141. številka.
Izdanje
7
boto 23. novembri
(▼ Trsta, v soboto zjutraj dne 23 novembra 189f>.)
Tečaj XX,
„KDINOIT"
uhaja p« trikrat na teden v ieitili ii-danjib ob torkih, Astrtkth in aobotoh, /jutranje iadanje izhaja ob K. uri zjutraj. vetrno pu ob 7. ari ?ef»r, — Obojno isdanje atait«*: ■a jadftn meito . f. — i**«« AvstnJ« f. 1.41 ■a tn min«. . . 2.A0 , . . 4,— »a pol leta . . . ."».— ... a.— aa lat« . . . 10 — ... ML— Na aaračbe brez prllaiene aaroonlne ••
na JmI|« Mir. Poaamične itevilka ie dobivajo * pro-dajalnicah tobak* v 1 rntu po 9 nvč., iiveu Trata po S uri. Sobotno večerno udaaja v lr»tu % n«., i«van Trita B d«.
EDINOST
Oglasi hh ,'tt'unti po tarifu v peticu; ta nail«'* i	imi t rk um ne plačujo
■roator. k'i.lltor ohnoca • avvliiih »Mti'
iV ini onnru oa injavnnx*hv»l«, l«-
■»im*! oifi.i« it«l. k« »»i*unajo po pn^o.liii
Vhi dopii«! n» pjiilj.^o vredmUvu nltcH Cn-.-rin ■ i. 13. V tako pi-m.> rno Siti frank.-* mo, k«-r no'r*nkoT.»iia «o ti • »pri*)JinAjo. l',iU>i|>iHi »0 vrftrnjo.
Naročnino rnk nnaoijn •>$!«•« «pro jtuna ui>r'trni«tro uuca Malino pic-rolo hit. II. mulRt. Odprto reklami« j« »» pro.tn po«tnine
OlMfllo alcvenaketfa polltldne^a društva Ppirnorako.
F 0<tlnoali J<■ »niM*1
Zavetišča za pijance.
Vlada je predložila poslanski zbornici na Dunaju vladno predlogo za osnovo zavetišč za pijance. Iz te predloge posnemljeno :
Zavetišča za pijance lahko osnujejo ali državna uprava, ali dežela, ali posamični okraji, ali občine. Tudi več pokrajin se lahko združijo za osnutje takega zavetišča. Zave« tišča, kojih ni zasnovala država, morajo zadobiti pripoznanje od poslednje, ako hočejo imeti pravico javnosti. Potom deželne zako-nodaje se lahko zasnujejo oddelki za pijance na dosedanjih prisilnih delavnicah. Te oddelke pa je smatrati kot javna zavetišča le tedaj, ako odgovarjajo predpisom in postavljenim zahtevam in ako so pijanci ločeni od prisil-jencev.
V javna zavetišča za pijance je vsprejeti:
1. osebe, ki so bile v jednem letu več kot trikrat kaznovane radi pijančevanja. 2. Osebe, bolne na umu vsled rednega ali pe-rijodiškega nezmernega uživanja opojnih pijač, ki so bile radi tega v kaki bolnici ali norišnici in ki so sicer ozdravile na umu, ali niso vendar zadobile toliko samozatajevanja. da bi se mogle upirati pijančevanju ; 3. Osebe, ki no sebi ali svojcem nevarne v nravstvenem ali gospodarskem pogledu vsled rednega ali perijodiškega nezmernega uživanja opojnih pijač, če tudi niso ravno zbolele na umu.
Bolni na umu se ne smejo vsprejeti v javna zavetišča za pijance. Ako pa so zboleli na umu v dobi bivanja v zavetišču, oddati jih je takoj v bolnico ali blaznico. Osebe, ki so bile vsprejete v zavetišče za pijance, smeti je držati tu tudi proti njih volji. Vendar pa to ne sme trajati nad dve leti.
Ako je kdo ubežal iz zavetišča, more vodstvo zavoda zahtevati pomoč od sodnih in upravnih oblasti.
Javna zavetišča za pijance je urediti tako, da se pijanci v istih odvadijo uživanja opojnih pijač in da po primernem življenju zadobe vero telesno in duševno odporno silo proti pijančevanju. Načrte za prirejenje zavoda, pravila in hišne rede zavetišča za pijance mora odobriti ministerstvo za notranje stvari. V pravilih mora biti preskrbljeno za stalno in zadostno zdravniško oskrbo po zdravnikih, že izvežbanih za zdravljenje bolnih na umu, ter morajo pravila obsezati še posebno: kako je omejiti svobodo gojencev na korist odvadenja pijančevanju in na korist poboljšanja, o nadzorovanju, o disciplinarni oblasti in o sredstvih proti razposajenim in upornim gojencem, slednjič o dolžnosti gojencev za opravljanje del, primernih namenu bivanja v zavetiščih. V pravilih je smeti tudi določiti o zasnutju različnih oskrbnih blagajn.
Določila za imenovanje predstojnikov in drugega osobja v javnih zavetiščih, ki uiso bila zasnovani od države, izdaja deželna zakonodaja. Ako se je več pokrajin združilo za
PODLISTEK.
Hrv. apisal 0-Romnnić; poslov. Fr. V—o.
(Dalje.)
„Rad bi poznal tega doktorja", rekel je bankir.
.Mogoče, da zahaja tudi v čitalnico?"
„Ni član ; gledal sem že v imeniku, a mogoče tud' ne biva tu"
S tem je prestal razgovor dvojice in to je vse, kar vem; nu, na vsak način mi je bilo prijetno čuti, kako tudi tuji ljudje sodijo o tvojej noveli.
„Kaj imaui od tega?", rekel je Zvonimir.
„Vendar, drago ti mora biti; zakaj iskrena beseda izdaje srce, ki ljubi resnico.
„To je pač malo vredno".
„Jaz sem te skoro izdal, kje stanuješ,
osnutje jednega zavetišča, potem ima pravico do imenovanja deželni odbor one pokrajina, v koji ima zavod svoj sedež. Pri imenovanju predstojnikov javnim zavetiščem treba vsik-dar potrjenja državne uprave. Vrhovno nadzorstvo pri vseh javnih zavetiščih za pijance pripada državni upravi in bode to nadzorstvo izvrševala deželna poli tiska oblast.
Ako ne stopijo v veljavo določila o ra-dovoljnem vstopu, omejeno je vsprejemanje na one osebe, ki smo jih označili v točki 3.) Sicer pa je vsprejemati le na podlagi predidše sodne razsodbe.
O osobah, ki so bile že dve leti v kakem zavetišču, se more dovoliti, da se iste oddajo vnovič v zavetišče. Dovoljenje za oddajo v zaveiišče dajala bodo okrajna sodišča, kojim so podrejene one osebe, ki se imajo oddati v zavetišče. Predno pa se izreče dovoljenje, treba da se izvrši sodno postopanje. Kakor hitro je sodišče izreklo dovoljenje za oddajo koje osebe v zavetišče, mora o tem takoj obvestiti deželno politiško oblast. Tej poslednji je potem dolžnost, da v sporazumljenju z deželnim odborom odredi potrebno za oddajo dotičnika v zavetišče. 8troške za oskrbljevanje vsprejetega v zavetišče mora nositi ona dežela, kjer je zavod. Dežela pa ima pravico zahtevati povrnitev stroškov ali od oskrbljenca samega ali pa od oseb, ki so dolžue skrbeti za istega. O tem pa bode sklepati deželni zakonodtyi, ali in koliko neiatirljivih stroškov mora nositi okraj ali občina.
Pri vsprejemanju v zavetišče se ni ozirati na to, kam je pristojen dotičnik. Za gojence, ki ne pripadajo deželi, mora povrniti stroške ona dežela, v koji ima dotičnik domovinsko pravico.
Pridržavanje v zavetišču, oprto na izrek sodišča, neha in je gojenca izpustiti iz zavoda, ako se je izrek sodišča premenil ali razveljavil, ali ako gojenec ne potrebuje več oskrbljevanja v zavodu in nadzorstva v to, da se bode upiral vplivom pijančevanja, iu ga je možno prepustiti samega sebi, ne da bi bil nevaren sebi ali drugim. Po preteku jednega leta po vsprejeniu v zavetišče, more vodstvo, v sporazumljenju z zdravnikom zavoda, poslati dotičnika za poskušnjo na do-pust. Tako odpuščeuje aa dopust se lahko podeli le za določeno dobo, ali pa za ves ostali del postavuo določene dobe.
Osebe, ki so udane rednemu (iz navade) ali perijodiškemu nezmernemu uživanju opojnih pijač, morejo se tudi na njih lastno prošnjo vsprejeti v javna zavetišča, v kolikor dopuščajo prostori, ako se je z ozirom na stopinjo razvoja pijančevanja pri dotični osebi nadejati, da se jej po bivanju v zavodu okrepi odporna sila proti pijančevanju.
Kdor osebam, ki so poznane kot gojenci zavetišča za pijance, daje alkoholičnih pijač v dobi bivanja v zavetišču iu brez dovoljenja
zdravnikovega ali pa gre takim gojpncem na roko, da morejo priti do opojnih pijač, k a z n o v a u b o d e r a <1 i tega p r e -r t o p k a z z a p o r o m d o t r e h m e s e-cev, ako pa je zagrešil ta prestopek uradnik, sluga ali kakoršni si bodi služabnik v zavodu, dobi pa kazen strogega zapora do šestih mesecev.
*
* •
Z ozirom na dejstvo, da se ravno v Trstu pije žganje v razmerno veliki množini in je tudi precej naših rojakov, ki se bavijo s prodajanjam žganja, zdelo se nam je potrebno že sedaj opozoriti na precej stroga določila v vladni predlogi,
pa mislil sem »zopet, da bi ti morda ne bilo po volji.
„Kaj maram jaz, ali me bankir posna ali ne; ne dal bi mi itak ničesar, službe pa tudi nima za mene, in zopet bi ostal berač kakor do sedaj; lepe besede pa ne zabelijo zelja".
„Kdo ve, kaj se še lahko zgodi; morda ima kako hčer ali sorodkinjo, pa ti bi jo rad obesil na vrat — z vrečo cekinov. Veš, kako pravi pregovor: „prilika išče iu najde vedno priliko".
„Ah, dragi moj Miloš, revež, siromak se ne oženi pri bankirju, ne pri bogatašu, temveč pri siroti. To bi značilo — poditi se za 1 srečo, kjer je ni. Ali v mojem planetu stoji j siromaštvo, nagota, delo, jad in take stvari, da bi lahko poginil*.
„Ni tako, Zvonimir. Niti jeden človek ni obogatel brez siromaka, a tvoje znanosti
Politiške vesti.
V Tr»tu, r>ie 2J. novembra 189S.
Deželitozborskc volitve na Kranjskem. Pri včerajšnjih volitvah v kmečkih občinah je zmagala konservativna stranka na vsej črti. Za ljubljansko okolico sta bila izvoljena Gabrijel Jelovšek in Fran Povše, v Postojini Modic in Zelen, v Kranju Detola in Kalan, v Kamniku Kajdiž, v Radovljici Ažman, v Kočevju Klun in Pakiž, v Novem mestu Pfeifer, v Trebnjem Žitnik, Košak in dr. Papež, v Črnomlju Schweiger in v Vipavi Lavrenčič.
Ta izid nas ni presenetil ni najmanje, saj drugega ni bilo pričakovati po izborni organizaciji na jedni strani iu po nedosta janju vsake pametne organizacije na drugi strani. Včeraj še nam je bila prilika govoriti z uglednim pristašem „Narodove" sti'anke iz Notranjske in ta nam je rekel: „ Kaj čete, malo smo imeli pomoči iz Ljubljane in še to, kar smo je imeli, nam je — škodovala" Temu vskliku ne treba komentarja.
Jedino izid v vipavsko-idrijskem okraju nas je nekoliko presenetil, kajti še zadnje dni so stvari stale tako, da je bila izvolitev Božičeva malone zagotovljena. Prišlo je drugače — ne po zaslugi konservativne stranke. V kolikor mi poznamo razmere in mišljenje v tem volilnem okraju, izrečemo lahko to-le sodbo : izvoljen je bil pač kandidat konservativne stranke, zmagali pa so vplivi sedanjega p roti slovanskega zisteraa. O tej volitvi smo dobili sinoč nastopno brzojavko : „Ker štirje volilci iz Spodnje Idrije iz osebnih o z i r o v niso hoteli glasovati za Božiča, odstopil je poslednji v zadnji tre-notek kandidaturo Ivanu Grudnu, ki pa je propadel 22 glasovi proti 2<> Lavrenčičeviiu."
Poraz, ki ga je doživela narodna stranka, je uprav grozen, zmaga konservativcev pa sijajna. Kot hladni računarji računati moramo s tem dejstvom, iu v ozirom na narodno stranko ne moremo drugega, nego izreči željo, da bi ista hotela crpiti odslej pouk iz lekcije, ki jo je dobila. Drugače je s konservativno stranko — z le-to trebalo bode go-
zastopajo glavnico, koja nosi obresti tebi iu drugim. Ti si bogat z mladostjo in umom, pa se lahko vedno meriš s tem bankirjem".
„Da, samo ta razloček je, da ima on dosti denarja, jaz pa niti cvenka; njegov želodec je poln dobrih jedij in pijač, moj pa požrtih solz iu papirčkov, s katerimi ga tolažim, kakor berač svojega osla, kličoč mu : „Ne crkni, osliček, dokler trava ne zraste 1"
„Moj Zvonimir, tudi jaz poznam to ; dokler sem bil dijak, stalo je tudi v mojem planetu : žganjci, močnik, zelje itd.; pa ostal sem vendar živ ; čemur se človek privadi od mladih nog, lahko nosi".
„No, ali živiš sedaj mnogo bolje?"
„Živim, <in živim. Plačo iuiam preveliko, da bi poginil, a premalo, da bi živel. No, pa nadejam se, da s Časom zgine tudi ta beda".
„Najbrže misliš na mastno ženitev ?*
voiiti obširneje. Sijajna je res nje zmaga, ali odkrito bodi povedano: mi ne bi mogli triumfovati na zmagi, priborjeni — takim n a č i n o m ! Ko se pomiri valovie in se poleže razburjenje mora priti stranka do u ver-jenja, da ima razlogov dovolj za resno premišljevanje. To velja seveda le za ta slučaj, ako si je ohranila le še mrvico narodnega ponosa in idejalizma ; ako pa meni izvrševati načela onih dveh izvoljencev, kojih imeni smo debelo natisnili, potem pa — naj se le veseli na porazu n a rodne i d e j e ! Se svojo zmago prišla je konservativna stranka na križpotje in kmalu nam bode morala dati jasen odgovor : ali hoče vršiti svojo n a r o d n o dolžnost, ali pa hoče res — o čemer se govori — po želji svojih zaščitnikov opravljati posle okrajnih glavarjev iz prve dobe našega n a r o d u e g a p r e p o-r o d a.
Za danes toliko Obširneje hočemo spregovoriti, ko se na Kranjskem kri nekoliko ohladi iu pomiri.
Hišni red v liani poslanski zbornici na Dunaju so je torej premenil po želji strogega g. predsednika in hudega neprijatelja antisemitov. Odslej ne bode smel nikdo več stati na galeriji, ampak se b »do oddajali le sedeži. In še ol teh bode rezerviranih za poslance na prvi galeriji dve tretjini, na dru*?! jedna tretjina. V slučaju, da se nabere preveč ljudstva, bode pooblaščen predsednik, dati izprazniti prostire. Z drugimi besedami: predsednik bode delal kar bo hotel. In tako postane iliuorua v>;i javnost razprav.
Pojde ali m* pojilo ? Nedavno je bilo govorjenje — k ikor smo sporočili tudi mi — da pojde grof Kielmansegg v pokoj radi znanih dogodkov ob nepotrjenju dra. Luegra županom dunajskim. N.i to so izjavile službene novine, da vse to ni res i a da grof Kiel-matisegg ostane na mestu namestnika nižje-avstrijakega. Sedaj pa trde antisemitski listi še določneje, da Kielmantegg ostavi svoje mesto v kratkem ter da pride za avstrijskega poslanika v Carji grad na mesto barona Ca-lice, kateri pojdi' v pokoj. Računati pa je, da bodo že jutri oporekali tudi tej vesti.
PoložtMije na Vztoku. Današnje vesti so nekoliko bolj pomirljive, kei kaiejo na to, da se evropske velevlasti vendar sp >razuinejo za soglasno postopanje v ta namen, da se Turčija moralno prisili do izvedenja posebnih ' reform. V posl zbornici ogerski je izjavil baron Banffy, v svojem odgovoru na interpelacijo Helfyjevo, da vse vlasti soglašajo v želji, da se ohranita m i r in status quo na Vztoku. 1 V ta namen hočejo odposlnti svoja brodovja ; v turška vodovja. Tudi Avstro - Ogerska se udeleži pri tem. Ta korak bode gotovo vplival pomirljivo. Minister HanH'y je uverjen, da se skoro zopet napravi mir, pri čemer bodo vse države podpirale Turčijo.
„Ne mislim ni na suho, kamo-li na mastno; v tem oziru sem velik filozof, ki se ne da vezati za malenkost ; a čas suče svoje kolo, in nekje mora tudi moja sreča biti.
„Da, da, ti misliš, kakor ona baba, ki je rekla: „Ako Bog hoče, dobim v loteriji, četudi ne stavim".
„Da, tako je! Vsak človek živi v nekej nadi, če se ista tudi stokrat izjalovi. Ako bi jaz bil doktor, kakor ti, iu bi imel tvoje znanje, gudla bi drugače tudi moja piščalka".
„DA, piskala bi ravno tako, kakor moja*.
„Nič ne de. Tebi je potrebno samo potrpljenje, iu izplaval bi kakor riba iz ločja. Veš, kako pravi modrijan: „korenine znanosti so grenke, a sad je sladak*. Ilvali tedaj Boga, da >i dosegel doktorski diplom, in ko ti pride sreča, pride na tovornem vozu".
(Dalje prih.)
Tudi poročila iz Rima zatrjajo, da je popolno soglasje med državami; zadnja ne-spora2umljenja da je odpravil razgovor angleškega poslanika Currie z avstrijskim ministrom za vnanje stvari grofom GoInchow-sk im. Rusija da je pripravljena na vsak način soglasno postopati z drugimi državami in hoče v tem ztnislu apI i vati tudi na Francijo. Nemčija da se je le zato držala nekako rezervirano, ker se je bala izzvati nezaupanje od strani Rusije in Francozke. Sedaj pa se trudi, da bi dovela do popolnega sporazum-Ijenja med Avstro Ogersko, Rusijo in Francijo.
Tudi iz Pariza javljajo, da so nespora-zumljenja med Avstro-Ogersko in Rusijo le formalne nravi. Po želji Avstrije naj bi dobili poslaniki v Carjemgradu polnomočje, da bi smeli, v slučaj« potrebe, pozvati brodovja na pomoč; Rusija pa Želi, da bi se poslaniki morali brzojavnim potom popred obrniti do svojih vlad. A ta zahteva Rusije nima ni-kake važnosti, kajti v slučaju, da se tudi vstreže tej zahtevi, bi značilo to zgubo časa k većemu 5 do H tir.
Iz francozkegapristanišča Brest javljajo, da tam pričakujejo rusko divizijo brodovja.
Hrv. dijaki proti rektorja Speven. K vesti, že priobčeni v našem listu, da so neuključeni in nekažnjeni dijaki podali izjavo proti rektorju vseučilišča Spevcu, pripomniti nam je, da so tudi relegirani dijaki podali slično izjavo. Obe izjavi siti pisani jako ostro in koinprimitujejo v veliki meri rektorja. Nekoliko spregovorimo o tem v današnjem večernem izdanju.
Iz Bolgarske. Dne 20. t. m. so slavili v Sredcu drugo obletnico zmage pri Slivnici. Najprej je bila liožja služba z zahvalnico, potem pa vojaška parada. Pri paradi so vojaki burno pozdravljali princa. V svojem nagovoru do vojnega ministra pohvalil je princ vedenje vojaštva. Vojska da je danes nadahnena istim duhom, ki jo je pred dese timi leti dovel do zmage. Ta duh jamči domovini slavno bodočnost. — Opoludne je vsprejel princ deputacijo sobranja, ki mu je prišla čestitat povodom rojstva princa Cirila.
Poslanska zbornica italijanska sešla se je včeraj. Veliko gibanje je provzročila prijava predsednika, da je pravosodni minister predložil zbornici vse spise Giolittija. Kakor znano, je Giolitti, jeden najhujših nasprotnikov Crispia, v tninolein zasedanju vrgel v zbornico raznih dokumentov, s kojim je hotel dokazati zveze Crispia z rimsko banko. Pozneje so obdolžili Giolittija, da si je te spise pridržal protipostavno takrat, ko je bil še minister, da je torej zlorabil svojo uradno oblast.
Sedaj so prišli pred zbornico spisi o tej zatožbi proti Giolittiju. Poslednji se je izjavil, srečnega na tej prijavi, da bode mogel opravičiti svoje postopanje kot minister in poslanec. Sodbo pa prepušča zbornici. Pričakovati je torej zopet zanimivih razprav in morda tudi — razkritij.
Različne vesti.
Njeno Vallčanatvo, presvetla cesarica odpotuje dne 25. novembra v Cap Saint Martin na Francosko. Kakor smo že javili, odpotuje v mesecu februvarju ludi naš cesar tjakaj.
.Bogoslovna modrost ,11 Mattina*. Posnemamo iz Naše Sloge* : .Znani naš prijatelj, tukajšnji .jaslar" „II Mattino", govoreči v tvoji številki z dne 18. t. m. o domneva-nem preineščenju škofa F 1 a p p a iz Poreča v Trst, kaže v polemiki z uvodnim člankom deželnega odbora v Poreču, razpravljajočim o istem vprašanju, izredno modrost in globoko znanje svojih patronov. Med ostalim pravi ta poluslužbeni „bogoslovec", da se za sedaj še ne more govoriti o premeščenju škofa Flappa iz Poreča v Trst, kajti po določbah trientinskegn (!?) koncila da mora kapitelj predložiti papežu in cesarju na imenovanje odnosno na potrjenje za to mesto sposobno osebo, a da — kolikor je njemu znano — kapitelj ni še storil nikako ranega predloga. Čitajoči ta „galimatijas^ v poluslužbenem listu, križali smo se z levico zaradi tolike nevednosti in tolike gluposti gospSde urednikov omenjenega lista'
Mo.rijani okolo tega „jaslarja" izmislili so si neke ustanove zbora v Treutu (P?), po katerih ima kapitelj predložiti osebo za bi-
skupa, dočim zna ne samo sleherni iznčeni bogoslovec, ampak tudi vsak pravnik I, tečaja, da kapitelj nima besede ne pri imenovanju, n* pri premeščenju škofa.
Kolikor imenovanje, toliko premeščenje škofov je po občem cerkvenem pravu stvar same sv. Stolice. Ker pa so škotje po svojem poklicu in po odličnem mestu, katero zavzimajo, jako važen činitelj tudi v očeh vlade, prepuSča sv. Stolica na temelju posebnih dogovorov raznim vladarjem večo ali manjšo ingerencijo pri predlaganju sposobnih oseb. Tako ima na primer na temelju konkordata naš cesar pravo imenovanja Škofov, dočim pripadata škofom dotične cerkvene pokrajine (pri nas Gorica, Trst, Poreč, Ljubljana in Krk) pravo predložiti trojico (takozvani „terno") oseb, katere smatrajo sposobnimi, odnosno, ako se ne bi mogli zjedi-niti, da priporočijo onega, katerega smatrajo sposobnišim. Seveda ima pri tem važno besedo ne le pokrajinska cesarska vlada, ampak tudi minister.ski svit. kateri potem, oziraje se več ali manje na predlog pokrajinskih škofov, predloži cesarju na imenovanje svojega ljubljenca. Naravno je, da se vlada poprej osvedoči diplomatskim potom, da li Vatikan odobri njenega izvoljenca.
Povodom zadnjega imenovanja v naši pokrajini delovali so na vse kriplje za titu-larnega škofa Petrisa ter je bil deželni glavar Campitelli radi njega cel6 v Italiji, toda ni vspel ni on niti njegovi mogočni prijatelji in zaščitniki,ker je bil Rim našel sposobnišo in vrednišo osebo.
Ako pride sedaj do premeščenja, oziroma imenovanja škofa za tržaško-kopersko skotijo, skočijo gotovo zopet na noge vsi oni, ki želijo, da bode novi biskup pokorni sluga nekaternikov, a pred vsem — kakor pravijo Jidovski listi mesta tržaškega — da bode po narodnosti in jeziku Italijan.
Mi nimamo niti mogočnih zaščitnikov, niti debelih prijateljev, zato se tndi ne moremo zanašati na nikogar, razven na sv. Stolico, na velikega papeža Leva XIII., kateri gotovo ne dopusti, da zasede stolico tržaških biskupov mož, kateri ne bi bil v vsakem obziru na svojem mestu, posebno, kateri ne bi točno poanal hrvatskega ali slovenskega jezika
Vspored jutrišnji veselici na korist družbi sv. Cirila in Metoda je nastopni: 1. „Soln-ce jarko !■, slovanska koračnica - godba. 2. Zaje : „Zrinski Frankoponka", inožki zbor *6 spremljevanjem orkestra — .Slov. pevsko društvo*. 3. Villiar: „Na morju", pesem za bariton se spremljevanjem klavirja — gg. I. Maciik. 4. Ammer: .Kraljičina straža*, ou-vertura — godba 5. Dr. Ipavec: Samospev iz opere .Teharski plemiči" se spremljevanjem klavirja — gg. I. Macdk inZd. Vrbka. 6. lvauoci: .Meteor-valček — godba. 7. Villiar r .Naša zvezda", zbor se samospevom tenorja — g. J. pl. Masnec — Slov. pevsko društvo*. 8. Smetana: Dvospev iz opere „Prodana nevesta* se spremljevanjem klavirja — gg. I. Macak, dr. G. Gregorin in Zd. Vrbka. Blascke: .Pregled koračnic" — godba. 10. Ftirster; „Ave Marija", mešani zbor se spremljevanjem orkestra — „Slovansko pev. društvo". 11. Pehel: „Letem sokolim* — godba. Svobodna zabava.
0 novačenju v letu 1895. K naboru je došlo v letu 1895 v vsej Avstro - Ogerski 471-889 novincev. Od teh so spoznali sposobnimi za vojaštvo 256'727 mož, popolnoma nesposobnimi pa 89.025. Od 3104 jednoletnih prostovoljcev napravilo jih je 2460 častniški izpit, 421 jih je propadlo in 223 se jih ni priglasilo za izpit. Odstotek sposobnih za vojaščino je bil letos med 23.6 in 25.2.
Pevsko druitvo „Adrija" v Barkovljah bode obdržavalo v nedeljo dne 24. t. m. ob 2. uri pop. v prostorih gostilne „Pri društvu* svoj izredni občni zbor.
Izpred porotnega sodiiča. Predvčerajšnjem vršila se je pred tržaško poroto razprava proti 30letni kmetici Antoniji Žuljan, rojeni Hrvatič iz Ricmanj, obtoženi umora svojega otroka. Ana Žuljan živela je v zel6 nesrečnem zakonu, kajti nje mož je trpinčil njo in nje 14mesečno hčerko, češ, da je oče dotičnega otroka kmet Gašpar Kuret ter da ima žena ljubitnske zveze s Kmetom. Teh očitanj ni bilo ne konca ne kraja, a tudi tepena bila je žena neštevilnokrat. Ni čuda, da se je ženske polotil obup. I)ne 9. avgusta zjutraj je Žuljan svojo ženo zopet pretepel,
očitajoč ji zvezo s Kuretom. Žena je vzela otroka v naročje, prijela svojo 121etuo pastorko za roko ter šla z otrokama z doma Ž na je l.lodila kakor brez zavesti po cesti, ne znajoča kaj ji je storiti, kam naj se obrne. Ko je prišla po naključju do vodnjaka „Štn-rek*, vrgla je dete v vodnjak, s pastorko pa se je vrnila domov. Par ur pozneje stavila se je sama orožnikom.
Pri razpravi je obtoženka priznala svoje hudodelstvo, toda naglašala je, da je bila toliko obupana, da ni znala, kaj dela. V obtožnem spisu je rečeno, da je vse selo osve-dočeno o tem, da je bil Kuret ljubimec Žuljano ve soproge in da je Žuljan popolnoma osvedočen, da je dete bilo Kuretovo. Sodišče stavilo je porotnikom dvoje vprašanj: prvo glede umora, drugo pa v tem smislu, da-li obtoženka menda ni bila svesta si tega, kar dela, ker je bilo nje duševno stanje razburjeno. Porotniki so odgovorili na vprašanje glede umora z 12	drugo vprašanje pa so
zanik iH s 7 glasovi proti 5. Na temelju tega verdikta obsodilo sodišče Antonijo Žuljan na smrt na večali h. Ta obsodba napravila je na mnogoštevilne poslušalce jako globok utis, obsojenka pa je bila kar oka« menela. Dodajemo še, da je branitelj obto-ženke, dr. Padovan, skušal omajati prepričanje porotnikov, naglašujć njih velikansko odgovornost. Branitelj si je pridržal postavna
sredstva proli obsodbi.
*
* *
Včeraj bila je razprava proti 33letnemu javnemu postreščku Ivanu Pasculu iz Kor-mina, obtoženemu nesramnega nasilstva na škodo lOletne Franice K.
Grozna nesreča. V mestecu Dor na Oger-skem se j« dogodila grozna nesreča. Dve Sletui deklici sti igrali poleg zidu nekega novega poslopja. Kar naenkrat se je porušil zid ter so ruševine zasule ubogi deklici. Mrtvi trupli so kmalu izvlekli iz podrtine. Vest o tej nesreči je pretresla -vse mesto.
Strašen požar. Iz Budimpešte poročajo dnć 21. t. m.: Včeraj bil je strašen požar v mestu Jesztreb, komitat Saros. Ogenj je uničil 204 hiše in kakih 500 skladišč, sen-jakov in hlevov. Vpepeljenega je mnogo žita, a tudi mnogo sladkorja je izgorelo. Škode je nad jeden milijon goldinarjev. V ognju je poginilo več glav živine in ponesrečilo je par ljudi.
.Velikanska" občina. Občina Rotholz na Sasonskem šteje celih — pet duš. Ti obči-narji so: Gozdni čuvaj, župan, mirovni sodnik in gostilničar; samo peti občinar je .preprost" podložnik. Pravijo, da je te dni predložil župan predpostavljeni oblasti, da naj bi se nastojalo .prebivalstvo* te orjaške občine vsaj podvojiti s tem, da bi se oženilo vseh pet obfiinarjev.
Sodnijsko. Predvčerajšnjim stal je pred tukajšnjim deželnim sodiščem 19letni mornar Fran Kalin iz Trsta, obtožen tatvine. Kalin je dn6 14. oktobra t. I. ukradel na parniku „Euterpe* krmarju Visentiniju tobačnico, lo gld. v gotovini in 5 frankov v zlatu. Ko so prijeli Kalina naslednjega dnć, našli so pri njem še komad za 5 frankov, desetak pa je bil Že zapravil. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece ječe.
Policijsko. Zaradi postopanja, odnosno zaradi prepovedane vrnitve v Trst zaprli so 8 moških in 1 žensko. — 14letuega malopridneža Alojzija Bocassija iz Trsta, pristojnega v Italijo, zasačili so, ko je v družbi dveh tovarišev skušal ulomiti v vratarjevo ložo v hiši št. 3 ulice Commerciale. — Perica Ka-terina Vatovac i/. Vrdele, kateri je izginol v ulici Giulta omot perila, kakor smo sporočili v poslednji številki, dobila je porabljeni omot nazaj. Voznik Josip Bartel, ga je bil našel ter ga izročil nadzoruištvu v ulici Chioz-za.
Koledar. Danes (23.): Klemen, papež, muč.; Felicita, mučenica. — Jutri (24.): XXV. pob'nk. nedelja- Janez od križa, spozn. — V pondeljek (25.): Katarina, devica, muč.; Jukunda, muč. — Prvi krjec. — Solnce izide ob 7. uri 14 min., zatoni ol> 4. uri 17 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjntruj 6 stop., ob 2 pop. 10*5 stop- C.
4,505.340 gld. za slučaj smrti in doživetja. V istej d&bi izplačalo se je po umrlih zavarovancih 311.410 gld. — Izplačane škode sploh od začetka bančnega poslovanja do konca leta 1894. iznašajo 24,032.317 gld. 69 kr. Kezervnili in drugih fondov imela je „Slavija" koncem I. 1894. 6,819.492 gld. 53 kr., od katerih je bilo sirotinsko varno naloženih fi,575.861 gld. 58 kr. Izdatni reservni fondi in reelno poslovanje bančno razjasnuje nam zaupanje občinstva, ki se zrcali v okoliščini, da je pri „Slavji" koncem leta 1894. bilo zavarovanih 280,503.040 gld. — Vsem zavarovancem življenskih oddelkov, katerih zavarovanja so stara čez pet let, izplačuje se letos 10°/. dividende. — Ker ima banka .Slavija" svoje členstvo skoro izključno mej Slovani, dokazujejo nje uspehi, da so le-ti vendar začeli že spoznavati, kako važno je tudi v narodno-gospodarskem oziru geslo .svoji k svojim".
Narodno-gospodarske stvari.
Banka „Slavija'*. Iz izkaza o delovanji banke .Slavije* posnemamo sledeče zanimive podatke: Od 1. januvarija do 31. oktobra 1895. bilo jej je v življenskih oddelkih podanih 3348 oglasnic za zavarovanje kapitale
Najnovejše vesti.
Trst Cesar Viljelm je daroval potom tukajšnega nemškega konsulata 6000 mark za Ljubljano. In sicer 4000 za protestansko občino, ostalo pa za druge, ki so trpeli vsled potresa.
Dunaj 22. Proračunski odsek je dovršil razpravo o proračunu za notranje stvari.
Nallov 22. Grofu Faaffeu se je stanje tako poslabšalo, da je vsaki trenotek pričakovati najhujšega.
Rim 21. „Italle* javlja, da je kralj Humbert ob prihodu ministrov v Rim izrekel trdno uverjenje, da se ohrani mir.
Trgovinske braojMvk«.
Bndlapsita. P&enica za je^an —._ —._
Pšenica sa spomlad 1896 4.95 no 6,96. Ovca »
jesen —'---li* za spomhd 6 33 fl.35 Komu
sa oktober --— maj-juni 1896 4.58-4.54
Pftoniot nova od 7» kil. f. 6 75 -685 cul 79 kil. r. 6-80-6.90.. od 80 kil. f, d.85-7 — od 81. kil. f. 8,95 -7 05, od H9 kil. for. 7.05-7.10.— lefnimi 5'«0-8 :J5; proso 540-5 75 rž nova ri-306.20 Ponudbe slabe; povpraAuvanjo omejeno Prodalo M je 20000 in. st. po stalnih conah. Vreme: lepo
Praga. Nerulinirani sladkor r. 18.25 ta da-eoraber 13 30. broi carine, stalno.
Pruga. Contrlfufcal novi, postavljen. v Trsi in carino vred odpoHiljatev precej f. SO 75 . Con cmss4 32.— 32-25 Četvorni 33 — 33.50 V glavah (sodih) 82.50—-33 jako stalno
Havre. Kava Umito* goo<l uvurag« november 90.50 sa maro 87.60.
Hamburg. Santo« good average tm december 73.76 ■a marc 71.10 maj 69.50
Dun^Jsk« bona aa. aovMBbra 1MB
včeraj danes
Državni dolg v papirju .... 99.50 99.05 , „ v »robni .... 9968 »9.06 Avstrijska renta t zlatu . . . 120.55 120.1* „ „ v kronal. . . . 100 45 97.75 Kreditne akcije ....... 370.50 868.—
London lOLst........120.90 120 —
Napoleoni......... 9.59'/, 9-60
HOniark ........11.79 11.80
100 italj. lir .	.... 44.65 44 KO
Dve zračni sobi
meblovani ali pa prazni, tudi s hrano, sti oddati od "24. t. in. v ulici S. Fran-cesco Št. 10 II. naristr. Oglasiti se je pri tvrdki Modic in Grebene, ulica S. Giovunni št. 6.
I
Alte Sl Zadnlk-Trat
Vin Nuova ni voglu via S. Lnzzaro,
priporočaa slav. občinstvu svojo prodajalnieo z niaiiifnltturriiui blugoin. V zalogi nahaja se po vso m najnovejil blajo. toliko za ženske kolikor za tnožk* in di-co. Veliki izbor platna, bombaievine, perila, nbcev volnenih in svilna- k tih. Velika zaloga vseh potrobičln ta ilvilja ln I krojač \ V zalogi nahajajo se nadalje viakovntnl ™ trakovi in tudi trakovi alovanaktb barv.
Priporočata so čč. gg. učiteljicam v mestu in na deželi za vso potrebSčine Aolskih ročnih del.
^ Uiorol »e poiiljajo na iahtevo franko.
Kranjske klobase
se prodajajo v žgaujariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco.
K rrm a rje in in drngiin prodajalcem daje se navadili skonto.
J JAKOB ŠTRUKELJ - TRST I
^ via Caserma it. 16 uhod plana della Caaerma. )
/1	(nnx/iruti vtliki vitju&nirt),	^
2 prodiija po n«iverojetnili nizkih cenah vsako- J Q vrstna angleška	P
g kolesa. (bioykle) )
4	Za^topntvo kolon „Raleigh" iz tovarno	h
m	„Raletgh Cyclo C" L.td. Nottingham Angleško"	T
J	i» koles .Adler' iz tovarne 11. Klejor	P
Q	Frankfurt.	fe
M Kolosa „Ruloigh" in Adlor so fvotovno	^
2	znana, pošlo Inja rabijo se v uum&ki vojski.	' fl Kolosa p.iSilja so na delolo in na v«o
m	krajo brez vsoh stroškov. ™ Sprejem n se p oprava vsakovrstnih
'Jj	novih in starih kolos in Aivalnih strojev.	^
m V zalogi nahajajo so v.^akiivrstna orodja	^
V	in priprave za k.ilosa.	9
•i	Zahtevajo nuj se ceniki!	|
\
Lastnik politično društvo „Edinosti', Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.