WHITE RABBIT
emeu. isu
tus mobil
TOMTEL
TUŠ Supermarket Mozirje 070 702 800
— fcoiHmSkl <MtH Sri. »¡ft m4<r|4 TW KIOI1«
\raU.n>i fosiiiW not- pcklunt mir, tiparij't, B^^fazHH'iiyiL" tu Vse lo pji nnj vas
Trgovina za male živali in ribolov
SHvtnjska «tta 1 NtDijr)iL i rili proli cerkvi1:
Tel.; 070/74+-707
Vse za vašega hišnega ljubljenčka.
I ..... t nh ¡fii naproti,
f:;:',' 1 U■■ril 11 !,'. \r.li!!
vri ika i/htr \ pirotehnike
—. _ ^iimimiMsuiiHiM' r V J ~ ......"I».........
VSI
I
ml virijoM!
k.i ■ i.-ii. ■■ / Uril' pM«(tMi l il Klriki lil
HI- > I'"A Oticfir otr;i i ^ Jrtu ^^^VVV' h i nCBiHlcmi gj liiwij> B11 LiVhtllt ni^nln vmlil l f'r'l 1 ¿Y1 \ V itVi I •
kfiEU L ii->rn<i
I*Ah
■ il-.ik Eni^K. UMU. fl 11 jflS i ji irijiirir gsm iHl m* ta I
Uujmi ■it<mi\nfrJf.ro ml......."n
i m iti&kVM ti ¡ullu rinit Otfhi HrtKnl
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
■ ■ ■■ 1'lip ■■'■■ Ma • l(UUIU|blVI dn i-Kr.., MJll.ih iii¥" hv ,'Lnin" [ . !(.. ■ i,iTV-p.i ?|i»n. ,;j r^r t l |i|i .I^MIJI ' "lupil H^v i-iv i ^iii-p. n Ij- l i"
HWw> JLlB-i-U^tt'
IhlLI
d» » » p:n i:ilurti ' Tiliiit
d> iM[ll> r^^rt.
EfH -lVlL riJH - ■ l^JIII
iVta «Tiii^i Vi IT^ P1M1 ■	-■ rii>?X
OČESNA OPTIKA
LIKE8 TERNIK d.o o
Na trgu Gf Mozirje Telefon: 03 839-49-53 03 620-98-64

f.i,si T[jvki urim [. i
InAiftmifA K E 111. i J 111 (1111 j l'_iV I HI L hnirj i l'l "L in<Ullj II11 «'Hlr-.
k t u-Jiiik
,, t L
PJUJ11UA (s VKVB UZEIVA1 ULih
BCS) (fiJHuidVSirj
Ob prihajajočem p raz nit nem času vam želimo obiro radosti, uspehov in
osebnega zadovoljstva
Kolektiv Oceinc optfe Lihefa Ter ni k Moilrje
HAUMVIII
IVHrrJuL
15X1 _..
i-Humu*. HlttbfM
1'Hlid'ih	il .Hr-rh .i-
iJi'	Li.l»F
KIMIK mAiirJi
, ;nf|N mi HI
__ -.;. EU I V
— mu i ■ vi 11« > immv ivimrnif I E>1 1» H/4« I MI I v i ■ i ■ -■■»- ^ K>t .. ■ - i. ■ ■ i i -
Kmetijska zadruga šaleška dolina z vami in za vas
Tretja stran
Že znate pravilno ločevati odpadke?
V predzadnji številki Savinjskih novic v letu 2011 smo pod drobnogled vzeli ločevanje odpadkov v Zgornji Savinjski dolini. O potrebnosti ločevanja odpadkov tokrat nismo izgubljali veliko besed, saj je to že splošno znano dejstvo, bolj nas je zanimalo, kako poteka ločeno zbiranje odpadkov po posameznih občinah, kajti raziskave so pokazale, da ima kar polovica Slovencev težave s pravilnim ločevanjem odpadkov.
Po podatkih Mediane gospodinjstvom največ težav povzročajo papirnati robčki, saj jih le slaba desetina anketirancev odlaga med biološke odpadke, kamor tudi sodijo. Skoraj polovica gospodinjstev robčke odlaga v zabojnike za papir. Slaba tretjina anketirancev odslužene žarnice meče v zbiralnike za steklo, čeprav sodijo med ostale odpadke oziroma v zbirni center. Petina anketirancev tetrapak embalažo meče v zbiralnike za papir namesto med embalažo.
Največji delež sodelujočih v raziskavi ločeno zbira embalažo (71 %), sledijo pa ločeno zbiranje papirja (62 %), stekla (48 %) in bioloških odpadkov (43 %). Kljub tem relativno visokim deležem so nadaljnje analize pokazale, da vse štiri naštete vrste odpadkov hkrati ločuje le 16 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Sodelujoči v raziskavi so menili, da sta glavna razloga za nedosledno in pogosto napačno loče-
vanje odpadkov oddaljenost zbiralnikov od njihovega doma ter slaba informiranost o pravilnem ločevanju odpadkov. Dobra četrtina anketirancev je izpostavila tudi problem prepolnih zbiralnikov, kar se je izkazuje kot resen problem tudi v Zgornji Savinjski dolini.
V Sloveniji je zbiranje komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi v pristojnosti občin. Slednje so skupaj s komunalnimi podjetji, ki se ukvarjajo z odvozom in nadaljnjo obdelavo odpadkov, zadolžene tudi za osveščanje občanov. K omenjenim velja prišteti še nevladne organizacije, kot je društvo Ekologi brez meja, ki je 17. aprila lani organiziralo akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« -največji okoljevarstveni projekt v samostojni Sloveniji. Na osnovi uspeha te akcije so se ekologi lotili novega projekta, ki bo presegel slovenske meje, in so med glavnimi organizatorji svetovne čistilne akcije »World Cleanup 2012«, ki bo 24. marca prihodnje leto. Takrat bomo imeli znova priložnost, da skupaj naredimo nekaj dobrega za naše okolje, vendar ekologi ob tem poudarjajo, da njihov cilj ni organizacija čistilnih akcij, ampak sistemske rešitve, ki bodo učinkovito in trajno uredile področje odpadkov.

IZ VSEBINE: 51
v_
Tema tedna:
Ločevanje odpadkov
možno le, če so dani pogoji...............................
Državni svet v Velenju:
Kakšna bo skupna
evropska politika do leta 2020?.......................6
Podeželski parlament:
Glas podeželja in kmetov
se bo odslej bolje slišal........................................6
Ljubno ob Savinji:
Priprave na svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske........................7
Občinski svet Ljubno:
Preveč denarja za knjižnico in šolo?...............8
Občina Gornji Grad:
Silovit veter lomil
drevesa in odnašal kritino..................................11
Ljubno ob Savinji:
Torta gazela za veliko KLS-ovo družino........12
4
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 51, 23. december 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011 3
Tema tedna, Aktualno
LOČEVANJE ODPADKOV MOŽNO LE, ČE SO DANI POGOJI
Odvoz odpadkov z ekoloških otokov plačujemo vsi, odlagamo pa ne
Ekološki otoki so del javne infrastrukture v lasti občine. Zakonodaja določa, da mora biti na 500 prebivalcev ekološki otok, kjer se ločeno odlagajo steklo, papir, plastika in pločevinke. Odvoz odpadkov z ekoloških otokov je vštet v ceno odvoza za gospodinjstva, zato jeza prebivalcev, ki naletijo na polne otoke, ni nič čudnega. Surovine, zbrane na otokih, gredo v predelavo. Ločevanje odpadkov je zaželeno, z novim standardom celo obvezno, zato je škoda, da polne posode na otokih ljudi odvračajo od ločevanja. Preverili smo, kako zgornjesavinjske občine skrbijo, da lahko prebivalci odpadke odlagajo na otokih.
Polne posode na ekoloških otokih ljudi odvračajo od ločevanja odpadkov, saj jih tam ne morejo odložiti. (Foto: Štefka Sem)
KOSOVNI ODPADKI LE ENKRAT LETNO
Občine z urejenimi ekološkimi otoki skrbijo za ločeno zbiranje odpadkov. Prav tako imajo s koncesi-onarjem dogovor o zbiranju kosovnih odpadkov. Le-to se od letos izvaja enkrat letno, prejšnja leta se je dvakrat, odvoz kosovnih odpadkov pa od letos bremeni občine in zneski so glede na število prebivalcev v občini med 4.000 in 16.500 evrov letno. Občine zaradi uredbe o zamrznitvi cen komunalnih storitev doplačujejo koncesionarju razliko v ceni, saj je potrebno odpadke, odkar se je zaprlo odlagališče Podhom, voziti v Celje. Tudi tukaj so mesečni stroški za občine odvisni od količine oddanih odpadkov, in sicer se gibljejo med 1.000 in 8.000 evri.
TEDENSKI ODVOZ
V največji zgornjesavinjski občini Mozirje in v rečiški za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov skrbi Javno podjetje Komunala Mozirje. Na območju mozirske občine je 18 otokov s kantami ali kontejnerji, ki so po besedah direktorja Komunale Mozirje Andreja Ermenca včasih bolj, včasih manj poln. Odpadke z otokov odvažajo tedensko, v primeru, ko so zelo polni, opravijo tudi izreden odvoz. Odpadke prevzamejo pogodbeni prevzemniki ločenih frakcij, pri njih je to Dinos Celje, odpadne sveče odvaža družba In-terseroh iz Ljubljane. Na območju občine Rečica ob Savinji je šest naselji, v katerih je enajst otokov s tremi ali štirimi posodami, posebnih težav glede ekoloških otokov ne zaznavajo.
MESEČNI ODVOZ
V	preostalih občinah za odvoz odpadkov skrbi velenjsko podjetje Pup Saubermacher. Podatke o številu ekoloških otokov ter terminih odvažanja ima podjetje objavljeno na svoji spletni strani, posode na otokih praznijo enkrat mesečno po ustaljenem razporedu. V Solčavi je sedem ekoloških otokov, dva se vedno prehitro napolnita. Dva otoka od treh v Lučah povzročata več težav občinski upravi kot prebivalcem. Ljudje namreč ne ločujejo in na ta mesta odlagajo tudi veliko odpadkov, ki tja ne sodijo.
V	Nazarjah priznavajo, da so posode ob blokih premajhne, nekaj krivde je menda tudi med stanovalci, ki ne stiskajo plastenk in pločevink, zaradi česar se posode zapolnijo zelo hitro. Glede na število prebivalcev in naselij imajo kar 30 otokov, manjka le v Kokar-jah, kjer so ga krajani sami podrli. Zaradi nespoštovanja »pravil igre«
odlaganje večkrat kontrolira komunalni inšpektor. Prebivalce so glede novega standarda osvešča-li na zborih krajanov in s posebno zloženko.
PREMALO EKOLOŠKIH OTOKOV
Občina Ljubno ima glede na število prebivalcev le devet oto-
kov z 48 posodami, medtem ko jih ima podobno velika gornje-grajska 24, na otokih je 219 posod. Problematika je bila na Ljub-
nem ob Savinji preko občinskih svetnikov izpostavljena tudi na eni od sej. Prebivalci se pritožujejo, ker so otoki ponavadi polni že kakšen dan po odvozu in glede na to, da za odvoz z otokov tako rekoč plačujemo vsi, bi vsi želeli tja tudi odlagati odpadke. Kot je povedal župan Franjo Naraloč-nik, je otoke težko nadzirati in so jih zato nekaj ukinili, v Melišah ga sploh ni. Občina sicer za hitro polne posode na otokih krivi tudi podjetnike - gostince, ki naj bi tam odlagali steklenice, vendar bi se z zadostno količino otokov težava občanov rešila. Papir preko šole zbirajo v Industrijsko poslovni coni Loke. Tam so pričeli z gradnjo urejenega odlagališča. Prostor bo omrežen in pod nadzorom občinskih komunalnih delavcev. Kaj in kdaj se bo tam lahko odlagalo, bo znano po zaključenih delih.
V gornjegrajski občini so največjo težavo rešili z nakupom novih posod za sveče. Občasno so polne druge posode na pokopališču, ki jih delavci gornjegrajske Komunale v dogovoru z občinsko upravo po potrebi izpraznijo in počistijo okolico.
Štefka Sem
Ljubenski KLS se širi
V podjetju KLS Ljubno so v tem mesecu pričeli z gradnjo nove hale za moderno in robotizirano novo obdelovalno linijo. Uspešno podjetje, ki je v tem letu doseglo najboljše poslovne rezultate v svoji zgodovini, nenehno razvija nove proizvode za svoje kupce, za kar potrebujejo več prostora. Nova hala naj bi bila zgrajena do konca januarja prihodnje leto, proizvodnja v njej pa naj bi stekla v maju.
ŠS
Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic.
Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na " J www.savinjske.com
4 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
C
Aktualno
KONFERENCA KAKOVOSTI V VELENJU
Odpadek kot podjetniški izziv
V Velenju je v četrtek, 15. decembra, potekala konferenca kakovosti, ki sta jo organizirala Društvo za kakovost in ravnanje z odpadki Velenje in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ). Tradicionalna, tokrat že 11. konferenca te vrste, je potekala pod naslovom Odpadek ali surovina. Dilema, ki je vse bolj pereča, je na dogodek privabila udeležence iz cele Slovenije.
Predsednica društva mag. Vilma Fece je v uvodnem nagovoru omenila, da je okoljska zakonodaja pri nas kompleksna in predpisi vse prevečkrat zelo zahtevni in nepregledni. Varovanje okolja je nujno in se zanj zavzemajo tudi v društvu, vendar so včasih administrativne ovire neracionalne, je povedala. Podjetja selijo svojo proizvodnjo iz Slovenije tudi zaradi okoljskih predpisov, a ne zato, ker bi bili ti drugje manj radikalni. Za primer je navedla države bivše Jugoslavije, ki že imajo implementirane evropske predpise s področja okoljevarstva, ki pa si jih pri nas še sami dodatno zapletemo.
Predsednica upravnega odbora SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je poudarila, da so tako v društvu kot na zbornici družbeno odgovorni in tudi s prostovoljnim delom prispevajo h kakovosti življenja in bivanja. »Ali gledati na odpadek kot na nepotreben problem in nujni zlo ali pa ga sprejeti kot podjetniški izziv? Ali bomo na odpadke gledali kot na nekaj, kar bremeni in veča stroške, ali pa jih bomo predelali in porabili kot vhodne surovine, ki prinašajo prihodke?« se je vprašala Tina-uerjeva. Prav iz tega razloga, je še dodala, so na Gospodarski zbornici Slovenije ustanovili Strateški svet za varovanje okolja, katerega članica je tudi mag. Vilma Fece.
Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in Velenje predstavil kot primer dobre prakse, trditev je podkrepil s številkami. Tako so v letu 2010 zmanjšali od prejšnjih 16.000 ton pobranih odpadkov na 12.500 ton.
Mag. Vilma Fece je omenila, da je okoljska zakonodaja pri nas kompleksna in predpisi vse prevečkrat zelo zahtevni in nepregledni.
(Foto: Marija Lebar)
Odlaga se le 35 odstotkov te količine, vse ostalo se ponovno predela.
Predavateljica Janja Leban (GZS) je govorila o zavezah in dilemah gospodarstva in kako priti od odpadka do surovine, dr. Rajko Knez s Pravne fakultete Maribor je postregel s podatki, katera področja dejavnosti zakonodaja dopušča zasebnim subjektom. Katja Budna z ministrstva za okolje je prikazala možne poti k družbi recikliranja. Predstavljeni so bili še referati Odpadno železo in jeklo kot surovina, Nič odpadkov pri predelavi gum, Izkušnjah pri ravnanju z nevarnimi odpadki ... Na koncu je bil referat o ravnanju z odpadki v družbi Gorenje d. d..
Marija Lebar
RAZVOJNI PROGRAM OBČINE MOZIRJE
Dober razvojni
program rezultat dobrega sodelovanja
Razvojni program občine (RPO) je svetnikom na zadnji seji občinskega sveta predstavila zunanja strokovna sodelavka za pripravo razvojnega programa Martina Pečnik Herlah. Pri njegovi pripravi so poleg občinske uprave sodelovale tri komisije imenovane s strani župana Ivana Suhoveršnika. Šestčlanske komisije za področje družbenih dejavnosti, turizma ter gospodarstva in kmetijstva so tvorno sodelovale pri pripravi programa.
Ena osnovnih nalog občine je skrb za usklajen razvoj, ki upošteva družbene, gospodarske in okoljske zmogljivosti ter možnosti danega prostora. Vse to se lahko opredeli le s strategijo razvoja oziroma razvojnim programom, kjer so jasno postavljeni razvojni cilji z ukrepi in programi. RPO je pripravljen za obdobje do leta 2016, v tem obdobju bodo sledili zastavljenim ciljem. Osrednji razvojni cilji občine so slediti načelom trajnostne rabe prostora, zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj gospodarskih in kmetijskih dejavnosti, nuditi kakovostne javne storitve in ohraniti naravno in kulturno dediščino.
Med glavnimi operativnimi cilji za petletno obdobje je v programu navedeno povečanje turistične prepoznavnosti in obiskanosti Mozirja, vsebinska oživitev trškega jedra, izboljšanje komunalne infrastrukture in izpolniti predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti javnih služb. Svetniki so menili, da je RPO dobro pripravljen, vprašanje je le, ali bodo dane finančne zmožnosti za izvedbo vseh načrtovanih projektov.
Štefka Sem
GORNJI GRAD
Občina v razvojni program vnesla številne potrebne
investicije
Na 11. redni seji so se svetniki občine Gornji Grad seznanili in sprejeli Načrt razvojnega programa občine za leta 2011-2015 z elementi do 2020. Načrt je skupaj z občino pripravila in predstavila projektna koordinatorica Tanja Čaje-vec iz zavoda Porta B. Omenila je, da je razvojni program občine najvišji strateški dokument razvojnih dokumentov, ki mu bodo sledili posamezni področni razvojni dokumenti. Prav tako predstavlja osnovo za umestitev potreb in želja občine ter občanov v lokalne, regionalne in nacionalne razvojne programe in strategije.
Razvojni program vključuje strateški del s štirimi prioritetami, swot analizo ter izvedbeni del, v katerem so opredeljeni izvedbeni projekti s točno določenimi ukrepi. Na koncu dokumenta je predstavila izdelan finančni načrt in terminski plan po posameznih področjih in načrtovanih projektih.
Župan Stanko Ogradi je povzel načrt razvojnega programa z besedami, da je načrtov v občini veliko, kar se vidi po zneskih, ki jih namerava v tem obdobju občina investirati v razvoj. Načrt je podlaga za vse bodoče investicije, je pa mo-
žno program spreminjati, dodajati nove projekte. Za občino načrt ni obvezujoč, mora pa imeti razvojni program, saj le na osnovi tega lahko investitorji v občini kandidirajo za državna ali evropska sredstva. Cvetka Mavrič je menila, da je treba delati načrte, na dolgi rok bo do realizacije potem prišlo. Čas bo pokazal, koliko načrtovanih projektov bo možno uresničiti, predvsem je to odvisno od finančnih sredstev občine. Svetniki so bili mnenja, da je treba občino narediti po meri ljudi.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 50, 16. december 2011 5
Politika
SEJA DRŽAVNEGA SVETA V VELENJU
Kakšna bo skupna evropska kmetijska politika do
leta 2020?
V Velenju je 7. decembra potekala 42. seja Državnega sveta Republike Slovenije. Na dnevnem redu seje je bilo med drugimi točkami tudi mnenje k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike, kar je pomembno tudi za številne prebivalce Zgornje Savinjske doline.
Tokrat je na pobudo velenjskih svetnikov Draga Bahuna in Boruta Meha državni svet obiskal Šaleško dolino in si po končani seji ogledal še gradbišče šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, kjer so se seznanili s podrobnostmi v zvezi s tem energetskim projektom.
Pred začetkom redne seje jih je pozdravil velenjski župan Bojan Kontič. Predstavil je tako Velenje kot širšo SAŠA regijo. Poudaril je nujnost izgradnje šestega bloka TEŠ in dejal, da je gospodarstvu, ki v tem koncu države še vedno ustvarja prihodke, nujno potrebna 3. razvojna os in hitra cesta kot njena hrbtenica. Za oba največja projekta si po Kontičevih besedah ne prizadeva le tako imenovan »šaleški lobi«, temveč prebivalci obeh dolin, katerih delovna mesta in preživetje so odvisna od tega.
Svetnica in svetniki so na tokratni seji obrav-
Tokratna seja državnega sveta pod vodstvom predsednika mag. Blaža Kavčiča je bila v Velenju. (Foto: Marija Lebar)
navali šest točk dnevnega reda. Oblikovali so mnenje k predlogu stališča Republike Slovenije za neposredna plačila kmetom v okviru skupne kmetijske politike. Paket novih zakonodajnih predlogov o skupni kmetijski politiki do leta 2020 vsebuje predloge, ki se nanašajo na neposredna plačila, politiko razvoja podeželja, enotno skupno ureditev trgov in še nekaj drugih.
Državni svet ob tem opozarja, da bi morali ukrepi prinesti med drugim tudi boljšo porabo davkoplačevalskega denarja, uspešnejši boj s podnebnimi spremembami in manj administracije v kmetijstvu. Iz nekaterih dokumentov pa izhaja, da bo izvajanje birokracijo povečalo za 15 odstotkov. Slovenske kmete skrbi predvsem to, da naj bi v prihodnje subvencije prejemali na hektar površine ne glede na to, ali so njive ali travniki, zato so svetniki mnenja, da bi ta plačila ne smela biti poenotena.
Novi predpisi bodo med drugim ukinili kvote na mleko in sladkor, zato bodo najbolj boleči za mlečni sektor. Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko odkupne cene mleka do leta 2020 padle za okoli šest odstotkov. Sladkorne kvote na kmetijstvo v Sloveniji ne bodo imele večjega vpliva, saj ni denarja za postavitev nove tovarne sladkorja, bodo pa naši kmetovalci lahko proizvajali sladkorno peso in jo prodajali v sosednje države, kjer tovarn niso prodali. Po mnenju državnega sveta bo reforma skupne kmetijske politike prinesla največ koristi majhnim kmetijam, saj bodo razbremenjene silne birokracije, prejemale pa bodo fiksne zneske podpore.
Marija Lebar
PRVI SLOVENSKI PODEŽELSKI PARLAMENT
Glas podeželja in kmetov se bo odslej bolje slišal
V sredo, 7. decembra, je na gradu Jable v Mengšu kmetijsko ministrstvo skupaj z Društvom za razvoj slovenskega podeželja pripravilo slovesnost ob 20. obletnici samostojne Slovenije in prvi podeželski parlament. Srečanja so se udeležili predstavniki Lokalne akcijske skupine - Društva za razvoj Zgornje Savinjske doline (LAS ZSD) in LAS Šaleške doline. Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk, med govorniki sta bila kmetijski minister mag. Gregor Židan in dr. Franc Zagožen. Tekom dneva se je predstavilo 15 LAS-ov z uspešnimi projekti ter lokalnimi proizvodi in izdelki iz regij.
PREDSTAVITEV OBEH DOLIN IN PRODUKTOV
LAS Zgornje Savinjske doline sta zastopali predsednica Mateja Brlec Suhodolnik in direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič. Na stojnici se je LAS ZSD predstavil s produkti, ki so jih tekom projektov zaščitili ali jim poenotili recep-turo, kot sta zgornjesavinjski želodec in solčavski sirnek. Predstavili so se s projektom Tradicionalno, naravno, ustvarjalno. V okviru projekta je bila prisotna sodelavka na projektu Helena Krivec z ekološke kmetije Ramšak iz Solčave. Zgornjo Savinjsko dolino so kot turistično obmo-
čje predstavili prek katalogov in ostalega propagandnega materiala. Na stojnici niso manjkali niti izdelki iz volne ter knjiga Naša ovca in njena volna. Brlec-Suhodolnikova in Mavričeva sta omenili, da je bil prvi podeželski parlament zelo pomemben dogodek, saj se bo tako glas pode-
želja in kmetijstva na ta način slišal v državi še bolj glasno.
Namen parlamenta je bil, da spregovorijo vsi deležniki podeželja, njihovo mnenje pa poslušajo tisti, ki o tem odločajo, kot so ministri in predsednik vlade. Predsednica LAS ZSD Mateja Br-
Na prvem podeželskem parlamentu se je zbralo veliko uglednih strokovnjakov s področja kmetijstva.
51
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
C
Politika, Iz občin
lec Suhodolnik tudi po tem dogodku ne spreminja mnenja o tem, da je »razumevanje pomena ohranitve vitalnega podeželja v političnem konglomeratu s prevladujočo liberalno kapitalistično miselnostjo okrnjeno. Podeželski parlament bo imel svoj smisel le, če bo medresorsko povezovalen in ne bomo parlamentirali le prepričani med prepričanimi.«
LAS Šaleške doline je skupaj s Kmetijsko zadrugo Šaleške doline predstavil blagovno znamko Ekodar. Pod to znamko prodajajo goveje ekološko meso, projekt Ekodar je bil izveden in financiran preko LAS-a. Na dogodku je bil prisoten direktor zadruge Ivan Drev, ki je povedal, da sta tako predsednik Türk kot minister Židan omenjeno blagovno znamko omenila kot zelo pomembno. Zadruga po njunem mnenju s tem projektom dela v slovenskem prosto-
ru stvari, ki so nujno potrebne za slovenskega kmeta. Z znamko Ekodar je zadruga omogočila pot zdravih, kvalitetnih in ekoloških proizvodov od slovenskega kmeta do potrošnika. Poleg tega je Drev omenil, da je zadruga na srečanju navezala številne stike, ki bodo za kmete in razvoj podeželja zelo pomembni.
20 LET SLOVENSKEGA PODEŽELJA
Del prireditve je bil namenjen iniciaciji podeželskega parlamenta v Sloveniji, kjer so bili predstavljeni pogledi različnih deležnikov na vlogo podeželskega parlamenta, drugi del je bil namenjen 20-letnici razvoja podeželja. Po govoru predsednika Türka je sledila okrogla miza z gosti na temo Prehojenih 20 let slovenskega podeželja. Predsednik Türk je omenil, da se pomena podeželja vedno bolj zavedajo vsi
prebivalci, v Sloveniji pa je podeželje vedno bilo vitalno in inovativno. Poudaril je pomen samooskrbe s hrano in se ministru Židanu zahvalil za vse opravljeno delo na tem področju. Minister Židan je poudaril, da se je ob samostojnosti Slovenije pričel celostni razvoj podeželja, ki ga sedaj uspešno nadaljuje Program razvoja podeželja. Po učinkovitosti črpanja sredstev je Slovenija v prvi tretjini držav, po količini pa na drugem mestu med vsemi državami članicami EU. Med govorniki je današnje stanje v kmetijstvu, ter s tem posredno delovanje zadrug in zbornic vezanih na kmetijstvo okrcal dr. Franc Zagožen. S kritičnim razmišljanjem o sedanjosti in bodočnosti slovenskega kmeta je zbodel ustanove, ki bi za slovenskega kmeta in njegovo dobrobit morale bolje skrbeti.
Štefka Sem
PRIPRAVE NA SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE
Predstavniki ljubenskih društev s konkretnimi
idejami in predlogi
Povabilo društvom za sodelovanje pri organizaciji tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske, ki bosta na Ljubnem potekali sredi februarja, je naletelo na razveseljiv odmev. Župan Franjo Naraločnik je namreč v sredo, 14. decembra, na sejo povabil predstavnike vseh društev v občini, da bi jih skupaj s predstavniki Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC seznanil z dosedanjim potekom organizacije tega velikega dogodka in da bi društva sama povedala, kaj bi lahko doprinesla k dobremu počutju tolikšnega števila gostov.
Gre za spremljevalne in zabavne prireditve, saj organizacija izvedbe samih tekem in dogajanja na prizorišču poteka pod budnim očesom in z velikim angažiranjem tako BTC-ja kot tudi samega organizacijskega odbora, katerega predsednik je Rajko Pintar, sicer generalni sekretar kluba SKK Ljubno BTC. Kot je povedal župan, veliko stavijo na delo turističnega društva in ostalih, saj bo potrebna pomoč tako pri predpripravi same skakalnice kot pri usmerjanju prometa, pri dejavnostih ob in po tekmah. Potrebno bo tudi izvesti vodenje obiskovalcev in predstavitev kraja ter njegove dediščine, nadzor nad vstopnicami. »Predvsem smo se zbrali, da bi vi sami predlagali in povedali, kaj bi lahko kot društvo prispevali k dogodku, ki bo ime naše občine in doline ponesel po celem svetu,« je med drugim dejal župan.
Rajko Pintar je poudaril pomen televizijskega prenosa tekem in predstavil različne publikacije, plakate in emblem oziroma znak ljubenskih tekem. »Sedemletno garanje, ki smo ga vlagali v kontinentalni pokal, je sedaj poplačano s priložnostjo, ki je ne smemo zapraviti,« je poudaril. V tej sezoni sploh prvič potekajo tekme svetovnega pokala za ženske smučarske skoke, za kate-
Predstavniki številnih društev ljubenske občine so ponudili svojo pomoč pri organizaciji dogodkov ob
tekmah. (Foto: Marija Lebar)
re je v svetu čedalje več zanimanja. V primerjavi z velikimi imeni prirediteljev smučarskih skokov Ljubno ne more ponuditi tako izpopolnjene infrastrukture, čeprav se je na skakalnici v tem času ogromno naredilo. Prav zato so lahko Ljuben-ci, pa tudi vsi prebivalci Zgornje Savinjske doline nenadkriljivi v tem, da svojim gostom in obiskovalcem nudijo domačnost, prijaznost in gostoljubnost, da se bodo ti radi vračali. »Ljudje iz tega športa so po šest mesecev od doma, na turnejah in jim dobro počutje veliko pomeni,« je med drugim dejal Pintar.
Predstavniki društev so ponudili številne ideje od pomoči Rdečega križa do prodaje spominkov, organizacije žreba tekmovalnih številk ... Vsi so izrazili pripravljenost, da pomagajo. Da pa bi delovali usklajeno, so sklenili oblikovati poseben
odbor, ki bo v sodelovanju z organizacijskim odborom dorekel podrobnosti.
Marija Lebar
-
DOPOLNILO
V 50. številki Savinjskih novic je bil objavljen članek o predavanju dr. Karla Gržana v solčavski Rinki, kjer sem kot organizatorja omenila le Center Rinka. Predavanje dr. Gržana je potekalo v okviru osmih tradicionalnih Miklavževih dni v soorganizaciji društva Panorama, Centra Rinka, občine in župnije Solčava. Pevcem skupine Zven in dr. Karlu Gržanu sta se zahvalila v imenu Centra Rinka Marko Slapnik, v imenu društva Panorama pa Judita Klemenšek.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
ID
Organizacije, Iz občin
GORAZD TRBOVŠEK IZ MOZIRJA
Odslej komandir Policijske postaje Žalec
Nekdanji pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Gorazd Trbovšek je napredoval v komandirja PP Žalec. (Foto: TG)
Gorazd Trbovšek je pred enaindvajsetimi leti nastopil službo v slovenski policiji. Kar dvajset od njih je služboval v Mozirju, sedaj pa je prevzel vodenje postaje v Žalcu.
Njegova kariera se je pričela po končani kadetski šoli za miličnike leta 1990, ko je z delom nastopil kot pripravnik na takratni Postaji milice Celje. V prvi polovici leta 1991 je služboval v Ljubljani, v takratni zaščitni enoti milice, kjer je dočakal vojno za Slovenijo in se nato sredi nje vključil v dogajanje na Policijski postaji Mozirje. Od takrat je bil zaposlen na tej postaji vse do letošnjega oktobra. Z jasno zastavljenimi cilji in ambicijami, dobrim ter trdim delom je počasi napredoval. Najprej iz policista v policista vodje patrulje, kmalu
v vodjo policijskega okoliša, nato v policista lokalnega kriminalista. Po končani fakulteti za upravo je pred
desetimi leti napredoval v pomočnika komandirja, odgovornega za varnost na področju kriminalitete
in javnega reda in miru.
Zase pravi, da pri delu vedno sledi notranjemu občutku, ob tem pa izpolnjuje visoke etične in moralne vrednote, ki jih gradi na svojem karakterju. Trudi se, da vedno sledi pravičnim rešitvam, tako v odnosih do strank kot v odnosih do podrejenih, kar pa so ljudje znali ceniti. V letošnjem letu se je pojavila priložnost, da v svoji karieri stori korak dalje. Javil se je na razpis prostega delovnega mesta komandirja Policijske postaje Žalec. Bil je izbran in tako 8. oktobra prevzel vodenje.
Njegove posle bo do prihoda novega pomočnika komandirja PP Mozirje Vilija Bezjaka opravljal drugi pomočnik Matjaž Sem, ki je odgovoren za varnost v prometu.
Benjamin Kanjir
OBČINSKI SVET LJUBNO
OBČINSKI SVET NAZARJE
denarja za
I »«v«	• v I A
knjižnico in solo?
Potem ko je bil proračun za leto 2012 v javni obravnavi, so ga v drugem branju svetniki sprejeli, čeprav so imeli še nekatere pripombe. Obravnavali in sprejeli so odlok o ustanovitvi razvojnega sveta Savinjske regije in potrdili pogodbo o opravljanju nalog Turistično informacijskega centra občine Ljubno.
Predsednica odbora za negospodarstvo in podžupanja Anka Rakun je povedala, da so na odboru obravnavali predlog proračuna za leto 2012, kjer so se ustavili predvsem pri postavki za Osrednjo knjižnico Mozirje, kjer se predlaga znižanje z letošnjih 36.000 evrov na 30.000 z možnostjo, da se ta postavka med letom poveča. Proti temu je bila svetnica Ana Kladnik, njenemu mnenju se je pridružil svetnik Stanko Rihter, ki je menil, da je treba sredstva racionalno porabljati, saj se na vsakem koraku srečujemo z znižanji prihodkov. Vprašal je, če je proračun razvojno naravnan, saj je na primer za gospodarstvo rezerviranih le 20.000 evrov, kar je malo v primerjavi z zneskom za knji-
Potrjen proračun in odlok o ustanovitvi sveta regije
žnico. Tako občina ne ustvarja novih delovnih mest.
Svetniki so menili še, da je v proračunu precej sredstev namenjenih tudi dejavnosti šole. Predlagali so, naj nadzorni odbor preverja še stroške šole. Predsednica odbora Irena Turk je zatrdila, da to tudi izvajajo.
Župan Franjo Naraločnik je menil, da je proračun naravnan razvojno, saj je dobršen odstotek sredstev namenjen za investicije. Podžupanja Rakunova je ob tem dodala, da ni naloga občine kreirati nova delovna mesta, temveč ustvarjati take pogoje za gospo-darslvo, da se bo lahko razvijalo in zaposlovalo.
Kljub omenjenim pripombam so svetniki sprejeli sklep o potrditvi odloka proračuna za leto 2012. Prav tako so potrdili Odlok o ustanovitvi razvojnega sveta Savinjske regije.
Župan je povedal, da je bilo za izvajanje dejavnosti TIC-a za občino Ljubno izbrano podjetje Hotel Planinka, s katerim bodo sklenili enoletno pogodbo za opravljanje te dejavnosti.
Marija Lebar
Nazarski občinski svetniki so na seji v torek, 13. decembra, sprejeli odlok o proračunu občine za prihodnje leto. Obravnavali in sprejeli so osnutek odloka o ustanovitvi sveta regije in zvišali točko za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Županja Majda Podkrižnik je povzela, da je bil predlog proračuna za leto 2012, potem ko so ga svetniki potrdili v prvi obravnavi, v javni razpravi in nanj ni bilo vloženih pripomb ali amandmajev. Dana pa je bila ena pobuda, in sicer je bilo predlagano, naj se namesto obnove samostanskih stopnic v proračun vnese izgradnja javne razsvetljave v novem naselju Nazarij.
Županja je pojasnila, da se za obnovo samostanskih stopnic pričakuje sofinanciranje iz razpisov države. Po prvi oceni naj bi izgradnja javne razsvetljave za omenjeni del Nazarij stala okoli 120.000 evrov. Predlagala je, da se postavka delno vnese v prvi rebalans proračuna v letu 2012, nato pa se investicija nadaljuje etapno še v naslednje proračun-
sko leto. Svetniki so se s tem strinjali in tako potrdili sklep o sprejetju odloka o proračunu za naslednje leto.
Županja in direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec sta svetnikom predstavila in obrazložila predlog odloka o ustanovitvi razvojnega sveta regije. Ta svet so doslej sestavljali županja in župani 31 občin Savinske regije. Sedanja sestava sveta bo drugačna, saj bodo v njem tudi drugi predstavniki. Nova sestava je sledeča: dvanajst predstavnikov gospodarstva, dvanajst predstavnikov politike (županov) in šest predstavnikov nevladnih organizacij. Svetniki so predlog sprejeli po skrajšanem postopku.
Občinska uprava je pripravila pregled vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi za nekatere druge občine v dolini, iz katerega sledi, da je ta točka v Nazarjah med najnižjimi. Točko so v skladu z rastjo inflacije zvišali na 0,001513.
Marija Lebar
Hi
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Gospodarstvo, Organizacije, Kultura
VTV VAŠA TELEVIZIJA
21 let poročanja o dogajanju v več kot 50 občinah
Začelo se je 17. decembra 1990 točno ob 18.00, ko se je s prvo oddajo rodila VTV (takrat še Velenjska televizija). Od takrat je minilo polnih 21 let, v katerih je VTV nanizala kar nekaj prelomnih trenutkov: 3. decembra 1993 je postala regionalna VTV Vaša televizija, 3. decembra 1999 se preselila v novo VTV hišo na Žarovi cesti v Velenju, 14. decembra 2010 točno ob 21.45 minut pa je začela z oddajanjem digitalnega signala v lastnem multipleksu.
Dejstvo, da je programski cilj VTV Vaše televizije naravnan k sprotnemu poročanju in obveščanju o dogajanju v več kot 50 občinah na območju savinjsko-šaleške, celjske in koroške regije ter Kozjanskega in Obsotelja, narekuje tudi
programske vsebine in prinaša aktualne novice iz gospodarskega, izobraževalnega, političnega, verskega in drugih področij. »V želji biti programsko čim bolj pestri in raznoliki, pripravljamo tudi nekaj novih oddaj. Nekatere izmed njih bodo v eter prišle takoj po novem letu, zato spremljajte program VTV Vaše televizije, da ne boste kaj pomembnega zamudili,« je ob 21. rojstnem dnevu povedal Rajko Djordjevič, direktor in odgovorni urednik VTV.
KF
Rajko Djordjevič,
direktor in odgovorni urednik VTV
(Fotodokumentacija VTV)
V BSH NAZARJE NOVA EKIPA PRVE POMOČI
Usposobljeni bolničarji pomagajo v primeru nesreče
V začetku decembra se je v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje končal tečaj usposabljanja iz prve pomoči, ki so ga vsi udeleženci, 14 zaposlenih v podjetju, uspešno opravili. S tem so pri-
dobili naziv bolničarja in so usposobljeni za nu-denje prve pomoči ponesrečencem.
70-urno usposabljanje iz prve pomoči se je v BSH Nazarje pričelo sredi oktobra. Tečajnike je
poučevala medicinska sestra Fanika Krbavac, ki ima pri Rdečem križu Slovenije opravljeno licenco za vodenje tovrstnih tečajev. Tečaja se je udeležilo 14 zaposlenih, potekal je dvakrat tedensko. Za uspešno opravljen izpit iz nudenja prve pomoči so tečajniki morali osvojiti veliko novih veščin. Preverjanje je potekalo v dveh delih, teoretičnemu preverjanju znanja je sledil še sklop praktičnih nalog. V tem delu je vse bodoče bolničarje še posebej izprašal zdravnik. Vsi tečajniki so oba dela uspešno opravili in s tem pridobili naziv bolničar.
V BSH Nazarje že deluje ekipa prve pomoči, ki bo tako okrepljena s še dodatnimi bolničarji. Ti so usposobljeni, da v primeru manjše ali velike nesreče v podjetju strokovno ukrepajo ter poškodovanim delavcem še pred prihodom zunanje reševalne ekipe nudijo prvo pomoč. Izobraževanje so novi bolničarji minuli ponedeljek nadgradili še s strokovnim ogledom klicnega centra 112 v Celju.
TG
Tečaja se je udeležilo 14 zaposlenih v BSH Nazarje.
(Fotodokumentacija OZ RK Zgornje Savinjske doline)
KOMORNI ZBOR AVE
Na božični turneji bodo gostovali tudi v naši dolini
V začetku tega meseca so predstavniki komornega zbora Ave na javnost naslovili pismo, v katerem sporočajo, da v sezono 2011/2012 vstopajo pod umetniškim vodstvom Jerice Gre-gorc Bukovec, Mozirjanke, ki je dalj časa živela in študirala glasbo na Švedskem. Zbor je objavil tudi program božične turneje, na kateri bo gostoval tudi v Lučah, in to 6. januarja.
Na vprašanje, kako je prišlo do sodelovanja z zborom, je Gregorc-Bukovčeva povedala: »Komorni zbor Ave me je meseca maja povabil na avdicijo. Po intervjuju in kasneje po opravljeni avdiciji, ki smo jo v zadnjem krogu izvajali trije dirigenti, se je Komorni zbor Ave odločil zame in
začeli so se dolgi pogovori, razmišljanja, ali je to trenutek, ko se bomo z družino preselili nazaj v Slovenijo. In odločili smo se, da se vrnemo v domovino. Jaz po več kot osmih letih.«
Kako je mogoče delati z zborom na daljavo, smo jo vprašali. »Skupnih vaj nismo imeli veliko. Imela sem še kar nekaj božičnih koncertov v Stockholmu in se vračam v Slovenijo 22. decembra. Z Ave smo imeli eno vajo v juniju, intenzivne vaje v Kortah nad Izolo v mesecu novembru, kjer smo lahko prvič resnično začutili drug drugega in kjer smo se bolj posvetili božičnemu repertoarju. Sedaj v decembru nas čakata še dve skupni vaji in potem kar šest koncertov
po Sloveniji. Eden od teh v naši lepi Zgornji Savinjski dolini, v Lučah, kjer sem začela svojo dirigentsko pot s komornim zborom Viva la musica. Tadeja Robnik, predsednica kulturnega društva, se je moji pobudi, da bi Ave pel tudi v Lu-čah, toplo odzvala.«
Pevcem se bosta pridružila violinistka Jerneja Srebrnjak in organist Tone Pačnik. Zbor bo v Lučah nastopal 6. januarja ob 19. uri v cerkvi sv. Lovrenca. Dirigentka Jerica Gregorc Bukovec bo z družino potem ostala v Sloveniji. »Tokrat ima naša družina nepovratne vozovnice,« je med drugim zadovoljna povedala.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011 9
Zgodovina in narodopisje
Tavrharji, kočarji in ofri (3)
Piše: Aleksander Videčnik
NAJEMANJE KMEČKIH POSLOV
Če je gospodar najel deklo ali hlapca, se je običajno pogodil o delu pri njem že pred novim letom. Ob tej priliki so se dogovarjali o pogojih zaposlitve in plačilu. Med ljudmi je to pomenilo, da se je ta in ta posel udinjal gospodarju temu in temu. Najpogosteje so to opravili na nedeljo v vaški gostilni. Gospodar je plačal po sklenjenem dogovoru »likof« (jedačo in pijačo) za bodočega posla in še za kakega soseda, ki je pri dogovarjanju sodeloval. Tako je gospodar posla »za-aral«, to pomeni, da mu je plačal predujem. Ljudje pa so rekli, da je ta in ta že zaaran. Le redko se je zgodilo, da je že zaarani posel prekršil dogovor. Če pa se je to zgodilo, je moral poravnati stroške likofa in predujem.
Tako je bil običaj, da so to opravili pred božičem. Posli so ob tem času imeli dopust, z delom so pričeli 7. januarja po novem letu (po treh kraljih). Poslom, ki so odhajali s kmetije na dopust, so dali na pot, če so šli domov ali k sorodnikom, velik hleb belega kruha, ki je bil dobrodošel v družinah, iz katerih so izhajali. Po pripovedovanju nekdanjih poslov, so se le-ti z dobrih kmetij redko selili, ker je bil gospodar dober. Seveda so bili tudi primeri, ko so posle hudo izkoriščali, in še to ob slabem stanovanju in slabi hrani. Take kmetije so potem težko dobile dobrega hlapca ali dobro deklo. Bili so tudi primeri, da so taki posli skrivaj zapustili kmetijo in pobegnili domov ali k drugemu kmetu, ljudje pa so rekli, da je gospodarju ušel.
KRUH SLUŽILI ŽE V RANI MLADOSTI
V kočah in na malih posestvih je bilo dosti otrok. Tako je pač bilo, da so že v rani mladosti morali s trebuhom za kruhom. Večkrat še kot otroci. Starostne omejitve pri tem niso poznali in ko danes o tem razglabljamo, se zdi kar neverjetno, da so kdaj pa kdaj pošiljali na delo že osemletne otroke. Ti se še posebej doživljali krute čase, saj so jih smatrali le kot delovno silo, ki jo je treba ustrezno izkoristiti. Kričeč primer je bil, ko v Belih Vodah gospodar ni poskrbel za bolno 13-letno deklico, da so jo morali vzeti starši, in ko se je pozdravila, je morala nazaj h gospodarju. To so mi pripovedovali njeni domači v Šmihelu, kjer je bila doma.
To je le eden od mnogih primerov slabega ravnanja z mladoletnimi posli, ki so morali opravlja-
ti težka dela v hlevu, v hiši in na polju. Še mlajši otroci so delali kot varučke ali pastirji, in to najpogosteje le za hrano, bivanje in kakšno oblačilo ali obutev. V takih primerih je veljal le dogovor med starši in gospodarjem. Zato ni bilo čudno, če so bili pobegi otrok k staršem pogosti. Ponekod so otroke vendarle obravnavali kot lastne, žal pa le kot delovno silo veliko pogosteje. Reklo se je: »Prišli so na svet, da delajo ...«
Še huje je bilo z otroki, ki so jih starši dali v uk kakšnemu rokodelcu. Za takšne je bilo treba plačati, tega pa v revnih družinah večkrat niso zmogli. To poglavje lahko zaključimo z ugotovitvijo, da so bili posli, kakršnikoli že, izkoriščani, brezpravni in brez bodočnosti, ob vsem tem niso bili socialno zavarovani. V starosti onemogli so bili prepuščeni hiranju v najslabšem smislu.
PLAČILO IN DRUGE OBVEZE DO POSLOV
Zaslužki so bili skozi čas različni in krajevno pogojeni. Razločevati moramo tiste dninarje, ki so delali ob hrani gospodarja, in tiste, ki so delali zgolj za dnino. Razlika je bila torej med zaslužkom poslov, ki so delali ob hrani in bivanju pri gospodarju (stalni posli). Tu se je razlikoval zaslužek zaradi deleža v hrani in deleža v obutvi in obleki (različna kakovost).
V času med obema vojnama so uglednej-ši gospodarji dali razen čevljev iz svinjskega usnja še čevlje iz boljšega usnja za praznične dneve. Glede oblek je dolgo prevladovalo domače sukno. Ko se je tkalstvo na domačijah nehalo (štira), so kupovali industrijsko blago, krojili so ga krojači, ki so prihajali v šti-ro na kmetijo. Pri deklah je bilo v navadi, da so jim pozornejše gospodinje dodatno namenile še kakšen predpasnik. Glede prehrane so bile prav tako razlike. Ponekod so posli jedli za isto
mizo kot gospodar, torej tudi enako hrano. Bili pa so primeri, ko posel sploh ni smel v hišo, zato so ponekod na kmetijah imeli tako imenovane »fišterne«. To je bil prostor, v katerem so posli jedli in se tudi zadrževali.
Po pripovedovanju nekdanjih poslov so najslabše pravice doživljali na kmetijah v trgih. Tu je prihajalo še bolj do izraza podcenjevanje poslov na vseh ravneh, kar je bilo čutiti posebno pri hrani. Za dekle so ponavadi našli prostor za spanje v gospodarjevi hiši, za hlapce pa najpogosteje ne. Ti so spali pretežno v gospodarskem poslopju.
Nekoliko bolje so bili plačani gozdni delavci, razlike so bile kar občutne. Gozdno delo se je smatralo za zahtevnejše od poljedeljskega. Dohodki od kmetijstva so bili slabši kot od gozdnega koriščenja. Razlika je bila tudi v tem, da so gozdni delavci dobivali plačo tedensko, in to največ za delo v akordu. Posli, razen dninarjev, pa so prejemali plačilo letno.
NEKAJ PODATKOV O VIŠINI PREJEMKOV
Takoj po prvi svetovni vojni so plačevali dninarje in posle slabše kot pred vojno. V letih naraščajoče draginje (trideseta leta) so se tudi plačila dvignila. Po podatkih, ki jih je zbrala Dravska banovina, so v naših krajih dninarju sprva plačevali dnevno osem dinarjev. Kmalu se je višina plače dvignila na deset dinarjev dnevno, leta 1938 pa že do 15 dinarjev na dan. Pri izračunih Delavske zbornice Slovenije je posel na slovenskem območju letno prejel 800 dinarjev in hrano v vrednosti 600 dinarjev, skupaj torej 1.400 dinarjev. Tako je bil to najrevnejši sloj v družbi, so zapisali. Dnine gozdnih delavcev so bile v opisanem obdobju 30 dinarjev na dan brez hrane in 15 dinarjev s hrano.
Nadaljevanje prihodnjič.
Birma je bila velik dogodek za kočarske otroke. Prizor je posnet leta 1911 v Lučah.
10 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki
NOVA ŠTIFTA
Laguna bo služila tudi za helikoptersko gašenje
Na kmetiji Slapnik v Novi Štifti je gospodar Boštjan Rihter s pomočjo novoštiftnih gasilcev izdelal laguno, v kateri je 1.500 kubičnih metrov vode. Laguna bo služila gasilcem v primeru večjega požara, je pa pridobitev dobrodošla tudi z vidika helikopterskega gašenja. Dotok vode v njo je stalen, speljana pa je iz bližnjega hriba.
Odločitev za gradnjo lagune je podprla Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline. Teren si je med drugimi že pred časom ogledal predsednik Janko Žuntar in regijski gasilski poveljnik Nikolaj Vihar.
OBČINA GORNJI GRAD
Silovit veter lomil drevesa in odnašal kritino
Drevo, ki je zaradi vetra padlo na kapelico, je uničilo njeno streho. (Foto: Štefka Sem)
Pretekli vikend je močan veter delal preglavice in povzročal škodo na območju občine Gornji Grad. Številna polomljena ali izpuljena drevesa so povzročila začasno zaprtje cest. Veter je s številnih streh odnašal kritino, občani določenih naselij so bili dlje časa brez električne energije.
Med drugim jo je skupila kapelica v Šmi-klavžu. Močan veter je namreč podrl drevo, ki je padlo na streho kapelice in jo uničilo. Krajani Nove Štifte vedo povedati, da od vetroloma v letu 2008 dalje veter piha močneje in pogosteje. Poleg tega povzroča tudi veliko škode, saj sila vetra drevesa izruva iz zemlje. Takšnih primerov je bilo tudi pretekli vikend veliko.
Štefka Sem
Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Nova Štifta Branko Stenšak je omenil, da je v izdelavo lagune vloženo veliko prostovoljnega dela gasilcev in Boštjana Rihterja. Vesel je, da so se skupaj lotili tega projekta, saj je to velika pridobitev za okoliška gasilska društva, prav tako so velik interes pokazali gasilci na drugi strani Črnivca. Večje gozdne požare, ki se
preko poletja radi pojavljajo na težje dostopnih mestih in v planinah, je namreč nemogoče pogasiti s cisternami. Lagune z večjo količino vode za helikoptersko gašenje so redke in zato še toliko bolj dobrodošle. Laguno so za svojo vzele tudi divje race, ki so se na njej pojavile že takoj po izgradnji.
Štefka Sem
Predsednik PGD Nova Štifta Branko Stenšak (levo) in Boštjan Rihter sta poudarila, da je v izgradnjo lagune vloženo veliko prostovoljnega dela domačih gasilcev. (Foto: Štefka Sem)
LOGARSKA DOLINA
Pravljični pohod po dolini z baklami
Solčavski planinci so letos že tretjič organizirali zimski pohod z baklami po Logarski dolini. V noči na soboto je dolino pobelil sneg in postavil prekrasno kuliso za številne pohodnike. Preko petdeset se jih je zbralo na začetku poti, pri domu planincev. Svetloba luči bakel je na zasneženem drevju ustvarjala pravljično podobo in navdušila pohodnike.
Pot jih je peljala po dolini mimo Logarskega kota do okrepčevalnice, kjer so se okrepčali in ogreli, nato pa nekateri pot nadaljevali še do sla-
pa Rinka. Solčavski planinci, ki vsako leto našte-jejo več pohodnikov, so bili zadovoljni tako s številom udeležencev kot vremenom, saj je bila Logarska dolina še dan pred dogodkom brez bele obleke. Za prihodnje leto načrtujejo, da bodo ob pohodu poskrbeli, da bo odprta tudi okrepčevalnica ob slapu Rinka, za še lepše vzdušje pa bodo osvetlili slap, ki letos kljub številnim zvezdam na nebu ni bil viden, je povedal predsednik solčavskega planinskega društva Žiga Prepadnik.
Štefka Sem
Na pohodu z baklami je vladalo prijetno vzdušje. (Foto: Žiga Prepadnik)
Savinjske novice št. 51,23. december 2011
Gospodarstvo, Oglasi
LJUBNO OB SAVINJI
Torta gazela za veliko KLS-ovo družino
V soboto, 10. decembra, je bilo v ljubenskem KLS-u praznično, kot že dolgo ne. V velikem šotoru pred podjetjem je direktor podjetja Bogomir Strašek sprejel in gostil sodelavce iz podjetja, njihove družinske člane in upokojence. Številne najmlajše je navdušil Božiček, ki jih
sedami je Kotnik povabil na oder dolgoletnega direktorja in gonilno silo letošnje zlate gazele.
Strašek je najprej zaželel dobrodošlico vsem, ki so se srečanja udeležili. V nadaljevanju govora je omenil, da je za njimi uspešno poslovno leto. Dejal je, da kljub kri-
no zremo v leto 2012, ki bo za nas zopet posebno, saj bomo praznovali 40-letnico podjetja.«
Prijetno druženje številnih ljudi, ki so zaslužni za vse prejete nagrade in ugled podjetja v svetu, je bila hkrati priložnost za sproščen klepet med sodelavci. Že pred sreča-
njem so si lahko vsi ogledali proizvodne prostore. Rezanje torte z gazelo je bila ena prijetnejših dolžnosti direktorja Straška, na skupinskem fotografiranju vseh udeležencev pa se je izkazalo, da je družina KLS res velika.
Štefka Sem
Številni zaposleni, njihove družine in upokojenci so se ob zaključku srečanja ob torti gazeli še fotografirali. (Foto: Štefka Sem)
je obdaril, vrhunec srečanja je poleg Straškovega govora bilo rezanje torte, na kateri se je bohotila podoba zlate gazele, ki je zaznamovala letošnje leto v tem uspešnem ljubenskem podjetju. Za pravo počutje je ob prihodu povabljencev in tudi pozneje skrbela Godba Zgornje Savinjske doline.
V uvodnem pozdravu in nagovoru je Franci Kotnik omenil uspehe in dosežke, ki jih podjetje pod vodstvom Straška niza zadnja leta. »Ni dvoma, da je predsednik države dr. Danilo Türk letošnji kipec zlate gazele izročil v prave roke. KLS ni le eno najuspešnejših podjetij v Sloveniji, je med najuspešnejšimi v svetu v svoji branži in med najbolj robotiziranimi,« je dejal. Omenil je, da so vsi dosežki podjetja rezultat odgovornega in sistematičnega dela, model podjetja pa bi moral biti za zgled vsem podjetjem tako v regiji kot državi.
»KLS je zgled, kako je mogoče s trdno voljo premagati vse težave in priti na vrh, za to pa ima največ zaslug mož, ki živi s KLS-om in za KLS, Bogomir Strašek.« S temi be-
znim časom njihovo podjetje raste, kar je posledica njihove inovativno-sti, delavnosti, kakovosti in odgovornosti.
»Korak pred problemi, korak pred konkurenco, je geslo, ki se ga že dolgo držimo in se ga bomo držali še naprej,« je povedal. Njihovo delo cenijo številni poslovni partnerji po vsem svetu, v letošnjem letu so povečali ugled tudi doma, saj je širša slovenska javnost opazila dobre rezultate podjetja.
»Veseli smo, da so prave vrednote postale cenjene,« je dodal direktor. »Podjetje še vedno raste, napreduje in se povečuje, večino letošnjih planov smo dosegli in presegli, pričenja se gradnja nove hale. Zastavili smo si ambiciozne, a uresničljive cilje. Nič pa ni danega za večno, prišli smo na vrh in na vrhu moramo ostati, za to pa bo potrebno napredovati,« je povedal.
Da podjetja ni vrgla s tira niti recesija, ki je leta 2008 globoko prodrla na svetovno tržišče, je Strašek šaljivo omenil z besedami: »Z malo prehlada in kašlja smo preživeli najhujšo krizo, sedaj pa optimistič-
REČICA OB SAVINJI	-
Vas vabi na ogled W ŽIVIH JASLIC V DOL-SUHI
u neposredni bližini gostišča Atelšek.
Jaslice bodo ob spremljavi božičnih pesmi uokalne skupine Rečiški pobi na ogled v nedelje. 2S.12. in ponedeljek, 26.12.2011
Ona dneva unataupriioritu on 17.00 m p^iiidujiui ab 1b.3d tirt. Shuinio dollvimo muoto ii; fatlosi svetega uetera!
'Vsem, kj ste nam pomagati pri obR^pvanju mM prireditev, se tsfaeito zahvaCjujetno O&enem pa £e(imo vsem mina Božične prazni^ in vse dobio v fetu 2012.
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Kultura, Ljudje in dogodki
IZŠLA JE KNJIGA OBLAČILNA KULTURA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
v preteklosti
Zbrana pričevanja o oblačenju
Marija Makarovič se je z veseljem pridružila članom folklorne skupine Krmaniš rečiškega kulturnega društva v starih oblačilih iz Zgornje Savinjske doline. (Foto: Marija Šukalo)
Mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Osrednja knjižnica Mozirje in rečiško kulturno društvo so pripravili predstavitev knjige Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini dr. Marije Makarovič. V njej je avtorica zbrala pričevanja ljudi iz doline, ki so predstavili oblačenje v preteklosti, arhivske zapise in stare fotografije oblačil oziroma ljudi ob različnih dogodkih. V avli Osnovne šole Rečica ob Savinji so predstavitev knjižnega dela s kulturnim programom obogatili člani folklorne skupine Krmaniš in citrar Klemen Matk. Pozdravne besede je obi-
skovalcem namenil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj.
O knjigi in pomenu kulturne dediščine je spregovoril dr. Bojan Knific, strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri republiškem javnem skladu za kulturne dejavnosti, ki je uredil knjižni zapis etnologinje in mu namenil spremno besedo. Knjiga ni nastala po naključju, Makaroviče-va se je namreč po študiju etnologije zaposlila v etnografskem muzeju, kjer je skrbela za zbirko oblačil in dodatkov ter drugih tekstilij. Njeno delo je obsegalo raziskovanje, obdelavo in zbi-
ranje gradiva, povezanega s slovenskimi narodnostnimi oblačili, tako tudi z oblačili iz naše doline. K zbiranju na našem območju jo je pritegnila Jelka Marolt pred več kot dvema desetletjema. Tako je nastalo delo, ki priča o oblačenju ljudi od zadnje četrtine 19. stoletja do druge svetovne vojne.
Ob predstavitvi knjige je avtorica poudarila, da je v knjigi zbrano vse gradivo, ki ga je pri svojem raziskovanju uspela nabrati tako na terenu kot pri pregledu arhivskih zapisov. »Lahko bi rekla, da je oblačilna kultura do druge svetovne vojne in sredine 19. stoletja dobro obdelana.« Ob razmišljanju o oblačilni kulturi nekoč in danes je ugotovila, da se med seboj ne da primerjati. V preteklosti so namreč veljale določene oblačilne norme vaške skupnosti, kjer so ljudje prebivali. »Včasih so bili spodobno oblečeni in pošlihtani v temnih oblekah, kar pa danes ni mogoče opaziti. Prav tako so oblačila služila kot oblika plačila za delo deklam in hlapcem,« je dejala etnologinja.
Ker so s finančnimi sredstvi k izidu knjige pripomogle vse zgornjesavinjske občine, jo je na pot k bralcem pospremil župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. Ob tej priložnosti je poudaril, da vsaka knjiga, ki opisuje določeno območje, velika pridobitev za vse prebivalce. Pričujoča knjiga Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini pa je velik zaklad, po katerem bodo posegali tako starejši kot mlajši bralci.
Marija Šukalo
ŠOLA V NOVI ŠTIFTI Z NOVO IZOLACIJO
Z dobro voljo in pridnimi rokami je vse lažje
V	soboto, 10. decembra, je bilo na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti kljub pouka prostemu dnevu živahno. Številni domačini, med njimi tudi šolarji, so se zbrali in prosti dan izkoristili za nujno potrebno delo na šoli. Tam so že dlje časa ugotavljali, da je poraba energije zelo velika, razlog za to je bila pomanjkljiva izolacija ostrešja.
V	sprejetem lokalnem energetskem konceptu občine Gornji Grad je bila novoštiftna šola omenjena kot prevelik porabnik energije, omenjeni so bili razlogi in ukrepi za izboljšanje energijske varčnosti. Svetnik Tomaž Žerovnik je zato podal pobudo, da se še pred zimo uredi najnujnejše in se ostrešje primerno izolira. Občina Gornji Grad je kupila izolacijski material, delo pa so opravili prostovoljci. Med njimi je bila ravnateljica Osnovne šole Frana Kocbeka iz Gornjega Grada Lilijana Bele, učiteljici v Novi Štifti Marija Pustoslemšek in Bojana Rihter, vsi člani in članice sveta šole in sveta staršev novoštiftne šole, župan Stanko Ogradi in nekaj zaposlenih iz ljubenskega gradbenega podjetja, ki so skupaj
z Žerovnikom dela vodili. Prav so prišle tudi pridne roke nekdanjih in sedanjih učencev te šole. Že prej so učenci s pomočjo učiteljic očistili podstrešje, da je bilo pripravljeno za delo. Zadovoljstvo udeležencev akcije je bilo po
končanem delu očitno in padle so že prve pobude, da bi tudi v prihodnjem letu nadaljevali z potrebnimi deli na šoli. Slišati je bilo, da je najbolj nujna zamenjava dotrajane kritine.
Štefka Sem
Zaslužni domačini, ki so poskrbeli, da bo učencem v šoli topleje. (Foto: Štefka Sem)
Savinjske novicešt.51,23. december 2011 13
Organizacije, Oglasi
LJUDSKA UNIVERZA VELENJE
Prejeli nacionalno priznanje jabolko kakovosti 2011
Na Ljudski univerzi Velenje so 8. decembra slavili, saj so za projekt Vseživljenjska telenovela dobili nacionalno priznanje jabolko kakovosti 2011 in zasedli 1. mesto. Tako so postali prvi v Sloveniji, ki so za uspešno in kvalitetno izvedbo evropskih projektov prejeli že dve priznanji jabolko kakovosti. Nagrade podeljujeta ministrstvo za šolstvo in šport ter Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.
Ideja za projekt Vseživljenjska telenovela je nastala ob ugotovitvah, da veliko oseb, predvsem žensk v tretjem življenjskem obdobju spremlja telenovele, ki se predvajajo na različnih TV kanalih. S partnerji v projektu so preko 50 udeležencem, tudi Zgor-njesavinjčankam, omogočili učenje španskega in angleškega jezika, jih spodbudili k uporabi računalniškega omrežja, predvsem komuniciranja preko foruma in webloga, jih naučili uporabe digitalne fotografije, pisanja scenarija, snemalnih tehnik in ne
Koordinatorki projekta Brigita Kropušek Ranzinger in Jasmina Felicijan v družbi soproge predsednika države Barbare Miklič Türk in generalnega sekretarja Zveze Ljudskih univerz Slovenije mag. Igorja Kotnika (od leve).
nazadnje snemanja telenovele. Pred-
mali v Španiji, v španskem jeziku. Video telenovelo si lahko ogledate na naslovu http://www.youtu-be.com/watch?v=mkzWnLctVmk.
Rezultati evalvacije projekta kažejo izredno zadovoljstvo tako udeležencev kot tudi vseh partnerjev v projektu, kar ponuja možnost dobrega nadaljnjega medsebojnega sodelovanja in povezovanja v prihodnjih projektih. Velika zahvala gre predvsem koordinatorkama projekta Bri-giti Kropušek Ranzinger in Jasmini Felicijan za uspešno vodenje in realizacijo projekta. Priznanje jih je spodbudilo, da že snujejo nove ideje za nadaljevanje projekta telenovela.
JF
vsem je projekt pripomogel k razvoju lastne ustvarjalnosti in kreativnosti udeležencev.
V sklopu projekta je nastala španska telenovela, ki so jo udeleženci iz različnih evropskih držav (Velika Britanija, Francija, Poljska, Latvija, Španija in Slovenija) sne-
SREČANJE UPOKOJENCEV V NAZARJAH
Za obogatitev vsakdana
VTV - Vaša le'evízija, Žaro« cesta 10,
3320 Velenje,!.: 03 S98 60 00, www.v tvs íudiú.co ii i,: ■ v.4tuí¡ií) g ^io ¡. ne i
V nazarski osnovni šoli so se 10. decembra srečali člani Društva upokojencev Nazarje na svojem prednovoletnem srečanju. Tega so obogatili s kulturnim programom, ki so jim ga pomagali oblikovati njihovi vnuki in pravnuki z medgeneracijskim druženjem. Ob tem so se zabavali in dopolnjevali tako najmlajši kot najstarej-
Po besedah predsednice društva Vere Pečnik je srečanje oblika druženja članov z namenom, da obogatijo svoj vsakdan in preženejo osamljenost. Za soočanje z osamljenostjo in pomoč vsem nad 69 let je tudi projekt Starejši za starejše, ki so ga pričeli v društvu izvajati ob pomoči članov prostovoljcev.
Petek, 23. december, ob 20.00
LOKALNI VTKI P ŠALEŠKE
DOLINE informativna oddaja
V totalnem utripu Šaleške doline smo se pogovarlall i županom M O Velenje, županom občine Šmartno ob Pa ti I, i novoizvoljenim poslancem Srečltom Mehom, bili trn o na božično novoletnem koncertu t Šoštanju in na raislavl na Velenjskem gradu. Vabljeni h ogledu!
Nedelja, 25. december, ob 21.50
PRAZNIČNI POGOVOR S PATRI M1NOK1TI VOLIM)V
V Samostanu v Oh m ju živ ¡jo štirje bratje mi nori t i. Zgledno skrb i Jo ¿a lično urejeno lekarno In vri
zdravilnih zelišč, ponosni so no cerkev Marije Vnebovzete In relikvije lil, s ho fo Slomška. Vedno odprtih rafe sprejmejo vsafeega. bi pride k ¡iNm na obisk aH na duhovni pogovor ...
Prednovoletno srečanje članov Društva upokojencev Nazarje so udeleženci izkoristili za klepet in druženje. (Foto: Marija Šukalo)
ši udeleženci srečanja z glasbenimi in plesnimi točkami ter recitacijo. Slednjo je pripravila Ančka Škotnik, ki tudi sicer skrbi za kulturno obogatitev različnih srečanj. Presenečenje dneva so bile trebušne plesalke, ki so prisotne navdušile s svojim orientalskim plesom.
Druženje ob lepih prazničnih željah tako predsednice društva kot županje Majde Podkrižnik je bila priložnost, da so se spomnili dveh jubilantov, in sicer Antonije Horvat in Franca Praznika, ki sta dopolnila osem desetletij.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Kultura, Ljudje in dogodki
VEČER V PESMI IN BESEDI V MOZIRJU
Urica sprostitve ob narodnih pesmih, poeziji in
humorju
Mozirski upokojenci so minuli teden organizirali različne prireditve. V Tednu Društva upokojencev Mozirje so pripravili zabavni popoldan, okroglo mizo, razstavo ročnih del in šahovski turnir.
Pretekli ponedeljek so v mozirski kulturni dom povabili upokojence in ostale obiskovalce ter jim pripravili urico sprostitve. Na odru so pod naslovom Večer v pesmi in besedi zvenele narodne in ponarodele pesmi v izvedbi moškega pevskega zbora društva pod taktirko Antona Petka. Večina pevcev je po bese-
dah moderatorja programa Antona Veneka upokojenih in jim petje v zboru pomeni sprostitev, prijateljsko druženje in željo, da se v kraju ohranja ljudsko petje.
Na prireditvi so svoja dela predstavili literati Rezka Plaznik, Janez Gregorc, Franc Jurkovnik in Berta Vasle. Za smeh sta poskrbela amaterska gledališčnika Alenka Žagar in Stane Krajnc v skeču o zakonskih prepirih v jeseni življenja. Druženje so z ubrano pesmijo zaključili pevci moškega pevskega zbora Društva upokojencev Dobrna.
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL DRUŠTVA GAL NA REČICI OB SAVINJI
Krajina skozi oči zgornjesavinjskih likovnikov
Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je v rečiški osnovni šoli pripravilo slikarsko razstavo pod naslovom Krajina. Obiskovalcem se je s svojimi likovnimi deli predstavilo devet članov društva. O njihovem delu je spregovoril mentor, akademski slikar Stojan Kneževic. Razstavo je popestril harmonikar Matija Veninšek, odprl pa jo je župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj.
Obiskovalci so si lahko ogledali likovna dela v akrilu na platnu
Alenka Žagar in Stane Krajnc sta v skeču predstavila kar nekaj problemov zakoncev v jeseni življenja. (Foto: Marija Šukalo)
ali papirju, ki so nastala v jesenski delavnici z akademskim slikarjem Kneževicem. Ta je ob predstavitvi del poudaril, da je namen tovrstnega druženja predvsem pomoč posamezniku, da oblikuje svojo lastno likovno ustvarjalnost. Ta pa zajema formiranje osebnosti, razvijanje likovnih zmožnosti in čuta, ki daje podlago za oblikovanje stališč. Likovno ustvarjanje je namreč ena od oblik povezovanja z okoljem, hkrati pa razvija domišljijo, mišljenje in spomin.
Marija Šukalo
Obiskovalce sta nagovorila poslanec Jakob Presečnik in predsednik Društva upokojencev Mozirje Stane Podsedenšek. Slednji meni, da je prav, da se njihovi pevci predstavijo tudi v domačem kraju. V osmih letih delovanja so namreč nastopali že na številnih odmevnih prireditvah širom po Sloveniji in se udeleževali različnih pevskih revij, kjer so dosegali odlične rezultate. Tudi na drugih področjih so njihovi člani društva zelo aktivni. Rezul-
tati dela se kažejo v zeliščarski in ročnodelski sekciji, sekciji šahistov, pohodnikov ...
Presečnik je poudaril, da je tovrstna prireditev dobra poteza tudi za medgeneracijsko sodelovanje, saj se s tem izkoristijo vsa znanja in izkušnje, ki jih imajo starejši. Te pa se potem izkoristijo za delo v različnih sekcijah in prenos mlajšim generacijam in s tem posredno skrbijo za ohranjanje različnih znanj.
Marija Šukalo
Kakšna je domišljija, mišljenje in spomin amaterskih likovnikov razstavljavcev, je bilo moč razbrati iz njihovih del, ki so predstavljala številne kotičke narave, ki nas obdaja. (Foto: Marija Šukalo)
Jamarja speleologa Milana Pod-pečana je pred dnevi pred jamo v planini nad Šmihelom presenetil smrad, ki ga v naravi ni pričakoval. Začutil ga je že pet metrov pred vhodom v brezno. V mislih na slab želodec se je s težavo spustil do dna globine (15 m) in bil presenečen ob pogledu na razmetane savinjske želodce. Preko 40 jih je bilo. Posnel je nekaj fotografij in jo po-
brisal na površje.
Ali se storilec zaveda, kakšne posledice lahko to njegovo dejanje pusti za sabo? Gledano iz vidika vodooskrbe kar nekaj vode priteče izpod te planine v dolino, vode, ki jo uživamo ljudje in živali. Ne glede na vse, ostaja dejstvo, da je treba pokvarjeno meso odstraniti čim prej.
MP
Savinjske novice št. 51,23, december 2011
Kultura, Čestitke
S pesmijo pozitivna energija do občinstva
Kulturno društvo Rečica ob Savinji je tretjo soboto v decembru pripravilo predpraznični koncert, s katerim so obeležili božično-no-voletne praznike. Razvedrilni program je bil obogaten tako z narodnimi in ponarodelimi napevi kot s tujimi instrumentalnimi melodijami.
Obiskovalcem so se predstavili malčki iz vrtca, osnovnošolski pevci in plesalci, mešani pevski zbor rečiškega kulturnega društva, Re-čiški pobi in vokalno instrumentalna skupina Rope. Rdeča nit koncerta je bila poezija Toneta Pavčka, ki sta jo povezovali moderatorki

Pevski zbor rečiškega kulturnega društva je s pesmijo pričaral božično vzdušje. (Foto: Marija Šukalo)
Anka Ošep in Mojca Storgelj.
Pevci in instrumentalisti so si bili enotni, da je svet lep, če nekomu nekaj daš, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu in če si človek do ljudi. Prav to je bilo čutiti tako na odru kot v dvorani, saj so vsi akterji, ne glede na njihovo starost, dajali svojo energijo obiskovalcem.
Pesmi o miru, o božiču in prijateljstvu so dale čutiti, da se bliža konec leta, ko se za trenutek ustavimo in se posvetimo svojim najbližjim, saj »... so trenutki, ko je treba na novo začeti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti«.
Marija Šukalo
Zdrava provokacija sprožala salve smeha
Imate tudi vi radi vse, kar je največje - največje zabave, največje razprodaje, največje vse? Če ste odgovorili pritrdilno, potem ste verjetno med tistimi, ki ste si na odru nazarskega doma kulture ogledali predstavo XXL bejbe, avtorice Martine Ipša in režiserke Tine Gorenjak, ki jo je gostilo Kulturno društvo Nazarje. Glasbo je prispeval Rudolf Gas, koreografijo pa Katja Santl.
Tri dobre prijateljice se odločijo, da osvojijo oddajo Slovenija ima talent in Vida Valiča s svojim ple-sno-glasbenim nastopom. Nasta-
ne veliko komičnih zapletov in na svoj način so jim Ana Marija Mitic, Martina Ipša in Tanja Kocman kos. Rdeča nit zgodbe so ženske obline, ki niso ravno po manekenskih merah. Nastopajoče pokažejo, da je lahko tudi ženska, ki ima več kilogramov, kot je v navadi, seksi in privlačna ter lahko dobro pleše in je zabavna.
Ana Marija Mitič je komičarka, improvizatorka, pianistka, lutkarka in študentka medicine. Zase pravi, da je samozadostna in sama sebi »ful žur«. Martina Ipša se v humor-
ju in odrskem ustvarjanju uspešno predstavlja kot avtorica, scenarist-ka in igralka. Tanja Kocman pa je
izjemno odzivna, iznajdljiva in z občutkom za občinstvo.
Marija Šukalo
R
i J
16
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Organizacije, Kultura 1
8. MIKLAVŽEVI DNEVI V SOLČAVI
Pri izdelavi jaslic je potrebna domišljija
Društvo za razvoj in ohranjanje naravne, kulturne in etnološke dediščine - Panorama in Center Rinka sta v sodelovanju izvedla razstavo ja-
slic iz različnih materialov. V soboto, 17. decembra, sta župnik Viki Košec in dr. Karel Gržan najprej blagoslovila jaslice pred farovškim hlevom,
Jaslice so razstavljene v Centru Rinka. (Foto: Jože Miklavc)
kjer so jaslice na ogled zunaj, nato sta blagoslovila še jaslice v Centru Rinka. Omenjena razstava spada v sklop dogodkov ob osmih Miklavževih dnevih.
V Centru Rinka je na ogled 19 jaslic iz različnih materialov; iz lesa, iz polsti - solčavskega filca, iz mavca, gline in testa. Nekaj je slik in vezenin v rišelje tehniki z božično vsebino. Posebej zanimive so jaslice na sliki, stare okrog 150 let. Ohranjene so v prvotni izdelavi, z avtentičnim okvirjem in ostalo dekoracijo. Nekatere jaslice so izdelali domačini, nekaj so jih dobili od drugod. Posebej so se potrudili solčavski otroci, za katere je bila organizirana delavnica pod mentorstvom Marte Orešnik ter animatorjev iz oratorija, kjer so jaslice risali, jih izdelovali iz slanega testa in das mase.
Ob otvoritvi so se razstavljavcem in sodelujočim zahvalili direktor Centra Rinka Marko Sla-pnik, župan Alojz Lipnik in predsednica društva Panorama Martina Poličnik. Prostovoljni prispevki ob obisku razstave so namenjeni za opremo veroučne učilnice. Jaslice bodo na ogled do 2. februarja.
Štefka Sem
ZABAVNI DECEMBRSKI VEČER V NOVI ŠTIFTI
Nastop šolarjev popestrili številni gostje
Drugo soboto v decembru so številni nastopajoči v dvorano kulturnega doma v Novi Štifti privabili ogromno ljudi. Vsakoletni glasbeni večer, ki ga v tem mesecu organizira domače Kulturno društvo Lojze Savinšek je priložnost, da se predstavijo učenci podružnične osnovne šole ter domači glasbeniki in igralci. Pozdravne besede je spregovorila predsednica društva Alojzija Suhovršnik, ki je dejala, da je ta večer priložnost, da domačini spoznajo, kaj vse se na glasbenem in kulturnem področju dogaja okrog njih. »December je čas, ko se radi pove-selimo, družimo in si zaželimo vse najlepše. Pa storimo to z domačimi umetniki,« je dejala Su-hovršnikova.
Novoštiftni šolarji pod vodstvom učiteljic Marije Pustoslemšek in Bojane Rihter so pripravili osnovnošolski venček. Nagajivim in razigranim skladbam so se pridružile tudi praznične, posvečene dnevom, ki prihajajo. Obiskovalce je navdušil otroški in mladinski cerkveni pevski zbor, ki ga vodita Anja Rajter in Sara Gluk. Pevcem so se na odru pridružili godci. Med njimi so bili harmonikarji Nejc Fale, Mitja Stenšak, Alenka Matjaž, Gregor Golob, Tilen Mlačnik in Klemen Lamprečnik. Da v Novi Štifti premorejo številne talente, so dokazali Nal Volf z igranjem na akustično in električno kitaro, Nina Kaker na klavirju ter Petra Golob na citrah. Med drugim so zazveneli žametni glasovi Katje in Nastje Stenšak, Tjaše Veršnik in Lamprečkih deklet. Za zaključek so večer pope-
Mladi igralci so se med drugim posvetili vzreji prašička, a inšpekcijske službe so pridno pisale kazni. (Foto: Štefka Sem)
strili še člani ansambla Slap Rinka, družina Za-volovšek ter pevki Pepca in Kristina.
Brez smeha tudi tokrat ni šlo. Za to so se potrudili domači fantje in dekleta, ki so z raznimi igralskimi in pevskimi vložki, (med drugim kot razglašeni novoštiftni Perpetuum jazzile) dajali »deto-
nacijo« zabavni prireditvi. Sem in tja je na oder »uletela« še Gelca, ki jo uprizarja Ivo Tesovnik, povedala kakšno gospodarsko ali povolilno ter do solz nasmejala obiskovalce. Največje veselje je šolarjem POŠ Nova Štifta pripravil Boštjan Rih-ter. Vsem je podaril letno karto za smučišče Sla-pnik, kjer bodo lahko uživali tako v zimski kot poletni smuki.
Štefka Sem
I -	I
Zvezdica Zaspanka na ledu
V četrtek, 29. decembra, ob 16.30 uri se bo ob ledenem plezalnem stolpu pred Solčavo odvijala glasbena pravljica na ledu Zvezdica Zaspanka. Organizator dogodka je društvo SPES. Pri pripravi pravljice sodeluje veliko domačinov. Solčavski otroci že pridno pripravljajo scenografijo. Besedila in glasbo pesmic sta napisali domačinki Marija Kočnar in Kristina Golob. Dve pesmi sta uglas-bila profesorja glasbe, ki poučujeta na Glasbeni šoli Nazarje, Stefan in Teodora Garkov. Osnovno skladbo Zvezdice Zaspanke je napisal skladatelj Franc Ogrizek.
ŠS
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011 17
Organizacije, Ljudje in dogodki
SAHOVSKI TURNIR V MOZIRJU
V kraljevi igri najboljši Velenjčani
Šahovska sekcija mozirskega društva upokojencev je sredi decembra pripravila šahovski turnir. V kraljevi igri se je v Mozirju pomerilo devet ekip iz upokojenskih društev iz Savinjske in Šaleške doline. Na obisku so bili tudi šahisti iz Mirne Peči, ki jih z Mozirjani veže večletno prijateljstvo in plodno sodelovanje.
Najbolj uspešna je bila ekipa Velenje 1, drugi so bili gostje iz Mirne Peči, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Mozirje 1. Po oceni glav-
nega sodnika Huberta Goloba je igra na vseh devetih mizah potekala v prijateljskem vzdušju brez zapletov. Udeleženci so pokazali zavidljivo raven znanja, besede pohvale so bili deležni tudi organizatorji. Ti so po mnenju udeležencev izpeljali turnir brezhibno in si prislužili odlično oceno.
Marija Šukalo
Šahisti med razmišljanjem o naslednji potezi
(Foto: Marija Šukalo)
STAREJŠI OTROŠKI PEVSKI ZBOR OŠ NAZARJE
Glasbena predstava Kresniček razveseljuje
Nazarski osnovnošolci so s spevoigro navdušili svoje vrstnike, starše, učiteljski zbor in vse ostale obiskovalce na prireditvi. (Foto: Tatiana Golob)
V tednih pred novoletnimi počitnicami je po hodnikih Osnovne šole Nazarje odmevalo prepevanje o malem Kresničku in njegovi izgubljeni lučki. Člani starejšega otroškega pevskega zbora OŠ Nazarje so se namreč že precej časa in-
tenzivno pripravljali na predstavitev spevoigre za soliste in zbor Kresniček. S krstno izvedbo se je zbor pod vodstvom Katje Gruber prvič predstavil v domu kulture v Nazarjah, in sicer v torek, 13. decembra.
Pevci iz 3., 4. in 5. razreda so s spevoigro, ki jo je uglasbil Radovan Gobec, navdušili svoje vrstnike, starše, učiteljski zbor in vse ostale obiskovalce na prireditvi. Živahno dogajanje na odru, petje malega Kresnička, ostalih živalic, sonca, lune, zvezde in živobarvnih rožic je zbrane za nekaj časa povleklo v pravljični svet glasbe in igre, starše nastopajočih pa napolnilo s ponosom ob usklajeni igri njihovih šolarjev. Glavno vlogo Kresnička, ki izgubi svojo lučko, je odigrala in odpela Manja Vačovnik. Predstavo je budno spremljala Katja Gruber, zborovodkinja mladih pevcev in vodja predstave.
S predstavo Kresniček so se nazarski pevci minulo soboto predstavili tudi v Kulturnem domu Velenje, nastopili so na interni predstavi za podjetje BSH Nazarje, spremljali so tudi Božička, ki je obiskal otroke v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti.
Tatiana Golob
W
Športno popoldne v Vrtcu Nazarje
13. decembra so se starši in otroci iz Vrtca Nazarje zbrali v Športni dvorani Nazarje na 2. športnem popoldnevu. Od novembra do marca, enkrat mesečno, se namreč srečujejo in skupaj telovadijo.
Tokrat so se na začetku igrali najbolj staro igro - lovljenje. Vsak otrok je moral uloviti svojega starša, nato pa so se zamenjali. Sledilo je preizkušanje v premagovanju ovir. Tu so telovadili predvsem otroci, starši pa so jih varovali. Skočili so s koze, hodili po nizki gredi, prestopali palice na stožcih, plezali na ripstol in se po klopci spustili na tla, premagovali ovire iz blazin, skakali iz obroča v obroč ter delali prevale. Starejši otroci in nekateri starši so se preizkušali v plezanju na drog. Nekateri so prišli čisto do vrha. Na koncu so vsi udeleženci naredili krog in si podajali žogo pod nogami in nato še nad glavo.
Barbara Lenko
Ura telovadbe je minila, kot bi mignil. Starši so zadovoljni pritrdili, da naslednji mesec spet pridejo.
18 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi
Gavge v Homu I^P^^
Nedaleč od ceste, ki povezuje Gornji Grad in Radmirje, stojijo znamenite kamnite vislice, ki jim domačini pravijo gavge ali tudi gauge. Najverjetneje so to edine tovrstne še obstoječe vislice na Slovenskem. Zato imajo posebno pri-čevalno vrednost in so razglašene za kulturni spomenik. Postavljene so bile leta 1782, torej niso »srednjeveške«, kot jih mnogi radi poimenujejo, srednji vek se je namreč končal 200 let pred njihovo postavitvijo.
Postaviti jih je dal gornjegrajski škof, ki je tedaj v svojih rokah še imel »krvno sodstvo«. To je lahko odločalo o življenju in smrti. Morišče stoji na rahli vzpetini, danes je sredi gozdov, nekoč najbrž ni bilo. Sestavljajo ga trije iz kamna zidani stebri, ki jih obkroža kamniti zid z vhodno odprtino. Stebri so visoki šest metrov. Stojijo v obliki trikotnika in nosijo dva trama. Na trama naj bi namestili vrvi za obešanje.
Tovrstnih objektov nekdaj ni bilo malo. O tem pričajo tudi številna ledinska imena. Smrtne kazni so bile pogoste. Oblast je rada videla, da so bila morišča dobro vidna in tako v opozorilo ves čas, ne samo v času »obratovanja«. Zato so vislice stale
mi	V
na dobro vidnih mestih, ponavadi na vzpetini, zunaj mestnega obzidja in ob prometnici. Izročilo govori, da na gavgah v Homu niso obesili nikogar in da so bile vislice namenjene predvsem zastraševanju. Zadnje ni nujno res, saj so bile vislice postavljene le šest let pred odredbo, na osnovi katere niso več izvrševali smrtnih kazni v območju deželnih sodišč.
Pred desetletji so bile gavge ena najbolj znanih znamenitosti v dolini. Danes pa malokdo ve, kje točno se nahajajo. Dostop do gavg je sicer označen, vendar začetek poti, ki se začne ob cesti, ni izbran najbolj posrečeno. Ker se cestni promet na tem mestu odvija zelo hitro in ker ni primernega parkirišča, je ta dostop nevaren. Zato bi bilo bolje smerokaz prestaviti k Lipičkemu križu in od tam označiti novo, varnejšo pot po gozdni cesti ter nato po stezi skozi gozd. Stebre močno prerašča bršljan, kar je treba očistiti. Za boljši pogled bi veljalo posekati tudi nekaj okoliških dreves. Dobro bi bilo postaviti nekaj klopi, morda tudi mizo ali dve. Tako bi ponovno zbudili Trnuljčico iz spanja.
Marijan Denša
I IS«
Ječ £ i ¿fig h
" i *
mi M
■ j iS'1' ^
; J-VjV:-« I A t
m
T r* ' ffll-fF



| & j TO C K
E 8i
i to
1< ptiS
IS"f8ZI0"MMM
o
C	:
tj	:=,
o	> "5
51	i
:	(0
_ cd
.<9 "c n
a5 > > "co £ 2 E D)
__O	(D C
% 2	C (O
o -=	£5 >n
>	p	> (O
o .b	S c
TJ C	© n
O (D	> r
>	O	CO C
CO i
Q) .CO^ (D
t CO -- O — CD
o E -- E
JD : CD iS
"O > ~
co co £= £
s- CO CO O) > -Q C/)
08Z OS OZ £0
Savinjskenovicešt.51,23. december 2011 19
Voščila, Oglasi
SK&ČA S L M.iJ^KiJ	V C-čtJI,
i.:.:-. V NJIH fK LL.-^:. SIJ&NJLN ifSjLL.
Ou ¡fjLciA ;e vls svlril sl tako risll dan. IN VSAK T KLN UT LK j l PRAV Ujli KAiT.EJAH 1 GKAJ tmuEf:.}
Veliko svetlih trenutkov, sreče v očeh in sijočega smeha vam želimo v letu 2012!
r
Župan (jbtint
Recitij <ib Savinji Vinko Jeriij. občinski svet in	\ h.
občinska uprava
i— ■ - 1	.»v
01 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Voščila, Oglasi
Sturq uživi (kl^p&num)i
n(im Ji'to ml lirifiitiftvuii! ■ .
Zahvaljujemo se \am za dose^i^esMelova nje iii Vani žel iti! O bla jalovi j eu ■
f ter ta k	fi
v katerem ne ho 'manjkalo t i^ravja, srečp. Ridovoljsita. veselja lu poslovnih uspehov.
v J. ■
v mč 1 y¿I-lil; i
^ - m
- j * ' i. „■ . ' ' Us ' 1
če v
m"	Oknnniai.
^ 3)3 3 Lju6itoe& Sivimi
Tel.: 03 B3H 11 BT

- ■ r-.u^ii1 ij^Lim mjfjj-. ..
ObCin:i LutV župan CltriL Kose s sodelavci
- . - +- - - - - . ■ * * ■ - * ■ - ■ * ' ■ + i
Želimo vam ve se i e praznike in ždrayo ter uspesno [eto 2D12 F
01 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Voščila, Oglasi
22
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Voščila, Oglasi
'INIIi'
«JUJu
Dobimo se natržnici.„
Tržnica >e CQQ/-f
BOHAČEV TOP L AR V NAZARJAH
Na predbnilčrii dan v soboto, 2A, decembra 2011 ob 10.00 uri
vas prijazno vabimo v Bohačev taplar v Nazarjah na srečanje
DIŠI PO CIMETU IN KLINČKIH
-nastop harmonlkaia Adama Sruneta
-	ustvarja I ne delavnice za otroke
-	nastop plesne skupine Osnovne šote Nazarje
-	ob kuhanem viru bomo nazdravili prihajajoč m praznikom
Med S- in IZ- uro bo v galeriji Bohačevega toplarja patekal božično - novoletni sejem.
Prisrčno vas vabijo TurlstiCno drultvo Nazarje, Turistiini kroiel: OŠ Nazarje in ponudniki Bohaievega toplarji
f 1 EK RP l
Evropski k merski s^lad za razvoj podeča Evrope invesllra v podeželje
Savinja^
OBČI h A h A1AHJ E	„. „™ ,„„,„„, -
XNA'

: dbčf va Se tato vem jtke, ■. .: cm v vie tepe in vse dobt :■
1*jfnuarja 2©12,
Informacije na tel. št. 03/53-32-854.
01 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Voščila, Oglasi
24
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Voščila, Oglasi
BAB IN
STRNIŠNIK GREGOR s.p. Ob Savinji I ], Nazarje
Radosti in dobrote Vam želimo v teh prazničnih dneh, ko nas družijo skupne misli in želja, v Novem letu pa zdravja, sreče, ljubezni in miru.
*
" Vprihajajočem letu vam zejimo obilo kreč $lraija in uspehov/
			1
Lftr MUbH	X		[_5J i
o n i n i ri P. gradnje
Rihier d.o,o. Loke 40 ubno ob Savinji 19 04 30
BOAVDEL
Bojan Kraj mer s.p. Žlafcor 11 r Nazarje
/iS\ ,
mrjm
t "Z--*. - " '

Vam želi mirne božične praznike kj|.> * ter srečno 2012!
S Savinjske novice št. 50, 25. december 2011

Voščila, Oglasi
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV
L T	pin	i1 J	M	H > 1 m
Lil
TJfTTiEiiaiij
Tudi v ieru, ki prihaja. Vam želimo * s strokovnim delom in storitvami omogočili d i se boste v svojem domu, na vrtu ali deloven okolju počutiti pj i je in o.
piyp>
i paftne.'pd u rejonl u okolja
IPOP,

L OJSK-H. 11, m™ cnflcuMimotimi
TE VSTNAiSTVO ^
PE GfiADNJE Hi«'.h KoiDSIiiia=»ii&i Vrtnih« «BlftSiM. «L-* ],:,|i ¡i
n srečno leto 2012!
Gostilna PETRIN
LJUBNO
Marija Murko, tef. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih.

mirni vam lepih spominov v
1 Sh012!
\
w ww,f oto knjiga.net
01 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Voščila, Oglasi
KOLEKTIV PODJETJA PODKRIŽNM K D.O.O. VAM ŽELI
SRLCNO !N USPEŠNO LtTG2Q]2.
PODKRIZNIK
»t i * j ^ ■ "

-■y' v	?Sr* j/
' v t* v ^-vci
,,	V, ■
♦i*	■ v*F	" .
• Isdl
'	' v- *
■i-v ■ V V f*
i'
✓.»t* :J
Voščila, Oglasi
frolingi
kotu na polena,
StKANCE m PELETE FROUNG

Topto ognile ^tr^cnm dneh, tekren0Že^o^^eogoPdtov nešteto
Vesel Božič in srečno v tóW 20 W
POLENA

ptlEN
biQmasa
ffolihg
041 333 3E3 03 838 40 86 mfo<č'biomas3.si wwvj.biama53.si
Voščila, Oglasi
Manja Ln-ieiekar s.p. Šmartno ob Paki 09, 33i7 imarfn&ob PaKi jgeL: 03/091 16 £0, faks; 03/691 16 £1 GStA: 031/UJ1/618-34 i
■ ihtenekerlinra š spoI net ^SVI mi-ip.51
Želimo Vam
lep božič iti obilo sreče v letu 2012!
•	Yism?ka vzdrževalna ciela
na stanovanjskih in drugih objektih
•	Či sce-nj-e s paio, peskanje fiiatf rn druga dela v zveij i lunanj&stjo igradb
•	Strojno čiščenje kovin ■ peskanj« »n brušenje
•	Kronsko vrtanj? betona
a Sob&ihkarska in stekiarska dela
„ Dajanje gradbenih strojev in oarcrra v najem
01 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Ljudje in dogodki, Voščila, Oglasi
AZ Ljudska univerza Velenje
VI

Po poteh znanja do ciijev prihodnosti! Z vami in za vas tudi v letu 2012.
tel: 03 898 54 50, mail: info^lu-velenje.si
Izberite osebnost leta 2011 v vaši občini!
\t prvem kroju glasovanja jmn pfEjell glasove: Občina Mozirje;
Menka BrM&vnili, nadepunrln 27 (2), nWon Gračnef, . i i ta i j H ± Občina Nadirje:
Irena rir.kit, Zdravstveni (ion Nazarie \2A\-, Simon Podrižnik, Kitkiiji: 30 !i3); Mifb fclr l/ovi 1 ik, S:iu:t:io ob 62 1 i); JoiL
Kaytifnlk, ravnatelj OS Nsiarjeif)): Rofbivei, iarirečka t. 16; Roman Kraj ne r, ¿adiečka t. 1
Občina flíiifa üb Savinji:
üanrca Vertut,. Reúca 03 Sivmfi Ji a Vinko Je^aj, Hética ob Savinji 1 L L (2}. Jwe Skor.či-.ii;, Rečica ob Savinji 51 (J),
Občina Ljubno:
Damian Radm-irpi^[C); AlojiMufkö, lote IL (Tij; Mirita Str s tek, KLS Ljubno (I); Stanko Ritrtfir, hod J,
Občina Luče:
AnSfejfl Mol itn i k, Zdravit v eni dom tirče '6); C in! R.oic.. Luče 63
ID.
Občina iolčiivii:
Mariia Koinar, Logarska dolma ilí; Marta Grešnik, Solčave Bürnardj frodink, SuIl^j
Občina Gornji Grad
Mani TirSek, Attomsov trf; (6); tfi Torija Vecrtštilk fJj^o nasede 39 (3 L Branko	Smiktavi SI {?.), lože fM/itoslemSek. Tirosek
66 f2): Matjana Rihter, Delcu 10,
taak <€(fpn tierno LiiretiaJl &ne(S poitlfDlclja vu^Ui J ki bo (Jffcjrl bort m zö t'vnov Í£ornjrsau¡ri|i^£¡ Sirnetijikc udruge Moílrje Vv* per. b M? g Jsnvnhrfi h "rin |ódel&vil*(Hl]«ban|itglawvf nn¿y,-. nb EaS( jutt'- akciji; Ífdín£^ fetoía^ev poipimäk' 'i Í;C.'TJ teíTiíaii ÍJIOI
Med poíiljatelji predlogov nmo Tokrat izžrebali lozico Wo lía,
ioJsfca 4. Mozirje, prejme bon ¿aornjcsavpiijske kmetij;4fc zatí-ti^e Mozirje v vrednosti 7.0 evrov, Nagrajenka bon prevzame v naš«ri Tajništvu.
Zdaj pi na tfticl Itpolnhe flafovnkoj Jo Iijjpitu HI 3 dopisnica In Ja naznani t<¡ du trn 1|,p, 27	Z01L,
poMjit* na njsie«: Savinji kf novica, Sairtnjska ce-.ta -t. 3331 Mnarj«.
Pokrovitelj akcija Je
tmf.
Za rt ni gft mo/ír)e
fanrryptjnt* ra t irMiTjr-'itriii .Mtwtw r¿,m
iü ■ • "oí ye ton-
Letninja akcija Naj osebnost 2011 bo potekaj a tudi v mesecu januarju prihodnjega leta.
Kotiček za voznike, Organizacije, Informacije
VOZILI SMO NISSAN JUKE
Naj vas zapelje njegova drugačnost
Že kar nekaj časa nas po cestah zabava mali zabavljač nissan juke. S svojo posrečeno obliko in majhnostjo se hitro prikupi drugače mislečim in predvsem ženskemu spolu. S svojimi 4.135 mm se uvršča med vozila, ki se še dajo parkirati v mestni gneči, k večji preglednosti pa pripomore tudi višje sedenje, ki omogoča zares dober pregled iz vozila. Za kratek preiz-
kus je bila na voljo šibkejša bencinska različica, ki iz 1,6-litrskega motorja stisne 117 KM in 158 Nm navora pri 4.000 vrtljajih. Z veseljem bi preizkusil turbo izvedenko, ki ju-ka s svojimi 190 KM spremeni v izstrelek, s 4x4 pogonom pa ponuja občutek, da se vozite kot po tirnicah. Seveda bi bil zanimiv tudi 1,5-litrski dizel.
Zunanjost torej deluje sveže in
mladostno ter malce avantgardno. Notranjost ponuja lahkoto vstopanja na višje sedeže, zelo dobro sedenje in argonomijo. Vse na svojem mestu in sopotnik in voznik imata na voljo dovolj prostora nad glavo ter za noge. Prostorski del se omeji na zadnji klopi, kjer je vse skupaj stisnjeno, še bolj pa pride to do izraza zaradi padajoče strehe. Ob nameščenem otroškem sedežu kar zmanjka prostora za noge otroka oziroma se mora sopotnik pomakniti daleč naprej.
Pri vsem skupaj je največje razočaranje prtljažnik, ki s svojimi 251 litri omogoča le nakupe v kakšnem manjšem nakupovalnem središču. Res je, da ima dvojno dno, ampak bilo bi bolje, če bi bil kar poglobljen in tako večji brez dvojnega dna in plastične košare pod njim, saj lahko vanjo stisnemo samo drobnarije.
Vsa zabava pa se prične pri vožnji. Testno vozilo je imelo opremo acenta, na voljo je še osnovna vi-sia in višja oprema tekna. Motor
se oglasi s prijetnim glasom in se lepo odziva na dodajanje plina. Med vožnjo mu lahko spreminjate način delovanja iz normal v economy ali v sport. To se pozna pri odzivnosti in poskočnosti. Sedenje in volanski mehanizem sta odlična. Mogoče sem pogrešal le nastavitev obroča po globini. Zavore delujejo agresivno in hitro z odličnim občutkom. Samo vzmetenje pa ponuja veliko udobja in hkrati dober občutek športnosti za hitro mestno preganjanje med kratkimi ovinki. Seveda juke ni te-renec, a s 180 mm oddaljenosti od tal omogoča tudi kakšen skok čez pločnike. Skratka osvežitev v tem prodajnem segmentu. Poskočen, posrečen in nekaj novega.
Majhnost prtljažnika naj ne bo prevelika ovira, da bi ga ne le preizkusili, morda tudi kupili, saj lahko dvojno dno odstranimo in malo improviziramo z obdelavo povečanega prtljažnega prostora, pa je.
Igor Pečnik
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Goran Vojnovk: Jugoslavija, moja dežela
Nova knjiga dobitnika literarne nagrade Kresnik prinaša pogled avtorjeve generacije na zadnjo balkansko vojno. Vladanu Borojevicu se s pomočjo svetovnega spleta nepričakovano razkrije temno družinsko skrivnost, ki ga vrne nazaj v leto 1991, v čas, ko se je nenadoma končalo njegovo idilično otroštvo. Ko Vladan v Google vtipka ime svojega, v vojni domnevno padlega očeta Nedeljka, nekdanjega oficirja Jugoslovanske ljudske armade, ugotovi, da je ta živ in nekje na Balkanu. To boleče razkritje ga požene na pot po Balkanu, da bi na njej našel pobeglega očeta, ob tem pa ugotovil, kako je razpadla njegova družina in zakaj je razpadel svet, v katerem je ta nekoč živela.
Skozi življenje in doživljanja družine Borojevic avtor slika podobe Balkana nekoč in danes ter razkriva tragične usode ljudi, ki so in hkrati niso ube-žali vojni in njenim posledicam.
KNJIZNICA MOZIRJE IN DRUŠTVO ZA KULTURO ODNOSOV SPES
Stiska in veselje se ob praznikih poglabljata
V decembru je Renata Roban, predsednica društva SPES in med Zgornjesavinjčani priljubljena predavateljica o medosebnih odnosih, v Knjižnici Mozirje pripravila aktualno predavanje o doživljanju družinskih praznikov. Ti nas lahko še bolj opomnijo na dejstvo, da je med nami veliko osamljenih in celo nesrečnih posameznikov.
Robanova je že v začetku predavanja opozorila, da se v tem času, ko je okoli nas še toliko več (navideznega) veselja in razigranosti, še toliko bolj zavedamo, kako osamljeni smo lahko. Značilno je, da je v času decembrskih praznovanj tudi največ samomorov, ki jih lahko povzročijo hudi občutki osamljenosti in zavrženosti.
»Človek se zato sprašuje, kaj je pravzaprav tisto, kar nas določa v tej osamljenosti. Koliko smo v re-
snici srečni, ko vse okoli nas praznuje, kaj je tisto, kar nas naredi srečne in kaj je tisto, zaradi česar mislimo, da smo srečni, pa v resnici nismo,« je zbrane na predavanju opomnila Robanova. Z njenimi besedami, da se v tem času še bolj izraža problematika materializma, so se strinjali vsi zbrani.
»Brezosebne stvari in hlastanje za materialnimi dobrinami nas ra-zosebljajo in človeškost je pravzaprav edina možna pot. Če hočemo sami sebi dobro, je skrajni čas, da skupaj stopimo na pot vzajemne človeškosti. Nič zunanjega nam ne more prinesti sreče, najdemo jo lahko le v sebi,« je bila ena izmed trditev Robanove, ki je v poslušalcih pustila globok vtis za razmišljanja do naslednjega srečanja.
TG
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
IŠ)
Šport, Ljudje in dogodki
KONČANA TEKMOVANJA V ZADRECKI LIGI
Absolutni zmagovalci lige ŠD Veterani Gornji Grad
S turnirjem v odbojki so se v na-zarski športni dvorani končala tekmovanja v Zadrečki ligi, v katero so vključena športna društva občin Gornji Grad in Nazarje. V odbojki so se najbolje odrezali gostitelji
STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE
SD Vrbovec Nazarje, ki so v skupni uvrstitvi zasedli četrto mesto, med ženskami so slavile odbojkarice SD Veterani Gornji Grad.
V Zadrečki ligi so bili v košarki in rokometu najboljši SD Veterani
Zadnje letošnje strelsko tekmovanje
Prejšnji petek se je odvil peti krog strelske lige z zračno puško, ki je bil zadnji v tem koledarskem letu. Tokrat so se prebudili gornje-grajski strelci.
Med posamezniki je ponovno zmagal Dušan Žehelj iz Strelskega društva Gornji Grad, ki je dosegel 175 zadetih krogov od možnih 200. Tokrat je bila najbližja zasle-dovalka Gabrijela Petek iz SD Mozirje, ki je zaostala samo za krog. Tretji je bil ekipni kolega Žehlja, Pe-
ter Bezovšek, ki tudi vodi na trenutni lestvici med posamezniki.
Oba gornjegrajska ostrostrelca sta svoji ekipi SD Gornji Grad 1 pomagala do zmage v 5. krogu. S tem se je ta ekipa na lestvici povzpela na trenutno tretje mesto. Spredaj sta prva in druga ekipa mozirskega strelskega društva. Zadnji rezultati napovedujejo še zanimiv boj do konca lige, ki se bo nadaljevala po novem letu.
Roman Mežnar
Tekmovanja v Zadrečki ligi so zaključili s turnirjem v odbojki.
(Foto: Marija Sukalo)
Gornji Grad, v tenisu ŠD Dreta Ko-karje, v malem in velikem nogometu ter rokometu ŠD Gornji Grad in v namiznem tenisu ŠD Nova Štifta.
Absolutni zmagovalci lige so postali ŠD Veterani Gornji Grad. Na drugo mesto so se uvrstili njihovi sovaščani, združeni v ŠD Gornji
Grad, tretje mesto pa je pripadlo ŠD Bočna. Po besedah pobudnika srečanj Primoža Jelšnika se je od aprila do decembra v sedmih športih družilo več kot 150 ljubiteljev rekreacije in timskih iger. Vsako društvo je gostilo eno od tekem.
Marija Šukalo
Predstavlja se Osnovna šola Mozirje
Živ žav na Šolski ulici 23
OŠ Mozirje v šolskem letu 2011/12 izvaja vzgojno-izobra-ževalni program v 18 oddelkih na centralni šoli in dveh kombiniranih oddelkih na podružničnih šolah Šmihel in Lepa Njiva. Na centralni šoli v kombiniranem oddelku izvajamo še osnovnošolski program z nižjim izobrazbenim standardom in podaljšano bivanje.
Pohvalimo se lahko s številnimi uspehi in priznanji, predvsem pa, da naši devetošolci leto za letom presegajo republiško povprečje na nacionalnem preverjanju znanja. K dobrim rezultatom in delovnemu vzdušju pripomore tudi dobra tehnološka opremljenost šole in sodobni didaktični pripomočki.
V okviru obveznega programa v tem šolskem letu posodabljamo učne načrte in uvajamo nove učne strategije. Ob uresničevanju učnih ciljev si prizadevamo, da je v šoli prijetno, ustvarjalno in sodelovalno vzdušje. Pouk popestrimo in obogatimo z zanimivimi dejavnostmi in projekti. Na ekskurzijah in v šoli v naravi naši učenci
spoznajo naravne in kulturne značilnosti celotne Slovenije. V okviru projekta Zdrav življenjski slog izvajamo dodatne ure športne vzgoje. Učencem vsako jutro ponudimo sadni zajtrk. Medkulturno sodelovanje razvijamo v projektu Comeni-
us. Svoja prizadevanja usmerjamo tudi na področje vzgoje. Poudarek dajemo preventivi in pozitivni motivaciji učencev. Uvajamo mediacijo in razvijamo spretnost komuniciranja, reševanja problemov ter druge socialne veščine. Z medvrstniškim
mentorstvom krepimo sodelovanje med starejšimi in mlajšimi učenci.
K sodelovanju spodbujamo tudi starše, saj ti s svojim odnosom do šole, njenih nalog in zahtev pomembno vplivajo na oblikovanje otrokovega odnosa do znanja, dela in drugih vrednot. Naša šola je močno vpeta v lokalno okolje. Sodelujemo s številnimi posamezniki, društvi in javnimi zavodi.
Nismo tako pogumni, da bi se oglaševali kot brezplačna šola, medtem ko starši plačujejo drage delovne zvezke in še kaj. S pomočjo Šolskega sklada, ki ga polnimo z dona-cijami in izkupičkom raznovrstnih aktivnosti, staršem uspešno lajšamo finančno breme. Sredstva za izvajanje razširjenega programa in tehnološko opremo črpamo tudi na razpisih evropskih strukturnih skladov.
Znanje je vrednota, vzgoja in izobraževanje otrok pa zahtevna naloga, ki jo lahko uspešno opravljamo le s skupnimi prizadevanji in odgovornim delom vseh, ki smo vpeti v pedagoški proces.
Andreja Hramec, ravnateljica
32 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Šport
KOLESARSKA ZVEZA SLOVENIJE
Štirje Zgornjesavinjčani med najboljšimi amaterskimi kolesarji
V soboto, 10. decembra, je v hotelu Planja na Rogli potekala zaključna prireditev Kolesarske zveze Slovenije, kjer so najboljšim amaterskim kolesarjem podelili zaslužena priznanja in nagrade za sezono 2011. Na prireditev so bili povabljeni štirje kolesarji iz Zgornje Savinjske doline, in sicer Nina Mermal in Luka Pustoslemšek iz Gornjega Grada, Aljoša Gričar iz Nazarij, vsi člani kolesarskega društva Alpe iz Kamnika, in Blaž Boršnak iz Luč, član kolesarskega društva Calcit, prav tako iz Kamnika.
Vsi štirje nagrajenci so v pretekli sezoni dosegli veliko sijajnih uspehov. Aljoša Gričar in Blaž Boršnak sta postala državna prvaka v vzponu, Gričar je zasedel drugo mesto v točkovanju vseh dirk v svoji kategoriji, Nina Mermal je postala državna podprvakinja v cestni dirki, Pusto-
slemšek je dosegel prvo mesto v skupnem točkovanju gorskih dirk. Skupaj so člani KD Alpe dosegli 34. uvrstitev na zmagovalne stopničke na dirkah, ki so štele za slovenski pokal in tako postali eden izmed najuspešnejših kolesarskih klubov v Sloveniji.
Za sezono 2012, na katero se že aktivno pripravljajo, so uspeli pridobiti novega sponzorja, in sicer podjetje, ki ima v Sloveniji zastopništvo za zelo priljubljena kolesa Scott. Ekipa se bo v novi sezoni imenovala KD Alpe Scott. Sicer je omenjeno podjetje že dolgoletni sponzor maratona Alpe. V sezoni 2012 se bo ekipi pridružila Mateja Mlinar iz Šentjanža, ki se je do sedaj aktivno ukvarjala z atletiko, sedaj pa se bo preizkusila, kako hitra je na kolesu.
Štefka Sem
Nagrajeni kolesarji (od leve): Nina Mermal, Aljoša Gričar, Blaž Boršnak, Luka Pustoslemšek in Aljaž Gorčan. (Fotodokumentacija Luka Pustoslemška)
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
»Graščaki« z Ajdovci za neposreden obstanek
Članska ekipa KMN Nazarje Glin bo danes zvečer ob 19. uri v zadnji domači tekmi rednega dela prvenstva gostila Kix Ajdovščino. Pomembnost tekme bi lahko označili z dnevom D, in to za obe ekipi, saj bi zmaga »grašča-kom« na strežaj odprla vrata petega mesta prvenstvene lestvice in neposredni obstanek v slovenski futsal eliti, poraz pa jih pahne v mučne kvalifikacije. Podoben scenarij se ob uspehu gostov ponuja tudi njim, le da morajo zaradi točkovnega zaostanka še obvezno zmagati zadnjo tekmo doma.
Razpleta omenjenega srečanja ljubitelji dvoranskega nogometa res ne smete zamuditi, zato napolnite športno dvorano v Nazarjah do zadnjega kotička in svojim varovancem pomagajte k še enemu velikem uspehu zgornjesavinjske-ga športa.
Franjo Pukart
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Odigrali zadnjo letošnjo tekmo
Nazarčani so v soboto odigrali zadnjo tekmo v tem koledarskem letu v Lenartu proti tamkajšnji Noni. Zabeležili so peti letošnji poraz in s petimi zmagami bodo dočakali novo leto na 7. mestu prvenstvene lestvice.
Na gostovanje so se odpravili z zmagovito popotnico iz prejšnje tekme na domačem parketu. V Lenartu so bili povsem enakovreden nasprotnik, domačini pa so prevladali v tretji četrtini, ko so si priigrali občutnejšo prednost. Leta ni bila previsoka, zato so Nazarski košarkarji poskusili vse za izničenje domače prednosti, vendar so bili strelsko nerazpoloženi. Za preobrat v zadnji četrtini, ki jo je zaznamovalo
GENERALNI SPONZOR
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje
majhno število zadetkov obeh ekip, je zmanjkalo nabojev.
S tem porazom so Nazarčani izenačili število zmag in porazov na pet, kar pomeni, da zasedajo 7. mesto v prvenslvu. V vodstvu je moštvo Kr-
ka mladi. Nadaljevanje tekmovanja se začne 14. januarja prihodnje leto, zgornjesavinjski košarkarji pa gostujejo v Kamniku.
Roman Mežnar
Nona Lenart : Nazarje 69:58 (24:22, 13:14, 17:10, 15:12)
Strelci (Nazarje): Flere, Potočnik, Bitenc 14, Hostnikar, Ermenc, Vodončnik Blaž 10 (2-1,1T), Čmer Miha 17 (6-4, 3T), Blatnik F. 2, Plaskan 1 (2-1), Blatnik L. 3 (1T), Rituper Rajko 1 (2-1), Valenčak Dejan 10 (4-3).
Rezultati 3. SKL VZHOD:
11. krog: Nona Lenart : Nazarje 69:58, Posavje Krško : Kolpa Črnomelj 65:74, Bistrica : Krka mladi 95:79, Komenda Hram Gorjan : Lastovka Domžale 62:85, Calcit Basketball Kamnik : Vrani Vransko 63:79.
Lestvica po 11. krogu:
1. Krka mladi 18, 2. Lastovka Domžale 17 , 3. Kolpa Črnomelj 17, 4. Bistrica 16, Vrani Vransko 16, 6. Calcit Basketball Kamnik 16, 7. Nazarje 15, 8. Nona Lenart 14, 9. Posavje Krško 12, 10. Komenda Hram Gorjan 12, 11. Union Olimpija mladi 12.
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011 33
Črna kronika, Zahvale, Informacije
C R N A K R O N I K A
•	NEZNANEC ODNESEL MOTORNO ZAGO
Dobletina: Oškodovanec iz Dobletine je 14. decembra obvestil policiste, da mu je v času zadnjih treh tednov neznanec iz garaže odnesel motorno žago znamke Dolmar.
•	ZMANJKALI SODI ODPADNEGA OLJA
Nazarje: 15. decembra so bili policisti obveščeni o tatvini sodov z odpadnim gospodinjskim oljem. Neznani storilec je štiri petde-setlitrske sode ukradel iz ograjenega zunanjega skladišča družbe v Nazarjah.
•	VETER PODIRAL DREVESA
Gornji Grad: 16. decembra je močan veter na območju občine Gornji Grad na različnih odsekih cest podrl več dreves. Gasilci PGD Nova Štifta so jih odstranili kar deset.
•	KRŠILA JAVNI RED IN MIR
Varpolje: 16. decembra zvečer je v kampu Menina v Varpoljah znana ženska kršila javni red in mir. Policisti so opravili intervencijo in pri tem vinjeni kršiteljici odredili pridržanje do iztreznitve.
•	NADLEGOVAL OBČANA, PADEL IN SE POŠKODOVAL
Gornji Grad: 18. decembra v večernem času je znan moški kršil javni red in mir v Gornjem Gradu. Pri tem se je tudi poškodoval. Moški je močno vinjen nadlegoval občana, katerega je poskušal izvleči iz osebnega avtomobila. Pri tem je močno vinjeni kršitelj padel po tleh in si poškodoval glavo. Po nudenju zdravniške pomoči je odšel domov k počitku. Policisti so mu za njegovo obnašanje izdali plačilni nalog.
•	V POSLOVNEM OBJEKTU GOJIL KONOPLJO
Ljubno ob Savinji: Policisti Policijske postaje Mozirje so 16. decembra z lastno zaznavo in zbiranjem obvestil prišli do suma, da 41-letni občan z Ljubnega v svojem poslovnem objektu goji prepovedano drogo. Istega dne so na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju skupaj s kriminalisti celjskega sektorja kriminalistične policije opravili hišno preiskavo, pri kateri se je sum potrdil.
V poslovnem objektu so bili najdeni trije laboratoriji za pridelavo prepovedane droge konoplje. Prav tako je bilo pri hišni preiskavi najdenih 655 rastlin različnih velikosti prepovedane konoplje in manjša količina že posušenih rastlin. Vsi predmeti za pridelavo droge, skupaj z drogo so bili osumljencu zaseženi, zoper njega pa je bilo odrejeno 48-urno pridržanje. Osumljenec je bil 18. decembra priveden na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju, ki je zoper njega odredil sodno pridržanje.
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo moči, to veš ti in vemo mi, ki smo s tabo bili do konca dni.
Ob boleči izgubi ljubega sina
Romana ATELŠKA
9.8.1961 - 10.12.2011
se iz srca zahvaljujeva vsem sosedom, posebno še Klinčevim za vso pomoč, vsem sorodnikom in prijateljem, posebno še svakinji Tonici za neizmerno dobroto v teh težkih trenutkih. Lepa hvala vsem za darovane sveče ter za svete maše. Iskrena hvala Angelci Šuster za pomoč na domu, doktorju Kočevarju in sestri Maji, gospodu župniku Jožetu Vratanarju za lepo opravljen pogreb, radmirskim gasilcem, posebej Damjanu Neratu za lep govor, pogrebni službi Anubis ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Ata in mama
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 -
Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
(341
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
C
Zahvale, Oglasi
Samo ljubezen zmore združiti duše na tem in onem svetu. Dopolni in izpopolni jih ter zveže s tistim, kar je najgloblje v njih.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža
Ivana LENKA
iz Maribora 15.5.1947 - 2.12.2011
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, svete maše, cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku msgr. Jožetu Vratanarju za opravljen obred, cerkvenim pevkam, pogrebni službi Anubis in vsem, ki ste mi ob težkih trenutkih kakorkoli pomagali, z mano sočustvovali ter možu v njegovem domačem kraju pripravili prelepo poslednje slovo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoča žena Ina
Te bolezen je objela, poslednjo moč ti vzela, pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. Sedaj spokojno spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame
Ivanke SEDOVŠEK
13.5.1940 - 10.12.2011
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za vso pomoč v izredno težkih trenutkih. Hvala za darovane svete maše, sveče ter pisna in ustna sožalja. Hvala vsem reševalcem, zdravstvenemu osebju nefrološkega in dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Sandiju, govornici ge. Marinki, pogrebcem, praporščakom, pevcem, g. Podrižniku in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre,
ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje tam nad zvezdami.
V SPOMIN
24. decembra mineva deset let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Albin ZAMERNIK
Falentnov Binče 16.4.1935 - 24.12.2001
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate.
Vsi njegovi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta
Jožeta SEDOVŠKA
4.4.1937 - 15.12.2011
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. župniku Fonziju za opravljen pogreb, govornici ge. Marinki, pevcem, pogrebni službi Morana. Posebej se zahvaljujemo družinam Vajdl, Pevnik, Hudej, Kovač ter Jožetu in Mariji Pečnik.
Hvala vsem neimenovanim in vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči : vsi njegovi
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011

Za razvedrilo
DELA PO RUSKEM TURNUSU Božiček počiva na Ljubnem ob Savinji: »Joj, kk sm jes dons utrujen. Tolk veliko pridnih otrok, pa tako veliko velikih daril še moram ra-znosit. Se dobro, da imam tole pijačo za mojga jelenčka Rudolfa. Ko naredi požirek vode iz Letošča, kar poleti. Drugo leto mi priskočite na pomoč. Da ne bom imel toliko dela, ne bodite tako zelooo pridni.«
KOMANDA MORA BIT Goran Obrez, komentator nogometnega spektakla v Mozirju: »O
Bog, daj tudi meni tako velika jajca, kot jih ima kolega Ivo Milovano-vič. On samo z roko pomaha, pa se Zoran Jankovič brez besed usede na klop za rezervne igralce.«
CAJCEK ZA FINANČNE IN DRUGE OBČINSKE TEGOBE Rezika Plaznik, »glavna« zeliščarka v društvu mozirskih upokojencev: »Joj, ne vem, kateri čaj bi vama ponudila. Zeliščarke smo pripravile veliko čajnih mešanic, ki zdravijo različne tegobe. Samo takšnega, ki bi bil namenjen občinskim zmešnjavam, še nismo pogruntale«.
Roman Čretnik, podžupan občine Mozirje (v sredini): »Ah, nič hudega, jaz bom kar enega proti prehladu vzel, županu bi pa mogoče takšnega za pomiritev svetoval.«
Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje: »Pa kar enih dvajset zavojčkov mi ga dajte. To bo odlično novoletno darilce za predsednike naših društev, sploh če ga pošljemo skupaj z obvestilom o krčenju njim namenjenih finančnih sredstev v proračunu za prihodnje leto.«
(361
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Križanka, Oglasi
avtor P. L.
KATRAN SRD
VERSKA USTANOVA
ATLETSKI, TENIŠKI ...
VSE V REDU (ANG.)
IZMENJAVA MNENJ, MISLI
ČLOVEK (LAT.)
SLOVENSKI GLASBENIK KLINAR
NEZIVOST, NENARAV-NOST
INDIJANSKA TROFEJA
RADIJ ZRELA SPOLNA CELICA
STARORIMSKI POZDRAV
NEKDANJA HRVAŠKA TENISAČICA MAJOLI
NEKD. IME ŠRILANKE
ROMAN POLANSKI
LASTNOST OGLATEGA
NEKDANJI AMERIŠKI SMUČAR (PHIL)
PTICE UJEDE
MAJHNA OSA
PREPROSTA HIŠA
PODEL ČLOVEK (EKSPR.)
OBLIKA UMET. DELA RIMSKI BOG LJUBEZNI
GLAGOL (LAT.)
KONEC POLOTOKA
STALNO BIVALIŠČE POPOTNIK (TOMO)
PEŠČENA PUŠČAVA
SKRIVNOST (KNJIZ.)
VERDIJEVA OPERA
CIRIL ŠKERJANEC
ČEHOV ANTON
TONI GAŠPERIČ POSLOPJE ZA ŽIVINO
ZIVALSKA MAŠČOBA
OSREDOTOČENOST
PREŠERNOVA PESEM
RIBJI DIHALNI ORGAN
SLABOTEN ČLOVEK (SLABŠ.)
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
					>	ST	_	=	5=		iS
	¡Q:			is	1 1	is	I	R	O	N	S
	tw		V;'		-		D	O	N	A	T
		M si ti tisti. Ki je				IP	O	J	E	D	E
I		■s	=	TST	M	U	L	A		I	L
	K	A	R	T	O	N	ü-	K	O	M	A
TF	A	V	L	I	J	K	A	SïiSr	D	E	Ž
	R	T		M	E	T 1 D		I	S	K	A
-s.	P	O	T	E	G		I	K	E	SI	S
sr	O	R	A	S«	A	j	D	O	V	K	A
3K		S	O	O	B	Č	A	N	S»	A	H
	T	K	S®	B	R	,Br	S	A	M	B	A
=	R	A	D)	I	A	N	as		A	L	T
"Si	A	P	A	iKspr	T	O	R	E	R	O	S
S	K	O	M	P	A	R	A	T	I	V	A
SS"	E	L	M	A	DU"	E	K	O	N	O	M
KB	C	A	E	N	ï"	C	A	N	A	D	A
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011 37
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 23. december	ob 16.00. Mozirski trg Decembrsko rajanje in prihod Božička
	ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Kix Ajdovščina
Sobota, 24. december	ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Na predbožični dan naj zadiši po cimetu in klinčkih
Nedelja, 25. december	ob 17.00. Penzion Na razpotju, Logarska dolina Uprizoritev živih jaslic s kulturnim programom
	ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Uprizoritev živih jaslic
	ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca v Lučah Božični koncert cerkvenega mešanega zbora in moškega pevskega zbora iz Luč ter okteta Žetev
Ponedeljek, 26. december	ob 17.00. Logarska dolina 15. božično novoletni koncert na snegu
	ob 17.00 in 18.30. Dol-Suha Uprizoritev živih jaslic
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Spevoigra Triglavska roža
Torek, 27. december	ob 17.00. Luče Delavnica in razstava ročnih del ter Otroška praznična delavnica
Sreda, 28. december	ob 17.00. Luče Delavnica filcanja in Otroška praznična delavnica
Četrtek, 29. december	ob 16.30. Solčava Glasbena pravljica na ledu Zvezdica Zaspanka
	ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Večer z Bertom Savodnikom
ŽIVALI - PRODAM
Prodam bikca, sivo-rjavega, starega en teden; gsm 031/393-418. Prodam telico, sivo-rjavo, pašno, telila bo konec januarja; tel. 584-30-27. Prodam visoko brejo telico sivko; gsm 030/643-112.
Prodam prašiče 130 - 140 kg ter odojke; gsm 041/986-071.
Prodam domače prašiče za zakol in svinjske polovice; Fišar, Tabor; gsm 041/619372.
DRUGO - PRODAM
Orehova jedrca prodam; gsm 040/438745.
Prodam zgornjesavinjske želodce in domače žganje; gsm 041/519-507. Prodam domače vino in zamrzovalno skrinjo, po zelo ugodni ceni; gsm 041/961-948. Prodam napravo za stiskanje želodcev, bunk, salam; gsm 041/287-976. Prodam komplet računalnik: LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477-271. Za simbolično ceno prodam posteljo; gsm 040/778-593.
ske za palete, debeline 20 mm (naštucane); gsm 041/942-169.
Prodam suhe bale, okrogle ter bukova drva v paleti; gsm 040/551-211. Prodam puhalnik za seno v kompletu ter gu-mivoz; gsm 041/223-151.
DRUGO - ODDAM
Oddam sedežno garnituro - dvosed, trosed, kot; gsm 031/238-415.
DRUGO - KUPIM
Kupim rabljena notranja vrata s podbojem; gsm 031/582-897 - Nives.
NEPREMIČNINE
Oddam kmetijo v najem za pašo in travnik za kosit; tel. 583-51-52. Prodam starejšo hišo (lahko za bivanje ali vikend) z nekaj zemlje; gsm 041/596-584. Oddam stanovanje 70 m2 (hiša), lastni vhod, terasa, oprema; cena po dogovoru; gsm 041/690-002.
Na Ljubnem prodam hišo ter traktor zetor 47/18, letnik 1976; gsm 051/731-265. Prodam ali oddam starejšo hišo v Nizki. Informacije na tel. 051/296-893.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE:
rakete, ognjemeti, fontane, rimske svečke, bakle, ... TRGOVINA DIANA NAZARJE tel.: 03/58 33 626
PTP DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 NAZARJE. SKI BOARD SERVIS TEVČ
Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KERAMIČARSKA DELA
15 do 20% nižje cene ploščic določenih proizvajalcev, kvalitetno in estetsko opravljeno delo v dogovorjenem roku. Pokličite za dodatne informacije! 041 483 692, 03 838 81 33, artus.ker@gmail.com.
A.ARTUS, Alojz Fužir,s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
g
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
15* božično novoletni
uUUtL
na snegu slovenski
OKTET
OTROCI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA
SOLČAVA
PROGRAM POVEZUJE FRANCI PODBREŽN1K
VSTOPNINA 3 €
ŽREBANJE VSTOPNICI Informacije: Q34B? 23 00

NLB®
Uprizoritev Živih jaslic
■ kulturnim programom PcnzJoa Na Raipotju
1$. december ob if.M
VSTiH-NIVA, 1 *„!„,<(,(< .J. »II
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Božični zvonovi lepo naj zvonijo in detece božje naj zvezde krasijo, da leto bi novo zdravo bilo,
• m	m	i	#
da v srcih sijalo bi sonce toplo.
vam želi Kolektiv BRLEČ
sa 50. 3334 Lečo EL: 041/606-376