— „,.-,,„........
Najrečji ilovfoaki dnevnik H V Združenih driav&h
VeU« nnelrto . . .	$6.00 g
Za pol leta.....$3.00 Q
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
lisijslavenskihidelavcevT AmerOd.
TKLKJ0K: CHclsoa 3-^3878 W0. 147. — fiTEV. 147.
f"
III The largest Slovenian Daily in the United States.
g Issued every day except Sundays I	and legal Holidays.
1	75,000 Readers.
L	§
Entered m Bscond Član Matter September 21, 1903, at the Post Offics at Hew York, W. Y., nndsr Act of Congr—i of March 3, 1870 ___NEW YORK, SATURDAY, JUNE 24, 1933. — SOBOTA, 24. JUNIJA 1933 —=——
TELEFON: OHelsea 3—5878
VOLUME XTJ. — LETNIK XLL
SPLOŠNO PREGANJANJE SOOJAUSTOV V NEMČIJI
NACIJSKI VODITELJ ROSENBERG PRAVI, DA MORE LE SVETOVNA ZVEZA STRMOGLAVITI HITLERJA
N&d Berlinom ao ae pojavila skrivnostna letala, iz katerih ao metali letake. — Hitler izjavlja, da je razpuat soc ialistične atranke zahtevala večina naroda. — Bivši predaednik državnega zbora, socialist Paul Loebe je bil aretiran. — Gonja proti vertaillski pogodbi.
BERLIN, Nemčija, 23. junija. —Tukajšnja policija je izdala sledeče poročilo: — Popoldne se je pojavilo nad Berlinom par tujih aeroplanov. Letalci so metali iz njih letake, kojih vsebina je bila žaljiva za nemško vlado. Ker naša zračna policija nima dovolj hitrih letal, je bilo zasledovanje nemogoče. — Zaenkrat še ne moremo ugotoviti, iz katere dežele so prišli aeroplani.
Par ur nato je izšel Voelkische Beobachter v posebni izdaji, ki je imel preko prve strani debel napis: "Proč z neznosnimi verigami versaillske mirovne pogodbe!" (Soglasno z versaillsko mirovno pogodbo ne sme imeti Nemčija zračne armade. — Op. uredništva.
Nadalje pravi list: "Vsak ptič ima pravico braniti svoje gnezdo. Samo Nemčiji so porezali Deroti, da mora mirno gledati, ko ji blatijo gnezdo.**
Danes je bil aretiran socialist Paul Loebe, bivši predsednik državnega zbora. Oblasti niso navedle zroka aretacije.
V Karlsruhe je bil aretiran Wilhelm Leuschner, bivši socijalistični notranji minister Hessena. Očitajo mu, da je vodil v Ženevi agitacijo proti interesom Nemčije.
Nadalje je bil aretiran državnozborški poslanec in pristaš centruma Joseph Ersing, češ, da je hotel ustanoviti neko opozicijsko organizacijo.
Alfred Rosenberg, načelnik zunanje-političnega urada nazijske stranke, je rekel danes inozemskim časnikim poročevalcem, da sedi državni kancler Hitler trdno v sedlu in da ga more strmoglaviti le svetovna koalicija.
— Nemčiji ne preostaja drugega kot izbirati med Hitlerjem in krvavo zmedo, kateri bi sledila izguba nemškega trga za druge narode. Narodnosocijalisti-čna Nemčija nima nikakega namena vmešavati se v notranje zadeve Rusije ali pa ogrožati obstoj malih baltiških držav.
Nemški državi kancler Adolf Hitler je izjavil, da je zato razpustil nemško socijalistično stranko, ker so to zahtevale tri četrtine nemških volilcev.
Značilno je, da Hitler ne preganja le socijalistov, pač pa hoče izstrebiti tudi druge stranke. Policija je prepovedala izdajati nemškonacijonalni dnevnik Deutsche Zeitung", katero urejuje neki nečak dr. Hugenberga, voditelja nemških nacijonalcev.
S tem da je nemška vlada odvzela socijalističnim poslancem mandate, bo prihranila na leto pri Dlačah skoro milijona dolarjev.
Proti najnovejši Hitlerjevi odredbi* koje posledica je bil razpust socijalistične stranke, se ni pojavil nikak viden odpor.
Vsak, ki črhne le kako besedo proti vladi, je brezpogojno vržen v ječo. Vlada nima z jetniki nobenih stroškov. Tisti, ki nimajo denarja, morajo delati, premožnejši jetniki morajo pa iz lastnih sredstev poravnati stroške, ki jih ima ž njimi uprava jetnišnice.
PRINC PROSI OČETA ODPUŠČANJA
Evians-les-Bsiiu, Franci j s, 23.
jiwiija. — PrejAnji Astor»ki princ, Mekinj jrrof ('avad<ni(ra. je poslal k Mvojemu očetu, bivtonti španskemu kralju Alfonzu XI H. .j>o*ebne-jr* odposlanca, ki mu naj bi iz.ro- J je prej odpotoval v Ixmdon, kot iil njegovo proinjo, da mu odpu-'pa je prišel Ataor odposlanec.
*ti. ker se je poročil z Edelmiro Sampedro.
Vojvoda Manuel Almadova. ki je bil priča pri poroki, je odpotoval v Font a irvebJea.il, toda AJfonz
Johnson svari pred pretiranim zvišanjem cen
SPORAZUM MED FRANCIJO IN AMERIKO
Cox in Bonnet sta imela tajno posvetovanje. — Mac Donald je nervozen čakal pred vrati.
London, Anglija, 23. junija. — Xajbolj demokratičen dojrodek na londonski gospodarski konferenci je bila tajna svja. na* kateri je pri-j šlo do soglasja med Združenimi državami in Francijo,
Seja je bila v najbolj .skriti sobi gospodarske konference. Pri .seji .so bili navzoči ameriška delegata .James M. Cox in James F. Warburg ter francoski finančni minister Georg ts Bonnet. Vsi so stopili v .sobo iv zavesti, da bo od njihovega .sklepa odvisna usoda konference. Veliko odjrovornost je bilo jasno videti na njihovih obrazih.
•T. ltamsaw M-ae Donald. ki je predsednik konference, je tudi vedel za važnervt te konference. Ma«?-Donald, ki je vodil že brez strnila mednarodnih konferenc, j e ustal sam v sosednji sobi. Roke je imel i na hrbtu .sklenjene in je nervozno hodil po .sobi. Neprestano je imel | vprte oči v vrata ter poslušal. kdaj bo zaslišal kako trkanje, da izve,! ali je bila konfereica rešena. aJi obsojena na razpad.
V konferenčni sobi .so si trije možje .sedeli naspnwti — Cox. srv n.sled večnih političnih bojev; Warburg", mlad. vitek in molčeč; JJonnet. d« bro poučen v evropski diplomaciji, prepričevalen in ved-J no vedoč, kaj hoče imeti.	j
'Nekaj časa je bila med njimi velika napetost. Konečno pa se Cox naglo skloni naprej in pravi 1 Sonnet u: — Tukaj, prijatelj, naj, vam položim na mizo vse svoje karte in vam razložim. Ameriškega stališča ne poznate in ne veste,' kaj hoče Amerika« napraviti. Morem ivani dokazati, da je vaš strah neutemeljen,	j
In ISonnetu je dokazal. Tn tako, prepričevalno je Cox pojasnil Konnetu ameriško stališče glede stabilizacije denarja«, da je končno Bonnet prikimal — in konfe-j renčna kriza je bila končana vsaj za sedaj.
Ko je bil MaeDonald o tem obveščen. mu je zažarel obraz.
RAZPRAVA 0 ZVEZI OGRSKE Z AVSTRIJO
Mussolini deluje za zvezo. — Italijanski poslanik razpravlja z ogrsko vlado. — Francija noče ničesar vedeti.
Budimpešta, Ogrska, 23. junija. V glavnueni m stu Ognske razpravljajo o vprašanju, da bi Ogrska stopila z Avstrijo v bolj ozko zvezo. Poročila iz Pariza pravijo, da je 'Mussolini obvestil ostale tri države, ki <h> podipisal-c štiridržav-no pogodbo, da bo mogoče prišlo do tegai koraka. Časopisje mnogo piše o morebitnih velikih izpre-membah ob Donani.
Kot zatrjujejo uvodni članki ogrskih listov, je Mussolini pripravljen za odločilni korak glede podonafvskega problema, čegar jedro tvori zveza n>?d Avstrijo in Ogrsko, ki sta bili nekdai zvezani v dvojni monarhiji.
Italijanski poslanik princ Asca-nio C'elonna je v četrtek Imel razgovor z ministrskimi predsednikom Juliusom Goemboes in zunanjim ministrom Kolomaiiom de Kania. Po posvetovanju G0*111-boes ni zanikal zatrdila, da misli v kratkem odpotovati v Rim.
Dasiraviw si poročila iz raznih ghuvnih mest v bistvu razlikujejo, vendar se strinjajo v tem. da po-la;ra Mussolini veliko važnost 11a bodočnost podonavskih držav.
Razni ogrski politični voditelji pravijo, da nenadni obisk ministrskega predsednika (ioembo'sa v BeHinu <v času. ko se Avstrija junaško-bori za svojo neodvisnost, ni bil na mestu in ga obsoja vsa ogrska javnost. Iz tega je razvidno. da si želij') Mati/ari mnogo ožji stik med Budimpešto in Dunajem. toda so različnega mnenja v tem, kako bi se to izvršilo.
H. HOOVER UREJUJEV0JNE DOKUMENTE
Hoover je zbral vse listine, tikajoče se svetovne1 vojne. — V knjižnici jih bo uredil.
DELAVSKA
BORITELJICA JE UMRLA
Frankfurt ob Meni, Nemčija, 22.
junija. — Ruse Pastor Stokes, ki je bila po edem svetu poznana kot najodločnejša delavska voditeljica. je <jk> dolffi bo le z, ni umrla »v bol nišnici. X<*Z3tivestna je bila nad 12 ur. Ko je prišla .smrt. sta biLa pri .njej zdravnik in bolniška strežnica. Stara Je bila 54 Jet.
Predno je izgubila zavest, je prosila glavno strežnieo, da ji vjrra. skladbe Franz Schubert«. Xato je še napisala nekaj pisem svojim prijateljem v Združenih drža-vali.
T "mrla je za rakom na prsih. Kot se zatrjuje, se jft~ razvil rak vsJed u<larca nekega policista v Xew Yorku, ko je roodila dela vsko stavko.
Rojena je biLai v Rusiji m vzgojena v na^LromačnejSem delu Jsondon*. V Ameriko je prišla kot
Nekateri si želijo .skupno državo |>od nadvojvodo Otonom, drugi pa carinsko zvezo meti obema državama.
Pariz, Francija, 23. junija. — Zunanje ministrovo zanikuje resničnost .poročil. da bi Francija delovala za odpravo carinskih zaprek med Avstrijo in Ogrsko. kar bi dovedio do politične zveze teh drveh podonavskih držav.
—	Načrta za zvezo med Avstrijo in Ogrsko ni treba vzeti za-, resno. — pravi obvestilo zunanjega ministrstva.
Vendar pa to zanikanje ni tako odločno. kakor je običajno kaka izjava, ki pride iz Qua i d'Omay.
L»i*t "Journal des Debate" pravi. da je to zanikanje podobno zanikanjem. ki si prihajala tekom pogajanj za pogodbo štirih drža<v.
—	Resnica je. —- pravi dalje ta list, — na načrt, obstoji in je poznan vsem prizadetim vladam. Resnično je tudi. da je to povzročilo v krogih Male antante veliko bojazen.
Starford, Cal., 23. junija. — Prejšnji predsednik Herbert C. IIcK>ver bo v nekaj dneh v vse učili-krm poslopju pričel z novim delom, da bo ohranil zgodovino, ki ni bila nikdar objavljena.
V	knjižnici Stanford vseučilišča postavljajo nove predale in v enem voglu knjižnice pripravljajo sobo. v kateri bo mož. ki je še pred nekaj meseci vladal (velikemu narodu. pregledoval listine, pisane v mnogih jezikih in jih bo uredil.
Hoover je leta. 1M19 ustanovil vojno knjižnico, ki je največja zbirka te vrste 11a svetu in je za njo največ prispeval sam Od časa njenega postanka je vedno mislil na to. da bo enkrat pričel z ureditvijo in vknjiženem te zbirke.
•Nekaj teh listin bo mogoče objavljenih. Mnogo teh listin je zapečatenih in še ne bodo objavljene več h*t. Marsikdo mora še prej umreti, predno bo kaka listina objavljena. Nekatere vlade morajo prej pasti, ali pa preiti v druge roke.
•Zgodovinski zakladi, pri katerih se moraijo iskriti oči v>akega zgodovinarja. se nahajajo v navadnih zabojih in na policah. Tam .so zakopane tajnosti prestolov in revolucij. junakov in zarotnikov.
Med več milijoni listin jih je mnogo, ki razpravljajo o vojnih pogajanjih skoro z vsemi državami sveta. Tekom premirja je bil Iloover kot živilski administrator v zvezi skoro z vsako evropsko vlado.
— In porabil sem to priložnost. — je rekel Hoover nekoč časnikarskim poročevalcem. — ker sem bil v stiku z vsemi vladami, da sem dobil vojne listine od vseh evropskih vlad.
Ko je leta 15*24 izročil te listine Stanford »vseučilišču, je tudi izstavil .sklad. <m! katerega« dobiva knjižnični odbor svojo plačo. Načelnik te«ra odbora je sedaj profesor zgodovina 11a Stanford vseučilišču Ralph II. Lilt z.
V	knjižnem odboru je tudi več častnih ravnateljev, med katerima sta tudi Slobodan Jovanovic iz Beograda in profesor 11a vseučilišču v Pragi dr. I*adislav J. Živnv.
Najbolj popolna v tej zbirki je zgodovina bolj5eviške revolucije v Rusiji.
Prve zapečatene listine bodo odprt? leta 1036, druge pa bodo o-stale nedotaknjene skozi 35 let ali pa še dalje.
PREMOGOVNI BARONI SKLEPAJO ZVEZO ZA D0L0ČENJE CEN
WASHINGTON, D. C., 23. junija. — Istovrstne industrije so začele med seboj zveze v svrho določe-nja cen in delavskih mezd. Zastopniki premogovnih baronov se posvetujejo v Altoona, Pa. Pri tej priliki bodo določili, kolko naj znaša cena premogu in kakšno plačo naj dobe premogarji.
General Ilujrh J. Johnson, kater m 11 je poverjena iz v rate v programa za oživljenje industrije, je rekel, da je prav. če se .sklepajo j take zveze, odločno je pa poMva-. ril vse industrije preti pretiranimi draženjem izdelkov.	j
— Vsak tak poskus bom v kali zatrl. — je dejal.
RAZPADANJE KITAJSKEGA CESARSTVA
V petdesetih letih je izgubila Kitajska nad dva milijona kvadr a t n i h milj zemlje. — Razpad naglo napreduje.
Peiping, Kitajska, 23. j
junija. —
St. Palul, Milim., 23. junija. — Danes je govoril ita poljedelski fakulteti University of Minnesota poljedelski tajnik Wallace ter rekel med drugim :
— Dosti postav je bilo uveljavljenih za izboljšanje položaja, v
katerem .se nahajajo farmerji. Po-	Zadnji japonski vpad nw Kitaj-
udariti pa moram, da je edinole	sko. ki velja Kitajsko provinco
od farmerjev samih odvisno. Če se	Hope i. ki meri .">000 kvadratnih
se jim bo v prihodnjih dvanajstih	milj, tvori vrhunec razpada kit a j-
letih bolje godilo nego se jim je	skega ce.sarstva.
v zadnjih dvanajstih. Mi smo na-!	. .....
praviH ——	P»;bnad2e^	'nu,'
morajo farmerji .sami izgotoviti. ' •	,	»n.j
•svoje zemlje. Ta raapad je hitrej-
Dne 1. julija bodo začele drža- či in usodepolnej-i kot ipa razpad
ve z gradnjo cest. V to Mvrho je rimske. srške, bizantinske in
dovoljenih štii-iwto milijonov do- eglptiske države.
larjev.
Prvi udare« ji je zaklala Francija leta 1883. Zanimivo je. kake ' izpremembe so se otl tedaj izvr-j Sile, kajti dane.s vladajo velikim delom Kitajske razne evropske j države in Japonska.
Leta 1883 ni je Francija brez napo- ii vojne .prilastila kitaj.sko provinco, iprejšnje kraljestvo An-anm, ki je bilo pod kitajsko nadvlado. Kitajska je tedaj odstopila Franciji 113.188 kvadratnih milj.
Leta 1886 so na isti nič in Angleži vzeli Kitaj-ski provinco Burmo. ki meri 236.238 bradratnih anil. Ivota 18,'K) so Angleži pregnali kitajske vladarje iz province Xepa<l. Bhutan in Sikkin. Te province .so bile last Kitaj-ske iz 13. stoletja.
JAPONSKA BI RADA KUPILA VLADIVOSTOK
Japonsko časopisje agitira za nakup važnega ruskega mesta.—Mesto bo brezpomembno za Rusijo.
Tokio, Japonska 23. junija. — Naci jon aJ ist ič u i Ust "Kokiimin" zatrjuje. <la bo prihodnji teden, ko ne prično pogajanja glede pro- Leta 18»8 je v vojni z Japonsko daje kitajske vzhodne železnice 'izgubila Korejo, ki meri 85.223
iadelovalka cigar. PozaVeje je postaja poročevalka raznih časopisov v .New Yorku; zlasti je mnogo pisala za židovske liste. Poročena je bila z bogatim • Gnaihaaii Phelps Stokes, od katerega pa se je po cfrvajsetletaam zakom^Wem žKiljenju ločila.
JUNAŠKI BOBNAR
Mirncapolis, Minn., 22. junija. V restavraciijo. v kaferi se je nahajalo nad petdeset postov, sta prišla dvta bandit« z revolverji ter jih požvala naj dvignejo roke. V.si so se iM>koril ipovelju, razen Buda Mawsona, ki je igrral boben v orkestru. Mawson je skočil k njima, ter ju tako pretepel, da sta nezavestna oibleaaJa.
Naročite se na "GLAS NARODA
največji slovenski dnevnik v * Združenih državah.
Mančukuo ali pa Japonski, tudi razprava o tem. da llusija prepusti Vladivostok Japonski.
"Kokumin" [>ravi, da, je japonska vlada mnenja, da bo Vladivostok, kjer se konča sibirska železnica. za Rusijo brez vsake<?a i>o-mena. ako enkrat Rusija proda železnico.
Toda nek visok uradnik zunanjega ministrstva je rekel, da Japonska ni nikdar sanjala o kakem takem <po«rajanju.
Nanking, Kitajska, 23. junija. Kitajska (vlada v \ankin«ru je protestirala pri japonski vladi proti prodaji kitajske vzhodne železni-ve Mančukuo vladi.
RUSI IŠČEJO MATTERNA
Moskva, Burija, 22. junija. — Sovjetska brezžičnm postaja na polotoku Čukov blizu Alaske je prejela naročilo, <lai stopi v zvezo z ameriškimi postajami, da pomagajo Iskati pogrešanega letalca James Mat tern.
Do Jfodaj o njem še- ni nikakega poročila, odkar je odletei preti več kot enim tednom, iz Tašrabov-aka proti Nome.
kvadratnih anilj ; poleg tepra je izgubila tudi otok Formozo in nekaj manjših otokov, ki pa so velike strategične važnosti.
Leta 1918 se je zunanja Mongolija razlaglasila za neodvisno od Kitajske; sedaj je sainostojnai republika v savjet.ski uniji. Površina te dežeel presega 900.000 kvadratnih milj.
Dogodki od 18. septembra-1931 dalje sq trgali pokrajino za pokrajino od Kitajske. Postavljena j* bila Mamčukuo država s površino 380.000 kvadratnih milj.
Z zavzetjem Džehola so Japonci pridobili 60.000 kvadratnih milj ozemlja, ki je bilo pod kitajskim cesarstvom več stoletij. V marcu so pričeli Japonci .prodirati južno otl kitajskega zidu v smeri proti Peipingu.
V petdesetih letih je izgubila Kitajske nad 2.5000.00 kvadratnih milj svoje zemlje ali več površine kot imajo sklepaj Anglija, Francija in Nemčija.
in
ADVERTISE •GLAS NARODA*
X* viioDr
HEW YORK, SATUjtPAY, JV MX 24, 1033
I "Glas Naroda"		
	OWN« mmi *mmt ~ \ i*n ji U O0*V	PoMUM by some COMTANI Mite) L Bmiik, Tiooa.
mVTi	mi >!<■!■ mi t*m Mrpontlc m* MM. Bwih mt 1	■ and addreaoM 0C above officers: i«»*i«tM. New Tarfc City, N. T.
* O L A B NAlODi"		
i	5ewd Bmj Day ftteei	t SuoduTi and HolMayt
U mu k	•to MUt mm >»irii to	Ito New Tort mm celo leto......fTjOtt pol leta 93,60 Za likiieeaaetro aa eaAo leto......97.00 Za pol leta ....................93.50
frpol tot U Mit	toCa iiiiiii«a>t>i«iiM 91 -BO	
FRANCOSKI APEL NA MALO ANTAKTO
TTTE LAROS8T BtOVSlTB DAILY In 9. 1.
Znani publicist in zagovornik taktike francoske Utwnice Andre Cheradame je napisal za bin kost no število praških "Narodnih Listov" obširen članek, v katerem se obraba
oblast Nemčije. Obe konferenci sta samo nelojalen manever, ki naj o-Akodnje Francijo in njene zaveznike. Cheradame pa ngrrtavlja, da je postopanje Anglosasov samo velik
neposredno na države Male antan- bluff, kajti za njim ni nikakc real-
e in na Poljsko z nujnim pozivom, naj se posta-vijo ^»o rob« anglosaški in nemški zaroti, da ne bodo same
ne sile, ki bi lahko prisilila Malo antanto in Poljsko na sprejem a-meriških in angleških zahtev. Ame-
-----------------«« •••	■	mv |	■	M m m.	/ril II I i » •	lli\ -
prve žrtve teh prikritih spletka. I rika toliko trpi r^aratli krize, da Cheradame je, kakor pravi, doslej v [dolga leta tie bo s|»osobna za kakr-
Habeciiptloo Te« rt j 90 00
l^aja »HM dan UtvbH nedelj In pnalkov.
>• mm prloMtaJeJo. Dntr a< J me blagoroll Prt spremembi kraje neročnlkov. proelmo. da mm wmm tadi prejtoje blrelLMe neznani, da hitreje najdemo naaloeatka.
NAKOOA". tli W. IStfc Street. New York. N- V. CHHeea t—ISTI
po Franciji dokazoval pogubno politiko I^eona Bitima in onih franco-*kih državnikov, ki hodijo |k» stop-piujah |>okojnega Brianda. Francoski publicist pripoveduje, tla je sicer že mnogim odprl oči s svojimi svaril, da pa j«' za d«isego pre-
nokoli akcijo. Anglija pa je brez kolonij čisto brez sile. Njena moč j- v slovesu iz preteklosti in temu se danes pripisuje vse večja veljava. iic^o bi bila na mestu.
Tako francoski desničar Andre Cheradame. Beležimo ta |k>z»v na za\e/nike. da s«' čuje tudi mnenje
j M0LEYEV0 POSLANSTVO	.	, - -
__tem opasnejai. ker se pariški |>oliti-
_	ki sami premalo zavedajo velike ne-
ie dni j* nahitro odpotoval v Ixuidnn profesor Moley, varnoaii MaiDonaldovc*?a razoro-
ki zavzema v Rooseveltovem kabinetu mesto državnega žitvenega načrta, pod tajnika.	Jamstva za varnost, ki jih ponn-
... ...	Amerika in Anglija, so po
Moley je intimen preilsrdniknv svetovalce ter je v< lik Cheradamu popolnoma brez vsake-
fctrokovnjak v narodnogospo<larskih vprašanjih.	er pomena. Angleška vlada je izja-
V London je bil poslan za to. da bo ustvaril tesnejšo 'V<,a	»" večja jam-
i r» « i -	nego jili <ioloca locarnski do-
i vezo med Belo hišo in ameriško <falegacijo ua svetovni go- govor. v čl. 5». tega dogovora y»a hpodarski konferenci. Predsednika Roosevelta bo vsak dan i rr,<Ui> poudarjen«. d« britanski
sproti obvešeal o napredku tega vele važnega zborovanja. ^"'Z* £revzrmajo "ika,k.r _ .	*	H	J ■ "nega jamstva. Kaj iKimeni Anglija
lako je bilo oficijclno povedano javnosti, doeim se iz-!brez kolonij, je vsakomur dovolj
Za kulifi zveznega glavnega mesta slišijo druge stvari. |.i««i«>. Akcije Zedinjenih držav pa
............ t - ______, , ,	. . * ' že od premirja sem vselej škod-
orientaeije francoske javnosti po- francoske dcsniee. tem bolj ker pi-trebno delo par mn^eeev, v tem ča-'sčeva bojazen zlasti v nekaterih o-*u bi bilo morda že prc|M»zno. kajti Iz rih ui brees podlage in brez po-pritisk ua Francijo iz Waahingto- mena.
na. Londona. Berlina in Rima »e'	—	-
Med ameriškimi delegati je baje zavladala nesloga ter fjoforez vsakega sveta in brez vsake ]x>moei.
Združene drža ve so hotele prevzeti vodilno vlogo pri
Naši ▼ Ameriki.
21. jutiija zjutraj je po kratki bolezni preminul v Lake County Memorial bolnišnici v Paine« v H le, <>., F ram k Matv&ič. star 7S h*t. .stanujoč na Dock Kojd. MadLsou. <>. Tukaj zapuščai soprogo, tri sinove in štiri h^ere ter vflikf► sorod-ltikov. Pokojnik je hil rojen v Žužemberku iih Dolenjskem. V Zdr. državah je bival 43 let ter je bil rde,u izmeni prvih pijonirjev med nawl jeuci.
— V Imperial. Pa., je umrl do-bro ipoznani dolin I>»«rar. tfgovei
|lj.ve Franciji in njenim zavezni- (x groeerijo in ntCMUin. star 55 let cam. To se je pokazalo pri Daweso- \ yu «|ouia jz Viharjev pri Treh vein in Youngovem načrtu, osobi- j k™]jih. Bola-n je bil use.ni mesecev
Vo;u„;	i	> i	...	to pa pri Hoovroveiu moratoriju.Po l «a vodenit-i
>«*.»». ,»rodov « mtm. ,!..,„■,s.j,. t,„la zav^.uska O. ,ri,,d.va„j„ ^ i,- mA"! X,2li šp.,l.r. <%n druS.va
. , . .	•-------- ----- - ----------—•	I - iVJUU rj 0|JI>iaT. Ciail III UAI t>1
JKizieija se je proti ameriškim delegalom tako zgostila, da '»ni priznana Xemčiji načelna ena- j^ajrtKtoi vitezi, št. 3<* S. X. P. J. v
•o bili potisneni v ozadje, (.'apeli zbon»van.ja je i>ostal vsled-.ko,,ravm,,,t v	>w»rnžit.w. }chicago. lil., toži s. x. p. J. m
lm dvnmliiv	odnoano oborožitve. To priznanje $£>.000 odškodnine, kvr mu je
nepravilno, ker je v |»etoriei jkoirveneija fW^Wurla j^dnptiuo ala tudi Amerika, "ki ni član }>o.sojilo *v. Vsoti '#."><100. P<»sojilo mu
|>a je ne O«||'K"«»vj
.tega dvomljiv.
Preds«>dnik RootM»velt j«' iuiif*nj;i. d;i j«' napočil uso<le-
polni trenutek, ko mora sam post f-i vmes ter začrtati de- 'nr,l*tvo narodov- 7li	ili» »
- i. •	, bilo vprašane (Vstale evropske dr-
legaeiji potrebne smernn-e.	' - _ ,
° '	.zave, ki jih neinska oborožitev ne-
Poskusal bo rešiti konferenco, isim-aMKi pa tndi utr- posredno ograža. diti ameriško Htališee ter piv-kr»ž;iti zaveznikom liačrte, ^ Cheradame roti <aradi tega Ma-Jtojih izpolnitev bi Ameriki škodovala.	I1" a,,t*nto in	naj ostro
rv. j » «	. . ,	.i-as-topita proti večnemu vmešava-
Predsedmk bo prevzel vodstvo ter bo dal koneesije le niu Amerike v evropske zadeve in
y hlueaju, da bo dobil enako vrednost v zafneno	|n,,J s<> proti anglosaškemu zavze-
Najrrf teiko.-. povzr-M-aj., ,u,M,>r..»ja ......I nazori Ame-	T^ 'k"
♦	« .. .	t rgo\ inskega bojkota. Ozemlje,
tik e ju b rane i je. Francija vztraja na stališču, da je stafci- kj,r prebiva 174 milijonov ljudi— Jjzaeija dolarja pit*dpogoj vsak«- gospodarske* obnovitve, fran«^ki publicist misli v tem ra-
doeiin je predsexJiiik RooseveH mnenja, da je treba najprej » » «/>Tnj^1ih..stirih . - -	-	Francijo m Belgijo z \-s»emi kolo-
: ni jami — se mora otreMi aineri-
bkrbt^ti za povišanje con v svetovni trgovini.
To nasprotje je povzročilo nadaljni padce dolarja na	vmešavanja, ki j«- vedno v
K veto v nem trgu, doeim se je začela Francija bati za svojo	* ]H,\kloVmi
,	.	ga hlaga. Ze sam Hoovror morato-
° VHlUt<)*	iij je po\"zrueil zavircu i ca m Fran-
Pl'ofesor Moley bo na konferenci odločno izjavil da ogromno materialno akodo, Se
Združene države ne pripisujejo stabilizaciji dolarja naj- ^ ,>a »™rn"rt-.
_	J razorožit vena konierenca pristan"
važnosti 111 da je treba prej rešiti druge gospodarske na popolno enakopravnost Nemči-proWeme.	I j«'. Kavno obratno je treba izvesti
Pro*! .vUwwImi.. Mib.j \r..i .-i	ii ; podrobno in učinkovito kontrolo o
f ied odhodom je rekel Mole v, da veruje v as peli kon- tajtteai oboroževanju Nom-.ije> Ma. lerenee. vsted ^esar vse napeto pričakuje razvojev, ki se džarake. A atrije in Bolgarske.
jltKMio za vršili po njegovem prihodu V London.	I Cheradame nujno priporoča Ma-
hi antanti iu Poljaki, naj na razo-
*	----——----- u ro?.itv«'ui konferenci pokažeta trdno
voljo in naj v ničemer ne popusti-Jla. Xaj se zavedata, da predstavljata dve velesili, mimo katerih se I ne da odločevati o evropskih zade-.vab. Ze o priliki protesta proti (paktu četvorici* se je |>okaza!a liju-f na sila in njun odpor je v francoski (javnosti izzval izelo ugoden dojem 'o Mali antanti in Poljski.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
n«Tianjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar-jev brei vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot ate dolarjev,
naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo poSlje z denarno pošiljatvijo.
dbcia&ation for money order
X herewith declare that Money Order No. ______
ami by me for the purpose of----
Hd ta not Intended for the purpose of speculation, placing ut-lac* or making investment In a foreign country.
• I certify that this transaction in no way contravene« the aet of March tth, 19», the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
ID BOMO TOČNO IN HITRO ZSVRfilU V8AJCO POftlLMTOT
SLOVENK PUBLISHING COMPANY
ikV tOBK EX
PoM'hii ) jr«»rak j«> ('h<»ra<iaiiip sedanjim francoskim vladnim politikom in državnikom, ki jim očita, tiu v svoji .slepoti tirajo Francijo v pojntbo. Zato prij>oroča Mali antanti in Poljski, naj si ne dasta vsiliti nikakršnih odločb, ki hi količkaj ^rožale njliovo varnost, pa čeprav bi si francoski drža\eiiki že-b Ii pri zaveznikih manjše odj>or-no«ti. Francoska javnost, v kateri n" vrši odh*Vn miselni preobrat, bo j »o zatrdilu pisca v bodočnosti močno hvaležna svojim prijateljem na v/hod 11.
Ostro st* članek obrača proti na-r-<>ni. da je treba razorožitev dokončati pred svetovni o pos|>odarsko kc.nfert-nco.Ravno nasprotno je res. Saj Zedinjene države no dovolijo, da bi se v Londonu obravnavalo vprašanje medzavezniskih dolgov. Njim sc hoče naprej razorožitve, da bi lažje pritisnile na Mt>je dolžnike, ki ji-m je Hoovrov moratorij od-vrcl xmmko možnost, da poravnajo svoje obveze v Ameriki. Kar nazi-vajo z besedo "uapeh" raaoroiit-vene konference, ni nič drugega, nego iaročitor Srednje Ewope vi
je ž<* prej inlklonil »rlaviii odbor in Spola r se ji* pritožil 11a 'konvencijo, ki 111 it pa ni dala zadoščenja. V obtožnici navaja, da 11111 jo odklonitev (sisojila ipovzročila •strtn-ke iti škodo njejrovenill bil.si-lies. Prvo zHrsIi&mje pred sodiščem l>o v ;tiv,iru>tu. fMvVtnika, ki zastopata Špolarja v tej t.ožbi. sta VVilliann Laurich iu Kichard J. Za-vertnik.
ATENTAT NA AFGANSKEGA POSLANIKA
O vzrokih a-t-nta-ta afganske?;* posla-nika v Herimu jxrrocajo se-cla..i naslednje podrobmirvli:
Atentator KtVndi Saje»| Kaind je bil prijatelj bivšega affTrUiistan-skejra kralja AmanmMia. ki .<90 ^a s podrl i. Tcakor ztia-tMr h-t« AinaiiuLahov prijatelj bil tirdi prejšnji afganistanski ixxslswikk (1 ulami Na^lir Ka.11. ki so jja pn*<d nekoliko meseci <hIpoklicali v Kabul in ^a tam ua strašen -gačin 11-morrli. Vtem iftmvru je iskati razloge za novi atentat. V A.t«r«ilistami velja. kaJtor v ninoffih azijskih dežehrh. vedno kmuva (»sveta. Atentator je pripadal rodu umorjenega prejšnjega poslanika. Ker se 11 i "mogel osvetiti sedaaijemu kralju Nadirju Katnu. ki «*a je siiiatral za krivega tega tunore*. s<» je zjw'sel nad njegovim blatom, poslanikitmi Širila r jem Mohame-dorni Azirom Kanom in ga iiMinr-til s s tre 10111 iz saiivrkrroa.
Krvava ljubavna tragedija.
V	Cqprnu pri Usijeku se je na bhrkdštni ponedeljek odigrala krvava tragedija. 33-letni Kus Vln-dhnir Potanski je 3d s svojo Iju-biw» Marijo Sor**vo 11a izpreliod. Xenadoana je |M>tegnil samokres m sprožil, krogla' je pa zgr>cšila cil. Soršerva je bežala. Ras pa za n.V>. a je ni mogel ujeti. Kar se je ustavil in si pognal kroglo v glavo. Bil jo takoj mrtev. Pri njem so našli pismo, ki v njem navaja, da je hotel s svojo ljubico v smrt.
Trgovec z dekleti v Beogradu.
Pred tremi aneseci je čakala pred borzo drla v Beogradu 1-tlet-n;h Olga Bijuklieera. <h dobi nekaj (fMKlpore za svojo bolno mater. Dekletec je nagovorila neka {elegantno oblečena gospa, jo vprašala. kaj dela 111 če bi hote<la v službo v slaščičarni. Z deklico j»> odnla k materi, ki ji je n^tvezila. da bo dobila službo .pri nekem Smilji Petroviču. Tudi tega jo pretL<*tavila materi. Petrovič je zatrjeval. da iiua dvo slaščičarni, e.ivti v Paračinu. drugo pa v Aran-djel<»vcu. iti obljubil j«-, da m- bo deklici dobro <r«dtlo. Ce|»rnv s t -ž-kiin srcem, je miati pustila hčerko s Petrovičem. Čudno ji je pa zdelo, da od hčerke cele tri mesece ni dobila nobenega obvestila. Te dni je pa prejela pismo, v kateroiH ji sporoča, da Petrovič sploh ni slaščičar, temveč harmo-j nikvir in da kupčujctz <lekleti. .Malo Olgo je ipr<H|al nekemu Turku v Bitolju z :t(H) Din. Oblasti so u-vetth* preLskavo in aretirale dozdevnega Petroviča, ki so v njem spoznale nevarnega mednarodnega pustolovca in trgovca z dekleti.
Tele brez nog.
V	vasi Cerkvena blizu Banjalu-ke se je oleliki krava kmet:i Ko-ste Raduloviča in na svet je prišlo tele brez nog. dočim je sicer «H»rinaIuo razvit««. — Praznoverni' kmetje >zalitevaj«i. naj Kadulovi." ubojrega telička ubije. češ. da j-hudič v tidečji tptnlobi.
Nenavadna osmrtnica beograjske milijonarke.
S. juuija. ko je pretekla ravno štirimesečna »l«»ba «mI za lb*ograd tako senzacijonaJnega pobreba u-niorjene nnilijodiarke Drage Mitri-čevičke. j.' v izložbenem oknu 4»«»-grebnega zavoda *4C*«mcordia" občinstvo presenetila nenavadna o-.smi*tnica čudaške starke. Lastnik •pogrebnega zavoda je namreč sredi izložbe krst. križ^v. nagrobnih vencev in v^h ostalih rekvizitov cenejših in dražjih .pogrebov razobesil na veliki deski slike dra-goeenc krste pokojne milijoiiLurke in njene okrašene-grobnice, okrog pa z \-H-likimi črkami napisal ua-hle«bije:
V	takem dragocenem in liikisuz* n^im sarkofagu- je bila pokopana jmik/kjna Draga Mitricevieka' in ta sarkofag še ni .plačan.
Pred to izložbo so se ustavljale ves dani 'vetlike trume in j' tako obnovljeu v sjxuninu v.s<'ga Beograda »pet enkrat tragični konec bi»gate in čudaške žene. z njim vred sevecbi tiuLi njen razk«>š-ni ]K>greb ter zamotani spori zaradi tfijon«' zapuščine. Razpravljalo se je po ulicah in lokalih mnogo tudi o skrivnosti njene sinrtt. «> bankirju razbojniku Ma.rkov-iču
in o njegovem tajniku Miljkovi-ču. ki v beogra.jrtkil javnosti še vedno veljata za morilca b«»gat«* starke. Lastnik pogrebnega zavoda pa j«* obiskal tudi uredništva beograjskih J isto v ter tprvjKifvedo-val: — Štiri mewe-ec sem čakal na pora'vnavo računov dragocenega pogreba. 11a anoje strtxske še danes •rori luč v grobnici fx»kojne milijo narke. vsega tega pa mora biti k«>-n'ec. Kako »pridem, prosim vas. do teya. da bi na svoje stsoške pok«»-paival milijonarko .. .
Čudna osmrtnica bo mog(»če pospešila reševanje sporov «» zapuščini Dnatge Mitrričevičke in je bil t«i turli namen lastnika p«wrrebne-ga zavoda, ki zahteva v prvi vrsti, «la se mu plača za dragoceno krsto dogovorjenih f»(».(KK) Din.
Dva pastirja zaspala na progi.
junija zjutraj >«• je med postajama Orede in Ive-kenikn blizu S is k a pripetila strašna nesreča, katere žrtvi sta postala 22-letni Miško Šiško iz 1^'tovaniča in Marko Ivek<*vič iz Lekenika. Uba sta I Kisla svinje <»b železniški progi. Ker j«' bil tr.nvnik -vzdolž proge večinomo jMid v«m!o. sla jMuioei o-z^-bla v noge. < zori >la le^rla ni'*«I tračnice, kjer je bil<» e«lino suho. in .se hotela na solncu «>gre-ti. 1'trnjena in preenražena st i zaspala tak«» t.rdno. da nista slišala vi a k »t. ki je privozil i/. <;r«'d«'. Vlak je fba tako razmesaril. da so ju komaj spoznali.
Mati zadavila otročička.
V vasi Brezovi jani blizii Banj a-Inke je i|Ku-o<|ila Dušana S b<lič m»zakonskega «>troka. ki vra je v gozdu zadavila in zakopala. Orožniki so pa zvedeli za njen zločin in s<» otrokovo trivpelce km ilu našli. Nezakonska mati je zločin odkrit«! prian-a-la..
Smrtna nesreča pri Zagrebu.
J>lizu vasi tBLzek pri (iornjem Stonjevcu pri Zagrebu se j • pripetila huda nesreča, katere ž:"te.v je ^postal kmet Tomo Pav linič iz tiomjega Stenjevca. V tanio».-njein ka:mn«tlomu je naložil poln vi^z kamenja ter zap *ljal domov. Ni -.Im-bi in strmi e««ti >«» pa zavore n«*-uailoii.a popustile. Pavlinič j«* hotel zadržati konje, a je padel pod težko naložen voz. ki mu je šel čez prsa. -Nesrečnež je kmalu podlegel (poškodbam.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO Din 200 ...........................$ 4.—
Din 300 ............................S 5 85
Dirt 400...........................$ 7.85
Din 500 ...........................$ 9 50
Din 1000 ..............-......... $1855
Din 5000 —.......................$90—
V ITALIJO
Ur Lir Lir Ur
Lir
100 200 300 400
500
Lir 1000
$ 7 25 $14.10 $21— $28— $35— $60—
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo se bolje pogoje. IZPLAČILA T HOTKlUlIH DOUKHH Za Izplačilo $5.00 morate pozlati— $ i.75 " $10.00 " "___.$10.85


>t
n •>
■ r

ilfjOO $304»
^40*00	»»m»«»$41 »3S
MM " *___.$51.50
PnMmnlk doM i Mm krm]* lapitoio t Marlih. Nujna ntkuils ttrrtujemo po OaMe UttR u pristojbino »l,—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"Gin Naroda" m watt ua man	www rou, r.
TOSCANINI OBSOJA HITLER-
JEVSKO NEMČIJO
Prril dvemu intt*Hn*('.iii:+ jr uaj-vecjl med zi'verimi <lirijrenti. v <lružl>i 7. tl':'Hetrini clruirini svetov-114* znanimi glasbeniki naslovil na lllillfrja pLsiiio. naj bi "fivtaNTl 1«». litčno -in versko preganjanje u-metnikov »v Xenu'-iji. Xa t<» pismo Hitler enostavno umiral, par p<« jv «vo<lia nemškega radija nekoliko dni pozneje -odredil, da n<"inttkt' brezžiene ipo^taje v bodo-re ne .smejo vee prenašati pb»šr in koncertov o/, .skladb teli glasbenikov. Navzlic t«Mnn .so uradni kroyri kiiiaiu |M»tem objavili, da bo Tosratiini dirigiral na .slavnostnih -predstavali v Uavreiitliu. kakor >e je bil prvotno miatieni! in za kar .s«* je bil zanimal ve.s kulturni vet. l*o dveh mesecih ra kanja na Hitlerjev odyrovor pa je Tocicanitii .s^^laj jurska 1 vd<*vi po Niegfrideu Wagnerju pismo, v ka-terean j>ravi. <la je upal -na spremembo murnih itckssodkov. ki so gui boleli k<»t umetnika in človeku. Ker se to ni zgodilo, se mora oilpov\*>dati svojim nauneravanim naHtoipoin (V Bayreuthu. To je za rSavreutli težak udarec, ki ga nc bmlo ntogli ublažiti z Jiobenim na-dcmir.vt-i.lom. a je tudi Inula moralna, kkrfutai današnje nemAke inogočnrke. ki so anLslili, da je mogoče motža. kakršen je Toscanini. enost^v.n-o ignorirati. Zauimiv-o da je. podobno moreno klofuti z njearove strnili dobila tudi faši-stičiua vlada njegove domovine, ki je into tako mislila. *la more u-metnikai svetovnega slovesa po mili volji prisiliti v jarem nestrpnega hiperaacijonalizma. Kaj bo stori slaivni dirigent, sedaj, še ni ■znano. Bržkone se bo odzval po-\ vabilu Dunajskih filharmonikov, ki so »pritegnili k .sebi že celo vrsto v iNemčiji preganjanih diri-' gentov. med njima tiuli zna-meni-
Itepra Otona Klempererj«. ki gai je Hitlerjev režim pravkar spodil iz Neme ije.
Časopisje poroča, da bivisi nemški kajzer odobrava vse, kar Hitler počile.
Vrana ni še nikdar vrani oči iz-kljuvaia. Kdinole norec ploska dejanju. ki *ra napravi ti.sti. kateri 11111 je soroden po duhu.
V Ljubljani imajo zopet vele-sejm. fšejmarjev dosti, kupcev pa le malo.
Prirejati s? j me v sedanjem ča-au, se »pravi prirediti žegnanje na pepelnično sredo.
Zakonski kandidat je kazal prijateljem fotografijo svoje neveste. Fotografija je šla iz roke v roko. t»>da nihče ni rekel nobene h»'sede. X'.^ak si je pač svoje mislil.
—	No. kaj pravite.' — je .slednjič nestrpno vprašal. — Ali vam u*ra ja
Nihče ni odgovoril. Slednjič pra je pa. postaren in izkušen možak pot repi jal po rami in ^a potolažil rekoč:
—	(V jo boš r s »vzel. mora biti
prokleto bogata . . .
Škot je si» ua «rla>u k«»t z»lo >ko-; pi ljudje. Nešteto značilnih sem j že slikal o tem narodu 111 hr.jn vča-si katero povedal.
Ali že veste tUto o Škotu, ki je prinesel v lekarno steklenico te-I kočine in lekarnarja vprašal, kakšna pijača je to.
Lekarnar je najprej poduhal, ]»»)tein pa z inštrumentiidognal. da je v steklenic! lesni alkohol.
—	Za božjo voljo, tega ne >mcš piti — je r-kel Skotil. — T»» j« vendar lesni alkohol. ('e le par kapljic popiješ. hoš <r»lepel z.i vse življenje.
I11 ko je hotel lekarnar zliti nevarno tekočino v sink, <;a je pri-j"l Sk»»t za roki> rekoč:
—	.Vikar! Meni bi mogoče škodovalo. mojemu bratu pa ne bo. Bom bral ii rial, na j revež popije.
—	Tudi tvoj brat bo oslepel —-•ra je prepričeval lekarnar.
—	Nak, mojemu bratu 1 es 11 i al-kohol ne more škodovati.
brat je namreč ž" o»l rojstva slep. *
Zdravnik j' <Iejai bolniku:
—	(V bi me včeraj poklicali, bi ne mioge.I priti, kajti šele danes sem se vrnil s potovanja. Cel mesec. me ni bilo doma.
—	Vem. vem — je odvrnil bolnik, — saj sem čital v časopisu, da vas ni bilo.
—	Kaj.' — st» je začudil zdravnik — pa nisem vedel, da je časopisje poročalo o moji odsotnosti f
—	Seveda — je odtvrnil bolnik in »mu pokazal izrezek iz e a.s opisa.
Tu zdravnik je res začuden čital :
—	Zadnji m»*sec j-1 bilo v našem mestu petnajst .smrtnih slučajev
nranj nego prejšnji mesec .. . *
Pravijo. »Ja se je boljše viška petletka izjalovila.
No. tudi kapitalistični depresij-ski sistem ni prav posebno uspešen.
*
Španski princ se j»i poročil brez dovoljenja Mvojega očeta, bivšega španskega kralja Alfonza. Vzel je preprosto mešča.nsko dekle. Oče s^ je temu zakonu na v.s« kriplje proti vil. — toda brez UM-p<'lia.
Mladina izbira po srcu in se ne brijira za nasvete oziroma prepovedi sta riše v.
liivši kralji in vhdarji pa sploh
nimajo nobene besede.
*
Tudi Iowa, ki je bila nekoč .su-haška trdnjava, je glasovanje za prekJie osem>na.Ritega amendmen-
tH.
V enem samem dnevu so izkazale tri r>adaljne države — Connecticut. New Hampshire in Iowa prohibiciji fige
Pravzaprav ji kaže fijre že trinajst let vseh nseminčtirideset držav, (wmo Huhari nočejo tega priznati.
ftaemnajffti amendment bo kmalu otlpravljen. toda v ljudeh se po-jaivlja skrb. če ne bo tedwj. ko bo prohibirije konec, manj pijače kot je je bilo v trinajstih dolgih letih, ko smo morali ofieije»lno žejo trpeti. In baš zaradi te skrbi •bo marsikateri glasoval kot se ne spodobi.

ODA"
SATURDAY, JUOTB H IMS
rasLAiossT nomn daily iv.ii
MIHA)L ZOŠČESKO
Že kriit so mi rekli: "Ker ste satirik. I>i morali namesto za ha v-nih zjfxlhie napisati nekaj ostrega
0	tatovih. H|H»kulantih in lopovih.
1	darite p«> njih. hrez UMiiilje-n >a J' *
Takn Ikiid poitkusil obravnavati tikšno zadevo. Tatvina «■»• j«- primerila v našem konsiimu. Tam je bilo d- Mi blaga. V izložbi <xi h-žah* raee, dišeč holaud»ki -dr. »laniske nogaviee. kolinwkn voda. cigarete. Vse te >tv«ri nekoga zamikale. SkrMtka. ponori se jf splavil tat do zadnjih vrat. jih p reža ga I. dvignil zapah in pošteno ?os|»odaril po prodajalni. (uvaj pa. ki je sedel pre<l vrati, je spal in ni ničesar <v pazil. *'Inie| >*mii zmešane sanje." ie pripove,|u\ al jM»/neje. "a »Iru-jrače nisem niiVsar >lišal." <**nv»j je ne>prestano »topal po prodajalni : em in tja in vsakega r^til. naj ga ne pu»ti ne eedilu.
( pravnik .je dejal; *'U«di brez skrbi." T«»»la čuvaj je tam stal in postajal čedalje Turohnejši. l*o v*em videzu «jh je ialoMilo najbolj lo. da je fat odties*'! tolik i blaga.
"To mi j«* nerazumljivo. Drugače imam tako rahH spanee in tudi noge >em strnil preko vrat. T ♦ je vendar nemog.n-e. da bi ni >«rii preko mene spraviti dve vreči sladkorja."
"Imaš pač trdno spanje, ti pa« i i •in " je dfjal upravnik.
" \e. da so toliko ukradli, to je iMmofpoT-e. <i->tovo hi s«> Kil zhii-d»l,je odvrnil čuvaj.
'"Tor^j." je deja-l upravnik. — "napravili Ihiiiio zapisnik in pot era t <>iiio videti. kakšno škod > m dal pr^adeti državi."
V prisotnosti milice so pričeli s**, sta vi jat i zapisnik. Seštevali mi in primerjali. "Zapišite." je dejal u-praMiik. "dev«*t pudov sladkorja v kockali. Kila in š«*^td«*et zavojčkov »"garet. I>va tueata ilanskHi noga V i»\ Osem kloliNv"
Hipoma se je <tglii<.ila hlagajni-arka : "Zapišite, da s<» pobrali iz blagajn«* sto dva in tri«l«*<et rub-lj«-v in da manjkajo trije kopirni »ainčniki in ene škarje."
Pri teh liesedah je pričel čuvaj naravnost kruliti. "Odvedite čuvaja, st ipi rajši doinov. če te boino j K»t ret h »val i. bom«» ž«' prišli pote.**
w je nfUsil *m->edn>* M>-b«* knjiirovNlja " Imel sem na ste-i ni svileno ovratnn ruto in ta sedaj manjka. Prosim, zapišite še to. ker l>om zahteval p«ivra«'il » /.a izgu-Ik), * *
"Ti jfiioj!" }*• zavpil čuvaj nadeniH 4'Tvoje rute pa lliseili od-nnd. In < -ea» kh»lm» tudi ne. Hr»-črte norce briti / mano* V^el sem natanko »Ive klobasi **
Mrtvaška tišina.
"Zlodej r.Bs <«lij«,i." nadaljnje čuvaj. **Vse priznam .faz seiu kradel Toda ja/ sem p'»teti čhivek l pira m- mi, kako se tu sestavijo zapisniki "
TAT.
j*. tucat že risk i h nogavic in dve klobasi. Takšne lopovščine vendar j re boni trpel na svoje ime." I "Seveda, lahko smo m* tudi zino-llili." je menil upravnik. "Takoj honio vse še enkrat pregbslali." "K»k »r sem pravkar opazila/'
upravnik. "Manika res sam pol vreče sladkorja."
"Lopov, preštej vendar tudi klo-h;rse!" je zavpil čuvaj. ^Drugače s" ne bom mogel obvladati! Teta Njuša mi je /.a pričo.
Cez nekaj časa .«0 ugotovili de
je dejala blagajničarka." je denar j.mski stan iz izkazalo se je, da je zJejteJ p«*| papirje. Ni ga torej it-ihilo ukradenega res samo toliko, kradel. Manjkajo samo še škarje, kolikor je navedel čuvaj. Prijeli so Ah. tukaj so.	! tr« in odvedli na policijo. Teto Nju-
"Huto M»m tudi našel." je >po- šo so tudi prijeli. Pri njej so našli ročil knjigovodja. "vtaknil sem jo ukraileno blago Vse so ji od vzeli, bil v žep."	I razen ene klohase. ki jo je bila med
"Popravite zapisnik." je dejal Item snedla.
KJER MOLZEJO DREVESA...
Max Heller prinaša v "Prager nevarnost svoje življenje. In ven-Tagblattu" r»\s zanijnivo poročilo dar ^e je človek upal napraviti o potovanju čehosl-ovaške ladje skozi ta gozd krasno železnico in
DVOJČKI IN ZAKONI PODE DOVANJA
Kakor vemo, imamo dve vrsti dvojčkov: takšnih, ki so si enaki po "polit in po drugih lastnostih, tako da jih vsi zamenjujejo, ter izvirajo iz istega materinega jajče-
ca; in takšnih, ki izvirajo iz različ, bivalstva. Politični in socijalni pri
n:h jačee toliko, kol
Znanost
^r si običajno sličijo mor bratje in se«tre.
"Morava" v deželo gumija in o pridobi vanju gumija. Na ladjo »*•» naKržili >urov •ruiii-ij. ki ^a ho ra-hil t I.atova tovarna -v Zlimi za proizvajamj«* avloinobiUkih obro-
č 'V.
"Skoraj tri mitje oil obali je morala naša I ulja ^pustiti >idr.i in niti tn ni varna pred plimo, ki hi jo lahko zane>la na blatno dno. PrtMiiet eeliiHi ovirajo	te-
nasprotni tokovi. Kljub temn je okoitoMisko t»ri>tali na tem mestu. kajti Malaka ne stoji .s itno na robu svetovnega morja, temveč tudi na n»bu morja «fiimijevih dreves. Tisoh'i kvalratnib kilometrov malajskega polotoka »o poraščeni 7. "Helvea braisilieusU"; iz skorje lei^a drevesa teče poseben ■sok. To je dri-vo prav ponižne ^u-n.*i-nj« sti. umazane rmene kož", čisto lieniarnega listja in neopaznega »-vetja, skratka, žalostt>e zirna-njot^ti. fki ne priča o njegovi kori-'tr. In ma tem ^nHirt-oku je teh <|re-vis več kfiikor jelk in smrek v < «kem !e*sn.
Iz Singapore se lahko pelješ z železnicM>, ali z avtomobilom tfOO km daleč skozi ta pr«if»»7d. Levo ru de^no f>b cesti vidiš neprodirno go«č»vo. v katero ne .sme stopiti Hov^-ška nojra : .sicer bi .se oko i i n.'r»' takoj ovile nevarne kače. Deset korakov od ee»,le oixstavis v
krmilu ee.sto. To je pravo juna-šl vo. m a kat«'ro je belok»iže»- lahko 1 kitajski de»'-ek jih je neprenehoma pndra! n perjem, da. bi s<- med seboj ne Hfirijele. -Naložili smo o-koli :{(MMI ton surovega« irumija v I rde m in tekočem stanju, poleg t*1-! ira .o-iiro vzeli s .seboj majhen v rt i «'•' mladih gumijevih dreve.s. <la bi (M.skušali, ako bodo uvpevafa v ziinisk-m vrtu ma < "ehoslovaskeMi. Teh :i(MK) tott je samo nral: ti kosten odlomek ogronmegr* izvoza iz tle-žele gumija. Letos se tudi tu pozna kriza in z*1o .so bili domačini tolko bolj veseli Batove ladje.
kajti v tem času da »irevo največ mleka. Izurjen kuli lahko puonol-ze 300—400 dreves m tako nabere okoli 15 kg m4eka> aLi 9—10 kg surovega gumija, to se pravi toliko, kolikor potrebujejo za navadni avtobusni obroč. In koliko let. vzdrži drevo? Oe «ra pravilno inolzea, to se jwavi, če mu na vsako stran zarežeš enako urezo, potem vzdrži drevo .tudi več desetletij.
Ne niso bili beloko&»'i prvi. ki so odkrili koristi gumijevega drevesa. Že praiprebivalci srednje Amerike .^o brcali žogo iz gumija, ka- ! Znanost proučuje jaijav »Ivojč-kor dokazujejo izkopmine. N»rsilijkov z velikim zanimaniem, ker se so že gumijaste čevlje. Znali so tu- Ul« njih podlagi izluščiti marsi-di izdelovati tvkauuic. ]wevlečeine z J katero jedro iz skrivnostnih zako-gumijem. Toda šele belokožci s»o to jnov dednosti. Kakor znano, obli-tlelo izjM/lnili in izkoristili vred- j kujeta Človeka in njejpov značaj »Iva nor»t tfga drevesa, ki jim tako pri-!činitelja : prirojene lastnosti in o-naša zlato.	jkoliea. Koliko vplivajo prirojene
Bogast»vo, ki teče iz tega dre ve- (lastnosti na njegov značaj in koli-sa<. lahk»» opaziš tudi v mestu wa- j ko okolica, se da najlažje dognati mem. V Singapore je na/ ducate iz primerov Lstojajčnih dvojčkov, ki kitajskih milijonarjev, toda tudi so se rodili z istimi lastnostmi iij Mala je i. to skromno rn potrpežlji- 'an vzrasli v različnih okoliščinah, vo ljudstvo, živijo od gumijevega Njih telesne, torej prirojene last-drevesa in redijo avoje bogate sul- nosti so. kakor rečeno tako mini-tane. Mesto K vara Lttmpur. pre- malne, da jih je težk<» razlikovati stoln-ica devetih sultanov, ima Ču-jjn se kažejo n. pr. v malenkostnih »lovite asfaltne ceste, kanali* v.-i- jdilerencah n. pr .v velikosti <naČa. j«». vo»Iov»m| in moderne bolnišni- ; j,; [K>lti jt(,	me([ nji
ce. kakršnih gotovn nima Praga. jni| skoraj no|^nii, razlik v pogie-
Se»iem .Ini so padale gumijeve dn nagnjenosti za razne bolezni, bale v prosstore natše ladje, dokler Dvojčka n. pr. se nista iz tnberku-s^ ni i nap»dnila. »Jo vrha. In neki lomih staršev rmlila tuberkulozna.
NOVO NOTRANJE POSOJILO V RUSIJI
Sovjetska Rusija je razpisala novo notranje posojilo v zne.skn :» milijard rubljev. Posojilo je formalno sicer prostovoljno, v bistvu pa le nota poostritev obdavčenja pre-
poiiosen. lkrloki»/'T je >;>mo na-mignrl in nastali >0 obširni nasadi gumija. Ojrr«►m**n <l«'l pragozda je bil |H»žga.n. tupatam -e vedno vidiš. kako molijo proti mebu po-»»glenela »lehla Zdi ti kakor, da hi j-irtal na pi»g«»riščn velike mornarice. & h I katere so ustali .saano še jambori. In i/, t«' gnoja teh mrli-"•('v rastejo gumijeva drevesa, kokosove in 11 r i lire palme, riž in ana-na.s. od pnlmovega gozda se hrani kuli. ki otHkHinje gumijev gozd. 1>h k 111 i j 11 ni treba jdezati «a »Irevo. je beUik«»ž»M- zulrža! rast ko-ko>ovih [»aim in jih priklenil bližt k zemlji. Tudi »Ireveža ^e vklanja-j«» |»red lvelo4c»»ž«*eni. kakor 4la bi ta imel pravo drevesno Aoln. kjer uči »Irevesa olike. Iz t »»h drevesnih šol ,'e izal-o tudi gumijevo »Ire-vo in le uajb»»ljše inVnce. ki proizvajajo n 1 j več gumijevega mleka. .-o tii nasadili.
1 ».-I'm let riiMe v miru gumijevo drevo, potem pa 11111 zareže jo v skorjo globoko	v obliki čr-
ke V. 'Na koncu te črke zasadijo pločevina.sti žleb in poleg njega lonček, ki ni nič večji kakor ča-za kavo. V tega .se <*teka mlečni .sok iz drevesa. V.sak drugi dan zavežejo vnovič v skorjo. To sse mora zgoditi zjutraj od 7 do f>.
NESREČA POD VOZOM
•t. junija so .pripeljali iz Rakeka t>."i-letnega posestnika Ain»tre-ia>'Knapa iz Cerknice. Knap je peljal v»iz desk |m> eesH na rakovski kolodvor, na o*ki cesti pa ga je voz tako pritisnil, da je padel po»I kolesa, ki ?»o tuu 'šla čez imge. Kna-jiii je zlomilo desno uogo tak»>. da j^ kost j«rebila koža. levo nogo pa hn* lažje pošk»Mlovano. <Na ljubljanskem glavnem kolodvoru ga je prevzel reševalni avto' in prepeljal v bolnišnico. Knap je oče mla-»tega letal, podporočnika Kuapa. ki se je ]>red tedni smrtno pone-»rei-il.
ker se ta b»»l»*zen ne podeduje, pač pa imata v sebi nagnjeneje za to i In lezen in t»» nagnjenje se javlja •"estokrat v prav drastični obliki.
Znan j»> re<-imo primer dveh sester dvojčič istojajčnega tipa. ki sta se rodili v majhnem westfahkem me.-tn in sta »hI 17. leta »lalje živ<>-]• v popolnoma radičn»»m okolju. Prva je prišla na »leželo. za šiviljo, drnga j«* postala prodajalka v B«'r-lsnu. Nek^-ga »Ine je »Iruga zbolela in z»lra\mik je ugot»>vil jetiko. Ko je zvedel, »la ima sestr»i dvojčico. j:» | dejal, »la bi rad preiskal še to. Prva j sestra je d»iv'»lila brez nadaljnjega, »la^i je izrecno j»ovedala. »la ni bila nikoli la>lna. Toda zdravnik je tudi pri njej v istem delu pljuč n-gotovil jetiko. ki je bila »bvsegla ž* isto stopnjo.
tisk v zvezi z uovitu posojilom je tako močan, da noben delavec ali ushtžhemc ne more niti pomisliti n?i to. da bi .se inn odtegnil. Pri večini podjetij je podpisovanje posojila skoraj avtomatično. Tistemu k' bi stal ob strani. naj>ove s»>vj»'t-ska vlada vojno in prej aH s|»»j !>»• čutil posledice svoje nepremišljenosti. Kljub temu se pa razvija za notranje posojilo živahno propaganda. ki je njen gla\nii namen pre-piičati ljudi, »la nove tinanf-ne žrtvi- niso tako težke, kakor mnogi nivslijo. Sovjetski ti^k prioličuj'-obširna por»M-ila o uspehih potsojila iii vzptxlbnja one kraje, kjer posojilo še ni doseglo zaže|jen»*ga uspeha. Po vseh krajih so nalepljeni lepaki z velikimi napisi, naj ljudje čim bolj podpro novo finančno akcijo države. Tudi radio, kina in gle. dališča moraj » [»omagati, »la se notranje potMijilo čim bolj popularizi-; ra.
Samo na kmetih
Poziv!
Izdajanje lista je v zvesi z velikimi stroiki. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N.
>9
SPIRITISTIV ČEHOSLO-VAŠKI
V binkoštnih dneh j»i zboroval v Pragi k<»ngres č«dufcd»»vaških spi. ritiistov. I Meležili se ga »>dpo-] slaui-i iz vseh »lelov države in ti so 'zastopali po nekih cenitvah kak-je naletelo n»»vo J-nih <S00(WM, .spiHtistov! Oprem-m tranje pos».jiln »hdon.a na <><lpor. J fUt ^ bHu zw|lilllanje \eeina prejmijih notranjih posojil j ,(| ,prjre,|iteV je bila omejena na mesta, kjer s. | ,m.,nip knji>,nit., ved. stroga kontrola o prt-lnv««!- j iC(iIljri-^. j. bila
1 vii in njegovih doho»lkih. Na kine
javnosti za velika dvorana kjer >e j" vršil ves eas liatla'-e-

ii(i |>olna in listi por»»čajo. da je tih pa ta kontrola navzlic velikemu jle nilk..k.laj kakšna pojmlanm razmahu k»d»'kt.vnega gospo.larstva	Mr;tI,ka oh
še ne bo tako kmalu mogoča in to j" tinli glavni vzrok, »la imajo po kmetih x novim notranjim posojilom take težave. Centralni odbor strokovnih organi-iacij. ki obsegaj«■ pretežn<» wčiuo prebivalstva, j«' p»>-7val članstvo, naj da za notranje posojilo tritedensko mezdo. Ta zn«'-
^11 svojega na.;v»'<-jega ra.zmaha /brala v Pragi na .svoje shode toliko ljudi, kakor to spiritistično zbor<*vanje. V.Niiko gibanje, ki učinkuje tako na m«ise. je smatrati za znak t"*a-sa. a če bi si hoteli razložiti ta znak. bi našli morila najboljšo »1-p»»ro v d«»j.stvii. da jt* najti največ
Znam so tudi primeri. «ta sta isto ,H% let||ih t|tl,rulUov. T,.h Odstot-vrstna dvojčka umrla v istem ?a-|kov pa samo najnižja jw^tavka Sli. dasi sta bila daleč »Irug ^ ' ip.^čctek. Uslužbenci mnogil, drugega, ali da sta istočasno za- vamall >u ^ skleni|i (lati za pudla duševni bolezni, čeprav sta j jilo n„,d<t ^ 5tiri ali ^ vei vzrasla v popolnomu drugačnem o- i j kolju.
,i:r.i.: ____i:___:	; I**
odn»»siio tak-.» i/vane udaru
*ek je najnižji in ni »Ivtima. da ira j spirit i>t ov v najnbožnejšib slojih 1«<hIo plačali vsi pripadniki strokovnih »»rganizaeij. sevi da pod pritiskom. če j»ra v je posojilo pro^to-Uiljno. V resiii»*i pomeni posojilo 'tdošno nov»> olxlav«"-enje. ki znaša
... _ __________________ tikali da sta istočasno za-1..........1. , .. .1.1____= .1.,*: .... JM>>0.
t e< 1 n • »v.
j Potlobni sklepi s«» v večini pri inert v pos|e»lica taktike komunistične Okoliški vplivi torej pri dvoj-«t.t.|-
čkih iste vrste mV> tako močni.	ki se j; nmrajo (lruj?i
hi rnkrili podedovane lastnosti ilavt.i hočeš nočeš nkhmiti. nagnjenja in ta resnica bo veljala
*' Ta k tak«
• I m »v .»i s#* spla
ril v pr*Mlaj«lu«i *" ie vprašal neki miličnik.
**l)a. jaz m-iii se *pla/il.** j*1 bil čuvajev odgnor. "Titda denarju, škarij in rute «*• nis< in dotaknil. Vrel mmu samo p«»l vreče slinlkor-
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair
in knjige Vam bodo podane naravnoat na
dom.
^mrOiiU. »prejema:
"GLAS NARODA" 216 W. 18th Str«set NUw York. N. Y.
^KO nameravate potovati ▼ staro domovino
potujte
»
s posredovanjem.
SL0VENIC PUBLISHING
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
t»?»)retif*no pač tudi /.a ljudi, ki so istega tipa. To ni nevažna ugotovitev. kajti v kriminalni in sodni praksi ima za primer veliko ulogo vprašanje, v koliko je kakšen zlo-činec žrtev dednih 7.ak«>nov 111 v k<»liko je nanj vplivala okoliea. Statistiki so zbrali obširen material o dvojčkih, ki so vsaj po enem svojem elauu zapadli zločinu i ti tu se je spet pokazalo, da sta običajno oba dvojčka iz. istega jajčka zločinca »n celo e-.Iočinca določene vrste (. pr.. <>l«a sleparja ali oba tatova itd.^„ tudi če sta vzrasla v različnih okoliščinah. ki vsaj pri enem niso mogle pospeševati razvoja zločinske nature. !>vojaj»'ni »Ivojčki pa se ve-dejo v tem pogledu kakor navailni otroci istih staršev. Raziskovanje dvojčkov* je tedaj potniilo staro teorijo. da je podedovano nagnjenje k zločinu močnejše ml okolice, ki jo je treba sicer tndi upoštevati, in da je zločinska narava čestokrat takšna, da ji nje nosilec ne more ubegniti. Nadaljnja raziskovanja bodo v tem p»>gledu »pravila gotovo 5e marsikaj zanimivega na dan.
Otl za-'-etka prve petletke je ilo-I ila sovjetska vlada z notranjimi posojili r».« milijard rubljev. Prvo notranje |>osojih> a- prveni letn jiet-Ittke naj bi vr<rh> samo 2(H1 mili-jonov rubljev. lani je bila pa višina notranjega po>oiila določena že na tri milijarde. Vsa dosedanja notranja posojila s»» vrgla najmanj ^Itoliko, kolrkor je vlada pričak»>va-la. Xotranja pos»>jiIa nosijo l>odi>i siimn obresti ali pa se o»lplačnjejo z izžreban jem odnosno se lahko tu-»li oboje združi. Xotranja posojila se obrestujejo z 10*^ . Podpišejo ga lahko tudi tuji državljani, ki jim izplačuje sovjetska Rusija obrati v tuji valuti.

NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
U
GRUNT
(Spisal Janko Kač)

ali v o/eiuljih. kjer ljudje s težkim telesnim »letloin n«- pri»|ejt» šifer do ^motue^a b(aif»*.stanja. pie pa v duševne težave. Povs»h1 tam. pišejo Ibšti. kjer je čedalj-* težje sprijazniti	l rod i non/ijona I-
nim .svetimi, išče človek v svojih mukali pribcžališ.-a v /;t-»wij iciem in iafantv/.\raiit-ni svetu četrte di-nuMizije. T iko j«- spiritizem smatrati kot akt du^f*vne samopomoči titih malih Ijutli i/ ljudstva, ki ne Čutijo - morda čisto upravičeno — razočarane in izdane po iutelektualiznin. zlasti političnem. \r >zi z isbor«>vanjem >«• j • «>tvo-rila tudi ra.zstav.i "medialne umetnosti", slik in skulptiu*. ki jih večji del neuki in neizvžbani l.ju-»1 je izvršili v transu, pod "inspi-rffci.^r" iz '"onoist rainovt i". Te .slike in »killpture so ve«**»noma /«''<» ne-boglje.ne, nerodne in primitivne, kakor ni <1 ruga »V pričakovati, a vsem j- .skupna neka borba tluŠe po uadzemi*!jskem in l>re/"a.snem. veti 11«» znmva s«» pojavljajo ri>be potopljenih .xv«'f-*v. nezemeljskih gra»h>v in palač, visečih vrtov, pokrajin in ljudi na Martu. Tndi tu išče-primitivna duša izhoda izstraš 11«* realnosti v lvku n»*realn«». nad-z.eiiudj.sk<» krasno in čar«»bno i»ve-tovje.	^

kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$ | 50
Vsakovrstne <■
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
GLAS NARODA"
216 W. 18tk Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
U

NEW YORK, SATURDAY, JUNE 24, 1933
THE LARGEST SLOVENT DAILY *n U. S. A.
75 LET PAROBRODNE SLUŽBE SEVERONE MSKEGA LLOYDA
f 55 m	I p
]u trt-toot-a s« po eeleni telesu se ga oklene.
—	O, jaz norec! — pravi Henrik jezno in .se pogladi po la.sch. — Toda saj pvvedati sem ti moral, da se imam zahvaliti Kalfu Berndu za svoje življenje. Kaj ne, kaj takega ne .smem zamolčati
—	Kaj pa *»e j« zgodilo, Henrik? — vpraša vsa prestrašena.
Henrik vzdihne.
—	Ti, dr. Bernd me bo zelo ozmerjal, da .sem te Kpravil v *»truh. Pri vsaki stvari si mu ti vedno prva misel. da< te kdo ne bi razburjal. In sedaj se mi zdi, da sem to pošteno naredil, jaz tepec. Toda mora« biti mirna; Ralf je pravi angel varuh za mene. In tako me je tudi danes obvaroval pred strašnim padcem, ki bi me gotovo veljal življenje; bilo je iv Htrojnici.
Eva Marija pade na stol, prebledi do ustnic in ga vpraša s freuočim glasom:	t ,,
—	Kako se je to zgodilo? Povej mi.
Henrik se nasmeje in se jezi sam na sebe. iXato ji boža bh'di obraz in pravi:
—	Res sem prava klepetulja. Kot rečeno, skoro bi bil padel. ti>da Kalf me je zadržal. Več ti no povem, ker imaš izborim domišljijo in .si naslikaš -vnc različne strahove. Samo Koliko: Kalfu, se imam zahvaliti zh svoje življenje; samo da to veš. In ne smeši ne čuditi, ako tikava; daaies .-»va sklenila prijateljstvo z>;i ceh. J življenje. Zelo ponosen sem na to. da imam takega prijatelja. Sa-J ma ne veš. koliko je Half -vreden kot prijatelj in kako zvesto sto- 1 ji pri meni. Bodi dobra ž njim. ker to zasluži.
V njen bledi obraz se zopet vrne barva.
—	Kako si me prestrašil. Henrik.
—	Tega mi Ralf ne bo nikdar o« 1 pu.tti 1 in ima prav. če me bo ozmerjal. Zdaj pa moraš vse pozabiti; saj vidiš, da stojim zdrav pred teboj.
Ev« Marija poskoči in se ga oklene z obema rokama.
—	Moraš biti bolj previden, Henrik. goto»vo si bil zopet kai neroden mi raztresen. Kolikokrat ti je rekel stari oče. da mora v Rodenbcrjrovih tovarnah vsakdo paziti na vsak svoj korak.
Zgrabi jo za obe roki in eno za drugo poljubi.
—	Samo ne huduj se; že tudi Ralf me je pošteno oštel. I ti kakor njemu, obljubim tudi tebi. da bom od sedaj naprej dvojno oprezen. Zdaj pa te moram nekoliko pogledalti.' Zelo .si lepa. Ponosen sem na svojo lepo soitro. Ali pa si tudi naročila kaj dobro rv-'••»rjo? Zelo sem lačen in Ralf najbrže tudi. In še je kake pol ur-ča»i do večerje.
Tako je >kušal Henrik pregnati .sestri velike skrbi. Toda še vedno ga bojazljivo pogleduje^ toda so oddahne, ko ga vidi pri popolnem zdravju pred *eboj.
—	Ali pa se .tudi nisi kaj ranil? — ga vpraša.
In poln živahnosti je na preprogi prevrnil kozolec;
—	Sedaj vidiš, da sem zelo gibčen. Eva Marija. Če hočeš še
dokazov, bom zal na to omaro.
Eva Marij« mu .smeje ubrani in Henrik se .smeje ž njo. Ako bi bila Eva Marija .slutila, kar se je v resnici zgodilo, ne bi imela več nobeno mirne ure. Hotela ga je pogladiri po lafceh. toda se ji izogne. ker *e je spomnil, da se je njegovih las dotaknil Mertens.'
—	NV -smeš me U-«ti. Bva Marija; najprej si moram (»prati glavo. kajti !a*»e >em .-i pri delu zamazal
SHIPPING NEWS
Pred petinsedemdesetimi leti, dne l!t. junija lS.*>S j(. napravil parni k I! R K M K X. j»i*vi pamik .lanes slavnega Severonemškega I Joy da. prvo vožnjo iz Bremena v New York; Leta 18.~>8 j,, rabil It R E M E X šestnajst dni. d* je prevozil razdaljo, ki jo sedaj prevozita B R E M E X in E V R O P A v Š-Mili dneh. Vožnja preko oceana traja samo ištiri in pol dne. V letih, ki so seledila prvi vožnji B R E M E X A, so bili sprejeti v službo, »večji. Ii.itrejši in
lssi uvedeni redni t It Rok iv.skeni pre I i
bolj razkošni parniki. slednjič je bila j>a 1 ta i krstj'.resna .služba med Bremenom, pristanišči \\i in Xew Yorktsm. Današnjo IJoyilovo ekspresno službo vzdržujejo j »a ni i ki B R E M E X. E 1* R O P A in C O L 1* M B I* S ter znani parniki s kabinskim razredom B E R L I X. S T V T T
<; a k r. <; e x e r a l v o x s t e r b e x in d k e s d e x
MEŠAN ZBOR 15,000 OSEB
Pewem in glasba sta igrala važno vlogo že pri starih Estoncih. Za to je mnogo dokazov -v eston-slri zgodovini, v narodni poe'ziji in juravljic-ah. Ljubezen do j>etja in glasl>e je ohranil estonski
do danes. To n jjbolje dokazujejo nmoge pevske priredil ve. ki >o postale že tradicionalni narodni prazniki v Estoniji. Pevski pravnik — to je magična beseda. — ki vžge srce »vsakega Estonca. l)e-settisoči mož in žena se zbirajo iz j škili Vhre dežele od leta do leCa. od dneva v dim, da se vadijo v zborovski pesmi in instrumentalni gla-.-bi z namenom, da >«• j »ozn ••je .^uidejo k pokrajiiLskrinu ali držav-
rL« A , •	......	|nemu pevskemu prazniku. V skup
vri	t V T?PrnV1 ^	*V°J ** W iz-ledaI prepevanj« in glasbi ljud
prt mizi kot človek. T)r. Ilernd je vedno tako Jknhno obleeen.
Z*nj je lahko, Eva Marija, ker je tako ugleden in eslegan
fenmož Kaj ne. tebi ugaja tudi, ne glede na to. da "je"naj in~ dober prijatelj?
—	Gotovo mi ugaja! — prwvi in zardi. — Toda tudi ti bi mo-isel biti omiugo lepši, ako bi kaj dal za svojo zunanjost.
Henrik *e zasmeje.
—	To bo še i>ri.-lo. Kva Marija, ko bodo tmkrat ženske pričele igrati v mojem življenju kako vlogo. AJi misliš, <la bom pri ženskah kdaj ruiel srečo?
Njfyovmu izvanredno resnemu obraau Ne mora smejati.
O. Henrik, ako ima* srečo le pri eni žnnski. je mnogo važnejše, km <p» pri nuiogih ženskah. Zdaj pa se požnri, drugače bo dr. Bernd prej tu in ga bom tnorala sama pozdraviti.
Ilftnrikove «w"i zažare.
—	To tudi ne bi bila. nikaka nesreča.	/
—	Toda ne bi rada; zda j .pa naglo. Henrik. da boš gotov.
In p<itir>ive ga skozi vrata.
pozabijo vsakodnevne skrbi in nadloge Oh vst-drža.vnem pevskem festivalu živi in se »veseli narod estonski Po ljubezni, ki jo čuti mali estonski nvrod svoje pe.s-mi in svojega narodnega izročila. je podoben Slovencem.
Prvi tak pevski praznik se je vršil leta ISliJI. ko .-»e je fpričelo na-r<nlno prebujenje >v Estoniji. In ti prazniki m> p<«neje igrali važno vlogo pri vslajonju malega naroda. •ki je trjM'I jx»d knittm režimom ruskega ctrizina. Sedaj pa ie rstonski narod svoboden in ena-
kopraven med drugimi knlturni-nairodi sveta, za kar se mora v
m r . |	.	.	.prvi nrsti zahvaliti prav svoji
llennk pa si vzaone precej časa m k«> čez pol ure Ralf Bernd . peami. Trditi
spre-
siie igre. tako .so v Estoniji pevski prazniki piv.va manifestaciji narodnega genija. s vrh o gojitve te .svečainostne narodne tradicij«' s-i .bo zbralo v dnevih od '2-1. do narod | 25. junija t. 1. v Talinn (Revah, v glavnem mestu est««tLski' republike 1>.(XJ0 »estoiiMkih mož in žena k KK jubilejnemu pevskemu praizniku. Ta jubilejfni pevski praznik b ona^večjeg i oIjn; ga in najveličastnejši v zgodovini est<m-pev.-'kili pra/tnikov ler i.sto-časno največji na v.sem svetu. Pri pripravah za ta festival, ki prieele že I. l!»2!» es.touski ]>ev-ci in njih vodit-Iji. i\ajbo!jši estoiL-iki komponisti in zborovodje, kon.M nt riraii vso .svojo energijo za skupni cilj, tli pokažejo glasi>eno sposobu st iix kulturo estoitskey:« .naroda ter zapojejo himno doinoviini im pesmi.
Xa.stopil bo mešani zbor 1.1.00(1 oseb na lepi obali estonskega glavnega mesta, .slišno se bo nem»zab-no (»repev -mje nmožie *. kakor da bi hotelo tekmovati valovom Baltskega morja. Xa. festivalu bo so-deluvato r»!M) ]x<»vs!vih zborov in orkestrov z 1S.200 pevci in glasbeniki. mednijiiiu bo 4.~>0 iiie-*2.7iib. 4C moAkih. 20 ženskih zborov in SO orkestrov na pihala.
Program festivala obstoji i/
del najboljših estonskih k« mponi-
d
y JUGOSLAVIJO
Moderna udobnost in neprekosijiva postrežba v vsen razredih... Tedenska odplut-ja iz New Vorka... Pripravne in hitra železniške zveze iz Hamburga
4
ZMERNE CENE
Pojasni'a vam da vsak lokalni agent ali
HAMBURG-AMERICAN LINE
_ 39 B R O AO WAY, NEW YORK ___
N-tov in kot dirigenti bodo »d; i o- 'V JUGOSLA V1JC
vali najslavnejši strokovnjaki ka-' kor: prof. -I. Aavik. Z. Xeumaini. j T. Vet tik. V. Xercp, J. Siniin in K. KuU. x	j
l.st4»r;tsno .s i>"v.-kiin j»ra:<iiikom b<> tprirej-ena muzik :!na razstav i j in prvi ctstoii-ski glasbeni tinlen. ki , ima iui programu simfonične in ■ komorne ikoneerte. ojM*rne pred-] stave in oratorije. v-e iz original- ' nih evt-onskih del. Med festivalom ^ bo prirejeni i h več gledaliških predstav v prosti naravi, kjer bo prostora z:t loo.ooo ljudi. Vse je že pripravlejno in .-lamo čaka priho-' tla zgodovini.skih dni.
Kakor ob priliki prejšnjih pevskih praznikov, so bo zbrala tudi sedaj <v glaaneni mestu est»:nske republike četrtina >v.s<»ga estonskega !i;nro«la in mnogo iiifkzeme.'v iz vser dežt^l in delov sveta. Velike vozne olajšjve in druge ugodnosti bodo omogočile po et te prire-redit've.
Preko Mavrt
Na Hitrem Elcspresnem Paimick
PARIS
/. .jru.j.i
H. Arynstti — «>. St-ptruihra
ILE DE FRANCE
6. J ulija — 23. Julijo
CHAMPLAIN
j ni; <r (ob polnoči) — .\rynstn
NI KKE CENE DO VSEH DELO*/ JLGOSLAVIJE
Za pojtsnila in potn« liste vpra. UJM nas« pooblaščen« agente
27.	junija:
L«\ia.tiian v ClieibuurK
28.	Junija: il«reiit;uria V Cherbourg iluiliuui g . Clinl buurg
29.	junija:
Cunte (Jrande v Genua
30.	junija:
ilajcaiic v Cherbourg Statendam v Boulogne
1.	julija:
l*ari>> v Havre Lafi.yei'tf v iiavr«
3.	julija:
Kuropa v Bremen 5. julija:
Suturnia v Tret A<|uitana v Chtrbcturg I >f*utschiand v Cherbourg
S. jut ja:
lie d e Franc« t Havre 9. Julija:
Črnile dl Sa vola v Genoa
1.	julija:
Hretnen v Bremen
2.	julija:
New York v Cherbourg i_>!ympic v Cherbourg
14.	julija: Champlain v Havre itotltrdam, Kotterdam
15.	julija:
n.-x v Genoa Herengarla v Cherbourg
18.	julija:
Leviathan v Cherbourg
19.	julija: Manhattan v Havre Albert Kallin v Cherbourg
20.	julija:
Majestic v Cherbourg
21.	Julija: 1-afayette v Havre Europa v llr^men StatfTsdam V Boulogne
26. julija:
Hamburg v Cherbourg I'rt-s. ilfintevrlt v Havre 17. julija:
Bremen v Brerr»n
-'8 julija: Vtenriam v Rnuloen* tie de Kran<-« v Havre 39. julija: Viil<-Hiila v Trat Aquilania v Cherbourg
2.	avgusta:
Washington v Havre 1 ><-utM-hlund v Hamburg
4.	avgusta:
«Mj inpU- v Cherbourg
5.	avgusta: f"h:imp!:»in v Ilavre <'«iTit.» di Suvitij« v Genoa Bereng:iria v Cherbourg
8.	avgusta:
l.evtathan v Cherl»ourg Eur<>|ka v llremen
9.	avgusta:
New York v Ilamhurg
11. avgusta:
Pari«-v Havre
Mitj.sljc v Cherl<oiirg
n .tt<-r<lnm v Itoulogne
3	VTT g
12. avgusta:
Satuiliia v
A«iuitut.ia
Tr«t Cnerbourg
ga
\ re»niri jkrule. ga je moral i* Eva Mairija vendar-l e Nama jrti.
Morate nrpnwliti. g«r,|HMl d«^kt^»r; malo smo se zakasnili in Henrik se ni gotov. Povedal mi je. da ga tlanes rešili i z velike življenjske nevarawssti in v.sled tega sem tako prestrašena. Kako naj vam zahvalim. — pravi .s tresočim gla.som in mu ponudi roko.	' ''iH	■ ^
Dr. TJ«*riul ie /»eiHlen "pogleda.
—	Kako vas j« mogel Hnnrik pr<>strašiti J Saj .sva se vendar dofpovwial. d» va.s na noben način ne .sme razburjati. milo*tlj:\a ffowpU'a. J*
Evta Marija globo-ko vzdfhne ter očmi hvaležno fxrgle<la.
—	Tod* ni mi ixnedal. kaj .-e je pravzaprav zgodilo in mi je **nio r««kel. da ste ga obvarovati i pred padcem in mu « tem rešili iivl>en> Ali mi hočete -povedati, kaj >e je v resnici zgodilo, ker mi tega tiixV i*»ve<lati. Gotovo je bii zelo nepreviden
Ralf hi* otblahne iti njegove /k"i obvi.se nai (njenih
—	Boljae je. da ne govorrva o tem, da se ne bowte mučili h po-»'nobn<»»tnii. Nekoliko > -bil m-pre\iden — in jaz m k »reči pri-fcel ra\Twi v pravem trenutku, da fceni ga obvaroval pred padeem. To je vm». Pn»im. <1» to poxabite.
Eva Marija trdno drži njegovo rolco. Nj«iie oči so vprte vanj v taki Tiejwikriti ljubeči in hvaWnoati. da mu je are? divje utri-pdk>.
—	no«*eni (M»zabiti. da se vam nw^ra >»edaj moj brat 3e tudi za h \*a I i t i za »voje »rvljenje. Talko pripnwto. kot ste mi vi povedali. ni bilo. I*<»'nam Hftnrika. nikdar nič--sar ne pretirah'a; in če i j« tako raxbiirj«-n in m-uikren. kot čutu*, to ni nikaka malenkost. » Zm «edaj. jrsaipod <lok«or. sprejmite n»r>jo zahvalo in irpam. da mi bo kdaj d«na p-riložn^^t. da vain bom svojo hvaležnost mogla tudi dejarwko <kdtarati
Raif vpr« rvnjo p*»gled. tla Jte je stresla.
—	Ko bi -vedeli, ikako arečnega se čutim, ako vam smem sln-Šiti. — pravi oouMikljen tdaKlkih 4»bčutktn*.
Kva Marija mu pojrked« v oči in ne bi ji bilo treba biti ženwka. d« n« bi bHa čutila, da je bila Ijubai njegovermi otcu. In če je bila do aadaj ia tako	m bojazljiva, asdaj so mu njene oči iz-
dale, kar j« čutila zanj. iiloboko gin jen se skloni nad njeno roko 'n jm niiliaiii na «voje wtnice. Prvič ae mu je iporodila« oarečujo-
- -	(Ddje prihodnjič.)
moremo, da je prav
100 LETNICA COLTOVEGA REVOLVERJA
pesem ustvarila estonsko kulturo in demokratsko republiko Estonijo ^ib Baltskem morju.
■Pevski prazniki so p<»stali ve-1 ličastine manif^taeije -|HsjM>JH.	t«^«dko ladje, ki je plula) Ko je vrnil, je prišel k njemu
kulture m narodne ediiujti Est«-. .1S?° lz a»,er,šk'P» Betona kapitan Walker iz Texa a in s-mu ni je 'zlasti po prevratu v I lf>lR l,mt' Kalknti. je bil tudi H> letni ponudil, da bo njegov rum izpol-
mornnr Samuel Colt iz llartfonla nil. To je tudi storil in sicer tako. v državi Connecticut. V p r« »steni da .se je petelinček avtomatično na-čf.su je izdeloval le-eiio pištolo. —'j^nial. Njegova pištola se je razlikovala! „. . . .
.kI naviadnih s tem. da je imela vr-' lnku ^ kma,u ,,r ^ V I,n>Iuet
Danes s<* praiznujejo k<»t martini prazniki »vse dežele in vzbujajo povsod veliko navdušenja itn veselja. Zdrav patriotizem, duševna s svojimi 1 jiubeznjKimi nepokivar-je-mied. moralmo bogastvo
in estetični doživljaji -vežejo med pevskim praevikoni v skupni simfoniji čustev	Est^»nee. vzpfwl-
teči m' bobenček z luknjicami, ki so
Colt-Walker revolver, ki je pestal
imele na koncu nastavke z«i kapice, r
. ,. i v lexasu. kjer st posineliovali. 1 .. ..	.
življenje m smrt z Indijanci.
Tov
a risi so se lun
bujajoč jih k plemenitemu delu in , T<k1h v Londonu je bil njegov i '.
prizadevanju za lejm. za slavo in srečo Mvoje male domovine/ Ksukor pri starih Grkih olinipij-
\meriki kmalu popularen, zlasti je bil boj na V
'l exas skoraj ni bilo človeka, ki bi ne imel t«*ga revolverja. Navzlic
CENA
DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(KNOUSH SLOVENK llfdM)
ft L. M I1MI
$2.— Muaitti gm prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
n«
um patentiran, leto dni pozneje je
pa dobil patent tudi v Ameriki.....
Kot tlober trgovec je ustanovil Colt I V,:hkl l*>iml-rm«ti Je l>a delniško družbo i,, skromno tovar- Ivina z r<^>lwrji	in Colt j^
no, ki so iz n;e prišli pred 100 leti,"'0™1 ,h'ta 1848 SV°.J> toVar,,° za" prvi Colt«»\i revolverji.	i f^1". r°,ia v	hipu se je
jdižaviea Texas priključila Zedinje-Ni pa bilo lahk<» spraviti novo n;m državam in posledica je bila orožje v promet. Vlada Zedinjenih Vt,jna z Mehiko. Novo orož:e je šlo držav na Coltovo |Miiiudlio niti od-|zol>et d »bro v promet in kmalu se govorila ni in tovarna je bila v ne- j. razširilo po vsem svetu. Povelj-varnosti, da propade. Tedaj so pa „jk a„„.riške arinad•• general Tav-prebivalci Texasa pn.glas li re- !or j,. naročil najprej tU.h- revol-
puhliko in mala državica je poslala Coltu veliko naročilu. Čeprav je bilo to orožje v primeri .s sedanjim zelo primtrvno in težko, saj je
breach, Jdrte
i:t STATE STItEET. NEW YORh
TRAGEDIJA VOJNEGA UJETNIKA
I'red nekaj dni se je vrnil v nu»-r;:vsko Xovo vas i* Kusije bivši avstrijski vojni u'etnik Jan Salajka Mož .se je vrni] k svoji ženi, ki se je pa ta čas drugič omožila in ima z drugim možem pet otrok, ker je l»il prvi mož uradno proglašen z; mrtvega. Kakor tisoči drugih jt Moral tudi Salajka v začetku voj ne na rusko l>ojišč \ k;er je bil u jet in odpeljan v Sibirijo. Tam j« preživel padec carizma in Iniljše \ "ško revolucijo. Pre<l strahotami revolucije je bežal daleč v *krit<> vasico, k'er je pričakoval mirnejših časi v. ('esto je pLsal svoji ženi totla pisma so se najbrž izgubila, kajti odgovora nikoli ni dobil. Pre. življal se je s priložnostnim delom iii zbiral denar za povratek v do movino. Tako je minilo skoraj let in končno ;e napočil težko pri čakovani dan. ko se j-» mož napotil v domovino.
Ta čas je njegova žena zaman poizvedovala za možem in ker n" hilo o njem duha ne sluha, so jra uradno proglasili na mrtvega. Mla da >ulova se je pozneje drugič t>-možila. Lahko si pa mislimo njeno presenečenje, ka se je nenadoma
ve rje v. potem so pa prihajala veli-|vrn9 Prv' niož. V ujetništvo se je
k t narcH'ila od vseh strani in Colt je in »ral svojo tovarno ojietovano r«'z«iriti. Tako ie Colt-Walkerjev
fehtal revolver nad 2 kg. je vendar n vylver zaslovel daleč po svetu in
pomenilo velik napredek, kajti oddati je bilo mogoče pet strelov brez basanja. Prebivalci Texasa so bili z novim orožjem zelo zadovoljni. In ko je izbruhnila leta 1836 v Floridi državljanska vojna, ie odpotoval Colt tja, da bi dobil za svojo to-\crno naročila.
v Ameriki razen .siromakov ni bilo nikogar, ki bi ga ne imel. Zapadno Ameriko je novo orožje po pol noma obvladalo. Colt je *zelo obogatel, pa se bogastva ni dolgo veselil, ker j-1 umrl ž? 1. 1862, star komaj 48 Het.
ti.ko izpremenil, da ga ni mogla spoznati.
15.	.ivgusta:
Iir«-!iiv-n v Kremen Sta temi . m v Uoulogn«
16.	avgusta: .Manliittlan v Itavre
Alb- rt ItuJliu v llambuig 19. avgusta:
I"e rte France v Havre
Hex v lirtiiNt 21. lvgrsta:
Reliaiive v Hamburg
23.	avgusta: Olympic, Cherbourg
24.	avgusta: Cbainp'aiti v Ilavre Kumi'it v Kremni
25.	avgusta: Vo»-nt!am v ISoulo^ne
26.	avgusta: Homa v llenoa Uerengaria v Cherbourg
29.	avgusta:
I»e v ia t hu n v Cliprboui g
30.	avgusta:
l»e Cruase v Havre . Majestii v Ch«>rl>out^ .Manhattan v llavr#» I>eutschlan«l v Hamburg
31.	avnusta: Crimen v Bremen
2.	septembra:
C'uilt* di Savnla v fJ»*nt>a Volc.iditm v Iloulogne 5. septembra:
lie de France v Havre Statcndam v B'>ulogne 5. septembra:
Ai|uitania v Ch^rliourif New York v Hamburg
3.	septembra: Olympic v Cherbourg
1. septembra: Paris v Havre Vulcanla v Tr^t Eumjia v Rretnen 13. septembra: Ijifavcttp v Havre Manhattan v Havre Rerenparia v Cherlioiiric Albert Hallin v llambtirg
15.	septembra: Itotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Rex v Clenoa Br»*m»*n v Bremen
18. septembra:
Reliance v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra: A«|iiitania v Cherbourg
23. septembra: Sat urn in v Trst lie »le France v Havre Wendam v Boulogne
26.	septembra: Kuropa v Bremen
S t a t c n d a m v Boulogne
27.	septembra: \\'ai*hinitton v Havre Mauritania v Cherbourg r>eut^i hland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre Olympi« v Cherbourg
30.	septembra:
C«>nte d i Savoia v Genoa

..............................!■■■■■—« »IMIHHI
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
l^immnHiifiiiinFi^niiiFirmiinHinwgHniiii