bemškanju tajnica okrajnega fomite^a Zveze komunistov.
Nova poštna zgrmdba, v katero bodo do konča junija montirali še avtomatiko telefonsko centralo, je 42. tovrstni objekt zgrajen po vojni v Sloveniji in pomeni pomembno pridobitev ne le za pošto, telegraf in telefon temveč tudi za mesto Nova Gorica, saj je z novo zgradbo ob Kidričevi
cesti pridobilo na zunanjem i skega visokofrekvenčnega si-
videzu.
Tovariš Grbec, direktor podjetja za PTT promet v Ljubljani, je v svojem govoru pred otvoritvijo novega po slopja orisal povojno obnovo in modernizacijo PTT, prosto rov in telegraf sko-telefonske mreže v Sloveniji, ki je bila povečana za 30 odst., a njena zmogljivost se je zaradi uvedbe novih modernih sistemov povečala za 100 odst., kar pu še vedno ne zadošča prometnim potrebam. Doslej so montirali nove avtomatske centrale v Celju, Kočevju, Ljubljani, Kumniku, Polju, Domžalah, Mengšu, Ježici, Mojstrani, Piranu, Izoli, Portorožu. Tem se bo sredi leta pridružila še nova avtomatska centrala v Novi Gorici, za katero so v novi stavbi zgrajeni primerni prostori. Ta centrala bo služila kot izhodišče za nadaljnjo avtomatizacijo prometa na Goriškem, saj bodo nanjo kasneje priključene še avtomatske centrale pri poštah Dorovo, Anhovo, Kanal, Miren, Dornberk, Tolmin, Kobarid, Bovec Cerkno, Idrija, Most na Soči, Ajdovščina in Vipava.
Po montaži dvanajst-kanal- J
stema na relaciji Ljubljana Nova Gorica, ki bo predvidoma končan do konca 1959. teta pa bo omogočen avtomatski telefonski medkrajevni promet med naročniki Nove Gorice z Ljubljano in preko nje z vsem ostalim omrežjem v Sloveniji.
Nova zgradba, katere notranja ureditev odgovarja najsodobnejšim tehničnim zahtevam za hitro in nemoten PTT promet, stane približno 55 milijonov dinarjev, za kable krajevnega omrežja in rekonstrukcijo medkrajevnih vodov pa so porabili 89 milijonov dmaijev. Nadaljnjih 70 milijonov dinarjev pa bo stala avtomatska telefonska centrala in 12 kanalski visokofrekvenčni sistem na odseku Nova Gorica - Ljubljana.
Sredstva — skupaj nad 200 milijonov dinarjev — potrebna za izgradnjo novega poštnega poslopja in modernizacijo telegrafsko - telefonskega prometa so prispevali; generalna direkcija PTT v Beogradu \ podjetje za PTT promet v Ljubljani, okrajni in občinski ljudski odbor Gorica in nekatere gospodarske organizacije.
a. j. j
ifT njegSv nafHestnik 3 nadzorni častniki, 7 višjih podčastnikom 14 brigadirjev, 2« a®rjev, 44 'no služ-
_ _	Wl&- nldzorova*
Živil, 11 lectarjev «a saiw tarno službo in 255 prometni-—----i——	kov.	Pravilnik	sUtleža in pre-
hodna določila tudi določajo, da bodq sprejete v. sestav občinskih uslužbencev vse tiste osebe, ki opravljajo redarsko
nemascopu
Em’HAfeE.
oceh«.
* * *
Tijdl dgnes j)odo v Verdije-,vem gledališč^ 'uredvajuli: tl*
rietejsko predstavo «Rešite
etejsko prel ««!»,< jti jo, itvaja skupin«
rario-Banfi. Na filmskem platnu prikazujejo film »Toto, Peppino in ro-parji«.
—— -o j_ am
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in
upra-
Sedaj pa smo že v letu 1959 in to vprašanje ni bilo še rešeno. Po zadnjih vesteh se zdi, da se razgovori med občino in vladnim komisariatom na-_ tt v	&i	daljujejo in da se bodo ver-
ponoči lekarna Urbani m Al- jetlJ0Jlet0S dokočno zaključili.
k d« M A s A. Ir A —— *■ — T« n 1 , .. 90 d A 1 — I 	_
banese Korzo Italia 33, telefon 24-43
V začetku razgovorov se je vladni komisariat izgovarjal,
innuinniinnininnniiiHiniiinilunninnmimiiiiiinniniiinniiiiiiiiiHtiiiiiiiinniniiHinnii
Izpred prizivnega sodišča
Za predložitelje priziva se vselej ne izteče dobro
Le ena obtoženka je s prizivom dosegla popolno zadoščenje, medtem ko so ostalim razsodbe v glavnem potrdili
Dejstvo, da sta ji izginili precej tisočakov vredna ogrlica in zlata zaponka z nekaj diamanti, je zadostovalo 21-letni študentki Giovanni Domini iz Videmske ulice, da je zasumila v poštenost svoje gospodinjske pomočnice Valerije Garriaijeve iz Ul. Pascoli. Čeprav je bila Garrisijeva šele 13 dni v službi pri študentki, je že izrazila željo, da bi službo odpovedala,
Cernu tako obnašanje, si je mislila Dominijeva, ki je menila da je ta odpoved v zvezi s tatvino. Tako so Garrisijevo obtožili tatvine, a ženska ni popustila. Ves čas je tajila tako pred policijskimi kot pred sodnimi organi, katerim je tudi pojasnila, da sploh ni vedela, kje so shranjeni zlati predmeti ter da je hotela odpovedati službo zaradi napornega dela.
Garrisijeva je septembra lani prišla pod obtožbo tatvine pred sodišče, a je dosegla, da so jo sodniki oprostili, pa če-
IIIMtmullMIlMamiinniHHIIIIMIIIIIIIIIIHiUHIIIIIItllllllfUMItllllllMIIIItlHIIIMIIIIIIIIIIIII
Iz koprskega okraja
V preteklem letu 476 prometnih nesreč ki so se v 24 primerih končale s smrtjo
V nesreče je bilo zapletenih tudi 96 Tržačanov - Program Zavoda za organizacijo <rPrimorskih prireditev> v letošnji sezoni
Povečanje prometa, mudčr-ne ceste, predvsem pa novi avtomobili in motorji v največji meri vplivajo na povečano število prometnih nezgod.
Ne moremo ravno reči, da so v koprskem okraju preprečili prometne nezgode, jasno pa je vsem, da je pristojni forum , v koprskem okraju — Tajništvo za notranje ' zadeve, prometni odsek — v lanskem letu storil velik korak naprej, predvsem z raznimi predavanji, z ojačeno nadzorno službo na cestah itd. Vsi ti preventivni ukrepi pa so bili že poplačani, saj je število prometnih nezgod v letu 1958 v odnosu na ieto 1957 bilo manjše za 6.5 odst.
Kljub temu, da je bi^>lštV Vilo prometnih, neggoch f preteklem letu taabjš#, jp«j Jelšti^-vilka 476, kolikor je bilo pru-Tnetrrth' nesrefr.-S«' Trtno 'prevelika. Statistika namreč prikazuje, da je od 478 nezgod bilo 24 smrtnih, 168 težjih, ostale nezgode pa so bile lažjega značaja.
Največ smrtnih primerov je bilo med vozniki motorriih vozil, in sicer 12, dočim so na drugem mestu pešci s 5 smrtnimi primeri, slede jim pa kolesarji (4), dva sopotnika in en otrok: Tudi pri hudo poškodovanih je največ voznikov motornih vozil, in sicer 154, sopotnikov 120 kolesarjev 60, pešcev 42, 9 vozni kov živinskih vpreg in 8 o-trok. Od skupnega števila 476 vseh nezgod, so jih povzročili inozemci 124, od tega pa odpade na Tržačane 96 nezgoj. Med krivci, ki so povzročili prometne nezgode, je zopet največ vozačev motornih vozil in to 335, kolesarjev 59, pešcev 26, voznikov vpreg 11, otrok 7, dočim odpade krivda za ostale nesreče predvsem
še za 6,5 odst., tako je tudi število smrtnih nezgod manjše in to za 27,3 odst., teže ranjenih za 15,2 odst., lazih poškodb pa je za 10,7 odst. Več.
Sedanji statistični podatki kažejo, da je uspelo prometnih organom z dobro preventivno službo in ojačano cestno kontrolo, kljub večjemu številu motornih vozil, znižati število nezgod.
* * *
Odbor za komasacijo zemljišč Vanganelske in Rižanske doline je imel pretekli teden sestanek z juristi in jih podrobno seznanil z nalogo o komasaciji in o tem, kako težko delo čaka ravno tiste juriste, da uspešno rešijo pravne zadeve pri komasaciji. Na terenu, kjer se izvaja komasacija, je namreč več zelo zapletenih problemov, saj se za marsikatero parcelo ne da ugotoviti lastništvo ali obseg parcele. V zemljiški knjigi pa je tudi marsikje vpisan lastnik, ki ga že dalj časa ni več na tem področju ali je umrl, pa tudi pravnih dedičev nima.
* * *
Zaradi enotnejšega izkoriščanja obdelovalnih površin sta se združili kmetijski zadrugi Strunjan in Piran z zadrugo v Luciji.
Področje teh zadrug je zelo donosno predvsem z zgodnjimi pomladanskimi sadeži in perutnino. Strunjanske jagode, so dober izvozni artikel, prav nič pa ne zaostajajo tudi jagode iz Lucije.
Prav zaradi skupnega pridelovanja zgodnjega sadja in povrtnine so se zadruge združile, saj bodo sedanjo mehanizacijo lahko enotno uporabile.
* * *
Zavod »Primorske prire-
tehnične okvare vozil in ditves v Kopru se je te dni
splašeno živino.
Materialna škoda, ki je nastala zaradi nsreč, škoda na vozilih, živini in objektiv, pa znaša 37.485.200 dinarjev ali približno 79.000 dinarjev na eno nesrečo.
Kot je število nezgod manj-
temeljito pomenil o preteklem delu in o prihodnjih nalogah. Letošnjo zimsko sezono so morali program nekoliko skrčiti, ker so posamezna gledališča podražila svoje usluge. Zavod pa ima precej finančnih težav, saj so morali
lani kupiti montažni oder, 800 stolov ter naprave za razsvetlitev in ozvočenje.
Da bi mogli letos v celoti izvesti program poletnih iger, bo potrebna ne samo pomoč okraja, marveč tudi republike, hkrati pa računajo tudi na pomoč občinskih ljudskih odborov ter posameznih organizacij in ustanov. Program poletnih iger predvideva gostovanje gledaliških in folklornih ansamblov, koncert zbora JLA iz Beograda, revijo najboljših pevcev jugoslovanske radio-televizije, mednarodno plesno revijo ter nastop vrhunskih telovadcev. Glavna prireditev bo uprizoritev Shakespearovega »Romea in Julije« na Trgu revolucije v Kopru v izvedbi tržaškega gledališča, v glavnih vlogah pa se bodo zvrstili najpomembnejši slovenski dramski umetniki.
* * *
Preskrbo prebivalstva obmorskih občin s sadjem in zelenjavo je zdaj prevzlo podjetje	»Mestne	trgovine
Postojna«. Zastopniki vseh treh obalnih občin ter zastopniki tega	podjetja	so se te
dni na sestanku v Kopru pomenili o	koordinaciji napo-
rov, da bi bi bil ta predel redno oskrbovan in da ne bi bile prevelike razlike v cenah. Podjetje	»Mestne	trgovine
Postojna« bo v obalnih mestih uredilo več svojih trgovin, v katerih bodo skušali po ugodnejših cenah prodajti kmetijske pridelke. Razen tega bo to podjetje zalagalo s pridelki pavšalne prodajalce, če bodo to želeli. Seveda pa ne smemo pričakovati takojšnjih rezultatov, ker je podjetje prevzelo zahtevno nalogo in bo potrebno nekaj časa, de vsa stvar steče.
Ker »o različne cene v obalnih mestih povzročale nejevoljo med potrošniki, so sklenili, da se bodo v prihodnje glede vseh pomembnejših sprememb medsebojno posvetovali. Proti namernemu višanju cen pa bodo ukrepe še poostrili.
—»n
prav s formulo, ki je ni popolnoma zadovoljila, to je zaradi pomanjkanja dokazov. S prizivom pa je sedaj dosegla, da šo sodniki sedaj izrekli razsodbo, s katero so jo popolnoma oprostili krivde, češ da ženska ni izvršila dejanja.
* * *
Carlo Caroni iz Videmske u-lice pa ni imel sreče s prizivom. Oktobra 1957. leta so ga obtožili in tudi obsodili zaradi prevare, poneverbe papirjev in prisvojevanja tujega blaga na 1 leto, 7 mesecev in 15 dni zapora ter na 35.500 lir globe. S prizivom je hotel mož doseči vsaj znižanje kazni, a dosegel je le, da so mu sodniki potrdili prvotno obsodbo in ga celo obsodili na plačilo povečanih sodnih stroškov.
* * *
Ista usoda je doletela 33-let-nega Agostina Borsaia iz Vit-toria Veneta, ki je bil pod obtožbo nenamernega umora, ker je z avtom decembra 1955. leta zakrivil nesrečo, pri kateri je Libera Busetto por. Del Ben iz Fintanafredda podlegla poškodbam, obsojen pogojno na dva meseca in 20 dni zapora. Tudi Bonsaj je vložil priziv na tržaško sodišče, ven. dar ni dosegel ničesar ker so tudi njemu v celoti potrdili prvotno kazen.
* * *
Precej slabše pa se je končala prizivna razprava proti Brunu Piussiju iz Chiusaforte ter Carlu Della Mea, Ignaziu Piussiju in Giuseppu Della Mea iz Trbiža, ki so bili oproščeni od sodnikov v Tolmezzu zaradi pomanjkanja dokazov. Prvi trije so bili namreč obtoženi groženj lovskemu čuvaju, dalje da so lovili brez dovoljenja, da so lovili v rezerviranem lovišču in v času. ko je bil lov prepovedan, in končno posesti lovske puške brez dovoljenja. Carlo Del Mea je bil tudi obtožen, da je imel od maja 1945. leta celo zaboj vojne municije, medtem ko se je moral Giuseppe Del Mea zagovarjati tudi zaradi groženj, ki naj bi jih izrekel lovskemu čuvaju Aldu Filaferru.
Vsi skupaj so dosegli, da so jih na kazenskem sodišču o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov. Toda tedaj je bil tožilec tisti ki je vložil priziv in s tem sprožil ponovno razpravljanje, tokrat pred tržaškim prizivnim sodiščem.
Tržaški sodniki pa so nekoliko spremenili, in sicer v slabše, prvotno razsodbo. Tako so prve tri obsodili vsakega na 4 mesece in 20 dni zapora in na 6 dni pripora zaradi groženj lovskemu čuvaju in posesti puške brez dovoljenja, ^četrtega so obsodili pogojno na 4 mesece zapora, medtem ko so vse ostale obtožbe odpadle zaradi pomilostitve.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Nekdo, ki noče biti imeBO-van, nam piše:
Moja družina sestoji is ne in 11 ter 16-letne hčerk1-] prva hodi v 5. razred ®sn0!' ne šole, druga v 4. razit gimnazije. Mlajša hčerka “£j bro napreduje, starejša Pa l> drugo leto popušča. Učenje f ne diši, pač pa jo zanim1)11 filmi, pozna vse mogoče /n ske dive, •brska za modo " goji želje po takšni in gačni obleki, čevljih itd. Z«"1 je pod vplivom svoje slepi ljubezni in namesto da &• H be hčerki primerno P1*®*, la, kaj je prav, dostojno, no itd., jima skuša	J]
ugoditi, zlasti starejši ^er A Tako sta otroka vedno razvajena in zahtevna.
Ze nekaj let si prizadevost da bi ženo prepričal, daj takšna vzgoja d vostra tU* škodljiva: našemu gospodair
nju in otrokoma. Druga da (otrokoma) je še
huji'
od prve, ker služi kot skj’®’ no slaba moralna dota. ” to sem ji že neštetokrat pre očil. Priznati je morala, imam prav, a do dejanj prišlo. Namesto teh rnora večkrat slišati kot opraviči ^ Vidiš tega, onega in tretjet Niso več kot mi, pa i*n®r njih otroci to in ono. Ti P i.e privoščiš svojima otr0.. ma niti najmanjšega veselj Ce nismo imeli mi, pa «81 majo otroci! In tako nat*1' Zaradi družinskega f"'* sem popustil, čeprav je ,, ja zaskrbljenost vedno vtcl Zena, ki ji sicer ne m°re^ kaj očitati, me pri m°^ naukih podpira le z bese 'j z dejanji pa te nauke rlL Otroka to dobro vidita ,n
marsikaj prikrivata. Stolu®
sprašujem, kaj bo z
ko dorasteta. Kaj moremo
pr«'
vlit
litevati od njih, če ntso vilno vzgojeni in priprav‘? ni za pošteno borbo sa 1 jen jaki obstoj in če tore! j
vedo, kaj je skromnost,
varčnost, delovna sposo red, točnost, disciplina,
b« as';
uši'1-*'
vrliM
bi uk'r,
než-
nost in druge takšne
Ne vem, kaj naj nil, da bi imel vsaj vzgojnega uspeha. Ker M mo, žal, nobene vzgojne VJ svetovalnice, se obračam vas za primeren nasvet-
ODGOVOR:	Med Vatni *
ženo ni sporazuma, zaradi ga je ta vzgojna zadeva P . cei težka. Dočim odloča . Vas predvsem razum, )e ženi čustvo z vsemi mogoč ^ nagibi, ki so svojstveni 10 .. ram. Kot je žena preme in popustljiva, ste Vi naS^rfi 'i otrokoma mogoče P^ku-strogi in nepopustljivi. šajte jima nekaj nuditi« ^ bi j'u razveselilo, ne da ( vzgojno kakor koli kv^rI)e vplivalo Izleti v kraje, dobri mladinski ^ dobre mladinske knjige> ^ meren dar v primernih P kah in podobno bi otrok8 goče bolj navezali na Va ^ omogočili, da bi ju net^P ^ 'dobi
no in nevsiljivo vzgajali; ^ no pa skušajte za to P’:10^ ti na način, ki je najbolj ^ meren. Pri tem bi ^ainvZjjO• gel pomagati nekdo od ^ iiteljev (učitelj, profesorI j,' Jih otrok. Vsekakor jfc gledanje popolnoma Pia.|avili Zato ga morate u.v*L>(t' predvsem z večjo odio jo.
Prometna nesreč*
Ce bi 22-letni Robert Jaf,j zič iz Ul. delTEremo zjutraj pravočasno Pr rj».| na zavore svojega sku ^ bi se brez dvoma izogn ajj zgodi, ki se mu je P*’P j J na križišču Ul. Donad .fi Ul. Petronio. Fant je ?tr0s«( vozil s precejšnjo hi 5! proti Ul. Settefontane, f je znašel pred tovorni jCj( katerim je 32-letni * fttr Supp iz Ul. Muzio v0Z.e, ti višjemu predelu ces Trčenje je biio T'elz°, pi^ in Janežič se je ***** cej potolčen na trdem tr Zato je moral z reidn j tomobilom v bolnišnico ^ sprejemnega na opazov . p delek, ijer so zdravn r so mu ugotovili rano	(F
di ter odrgnine po ra	t
iih telesa, mnenja, d® |0 1 za okrevanje zadosto dni zdravljenja.
Jujte	itnCtičinall
WHIT BISSELL PMVLLIS COATES ROBERT BURTON GARV CC1NWAY
s   ■
r
L- ^ "V
4* i V
predvaja danes 22 z začetkom ob **• Incom film:
t. » #rl
Sredi drugega petletnega načrta
Indija že sestavlja lil, petletni načet
Indija je stopila v tretje leto drugega petletnega načrta. Načrt so sprejeli apri-fa 1953 in bi moral biti «mcan aprila 1961. Osnovna nalogi drugega petletnega načrta Indije sta: znatno povečati narodni doho-ncK. da bi se dvignila življenjska raven prebivalstva tl ose<ii hitrejšo industria-“taoijo, zlasti glede težke
nidustrije.
Izvedba obeh nalog naj pi zagotovila znatno večje ‘h širše možnosti za zaposlitev prebivalstva in sku-PaJ s tem odstranila nesorazmerja v dohodkih, ker 1 bila možna boljša razde-I sredstev. Prav v tem drugi petletni načrt raz-roruje od prvega, ki je bila njegova osnovna naloga podati kmetijsko proizvod-. J° m s tem rešiti najhuj-in ??v°jni Problem Indije, ni cer P°manjkanje hra-rtn . azlike med prvim in sn Petletnim načrtom n najbolj opazne, če po-^edamo višino investicij, medtem ko nameravajo v rugem petletnem načrtu nvestirati 53 milijard ru-e J, so v prvem petletnem .acrtu investirali 23.560 mi-“jonov rupij.
_ “oleg razlike v obsegu ■i.Vesticij pa je znatna raz-rl ,a rudi glede njihove raz-eutve. v prvem petletnem
sr a so v^oz*b tretjino s cdstev za namakalne si-. '«ne, za izgradnjo jezov i„.Za kmetijstvo, drugi pet-. ni načrt pa dodeljuje v j.:»namen le 22 odst. skup-vl*i investicij. V prvem in drugem petletnem načr-st ?? poleg državnih inve-Sth računali tudi na za-investicije. V prvem v«.« ie bilo zasebnih in-
jji —m za 18 milijard ru-do’ drxjSsm pa naj bi T.-fV	,23 milijard rupij.
di	te	investicije so bile v
»	petletnem načrtu
tani,	,	namenjene za na-
t,.fanie in industrijo po-hpt.n^Sa blaga, v drugem v^fnem načrtu pa bo šel baJ: del teh investicij v v Cp?n9 industrijo. Gledano hem ’ v Prvem petlet-io 6 na'dr*'u šlo za industri-Stah 0C*st' investicij v dru-jih .Petletnem načrtu pa ko , ®i° 15 odst. Prav tal iiivJT- k?do povečale tudi Prvpn ie za transport. V itivol?- ^tletnem načrtu so odst li v transport 24 betior sredstev, v drugem bon« .em načrtu pa jih ^investirali 29 odst. t&Zvn • na i"0, da zahteva io in industrije tudi več-
in k	J	iuui	v	cp
sof”. boljšo energetsko in.
, lr,sko osnovo, določa batni P^tetni načrt za te stVa Te precejšnja sred-
mm
dje \_indija ima precejš'
stev r®zerve rudnih boga: Ra Niene rezerve premo-tal]j.a Preračunali na 40 ton’ SPdai Pa Jih 40 ty.;a.ja komaj nekaj nad tlriiPpinnov ton letno. Po t'aj iv1 Petletnem načrtu hjd se letna nroizvoa-liov Povečala na 60 milijo-  T°n. Hkrati so ukre-
llltlllllllllllllMIfllll
Ima tudi SZ 'l#msko podmornic« ?
Sax,	r
V'tod FRaN<-'1£CO, 21. — Noski!, p0velinik odseka pomor-S^Peracij ZDA admiral vjet L- izjovil. da ima 3 zveza najbrž že Podmornico, ki je že
tl>PU Sov
njene vojne morna-
'l!|iol0r?y.iet* imajo že atomski
°°*ti c in mnogo je mož-da ir
^ir»l°rnic°
^^taos*; imai° tudi atomsko
je izjavil ad-
nili vse potrebno za razvoj petrolejske industrije in bodo v iskanje nafte vložili letos 300 milijonov rupij.
Ena izmed osnov sedanjega načrta je razširitev težke industrije, zlasti pa metalurgije. Proizvodnja jekla, ki je konec prvega petletnega načrta znašala 1,800.000 ton, bi se morala do leta 1961 povečati na 6 milijonov ton. Za to bodo investirali 3 milijarde 600 milijonov rupij, in sicer bodo z njimi zgradili 3 jeklarne. V jeklarstvo bo investirala tudi zasebna industrija milijardo 200 milijonov rupij. «Indija Steel-v orks Construction Co.» bo zgradila v zahodni Bengaliji tri visoke peči z dnevno zmogljivostjo 250 ton in jeklarno z 9 marti-novkami z letno zmogljivostjo 1.25 milijonov ton. Februarja 1955 so sklenili s Sovjetsko zvezo sporazum o izgradnji 3 visokih peči v Pilaju z dnevno zmogljivostjo od 1000 do 2000 ton, kakor tudi za izgradnjo 6 martinovk z zmogljivostjo 250 ton dnevno. Poleg 'tega bodo močno povečala svoje zmogljivosti tudi mnoga zasebna podjetja, kot na pr. »Tata Iron and Steel Co.», odneham Iron and Steel Co.», <Mysore Iron* itd.
Poleg tega nameravajo znatno razširiti tovarno lokomotiv v čitarandžiju, ki je državna last, in zgraditi še eno tovarno aluminija v Hirakidi z zmogljivostjo 10.000 ton letno.
V lahko industrijo nameravajo investirati milijardo 800 milijonov rupij, za razvoj obrtništva pa bodo dali okrog 2 milijardi rupij. Tudi drugi petletni načrt ne zanemarja kmetijstva, v katero bodo vložili znatna sredstva, poleg tega pa nameravajo do leta 1961 izvesti agrarno reformo in uvesti zadruge.
V prvih dveh letih drugega petletnega načrta je prišlo do precejšnjih težav, zlasti zaradi pomanjkanja deviz. Zato so načrt nekoliko spremenili, vendar pa pri tem niso spremenili o-snovnih sorazmerij. Drugi petletni načrt naj bi namreč ustvaril materialne temelje, na osnovi katerih bodo gradili tretii petletni načrt 1961—1966.
Tretji petletni načrt že sestavljajo, čeprav niso še znane podrobnosti, pa je že sedaj gotovo eno: na zasedanju kongresne stranke, ki je bilo pred kratkim v Nagpuru, so sprejeli dve resoluciji o notranjem razvoju Indije. Prva resolucija govori o načrtnem razvoju gospodarstva. Bistvo te resolucije je v tem, da naj bi bila temelj za praktično dejavnost in usmerjanje gospodarskega razvoja Indije v smeri socialističnega razvoja. Poleg te resolucije so sprejeli še en pomemben dokument, v katerem je prišla jasno do izraza socialistična usmeritev glede nadaljnjega razvoja indijske vasi. Ta resolucija določa takojšnjo izvedbo agrarne reforme in organiziranje zadružnega obdelovanja zemlje. Resoluciji so ocenili kot «prelomnico v razvoju Indije* — v smeri socializma. Zvedelo se je, da na tej osnovi tudi sestavljajo tretji petletni načrt gospodarskega razvoja Indije.
(Jugopress)
Gotovo je mnogo	narejenosti	v smehu obeh	predsednikov; argentinskega	predsednika
Artura Frondizija	(desno), ki	se je pripeljal	na obisk v Washington, kot	Eisenhovver-
ja, ki	je njegov	gostitelj. Dulles	se v ozadju nič ne smeje.
Začetek političnih razgovorov Tito-Bandaranaike v Colombu
Cejlonski tisk o velikem pomenu Titovega obiska za izvenblokovsko politike
COLOMBO, 21. — Predsedniku republike maršalu Titu, ki je prispel danes zjutraj v glavno mesto Cejlona, Colom-bo, so bile izkazane najvišje časti. Na slovesno okrašenem pomolu pristanišča so predsednika Tita pozdravili guverner Sir Oliver Gunetelike, predsednik vlade Salomon Bandaranaike in druge ugledne o-sebnosti Cejlona. Po pozdravih in pregledih častnega bataljona mornarske pehote je predsednik Tito v pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo, da mu je vabilo cejlonske vlade omogočilo obiskati Cejlon in sporočil prijateljske pozdrave jugoslovanskih narodov cejlonskemu ljudstvu. »Cejlon, je poudaril Tito, je znan v Jugoslaviji kot pobor-
v zunanji politiki in se zavzemamo za aktivno miroljubno koeksistenco v mednarodnih odnosih. Zato pričakujemo, da bodo razgovori z voditelji vaše države koristni in da bodo dali plodne rezultate glede nadaljnje razširitve odnosov med našimi državami in glede razvoja mednarodnega sodelovanja sploh*.
Iz pristanišča se je predsednik Tito odpeljal v odprtem avtomobilu skozi gost špalir ljudstva, ki ga je navdušeno pozdravljalo, v rezidenco guvernerja, kjer bo stanoval za časa obiska.
Politični razgovori med predsednikom Titom in predsednikom vlade Bandaranaike so se pričeli danes popoldne v Colombu in se bodo nadalje-
nik politike sodelovanja in mi- vali v nedeljo. Nocoj je guru v svetu. Tudi mi v Jugo- verner Cejlona priredil večer-slaviji izhajamo Iz teh postavk | jo na čast predsednika Tita.
lllllllllllllllllliilllllllllllUlllIllIlllIlllllillllllllllllMIIIIIIIIUIIIIIIIlIllIlllllfllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIlllliniHIMHIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIHIIllllllllUUUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlllUlllllllllllillllllllllllllllll
Po 4? letih uspešnega dela v filmskem sveta
Umrl je veliki filmski rež ki je bil ustanovitelj filmskega mesta Hollywooda
Za napis «Made in Hollpvood» v «glai/i» pri/ega De Millovega Dima je šerif Hollpi/ooda podaril režiserja in njegovima družabnikoma nekaj kvadratnih kilometrov zemljišča, ki je bilo tedaj še skoraj puščava • Poleg sedanjih stavb, ki so stale milijone dolarjev,
še stoji skedenj, ki je bil De Millov prvi studio
HOLLYWOOD, 24. — V svojem 77. letu je umrl slavni filmski režiser Cecll B. De Mille. Zadela ga je srčna kap. Umrl je v svojem stanovanju; bolan je bil je teden dni. Junija 1958 je bil nekaj časa v neki kliniki v Hollywoodu zaradi motenj v obtočilih.
Cecil Blount De Mille se je rodil 1881. v Ashfieldu v Mas-sachussettsu. Svojo filmsko dejavnost je pričel leta 1912. V svoji dolgi karieri je napravil več kot 70 filmov. Njegov prvi film je bil «The Squaw Mana, ki je bil posnet leta 1913 in je obenem prvi dolgo-metražni film, ki je--'bil. posnet' v Hollywoodu. De Mille je ta film izdelal za družhp «Jesse Lašky Feature Play Co.», ki so jo ustanovili on sam, Lasky in Samuel Gold-win leta 1912. Ta družba je bila ustanovljena na sestanku, ki so ga imeli Jesse La-sky, tedaj imprezarij revial-nega gledališča, Samuel Gold-win, ki je bil tedaj trgovski potnik, ter De Mille, ki je bil avtor nekaterih gledaliških del. Družba je tedaj spravila skupaj 20.000 dolar-ev in De Mille se je odpravil v Kalifornijo delat svoj prvi film. Delo se je pričelo 29. decembra 1913.
V tistem času še ni bilo Hollywooda, vsaj ne kot filmskega mesta. Skoraj vsi prvi posnetki so bili napravljeni na prostem. Neki stari skedenj, ki je De Millovi skupini rabil kot «studio» za izdelavo filma «The Squaw Man», so najeli za 2a dolarjev me-ečno. Sedaj se ta studio nahaja v kompleksu gledališč družbe paramount, nedaleč od dveh velikih stavb, ki sta bili sezidani leta 1956 za drugo verzijo De Millovega filma (Deset zapovedi« in ki sta stali več milijonov dolarjev.
Ko je De Mille delal svoj prvi film v Hollywoodu, se je tamkajšnji Serif obrnil nanj prošnjo, da bi v «glavo» filma napisal tudi «Made in Hollywood». Ko so ga vprašali, kaj bi za to dal, je še-
rif odgovoril:	((Denarja ni-
mam, toda .če hočete, vam jah-ko dam zemljišča«. Posel je bil sklenjen in De Mille ter njegovi družabniki so dobili r.ekaj kvadratnih kilometrov zemljišča, ki je bilo tedaj še skoraj prava puščava.
Film «The Siquaw Man« je stal natančno 15.450 dolarjev in 15 centov, izkupička zanj pa je bilo 225.000 dolarjev. Glavni igralec je bil Dustin Famum, tedaj zelo popularen na Broadwayu.
Po vojni se je De Mille lotil filmov, katerih stroški so postajali vedno večji. Film aDeset zapovedi« iz leta 1923 — zgodba iz modernih časov na temi desetih zapovedi — je stal 1.400.000 dolarjev, kar je bilo tedaj zares astronomsko število. Film «Deset zapovedi« iz leta 1956 (Mozeso-va zgodba) pa je stal več Kot 13 milijonov dolarjev. V zadnjem času je De Mille nameraval napraviti film iz življenja lorda Badena Powella, u-
stanovitelja organizacije skavtov.	.
Svoj prvi veliki filmski u-speh je De Mille dosegel leta 1915 s filmom «The Cheat« («Goljufija»). Drugi njegovi zelo znani filmi pa so; «Jean-ne d’Arc» (1919), «Deset zapovedi« (1924), «Kralj kraljev« (1927), »Znamenje križa« (1932), ((Kleopatra« (1934), »Zgodba dr. Wassela» (1944), »Največja predstava na svetu« (1952), «Deset' zapovedi« (1956) in še mnogo drugih.
IVtIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllIllHilllIlllIlllllllllllllllIllliiiiiiiiiiilf milili HlIltllilHIIII HI NtNIIIIIIIIIIMItlllHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlll
Dovolj dela za rimsko policijo zaradi umora Adanelle Mazznoli
Precej oseb je bilo zaslišanih, stanovanje je bilo ponovno natančno pregledano, toda nič oprijemljivega še ni prišlo na dan - Ukiog vsega žalostnega dogodka ne manjka zagonetnosti
' iflf
• >
Cabanan na Kubi čakajo pristaši Batiste na proces kot vojni zločinci.
RIM, 21. — Karabinjerji nadaljujejo preiskavo o umoru 25-letne Adanelle Mazzuoli, poročene Sist, ki so jo našli v ponedeljek mrtvo v njenem stanovanju v Rimu s prerezanim grlom. Doslej ni rodila preiskava še nobenih uspehov. Danes je karabinjerski podpolkovnik Scordino s svojimi sodelavci odšel v stanovanje v Ulici Vetuionia 88, kjer se je pripetil zločin, in začel natančno preiskavo. Na kraj je prišel tudi sodni zdravnik, ki pa je že čez četrt ure odšel in nesel s seboj zavoj.
Podpolkovnik je poklical na kraj tudi zakonca Gallone, prijatelja umorjene ženske, in služkinjo. Dosedanja preiskava kaže, da je morilec odnesel za okrog pol milijona lir draguljev, medtem ko so ostali drugi dragulji, ki so bili v neki skrinji, nedotaknjeni. Zdi se, da je zločinec odnesel še neki drug predmet, o čemer pa se karabinjerji niso hoteli izreči. Nekaj minut pred 12. uro je prišel v stanovanje tudi mož umorjene, ki je civilni pilot in je bil za časa zločina odsoten. Nekoliko kasneje so se razširile tudi vesti, da so v stanovanju hranili briljante in dragulje, ki so bili prineseni iz Južne Afrike.
Vsa stvar je zavita v skrivnost in neki oficir karabinjerjev je izjavil, da je morilec zapustil stanovanje kot kakšna prikazen ter da ni pustil za seboj nobenega sledu.
Ugotovilo se je, da sta iz stanovanja v Ul. Vetuionia izginili dve zlati zapestnici, zlat prstan ter ogrlica. Karabinjerji skušajo ugotoviti, če so bile dragocenosti prodane ali zastavljene.
Dopoldne so tehniki sodne | policije preiskali avtomobil liga Sista v neki garaži blizu stanovanja.
Popoldne Je bila ponovna natančna preiskava stanovanja. Skušalo se je dognati, kaj v stanovanju manjka in sestavlja se zelo podroben inventar. Zdi se, da je zbudilo pozornost dejstvo, da se ni našlo v stanovanju nobeno pismo, Ve pa se, da je Imela žrtev navado shranjevati korespondenco. Ce bi torej morilec hotel odnesti s seboj kako morebitno svojo sled, potem je čudno, zakaj bi odnesel sploh vsa pisma. Preiskava stanovanja se je končala ob 21. uri. Polkovnik karabinjerjev Scordino, preiskovalni sodnik Zara Buda ter namestnik državnega pravdnika Lon-
gu so še. ostali, v stanovanju. Sodnika sta namreč izrazila voljo, da zaslišita nekatere priče v stanovanju.
Iz Civitavecchie, kjer so ga aretirali, so, pripeljali v Rim nekega Luigija Pascuccija, ki je bil včasih prijatelj umorjene ženske. Sicer ni rečeno, da je on kaj v zvezi z dogodkom v Ul. Vetuionia, ker je bil aretiran zaradi nekega drugega vzroka.
 «»——
Še en rokopis
Caryla Chessmana
prispel iz ječe
OAKLAND, 21. — Bivši jetnik jetnišnice. St. Quentin v Kaliforniji Joseph Parham je objavil v listu »Oakland Tribune« članek, v katerem pripoveduje, kako je prinesel iz ječe rokopis druge knjige Ca-ryla Chessmana, ki že več let čaka na izvršitev smrtne obsodbe in ki je napisal že tri knjige. Parham je ovil liste rokopisa okrog gležnja in jih pokril z nogavico.
Ko j* bil Parham še v ječi, mu je Chessman izročil rokopis in mu dejal, naj ga nekaj dni kasneje izroči osebi, ki se mu bo približala in izrekla ko' geslo neki citat Jamesa Joycea. Parhamu je uspelo prinesti iz zapora rokopis in ne-koj dni kasneje, ko je bil na nekem trajektu v zalivu v San Franciscu, mu je neka oseba prišepnila omenjeno geslo.
Epidemija gripe v Franciji
PARIZ, 21, — Mraz še ni popustil v Franciji, toda kljub temu so že ugotovili, da se v raznih severovzhodnih pokrajinah države širi epidemija influence. V Verdunu, Metzu in drugih mestih so šole že na pol prazne in okrog 7o odstotkov gimnazijcev je v postelji. Tudi v Parizu se bolezen naglo širi. Oblasti pa so optimistično razpoložene, ker doslej še niso našli nobene sledi, virusa »Singapur I«, ki povzroča azijsko gripo.
-—«»——
Zaradi hude suše lakola v Braziliji
RIO DE JANEIRO, 21.
razsaja zaradi suše lakota, tako da ljudje bežijo iz svojih krajev. Danes je prišlo v malo mesto Jaguaribe 5000 ljudi, ki so hoteli opleniti trgovine, zaradi česar so jih trgovci zaprli in poklicali na pomoč policijo. Vse ceste v državi so polne beguncev, ki bežijo na Jug in iščejo hrane in dela v bolj rodovitnih deželah. V Fortalesi, glavnem mestu zvezne države, so bolnišnice in razna središča za pomoč beguncem prenatrpana. Tudi zdravnikov in bolničarjev primanjkuje. Guverner je izjavil, da je položaj zelo resen. Ponekod je baje že prišlo tudi do smrtnih žrtev.
Štiričlanska družina ugrabljena
WASHINGTON, 21. — ZDA se lahko zgodi, da na deželi izgine družina štirih članov, ne da bi zapustila za seboj kakršno koli sled. Stvar se je zgodila v Virginiji, kakih 100 kilometrov od Washingto-na. Pred 12 dnevi sta mlada zakonca z dvema otrokoma prebila večer pri svojih sorodnikih in se nato vrnila z avtom domov. Njuna hiša je oddaljena le nekaj kilometrov. Od takrat' pa hish več'Videli te družine, ki živi mirno življenje :il" nlhia šOVražhlkov. Kljuib vsem naporom policije, nihče ne ve. kakšna usoda je doletela družino.
Policija meni, da je kak blaznež družino preprosto u-grabil. Nekaj ur po izginotju družine so namreč našli avto na cesti in vse je kazalo, da je nekdo potnike prisilil, d» so takoj zapustili vozilo. Po sledeh drugega avta na travi sklepajo, da je prišel domnevni ugrabitelj družine tudi n* kraj z avtom. Nekoliko kasneje je neki avtomobilist, ki se je peljal tam mimo, povedal policiji, da je tistega večera vozil pred njim neki avto, ki se je nenadoma premaknil na desno in ga s tem prisilil, da je tudi on zavrl svoje vozilo. Avtomobilist pa je takoj nato zopet pognal avto, preden je vozač drugega avta izstopil in tako o vozaču prvega avta ni mogel dati nobenih jasnih podatkov.
N^ki prijatelj izginule družine je ponudil, 5.000 dolarjev tistemu, ki bo dal kake informacije o izginuli družini.
uiiiiiiiiiitiiiiiitiiiKiiiiiiiiiKiiiiniiHiiiiHiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiitiiiiiititiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiim«
Problem notranje emigracije v Italiji
Na večerji so bili vsi člani njegovega spremstva, predsednik vlade Bandaranaike z o-stalimi člani vlade, najvišje ugledne osebnosti Cejlona, med njimi tudi vodja opozicije dr. Berera. Med večerjo sta Sir Oliver Gunetelike in predsednik Tito izmenjala zdravici. Jutri bo predsednik Tito obiskal z ostalimi člani svojega spremstva mesto Kan-dy.
Dadašnje cejlonsko časopisje pozdravlja predsednika Tita kot voditelja države «ki ima skupno s Cejlonom in ostalimi azijskimi državami iste poglede na mednarodna vprašanja«. Jugoslavija, ugotavlja časopisje, ni hotela pristopiti k blokoma, ker smatra, da se mir ne more zavarovati z obstoječimi bloki, temveč z zmerno politiko aktivnega in miroljubnega sodelovanja med narodi, ne glede na ideologijo in na osnovi spoštovanja suverenosti drugih držav«. «Zato je, jugoslovanska zunanja politika, ugotavlja list (eCeylon Daily Nevvs« tesno povezana z izvenblokovskimi državami Azije in Afrike, h katerim pripada tudi Cejlon«. Časopisje ugotavlja, da potovanje predsednika Tita mora prispevati k razširitvi in krepitvi stikov med Jugoslavijo in izvenblokovskimi državami v njihovih naporih, da se poveča sodelovanje v boju proti mentaliteti velikih sil, z zoperstavljanju kolonializmu in dominaciji velikih sil nad malimi narodi.
• * *
BEOGRAD, 21. — Organ Zveze komunistov Jugoslavije piše danes v zvezi z obiskom Tita Cejlonu, da velika podobnost pogledov v raznih mednarodnih vprašanjih med Jugoslavijo in Cejlonom ustvarja ugodne pogoje za nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov. Pisanje cejlonskega tiska, u-gotavlja »Komunist«, kaže, da na Cejlonu poleg prijateljskih čustev do Jugoslavije, vlada tudi veliko zanimanje za izkušnje Jugoslavije v gradnji socializma. Organ Zveze komunistov Jugoslavije ugotavlja, da medsebojno gospodarsko sodelovanje in prvi stiki na kulturnem področju dokazujejo, da so pogoji za razširitev medsebojnega sodelovanja tudi na , dljigil področja m Iz-?rgjte‘ * preprjčenje, da obisk predsednika Tita ne bo le velik prispevek obeh držav v borbi za mir in koeksistenco, temveč da bo dal pobudo za razvoj medsebojnih odnosov.
Giuseppe Campora obiskal v Zagrebu vojne sirote
ZAGREB, 21. — Italijanski tenorist Giuseppe Campora, ki je v ponedeljek končal svojo turnejo po Jugoslaviji in pel v Zagrebu v operi «pies v maskah«, je včeraj obiskal neko šolo ter daroval učencem, ki so vojne sirote, razna darila, upravi pa vsoto denarja. Od gojencev pa je prejel v dar servis za turško kavo.
Vojvoda Edimburški na obisku v
(Nadaljevanje s 3. strani)
večina priseljencev sploh ni kvalificirana in je med njimi zelo razširjena nepismenost; drugič, ker se pri zaposlovanju uporablja politična diskriminacija. Tako na primer lahko dobi delo v podjetju Snia samo kdor je vpisan v MSI ali fašistični sindikat. Funkcionarja Snie, ki se u-kvarjata z najemanjem delovne sile. sta na primer dva znana odvetnika, ki se vedno pozdravljata «po rimsko«. Za druga podjetja je delovni posrednik župnik; delavke pa dobe delo, če jih priporočijo redovnice. Tako so preskrbele redovnice vs6 delovno silo za tovarno Metalpreziosi. Ko po-irebujejo v umobolnici v Mombellu kako bolničarko, se vedno obrnejo na prednico tamkajšnjega samostana. Seveda vsnko priporočilo CGII. bolj škoduje kot koristi. Kaplan v Česano Maderno ima vizitko z napisom «kaplan de-luvcev«.
S plačo, ki jo dobijo ti priseljenci, pa ne morejo živeti m opravljajo zato po rednem delovnem urniku 4e razna druga dela. To seveda škoduje razredni zavesti delavstva, kajti mladi priseljenec se Je Že popolnoma privadil misli, da je treba delati mdi 12 ur na dan, da si čim več prisluži.
V teh pogojih se ni čuditi
zvezni brazilski državi Cearal če je nastal tod pravi novi
fevdalizem. Tako se na prt mer neki podjetnik, ki je prišel svoj čas iz Veneta in s« v Milanu gospodarsko uveljavil, zelo rad hvali, da je ((dobrotnik delavcev«. Ta podjetnik je začel s prekupčevanjem starega železa, potem je zgradil v Milanu veliko to-varno, hkrati pa kupoval počeni zemljišča v severni okolici. Polagoma je vse milanske delavce, ki so seveda odločno branili svoje pravice tudi s stavkami, nadomestil s svojimi priseljenimi rojaki, ki jim je zgradil celo vas in ki, so sedaj vsi pri njem zadolženi. Sedaj seveda v njegovi tovarni ni vep stavk, ker se vsakdo boji, da ga »dobrotnik« vrže na cesto. Ce pa vprašate kakega irmed Veh delavcev, kako mu gre, vam odgovori: »Zadolženi smo za sto let.«
To množično priseljevanje povzroča tudi velike skrbi občinskim možem v omenjenih občinah, katerih prebivalstvo )e naraslo kar čez noč. Proračuni »o enaki, izdatkov pa je vedno več Občinske uprave dolgujejo težke milijone bolnišnicam za brezplačno pomoč naraščajočemu številu revežev, higienske naprave so pomanjkljive ali jih sploh ni, primanjkuje 40I in bolnišnic. Edino cerkva je vedno več ter jih opremljajo celo z najsodobnejšimi ogrevalnimi napravami, medtem ko je večina novih »hišic« celo brez stranišča.
NOVI DELHI, 21. - Vojvoda Edimburški je pr.spel danes z letalom v Indijo. Gre za prvi obisk člana angleške kraljevske družine, odkar je postala Indija leta 1946 neodvisna. Letalo so pričakovali na letališču v Novem Delhiju, toda zaradi megle je moralo pristati na letališču Agra, ki je kakih 160 km daleč. Kasneje je princ Filip odpotoval z letalom v Novi Delhi, kjer ga je uradno sprejel ministrski prediednik Nehru skupno z drugimi člani vlade.
Nov. Delhi je prva etapa njegovega tretjega potovanja okoli sveta, na katerem bo
prepotoval 60.000 kilometrov. Za časa svojega bivanja v Indiji bo princ predstavljal Veliko Britanijo na 46. kongresu znanstvenikov. Univeiza pa mu bo podelila častni naslov doktorja znanosti. V Indiji bo ostal dva tedna.
 «»------
Izmenjava znanstvenikov med SZ in ZDA
NEW YORK, 21. — Ameriška in sovjetska akademija znanosti bosta v kratkem podpisali sporazum o izmenjavi znanstvenikov. Po tem sporazumu pojde več kot 100 sovjetskih znanstvenikov v ZDA kjer se bodo udeležili zasedanj znanstvenega značaja ali pa bodo v mnogih primerih sodelovali z ameriškimi kole-gi v raznih laboratorijih. Besedilo sporazuma je že pripravljeno in je potrebnih le nekaj dni za njegovo for-nvalno odobritev. Pričakujejo tudi izmenjavo refern^ov, ki jih bodo znanstveniki podali na raznih zasedanjih*
Nagradni natečaj za slovensko dramo
V natečaj za izvirno slovensko dramo, ki ga je razpisal Delavski o-der v Ljubljani, je bilo predloženih 64 odrskih del.
Žirija je ugotovila: da slovstvena in gledališka raven predloženih besedil ne presega povprečja; da se šest izmed predloženih del vendarle bolj odlikuje od ostalih. Zato je žirija odločila:	nobena	od
razpisanih nagrad se ne podeli; nagradni sklad se razdeli na šest enakih delov, ki se dodele kot nagrade v spodbudo in v znak priznanja za naslednja dela (po abecednem redu del);
»Dobrodošla, Miss A-gata« (Vlado Novak);;
«Jirga Butolen, direktiv« (Manica Lobnik);
((Manevri# (avtor neznan);
«Muza na mansardi« (Marjan Marinc);
«Na semnju človeških čednosti« (Jurij Novak);
((Postaja ob veliki cesti« (Ignac Kamenik).
Atlas se je razkrojil
Satelit Atlas, ki so ga 18. decembra izstrelili Američani, je najbrž Včeraj popoldne dosegel zemeljsko atmosfero in se razkrojil. Do 13. ure včeraj je satelit napravil 500 poti okrog Zemlje.
Za prašiča manj usmiljenja kot za psa
Dr. James Van Allen, eden izmed izumiteljev rakete Explorer, je napovedal, da bo že februarja meseca izstreljena raketa «X-15»	%
svojim «kozmičnim potnikom«. To bo le poskusni polet v vesolje. Po tem prvem poletu ((kozmičnega potnika« v vesolje bo mogoč daljši polet v ((kozmični kabini« šele po najmanj 18 mesecih. Prvi potnik v vesolje pa ne bo pes temveč prašič. «Cloveku se prašič manj smili kot pa pes,« je pojasnil dr. van Allen.
Močan
vtis
deklet v ZDA na Mikojana ml.
Na Sergeja Mikojana, 29-letnega sina sovjetskega namestnika ministrskega predsednika, so napravila najgloblji vtis ameriška dekleta. V čem je ta vtis, sicer «Wa-shington Star«, ki o tem piše, ne pove, a dostavlja, da so mladega Mikojana ameriška dekleta ((presunila« bolj kot vsaka druga stvar na 16-dievnem potovanju.
70 šteriingov za risbo kraljice Viktorije
Na dražbi v galeriji Sothebys so prodali ri*-bo, ki jo je napravila kraljica Viktorija in ki ima letnico 1835, za 70 šteriingov. Sliko je napravila kraljica kot dar organizatorjem neke dobrodelne dražbe in predstavlja prizor iz Racinove «Athalie».
200 ur hoče vzdržati brez spanja
Peter Tripp preživi večji del dneva v stekleni celici na Times Squaru sredi New Yor-ka. Ljudi, ki gredo mimo, vabi, naj pristopijo k ustanovi za preiskave na področju poliomieli-tisa in drugih bolezni. Ta propaganda pa ni glavni namen 32-letnega Trippa, pač pa hoče tako vpričo vseh ljudi dokazati, da je buden. In buden namerava ostati nad 200 ur in seveda takb postaviti rekord v trajanju prostovoljne budnosti. Noči prebije v bližnji trgovini, kjer prebira britansko enciklopedijo. Mož je sicer srečno prestal komaj prvih 24 ur in se bo najbrž premislil, presen bo dosegel 200 ur brez spanja.
Prva trening-tekma mladih nogometašev v Florenci
Svetovno prvenstvo v košarki
Športno srečanje med Trstom in Sežano
Homogeno moštvo «sivih» premagalo «zelene» s 5:0
osnovi
Mlada reprezentanca bo v glavnem sestavljena na osni «sivih» - Bresolin in Degrassi sta igrala pri «zelenih»
, FLORENCA, 21. — Kandidati za mlado nogometno reprezentanco, sestavljeno iz igralcev starih do 23 let, so imeli danes popoldne na igrišču zveznega tehničnega centra v Covercianu trening tekmo. Kandidati so nastopil! v tekmi z dvema regularnima: polčasoma v sestavu »sivih«, ip »zelenih« in zmagali so' »sivi« z rezultatom 5:0 <4:01.
A moštvo (sivi):	Anzolin
OMarzotto); Castano (Juven-tus), Guarnieri (Inter); Mi-cheli (OZO Mantova), Tagiirt-vini (Inter), Bolchi (Inter); Danova (Milan), Di Giacomo (Napoli), Rozzoni (Spal), Cor-so (Intei), Barison (Genoa),
B moštvo (zeleni): Alberto-si (Fiorentina); Fontana (Pro Vercelli), Scesa (Novara); Ri-Vara (Genoa), Rampazzo (Verona), Degrassi (Triestina); Perani (Boiogna), Rovattj (Inter), Bresolin (Triestina), Ca-nella (Venezia) Menichelli (Sampdoria).
V drugem polčasu je v A moštvu Gasperi (Spal) zamenjal Guarnierija in Capra (Bologna) Bolchija.
Gole so dosegli: v prvem polčasu v 3’ Bgrison (Genoa), v 8' in v 24’ Rozzoni (Spal), v 39’ Corso (Inter); v drugem polčasu v 20’ Rozzoni.
Moštvo »sivih« je ze v prvih minutah zaigralo bolje in Barison je v 3’ presenetil Albertosija z ostrim polviso-kim streiom. »Sivi« so ostali v premoči tudi poslej in čeprav so »zeleni« skušali reagirati s protinapadi prek Ro-vgttija in Bresolina, je Rozzoni dosegel v 8’ drugi gol za »sive«. «Zeleni» so bili povsem potisnjeni v obrambo in le od časa do časa so uprizorili kakšen protinapad. V 24’ je Di Giacomo lepo zaposlil Rozzonija, ki je tudi dosegel tretji gol. Po nekaterih nevarnih prodorih Peranija, Ro-vattija in Bresolina, ki pa so jih branilci »sivih« vedno pravočasno zaustavili, so »sivi« dosegli v 39’ po Corsu še četrti gol.
V drugem polčasu so »sivi« nekoliko popustili zaradi u-trujenosti, kljub temu pa so bili še vedno boljši od »zelenih«, ki svojih akcij nikakor
Boksarske lestvice
(Na osnovi rezultatov do 15. jan. 1959)
Evropske
Težka kat.:
1. Johansson (Šved.) — ev-.ropski prvak, 2. Cooper (VB),	3. London (VB), 4.
"Bozzano (It.),	5. Erskine
(VB),	6. Richardson (VB)
7. Cavicchi (It.), 8. VVestphal '(Nem.), 9. Ritter (Nem.), 10. Duquesne (Fr.).
Srednjetežka kat.:
J. Schoeppner (Nem.) — evropski prvak, 2. Mazzola (It.), 3. Colin (Fr.), 4. Ho-ward (VB), 5. Wittaker (V B), 6. Amonti (It.), 'fr Wem-honer	(Nem.),	8. Kouame
(Fr.),	9. Wright (VB), 10.
Baccheschi (It.).
Srednja kat.:
1. Scholz (Nem.) — evropski prvak, 2. Humez (Fr.), 3. Scortichini (It.), 4. Woh-lers (Nem.), 5. Dovvnes (VB),
6. Papp (Madž.), 7. Edtvards (VB), 8. Drille (Fr.), 9. A-newy	(Fr.),	10. Hansen
(Dan.).
Srednjdahka kat.:
1. Visintin (It.), 2. Marconi (It.) — evropski prvak. 3. Redi (Nem.), 4. Newmann (VB), 5. Herbillon (Fr.), 8. Chiocca (Fr.), 7. Molloy (V B), 8. Manca (It.), 9. Ferrer (Fr.), 10. Christensen (Dan.). Lahka kat:
1. Loi (It.) — evropski prvak, 2. Charnley (VB), 3. Godih (Fr.), 4. Galiana (Sp). 5. Vecchiatto (It.), 8. Npllet (Fr.), 7. Hinson (VB), 8. Ca-valieri (It.), 9. Gračia (Fr.), 10. Akono (Fr.).
Peresna kat.:
1. Caprari (It.) — evropski prvak, 2. Lamperti (Fr.), 3. Hamia (Fr.), 4. Garcia (Sp.), 5. Hill (VB), 6. Neill (VB),
7. Pravisani (It.), 8. Campa-ri (It.)\ ». PonCy (Fr.), 10. Martin (Fr.)
Petelinja kat.:
1. Halimi (Fr.) — svetovni prvak, 2. Rollo (It.) — evropski prvak, 3. D’Agnta (It.), 4. Cardenas (Sp.), 5. Gilroy (VB), 6. Treanor (V B), 7. Hamalainen (Fin.),
8. Spinks (VB), 9. Le Coza-net (Fr.), 10. Scarponi (It.).
Mušja kat.:
1. Martin (Sp.) — evropski prvak, 2. Rossi (Fr.), 3 Guerard (Fr.), 4. Jones (V B), 5. Caldwell (VB), 6. Am-brose (V6), 7. Burruni (It.), 8. Davies (VB), 9. Ogazon (Sp.), 10. Spano (It.).
Italijanske
Težka kat.:
1. Bozzano, 2. Cavicchi, 3. Zanaboni, 4. Luise, 5. De Persio (italijanski prvak),
6. Scarabellin, 7. Stagni, 8. Amati, 9. Biggiogero, 10. Friso.
Srednjetežka kat.:
1. Mazzola, 2. Amonti (italijanski prvak), 3. Baccheschi, 4. Rinaldi, 5. Calzava-ra, 6. Scarabellin, 7. Panun-zi, 8. Altana, 9. Tavolazzi, 10. Vogrig.
Srednja kat.:
1. Scortichini (italijanski prv«k), 2. Garbelli, 3. Sci-sciahi, 4. Spallotta, 5. Čarati, 5. Fortilli, 7. Bgi, 8. Vernaglione, 9. Gentiletti, 10. Tisselli.
Srednjelahka kat.: ,
1. Visintin .(italijanski prvak), 2. Marconi (evropski prvak), 3. Manca, 4. Melis, 5. Ravaglia, 6. Borra, 7. Bel-lotti, 8. Pinto, 9. Ballabio, 10. Ravasi.
Lahka kat.:
1. Loi < (evropski prvak), 2. Vecchiatto (italijanski prvak), 3. Cavalieri, 4. Nenci, 5. Stampi, 6. Omodei, 7. Pal-lnvera, 8. Striani, 9. Gerosa, 10. Merlo.
Peresna kat.:
1. Caprari (evropski prvak), 2. Pravisani, 3. Cam-pari (italijanski prvak), 4. Nobile, 5. Milan, 6. Petvlli,
7. Polidori, 8. Sertl, 9. Tom-bolini, 10. Sinacori.
Petelinja kat.:
1. Rollo (evropski prvak), 2. D’Agata, 3. Scarponi, 4. Zuddas, 5. Milan, fi. Sitri, 7. Pirami, 8. Urbani, 9. Mor-zilli, 10. Bertin.
Mušja kat.:
1. Burruni (italijanski prvak), 2. Spano, 3. Manca, 4. Melis, 5. Montanari, 6. Ram-pin, 7. Lusito, 8. Petrangeli, 9. Moi, 10. Buraglio.
niso mogli razviti. V 8’ je Di Giacomo streljal v drog, nato je le za malo zgrešil udarec z glavo po strelu iz kota, končno pa so v 20’ «sivi» dosegli peti gol po Rozzoniju, katerega je idealno poslužil Danova. Do konca ni bilo več pomembnih akcij.
V celoti je A moštvo povsem prevladalo nad B moštvom, katero so sestavljali v glavnem zelo mladi igralci iz različnih klubov, ki so prvič igrali skupaj. A moštvo je z zanesljivostjo v obrambi ih gibčnostjo v napadu predvsem po zaslugi srednjega napadalca Rozzonija, ustvarilo celo vrsto lepih akcij, v katerih stta se odlikovala Di Giacomo in Cbrso (čeprav je bij v drugem polčasu počasnejši) ter obe krili Danova in
Barison.
Predsednik komisije za ’ sestavo reprezentanc je po treningu dejal, da je bil nastop
vseh kandidatov, posebno pa onilj, jz A moštva, pozitiven. «^Jedvomno bomo moštvo — je dejal Mocchetti «— ki bo nastopild 1. marca v Madridu proti Španiji sestavili na osnovi današnjega A moštva.. Vendar pa bomo imeli v februarju v Florenci še tri treninge na katerih bomo lahko opazovali naše mlade nogometaše v direktnem treningu-srečanju s profesionalno A reprezentanco. Napad današnjega A moštva v sestavi Danova, Di Giacomo, Rozzoni, Corso, Barison me je zadovoljil. Nisem mnenja, dp je Corso v drugem času popustil. Tp je njegov način igre. Rozzoni je bil izredno ekspedi-tiven v izmenjavah in ne o-kleva niti za trenutek kadar je treba streljati v mrežo«.
Končno je Mocchetti dejal, da bo prihodnji zbor mladih in profesionalnih kandidatov 4. febr. na katerega bo pozvanih 15 igralcev za mlado reprezentance in 14 ali 15 nogometaševi za A reprezentanco, ki se bo v glavnem oslanjala na moštvo, ki je v Genovi igralo neodločeno proti Češkoslovaški.
Junior ji - Pro Firenze 3:0
FLORENCA, 21. — Kandidati za juniorsko državno nogometno reprezentanco so v današnji trening-tekmi premagali Pro Firenze s 3:0 (2:0). Kandidati so nastopili v sestavu:
Cassanl (Legnano); Bardelli (Roma), Magazzu (Messina); Galeone (Simmenthal), Ber-cellino (Juventus), Vignoli (Lazio); Nedi (Flagrea Napoli), Cera Verona. Mascalaito (Inter); Ferrario (Milan), N°-velli (Spal).
V drugem polčasu sta vratarja zamenjala mesti. Mazzia (Biellese) je zamenjal Vigno-lija, Bassi (Forli) pa Ferraria.
Gole so dosegli: v prvem polčasu v 3’ Ferrario, v 13’ Nedi; v drugem polčasu v 15’ Bassi.
Juniorska reprezentanca, ki bo februarja nastopila proti juniorski reprezentanci Avstrije nato pa na juniorskem turnirju FIFA v Bolgariji, je še enkrat potrdila dobro tehnično pripravo večine mladih nogometašev iz moštev državnega prvenstva in predvsem Cassanija, Novellija, Mascalai-ta! Bassija in Ferraria. Prvi gol so juniorji dosegli po osebni akciji Ferraria. drugi gol pa po lepi izmenjavi med Novellijem in Mascalaitom.
(ile-Formoza 86:85 uspeh Tržačanov v ping-pongu
Finale v nevarnosti zaradi diplomatskega spora	*
SANTIAGO, 21. — S tekmo pi proti moštvom in posamez-
Cile - Nac. Kitajska (Formo-za) se je v Santiagu začel finalni del tretjega svetovnega košarkarskega prvenstva. Zmagala je reprezentanca Cila z rezultatom 86:85 (35:27), vendar pa šele v podaljšku, ker se je tekma v regularnem Času končala neodločeno 71:71.
Medtem pa še vedno ni znano, kako bo prvenstvo potekalo naprej, ker sta reprezentanci Sovjetske zveze in Bolgarije sklenili, da ne bosta igrali z Nac. Kitajsko (For-mozo), ker vladi SZ in Bolgarije formoške vlade ne pri znavata. Mednarodna košarkarska zveza doslej še hi spre jela v tej zvezi nobenega sklepa, ker čaka na odgovor iz Moskve. V kolikor SZ in Bolgarija ne bosta igrali s For-mozo, bosta ti tekmi registrirani z rezultatom 20:0 za For-mozo. To pa bi pomenilo, da bi izgubili SZ in Bolgarija vse upe na prvo mesto.
DISCIPLINSKI UKREPI
Arce izključen mnogo opominov
MILAN, 21. — Razsodiščna komisija nacionalne nogometne zveze je med svojimi da-, našnjimi disciplinskimi ukre-
nikom zavrnila priziva Genoe zaradi globe 300.000 lir v zvezi s tekmo Genoa-Milan in Palerma zaradi diskvalifikacije igralca De Bellisa za 2 nedelji ter zaradi globe 500.000 lir.
Globe moštvom:	60.000 lir
Novara, 50.000 lir Como in Simmenthal Monza, 35.000 lir Bologna, 30.000 lir Casertana itd.
Izključitve: za 3 efektivne nedelje:	Pastore	(Salernita-
na); za 2 nedelji: Manžella (Taranto), Valli (Fedit); za 1 nedeljo: Arce (Talmone Torino), Vanella (Venezia), Cur-ti (Sanremese), Renecchi (Ca-sale), Schiavone (Sanremese), Martinelli (Arezzo).
Strogi opomin: Fermi (Ca-tania), Allevi (Varese), Bear-zot (Talmone Torino), Mion (Venezia), Ballacci (Luccfie-se) itd.
Navadni opomin:	Villa
(Spal), Grava (Torino), Vin-cenzi (Sampdoria), Cucchia-roni (Sampdoria), Lojacono (Fiorentina), Tacchi (Alessan-dria), Pascutti (Bologna), itd.
HOKEJ NA LEDU
JESENICE, 21. — Madžarski prvak v hokeju na ledu Dozsa iz Budimpešte je premagal moštvo Jesenic z rezultatom 3:2 (1:1, 0:1, 1:1).
in odbojki za ženske in moške
Rezultati: ping-pong 5:2. Odbojka: ženske 3:2, moški 3:2
Kot smo že na kratko poročali, je bil v nedeljo v Sežani medmestni dvoboj med Trstom in Sežano v odbojki za ženske in moške ter v namiznem tenisu. Reči smemo, da je bil ta nastop za naše mladince zelo uspešen in da nam daje največje upanje, da bo letošnje športno delovanje med našo tržaško mladino še uspešnejše od lanskega tako glede kvantitete kot kvalitete.
V srečanju v namiznem tenisu so Tržačani veljali za velike favorite, vendar pa io jim S<*žančani nudili nepričakovano močan odpor in so klonili šele po zagrizeni borbi za vsako točko. Za Sežano sta nastopila brata Jože in Alojz Velhavrh ter Tihidrag Žagar, za Trst pa Robert Merlak, Klavdij Grbec in Edi Germani.
Prva sta se pomerila Jože Velhavrh ir Merlak. Igra med njima je bila brez dvoma najlepša in najbolj borbena. Merlak je zmagal v prvem nizu
v drugem pa je Velhavrh zaigral izvrstno in ga po veliki borbi za vsako točko odloči! v svojo korist. V tretjem odločilnem nizu sta oba igralca začela zelo previdno in točke so si sledile zelo počasi. Končno pa je Merlaku le uspelo prevzeti pobudo; osvojil je niz in prvo točko za Trst.
V drugi igrt sta nastopila odlični Alojz Velhavrh, ki ni bil samo najboljši v sežanskem moštvu pač pa med vsemi nastopajočimi sploh, in Grbec. Sežančan je hitro zmagal v prvem nizu. Grbec se je popravil šele v drugem, vendar je takrat bilo že prepozno in Velhavrh je rezultat dvoboja izenačil na 1:1.
V tretji igri je German; brez večjega napora odpravil Žagarja, ki je le na trenutke nudil nekaj odpora. Stanje 2:1 za Trst.
Nato sta se pomerila Jože Velhavrh in Grbec. Tržačan je tokrat zaigral bolje in je po ostri borbi osvojil prvi niz
I1IMIIII IIIIIII flllllllllll IIIIIIIIII lllll II lllll III IIIIIII III IIIIIII II IIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItlllllll II IIIIIII IIIIIII IIIIHIIIIIIIIIIIIIII lili III IIIIIII IIIIIII III lllll Hllllllltllllllllllllllllllllllllllllll II IIIIIII
Nova organska ureditev italijanskega nogometa
Is A lige bodo izpadli v sezoni 1959-1960 trije klubi v B ligo, trije pa bodo is B lige napredovali v A ligo. Namesto dosedanje C lige - polprofesionalni
sektor s 54 klubi v nacionalnem in 108 klubi v meddeželnem razredu
Pred dnevi je izredni komisar FIGC dr. Zauli obrazložil novo in že dolgo časa napovedovano ureditev profesionalnega in neprofesionalnega nogometnega sektorja v Italiji. Ker gre za mnoge bistvene spremembe, jih na kratko povzemamo tudi za naše čitatelje.
Nova ureditev predvideva štiri sektorje nogometne aktivnosti in sicer:
1. profesionalni sektor;
2. polprofesionalni sektor; 3 diletantski sektor;
4. mladinski sektor.
Profesionalni sektor
Pripadnost profesionalnemu sektorju je omejena na 36 klubov razdeljenih v dve skupini (ligi):
A liga; 18 klubov B liga: 18 klubov Prve tri enajstorice iz B lige bodo vsako leto napredovale v A ligo, zadnje tri enajstorice iz B lige pa bodo lahko izpadle v polprofesionalni sektor, če bo izid natečaja za vstop v profesionalni sektor za enega ali več kandidatov iz polprofesionalnega sektorja negativen.
Polprofesionalni sektor
V drugem polčasu so kljub dobremu odporu Pro Firenze dosegli juniorji še tretji gol po Bassiju.
Pripadnost polprofesionalnemu sektorju je omejena na največ 162 klubov razdeljenih v dva različna razreda:
Nacionalni raired: 54 klubov.
Meddeželni razred: 108 klubov.
Nacionalni razred (54 klubov) bo razdeljen v tri skupine po 18 klubov vsaka. Prva in druga enajstorica iz vsake od teh treh skupin bosta po zaključenem prvenstvu sodelovali pri natečaju za sprejem v profesionalni sek tor z zadnjimi tremi enajsto-ricami B lige profesionalnega sektorju. (Natečaj za sprejem v profesionalni sektor upošteva športne rekvizite kakor tudi finanče, tehnične in ekonomske rekvizite glede na mesto in cono iz katere so prizadeti kljubi).
Po zadnji dve enajsterici iz vseh treh skupin nacionalnega razreda bosta po zaključenem vsakoletnem tekmovanju nazadovali v meddeželni razred.
Meddeželni razred (108 klubov) je razdeljen v 6 skupin po 18 klubov. Zmagovalec vsake skupine napreduje v nacionalni razred. Zadnji dve enajstorici iz vsake skupine pa sta lahko izključeni iz meddeželnega razreda, in torej iz polprofesionalnega sektorja, če ne moreta zadostiti športnim, tehničnim in ekonomskim obveznostim do polprofesionalnega sektorja.
V nacionalnem razredu bodo zmagovalci vseh treh skupin odigrali dodaten turnir za naslov prvaka nacionalnega razreda in enak turnir bodo odigrali tudi zmagovalci šestih skupin meddeželnega razreda.
Ta nova ureditev za profesionalni in polprofesionalni sektor bo aplicirana po naslednjih normah, ki so vezane tudi na tekoče prvenstvo 1958-1959:
Polprofesionalni sektor:
Profesionalni sektor:
1. A liga: Zadnji dve enajsterici prvenstva 1958-59 izpadeta v B ligo. V prvenstvu 1959-1960 in naslednjih izpadajo v B ligo tri zadnjeplasira-ne enajstorice A lige.
2. B liga: Prvi dve enajstorici prvenstva 1958-59 napredujeta v A ligo. Zadnji dve enajstorici prvenstva 1958-59 nazadujeta v polprofesionalni sektor. V prvenstvu 1959-60 napredujejo v A ligo tri prvo-plasirane enajstorice B lige, zadnje štiri enajstorice B lige pa bodo vključene v natečaj skupno s 6 najboljšimi iz polprofesionalnega sektorja za izbiro dveh enajstoric, tako da se bo število članov B lige zmanjšalo na določenih 18.
Prehodno bo torej B liga štela v prvenstvu 1959-1960 20 enajstoric, potem pa vsako leto po 18 kot A liga, med katerima bodo nazadovale oz. napredovale po tri enajstorice z možnostjo sodelovanja (za izpadle iz B lige) pri natečaju za sprejem v B ligo.
1. Nacionalni razred: Vseh 39 klubov, ki so v prvenstvu
1958-59 člani C lige (katere naziv se v prihodnosti ukine) je avtomatično vključenih v nacionalnih razred polprofesionalnega sektorja.
Za dosego števila 54 za sestavo treh skupin v sezoni
1959-1960 bo z natečajem glede na športne, finančne in tehnične rekvizije, izbranih še 15 klubov iz meddeželnega prvenstva 1958-1959.
2. Meddeželni razred:	Po
je 144 klubov razdeljenih v 8 skupin, bo 15 klubov izbranih za sodelovanje pri natečaju za prehod v nacionalni razred, zadnjih 5 klubov iz sedanjih 8 skupin — skupno torej 40 klubov — pa bo pri-puščenih k natečaju za izbiro 19 klubov, ki bodo ostali v meddeželnem razredu, ostalih 21 klubov pa bo nazadovalo v diletantski sektor.
Izjemoma za letošnje leto bo k natečaju za dopolnitev meddeželnega sektorja povabljenih tudi največ 24 diletantskih enajstoric po predhod-
zaključenem meddeželnem pr- J nem pregledu njihovih rekvi-venstvu 1958-1959, v katerem I zitov.
IMIIIlllUIIIWMIIIIIIIIinillllllllllMI44IIIIMIIIII|ilIIIIIIIII II IIIIUMHIIIIIIIItllllllltll III llllllltlll lllll
Priprave za tekmo s Padovo
Triestina -Cremcaffe 4:1 [1:0]
Tortul v odlični formi - Nastopil je tudi Massei
Triestina je včeraj odigrala | sa vendarle dosegli gol po Del
običajno medtedensko trening tekmo proti enajstorici Cremcaffe. Treninga so se udeležili vsi titularci razen Bresolina in Degrassija, ki sta odpotovala v Florenco na trening kandidatov za mlaido reprezentanco.
Odigrana sta bila dva polčasa. Prvi je trajal 45’, drugi pa 40'.
V prvem polčasu so titularci nastopili v naslednji formaciji:
Rumich; Brunazzi, Brach; Tulissi, Bernardin, Rimbatdo; Santelli. Szoke, Cazzaniga, Tortul, Del Negro.
Cremcaffe: Bandini; Grego-ri, Dudine; Bartole, Bassane-se. Bimberg; Forti, Furlan, Tenente, Gherbaz, Menon.
Ze v 6’ je Tortul prisilil Bandinija k težki paradi. V 12’ je Tenente, ki je bil najboljši v moštvu Cremcaffe, poslal na vrata visok strel, katerega je Rumich prestregel v zraku. Po uravnovešeni igri, katero je trener Oli-vieri večkrat prekinjal z nasveti taktičnega značaja, so titularci 3’ pred koncem polča-
Negru na predložek Santellija.
V drugem polčasu je Olivie-ri zamenjal Bracha s Simoni-jem, Santellija z Masseijem in Bernardina, ki je prešel k trenerjem, z Merkuzo.
Serijo golov v drugem polčasu je začel Tortul v 20’ z osebno akcijo. V 28' je zmanjšal razliko Tenente z krasno solo akcijo, ko je preigral dva branilca in neubranljivo streljal v vrata. V 40' je bil u-spešen Massei, ki je poslal v mrežo žogo, ki se je odbila od droga po strelu Del Ne-gra, 2' pozneje pa je Tortul dosegel še četrti gol.
Pri titiFarcih je ugajal zlasti Tortul v napadu, ki je v zelo čobri formi, Massei pa za nekaj časa še ne pride v kombinacijo za prvo moštvo. Pohvalo zaslužijo vsi igralci Cremcaffe, posebno pa Tenente, Gherbaz in Bassa-nese.
Glede postave za nedeljsko interno tekmo s Padovo se trener Olivieri še ni odločil. Verjetno je, da bo formacijo objavil po zadnjem treningu, ki bo v petek popoldne.
potem pa dokaj hitro še dru gega in že je bil rezultat 3:1 za naše
Alojz Velhavrh je v drugem nastopu proti Germaniju potrdil., da njegova prva zmaga ni bila le slučajna Z odlično igro je gladko premagal Germanija in priboril za Sežano drugo točko. Vodstvo za Tržačane je spet povišal Merlak po zmagi nad Žagarjem, nato pa sta se v zadnji igri dvobo ja pomerila še Jože Velhavrh in Germani. Borba med njima je bila ostra in precej izenačena. Sežančan je dobil prvi niz, drugega pa je odločil v svojo korist Germani. V tretjem setu sta se oba igralca nekaj časa izmenjavala v vodstvu, končno pa je Germani z ostrim finišem priboril za Trst še peto točko in postaVil končni rezultat dvoboja 5:2 za Trst.
Dvoboj je bil na zadovoljivi kvalitetni ravni, posamezne igre pa se bile tudi dovolj borbene in živahne tako, da so gledalci prišli povsem na svoj račun. Sežančani so pokazali velik napredek. Pri Tržačanih je v celoti zadovoljil samo Merlak, medtem ko se je Grbcu in Germanjju poznalo, da nimata dovolj treninga.
Tehnični rezultati: J. Velhavrh - Merlak 1:2 (13-21, 21-13, 16-21), A. Velhavrh - GrbeO 2:0 (21-10, 21-18), Žagar - Germani 0:2 (12-21, 12-21), J. Velhavrh - Grbec 0:2 (22-24, 9-21), A. Velhavrh - Germani 2:0 (21-15, 21-10), Žagar - Merlak 0:2 (13-21, 7-21), J. Velhavrh-Germani 1:2 (21-13, 9-21, 18-21).
ODBOJKA — ZENSKE
Zenski odbojkarski ekipi sta nastopili v naslednjih postavah:
SEŽANA: Guštin, Brenetič, Ocvirk. Rauber, M. Kralj Hreščak, K. Kralj, Kocjančič.
TRST: Metlika. Sirca Pavletič, Mijot, Ravber, Nedorf, Batista, Hmeljak.
Sežančanke so z brezhibno igro dobile prvi set z visokim rezultatom 15:1. Tržačanke so zaigrale povsem začetniško, kot da bi dotlej sploh še nikoli ne igrale odbojke. V drugem setu je bila slika skoraj enaka, le da so Tržačanke bile za spoznanje boljše. Tudi v tretjem setu so prešle domačinke takoj v vodstvo s. 7:0, tedaj pa so Tržačanke do... Je servis in tri zaporedne točke, nato pa so celo izenačile na 8:8. Sedaj je na igrišču nastale preobrat. S točno in požrtvovalno igro so gostinje začele prevzemati pobudo. Domači trener je zahteval minuto prekinitve in Sežančanke so dosegle še tri točke, ki pa so bile tudi zadnje v tem setu, katerega so Tržačanke odločile v svojo korist in popravile stanje na 2:1.
V četrtem setu se je že takoj v začetku razvila ostra borba za vsako točko. Domačinkam je še enkrat uspelo priti v vodstvo pri stanju 6:5, toda to je bilo tudi poslednjič. Tržačanke so kmalu izenačile, nato pa s požrtvovalno čeprav tehnično še vedno nepopolno igro, prevzele dokončno pobudo v svoje roke in dobile tudi četrti set.
Domačinke so bile »edaj že povsem demoralizirane in v petem odločilnm setu so Tržačanke takoj povedle s 4:0. Ob spodbuianju gledalcev so Se-žančanke zbrale poslednje moči in dosegle 2 točki, nato pa so spet popustile in Tržačanke so brez težav dobile tudi ta set in z njim dokončno zmago.
Seveda je težko reči če ie bila zmaga Tržačank zaslužena. Tehnično so bile Sežančanke mnogo boljše, pešale pa so
V napadu kar se jim je drago maščevalo. Tržačankam se j® poznalo, da jim manjka skup-ne igre, imajo pa v sebi toliko moralnih rezerv, da so sposobne rešiti se tudi v najkri-tičnejših trenutkih. Seveda so sposobne pokazati več kot so pokazale tokrat na vsak način pa bi morale več vaditi. Predvsem bodo morale med pripravami na prihodnja srečanja polagati večjo pozornost na podajanje, ki bi morali biti vsakokrat obvezno na trojno izmeno pred končnim udarcem, in seveda na pokrivanje celotnega igrišča.
Med debutantkami je bil pozitiven nastop Nede Mijo-tove.
Končni rezultat 3:2 za Tržačanke.
ODBOJKA — MOŠKI
Po kratkem premoru st8 prišli na igrišče moški košarkarski vrsti v naslednjih postavah:
SEŽANA: E. Velhavrh, St°F kovič, S. Kobal, R. Kobal. Planinšek, J. Velhavrh, Prim0'
Žič, Kovačič.
TRST:	Furlanič, Pavlica,
Patrizio. Jurkič, Posega, J8" rinčič, Mijot.
Prvi set je bil precej bor ben. Obe vrsti sta igrali lepo, vendar pa so Tržačani zaradi boljše povezave naredili mar sikatero točko na račun neorganizirane igre nasprotniko". Gostje so kmalu prišli do set žoge in kljub dobri igri domačih, ki so se jim nevarno približali, set tudi izbojevali v svojo korist s tesnim rezultatom. Drugi set je bil kra; tek. Tržačani so ga izbojevali s precizno ofenzivno igro.
Že takoj v začetku tretjega seta pa so se domači zbrali, se povezali in povsem blokirali napade gostov ki so zaman iskali luknje v nasprotnikovih vrstah. Razvila se je ostra borba za vsako točko ;n po enakovredni igri so zmagali domači ter znižali rezultat na 2:1. Ta uspeh je 1,8 domače deloval spodbudno in prevzeli so vodstvo tudi četrtem setu. Ko je bilo »tanje 13:8 za domače, so se Tržačani spet uredili in m0-štv: sta si sedemkrat izmenjali servis preden je domačin0!8 uspelo priti do set žoge ’8 zmagati. Zaradi burnega nav" janja številnih gledalcev v korist domačih, je moral sodni? igro za nekaj minut PTe niti.	.	■
V odločilnem setu so Tr * čani spet zaigrali tako kot prvih dveh. Spoznali so,
s »pimplarsko igro« ne rejo premagati svojih naspr0'" nikov, zato so se povrnili * ofenzivi za vsako ceno '. predvsem po zaslugi s’*0f*j neubranljivih udarcev Pav 1) .j in Jurkiča zasluženo osvo)1 set in končno zmago.
V celoti so bili Tržaca bolj povezani in tudi tehn no boljši vendar pa imajo t di Sežančani dobre igralce, bodo lahko s primernim 1
nirtnpm c o 7nafnn n aD
vali.
Celoten dvoboj je pote
kel
tovariškem vznušju tako
za-
radi gostoljubnosti sežah
skl?1
neP1r'’
športn.kov kot zaradi stranosti sicer razgretih * dalcev.	p_l)0
NAMIZNI TENIS
BEOGRAD, 21. — Jugos^ vanska namizno-teniška zVls-je prejela povabilo, da °rsv nizira evropsko prvenstvo . namiznem tenisu za 1- ' Prvenstvo bo od 3. do l®-prila v Beogradu.
Odgovorni urednis STANISLAV HENKO „,1 Tiska tiskarski zavod ZTT •
ANDRE'
GILL0IS
16.
Detektivski roman iz življenja prodajalcev časnikov
XII.
Temu kriku je sledila mučna tišina. Dodelot si je sicer mislil, da bo prišlo do zapletljajev, a takega presenečenja le ni pričakoval. Z vso močjo svoje volje je poskušal zadržati znake razburjenja, ki so nastali v njem. Pascal je obstal kakor lovski pes na preži. Drugi policaji niso ničesar razumeli in so bili tiho.
Zaslišalo se je šumenje Catherininih korakov, ko je mirno stopala navzdol po stopnicah. Se preden je prišla do konca stopnic, je komisar vprašal Pascala:
»Torej priznaš, da te ni tale pripeljal noter?»
»Ne on, pač pa Didier.«
Stegnil je zVezani roki proti truplu in ponovil:
»To ni Didier!«
»Kdo pa je Didier?«
»Povedal sem vam vse, kar vem. Poznal sem ga le po krstnem imenu in tudi njegovo ženo Catherine.«
»Mož gospe Barachetove je bil pa tale,» je zatrdil Dodelot in pokazal na mrtveca.
«Catherinin mož!» je ponovil Pascal in skušal dojeti.
Potem je bruhnil:
»Saj ni mogoče, ni mogoče!«	,	,	,
Catherine je bila na zadnji stopnici. Komisar se je obrnil do nje:
»Poznate nekega Didiera?»
Catherine je pomislila. Gez trenutek je dejala:
»Ne, prav res se ne spominjam nobene osebe, ki bi ji bilo tako ime.«
Dodelot je počakal. On sam pač ni imel kaj odgovoriti. Upal je, da bo Pascal vzrojil. Do tega je res prišlo, a šele čez nekaj trenutkov. Catherinina trditev se mu je zdela tako nezaslišana, da si jo je moral ponoviti še sam sebi. Vse je lahko pričakoval od take ženske, kakršno mu je Didier slikal kot najhudobnejše in najbolj zavratno bitje, kar jih je kdaj videl na svetu. A kdo bi bil mogel pričakovati, da ga bo tako odločno in nepreklicno zanikala? Odkar je Pascal imel v rokah dokaz, da vrtna stavba v Ulici Marron-niers res stoji in da je v pisarni tisti denar, ni več sumil Didiera, da se je lagal. Didier si ni izmislil ne te stavbe in ne denarja. Kako naj bi si torej izmislil svojo ženo? In ona je bila tu.
Spletka je bila očitna in grozna. Treba bi bilo pritisniti k zidu to babo in ji povedati, kar ji ere.
»Svinja!« je zakričal in stopil proti nji.
Policaji so stopili vmes. a s tem mu niso zamašili ust in je kar naprej kričal in obkladal z raznimi priimki Catherine ali pa se obračal do komisarja In ponavljal kar mu je že povedal:
»Prašiča!... To vam je prašiča!... Hotela ga Je spraviti pod ključ... Laže ona, ker je bil tisti denar v predalu in ker stoji ta hiša. Poročila se je z njim, da bi mu vse pobrala, ona z materjo in bratom. Kje sta ona dva?«
Catherine se je okrenila proti komisarju, kakor da Pascalovo vpitje ne gre nanjo in da je samo začudena in vznevo-ljena, ker mu pusti kričati. A Dodelot je počakal, da bi Pascal obmolknil sam od sebe, ko se bo do kraja izbruhal. Potem jo je vprašal čisto mimo:
»Imate brata?«
»Jaz,« je odvrnila suho, »nobenega. Bila sem edinka in mati mi je umrla že pred leti.«
»Niste stanovali v hotelu »Europe« v Fumelu?« je zopet začel vpiti Pascal. »In se niste tam poročili? Niste klicali zdravnika, ker se je Didier prevečkrat razjezil? Vi ste ga hoteli pripraviti ob vse!«
Catherine je skomignila z rameni in mu Je obrnila hrbet.
»O, prekleti svet!« se je gnal Pascal.
Dodelot se mu je približal in mu dal znak, naj molči.
»Gospa Barachut,« se je obrnil do Catherine, «oprostite,
da vam moram staviti neko vprašanje, ki se vam bo morda zdelo smešno, a moram. Človek, ki je bil tu umorjen, je bil vaš mož?«
»Se	razume!«	je odgovorila Catherine in	ga	pogledala.
»Imam	listine in	lahko z njimi dokažem.«
«In vam ni nič znanega, da bi bil kakšen človek, ki se imenuje Didier in ki je utegnil biti prijatelj z vašim možem?« je nadaljeval Dodelot.
»Popolnoma nič. Nikoli mi ni rekel besede o tem.«
Pascal jo je poslušal z na pol odprtimi usti, kakor da bi hotel zdaj zdaj nekaj zakričati. A bil je tako omamljen, da bi bila vsaka beseda odveč. Zdelo se mu je, da se pred njim odigrava neznanska komedija. Roke so mu	visele,	čeprav
mu jih	je vlekel	skupaj uklep, in vse telo se	mu	je	poziba-
valo, kakor da stoji na gugajoči se ladji.
»Laže!« je naposled izdavil iz sebe obrnjen proti Dode-lotu, «laže, ves čas laže! Ne verjemite ji!».
Komisar je mignil svojim možem, nal odvedejo Pascala. Ta se tni ustavljal. Ko je šel skozi vrata se je vendar še spačil, češ ta je že prehuda. Take pa še ne! Policaji so ga spravili v avto, ki je čakal na ulici, on pa se je zrušil na sedež, se naslonil nazaj in zaprl oči. Zaprl se je tudi pred vsem svetom. Zdaj ne bo nič več govoril.
pa se je Catherine tako znala obvladati in si je ona utegni izmisliti to zapleteno, makiavelistično spletko.
Ni vedel, če je Pascal nedolžen," alf zdaj je bil zatrdi prepričan, da nima pred seboj dolgočasne zgodbe o vlomil®
s *----------»--------------— r'* '	u«-»-»vzj uui^ULUOHC:	I/C	U V iv
ki ga primejo na delu in ki nekoga po naključju ubije.
__. ,*^e , n®kaj bl vas vprašal,« je dejal komisar Cathefi Ni čakal, da bi ona privolila, kar vprašal je’ »Rekli ste, je vaš mož obogatel. Pa vi?«
»Jaz?« je odvrnila Catherine, ker ni razumela vprašal in je zdaj ona hotela pridobiti časa za premislek.
»Imate kaj osebnega premoženja?« je vztrajal s spr® vanjem Dodelot.
Catherine se je obotavljala. To je bilo samo za treniit1 sum se ie že »hnHii Coi	ki	k<i„	~i  	(ja
Dodelot je ostal sam s Catherine. Oproščal se je, ker jo je moral pritegniti k tako mučnemu prizoru. Ona je zatrjevala, da nič zato. Saj je ta človek prava zverina. Kako naj bi jo prizadele njegove bedake obtožbe? In ali ni on sam čisto blazen? Da pri tej čudoviti zmešnjavi ni razumela kaj prida.
Dodelot se je Se zmeraj skrajno vljudno začel truditi, da bi ji preprosto in jasno ponovil, kar mu je povedal Pascal. Catherine ga je poslušala in se iz vljudnosti zanimala za njegovo pripovedovanje, ki jo je zabavalo kakor da gre za kakšno zgodbo.
Komisar je tako izrabil čas, da se pripravi. Zdaj Je bil prepričan, da zadeva z Didierom ni le bajka. Zatrdno je vedel, da stoji pred žensko z dvojnim obrazom. Ni je maral osumiti prenaglo, a zmeraj bolj previden je postajal do nje,
Pir^nl je bil robavsast človek in’ se mu ni zdel zmožen, da bi si bil izmislil vse, kar mu je pripovedoval. Nasprotno
-—	Ktiivj	oauiu S.n l/AV
a	sum se je	ze zbudil.	Saj se	ne bi	bila	obotavljala,
zavohala v tem vprašanju nastavljene« pasti. In če jo Je , zavohala, je imela prav, da je bila previdna če bi priznfl: da sama nima nič, bi to vzbudilo sum, da se Je hotela P° stiti premoženja svojega moža. Z druge strani pa ni kar bedasto lagati, kajti o premoženjskem stanju se je 18 ko prepričati.
»Povedala	sem vam,	da me	je mož	zelo	razvajal,« je 0(18
vorila. »To pomeni, da	je imel	denar.	Jaz	ga nimam.»
S tem, da je poudarila, kako je bila razvajena, je sevej hotela dopovedati, da Ji ni bilo treba ničesar zahtevati, • Ji ni bilo treba spletkariti proti možu, torej tudi ni i«og biti kakšne njene sokrivde pri zločinu. A ravno nagli®8’ katero je izrekla to svojo izjavo, se je zdela komisarju sumil
Da je bil denar Catherinin, bi se bila narekovala d0111! va, da Je bil zločinski sporazum med njenim možem H1 . tom. Ker pa je bilo nasprotno, se je dalo sklepati, da je °. zamislila načrt, kako oskubsti gospoda Baracheta. To Pft * tovo ni bilo izvedeno v sokrivdi s Pascalom. Vsekakor P8 bil zraven neki sokrivec, recimo X... Torej ta X je bil ^ iz Pascalovega pripovedovanja, to je bil Didier.
Kako mu priti na sled? Komisar se je že poslavlj^ c Cutherine, a ko je odhajal, se je nenadoma vrnil i*1 J vprašal, če lahko zaradi formalnosti pregleda njeno s° Pri tem se je ponovno opravičeval zaradi nadlegovanja.
(Nadaljevanje sledi)