List 35. i L. i. r t I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 26. avgusta 1892 - Politiški oddelek. krat manj glasov nego opozicijski Če po hu še po mislimo, da so volilni okraji Jako umetno Madjarom v prid razdeljeni, potem se pač ni več čuditi, če Slovaki Slovaki. nimajo nobenega veselja več hoditi na volišče. Na Ogerskem imajo narodnosten zakon v varstvo Navadno se mi pečamo v svojih člankih samo z druzih narodnostij, ki se pa ne izpolnuje. Ta narodnostni zadevami tostranske državne polovice. Danes pa vendar zakon je pa semtertja jako pomanjkljiv. Mej drugim hočemo narediti izjemo, in spregovoriti nekoliko o proglaša madjarščino za državni jezik in govori, da je zadevah na Ogerskem. Izmej vseh ogerskih narodnostij na Ogerskem le jeden „ogerski narod", pa več narodnostij, seveda nas v prvi vrsti zanima osoda zatiranih Slovanov, katerim zagotovljena jednakopravnost. Ta jednako pred vsem Slovakov. .» pravnost pa nareja baš ta zakon naravnost iluzorično, Na Ogerskem živi blizu tri milijone Slovakov, s prastarih časov bivajo na Ogerskem. Slovaki so ki že ker član 1. določa, da velja za uradno rabo v de želi navadnih jezikov, v kolikor to ne škoduje jedinosti prebivali v tej deželi, ko še ni bilo Madjarov v Evropo, dežele, praktični zmožnosti vladanja in uprave, ter toč Slovaki ne stanujejo razstreseni, temveč skupno v veliki nemu pravosodju. S tem zakonom samim so vrata madjar množini. ali vzlic temu nimajo nobenega zastopnika v parlamentu voljen Od kar velja sedanja ustava. noben Slovak v državni zbor To še je ni bil skemu uradovanju na stežaj odprte. Mej Slovaki se tudi madjarski uraduje, sploh pa vse na Ogerskem meri že seveda na to, da iz vseh narodnostij polagoma zares narede le težko umljivo človeku. ki ne pozna ogerskih razmer. jeden od. Da se to še ni zgodilo, je pripisovati Sprva so Slovaki postavljali svoje kandidate. ki so pa uporni sili nemadjarskih narodnostij. V pomadjarjenje jim vselej propali. sedaj se pa ne spuščajo več v volilno služijo vsa mogoča sredstva. borbo. Ko bi. volitve se pravično vršile, prišlo bi v ogerski državni zbor 50 do 60 slovaških poslancev. Znano je že čitateljem „Novic", da so pod krinko človekoljubnosti Madjari slovaške sirote s silo odvajali Na Ogerskem se pri volitvah vrše vselej velike v madjarske kraje, kjer so se na državne stroške vzga sleparije in nasilstva. v Istri, ali reči moramo, da le v malem. malem vidimo podobne dogodke jale in potujčevale. To pa ni bilo dovolj vspešno in je Istri še no- seveda vse prepočasi šlo. Mnogo slovaških otrok pa na da dr- bena vlada ni na tak način podpirala Lahov, kakor mad- ta način ne morejo potujčiti, ker niso sirote, jarska svoje kandidate. Hud pritisk smo imeli v Avstriji žava imela pravico skrbeti samo za njih odgojo. Zaradi pod Auerspergovo vlado, ali se nikakor ne da primerjati tega so pa osnovali po vseh nemadjarskih krajih na s pritiskom madjarske vlade proti nemadjarskim narod- Ogerskem otroška zabavišča, v katera morajo pošiljati nostim pri volitvah. Posebno se deluje z denarjem, kate- otroke od tretjega leta. V teh zabaviščih madjarske uči rega vladni stranki nikdar ne zmanjka. Od kod prihaja teljice vzgojuje in potujčujejo otroke. Po mnenji Mad ta denar, ni težko uganiti. Zapisniki volilcev se vselej jarov se s tem še nič ne krati jednakopravnost nemad jako pristranski sestavijo. Vsake pritožbe proti nepravilni jarskih narodnostij. sestavi zapisnikov so na Ogerskem zastonj. če vse to Jako jasno določuje narodnostni zakon, da država ne pomaga, pa pomaga volilna komisija in žandarmerijska ima za vsako narodnost preskrbeti potrebnih šol, da se sila Slovaške volilce so že večkrat s silo odganjali v svojem jeziku izobrazijo do tiste stopinje, ko se začenja turčanski županiji je pa nekoč volilna komisija proglasila akademično izobraženje. Vzlic tej jako jasni določbi izvoljenega vladnega kandidata, ki je imel več kot deset- se pa ne osnuje nobena slovaška srednja šola. Da celo g /i na nobeni srednji šoli se niti ne uci slovaški jezik in Koroškem in Štajerskem Tudi bi b slovstvo. Slovaki so imeli m vali na svoje stroške, povod, da te šole odpr iimestQo, da se name- gimnazije, katero so bili osno- ravana katoliška gimnazija ne drugi kronovini. osnuje v Ljubljan kjer je naša narodnost boli v ampak v kaki Vlada si je prizadevala najti kak Ko druzega povoda ni našla tem ozirii, šole s taka čudno šola največ koristila v skem m se pa nam zdi, da se je v resolucij za ti. odnem visoke je 1874. preiskavši šolske prostore, jih ukazala zapreti, piranje katoliškega vseučilišča iovenskega vseučilišča pozabilo, dočim se priporoča pod kei so niso prostori prevlažni. Ubogi Slovaki seveda mogli nakrat napraviti novih šolskih poslopij, kater; tudi po madjarskem mnenji zadostovala vsem sanitetnim zahtevam. Sedaj Slovaki nabirajo, da osnujejo novo gim- vseučilišče kdor se so se poganjali v Sol a ograd u Za slovensko od nekdaj naši nemar. za slo učilišoe drži Tudi nsko najbolj možj m starega programa, ne more te želje pustiti v na shodu slovenskih poslancev se \ • 1 • v v v se ni lahko Ljublj Za nazijo, seveda ati To vseučilišče solnograško bode dovolijo. Ravno tako ce Jim mogočni gospodje v Budimpešti v prvi vrsti koristilo le Nemcem. Slov je izreklo vse-pač smo so Slovake Madjai pripr ob narod, da bi mogli podpirati nemške zavode učiteljsko semenišče. Sedaj dobivajo Slovaki uradnike ^^ na vseučilišči v Solnogradu ne bode preubožen Bati se pa tudi za nas učitelje in duhovnike nimajo. Pošiljajo se jim duhovniki • -ki še o slovaški slovnici pojma Slov pnj duh Ta boj je popolno opravičena še slovaški pi kajti mej nemškimi katoličani se je začel pojavljati Slovanom povedovati ne znajo. Slovaški dijaki se tudi sami ne smejo učiti slovaščine. Zadnja leta jih je bilo več izključenih iz gimnazij in duhovnih semenišč, znanjali s slovaškim slovstvom. neprij nemškonaroden duh, kar se je v ze dobro čutilo na katoliškem shodu v Linci, kakor mej drugim posnemamo iz strog katoliškes^a „Ceha Sicer so pa Nemci že toliko imoviti, da ker so se se- sami osnujejo tako vseučilišče, če se bode pri QJ treba pokazala Slovenske stolice so pač prav po J? Slovaško Matico obljuba. Pa še nekaj druzega je. Bode se pa Slovence vablj jila njeno je vlada razpustila in si prisvo- posebnega s tem vseučiliščem. Mi dvomimo res doseglo kaj Ziikonodaj o premoženje nad 100.000 gld., potem njeno vseučiliščih v Avstriji pripada državnemu zboru. Če bodo v poslopje, vredno 3.0.000 gld., potem lep muzej in bibli- ^^^^^ liberalci joteko. Muzej in biblijoteko so prepeljali v Budimpešto bodo v ze ffledali da se emu kjer so knjige že razjedle miši. Iz dr se pa podpirajo kultur društva premoženja zasebnemu vseučilišču lahko obiskovali, kater pr žele ki imamo v državnem zboru tako om^je, stopiti v jav da ga tisti ne bodo službe Ce pa imajo podobne ve- Tako se sedaj s smotre, kakor nemški „Schulverein." slovaškim denarjem podpira potujčenje slovaške dece Sedaj so v Turčanskem sv. Martinu Slovaki sezidali svoj narodni dom, v katerem bodo imeli muzej, biblijoteko i. t. d. Vlada že jim dela ovire. Gostilnice v tej hiši neče dovoliti. cino, se podlago, daj drž odločno katoliško konservativ vseučilišča postaviti bolj na versko s čimer bi bilo veliko več pridoblj resolucijah je pa mnogo dobrega zrna. Posebno resolucij drugih o kmetijstvu obsega marsikaj, kar m J eleti • v • nici in ne ostane na papirj kakor so nekdanje kmetijske enkete da se kmalu vres-skoro vsi sklepi Delegaciji se* baje snideta dne oktobra. Deželni takoj Položaj slovaških rodoljubov je težaven zbori bodo pa proglase za panslavista, držav Vsakeg in ga povsod zasledujejo. Slovak odnosti i nevarnega človeka če se zaveda svoje mi ti v več zborovali baje drugi mesec. Vlada menda ni letos sklicati deželnih zborov, ali so to konserva- odločno zahtevali in se je udala Hrvaška ne vspeva v državni službi ne godi v cerkveni službi Nič bolje se jim Od vseh boljših mest so Slo aki kar izključeni. Dolgo vrsto let mora slovaški rodo Pri stranka 1 Veselega s Hrvatskega je malo povedati občinskih volitvah v Zagrebu je zmagala (madjaronska) Li je 25 vladnih pristašev in V em mestnem zbor opozicijonalcev Pri ljub kaplanovati in nazadnje mu morda dado kako slabo kandidate župnijo kje v kacih hribih. Žalostno ali resnično olilcev ni zanesljivih. Posebno so pa olitvah se je pokazalo, da mnogo vsi olili ladne cerkvena oblastva na madjarizacijo Ogerskem Pr kaj , da pridno podpirajo Čehi in Nemci Po proti Čehom V Prag nemških listih je velik krik tacih razmerah je naravno, da Slovani ne moremo biti zadovoljni z dualizmom, temveč moramo delati na to da družino, ki je nemški govorila in v Jiglavi pa bil pretep mej Čehi in Nemci. V Jiglav poboj je neki blazen Ceh streljal na nemško na Moravskem je i so bili menda neko največ Nemci sami vzrok. Prišlo je \ Jiglov vredbo. ki bode se dualizem v Avstriji zameni s tako češko društvo iz Brna in to je razkačilo Nemce, ki bi radi bolj ode zadovoljevala vse avstroogerske domoljubja To delati moramo že iz pravega avstrijskega ker država tista močna, v kater so vsi odi zadovoljni in srečni. da bi Jiglava na veke veljala za nemško mesto. Začela se je že zaradi teh obžalovanja vrednih dogodkov sodnijska preiskava sicer ne samo proti Čehom, temveč tudi proti nekaterim Nem- resnico spravila na dan. Nemški listi že cem, ki bode že ki i č ej po vojaški sili, da bi se za Češko za namestnika ime 1 u cij Politični pregled. Odbor za prvi katoliški shod ie noval kak general. Označljivo je pa, da za Moravsko pa ne zahtevajo vojaškega namestnika, ko se je pretep vršil vendar na moravski zemlji. Seveda boje se, da bi general tudi nemškim katere se bodo shodu predložile. Ker so preobširne, jih nam doposlal reso- kričačem ne pristrigel peruti v našem listu ne moremo priobčiti svojim čitateljem smo pa, da se v njih semtertj narodne potrebe. Slov malo premalo naglašaj pri nas odnost še v Tako se nam dozdeva veliko da ne smemo nikdar pozabiti ečj nevarnosti Opazili o naše da je Dalmacija Dalmatinska narodna stranka poslala po deželi neki manifest, v katerem dokazuj je da raz-so se premalo nego pa vera. naglasa resolucij srednjih šolah potrebo slovenskih srednjih šol na Primorskem o narod Srbih pozna vidijo Biankini in tovariši izneverili staremu programu, ne pa Y starem programu govori se o Hrvatih v klub ^ Dalmaciji, dočim Biankinij samo m stranka v Dalmacij Hrvate, prav tako kakor Madj samo Madj na Ogerskem že več let še v tem stoletji, ko je kemija toliko napredovala, da z neke strani na to, da bi se stalna vojska pomnožila, da bi go jeli vse stvari na zemlji razkrajati v njih sestavine. Nemčija. — Na Nemškem delovalo se je se pa za to aktivno službovanje znižalo na dve leti. Cesar Tiljem se je pa proti dveletnemu službovanju odločno izrekel, rekoč, Govori se, da je aluminij že bil znan za rimskega cesarja da mu je izvežbana maloštevilna vojska bolj v v • vseci. nego mnogobrojna, a neizvežbana. Ker je državni kancelar Caprivi novo predlogo toplo podpiral in jo nameraval jeseni genu napravil aluminij iz ilovice. Ali ta napi Tiberija, kar pa ni verojetno, ker ga je tako težko dobiti iz njegovih spojin. Leto 1827. je profesor Wöhler v Göttinava je pa že zbornici predložiti v posvetovanje, in se je sedaj cesar od- bila tako težavna ločno proti nji izrekel, je mogoče, da Caprivi vsled tega celo 9 da ni bilo misliti na kako porabo odstopi, o čemer berolinski listi že pišejo. aluminija v industriji. Daljne preiskave so nadalje doka Srbija. Da je prišlo do ostavke Pašičevega mini- sterstva, vzrok je temu okoliščina, ker liberalna regenta Eistič in Belimarkovič na noben način nista hotela, da bi se volil namesto umrlega regenta Protiča, kot tretji regent kak radi- zale, glini. da se aluminij nahaja v živci, tinjci, ilovici m lepem korundu, safiru, rubinu in smirgelu, ki se rabi za brušenje, je tudi aluminij. Seveda iz na vedenih drazih kamenov aluminija nikdo pripravljal ne kaleč n. pr. Pašič. Vodja liberalcev Avakumovič dobil je bode, ker so silno dragi. nalog, da sestavi novo ministerstvo, katero je v resnici tudi v ze sestavil Po mnenji raznih listov, so razmere v Srbiji vsLed te krize precej napete in biž ko ne, se bode to v kratkem maščevalo, da se je tako hitro poklicala liberalna stranka v Pač pa je ilovica materijal, ki se lahko dobi po ceni in je torej čisto naravno, da se pred vsemi iz nje skuša dobiti ta kovina. Se le francoski kemik Sainte-Clair-Deville je 1854. leta jel delati aluminij ministerstvo. Ker je večina skupščine radikalna, se bode ta v večji meri. Napoleon III se je jako zanimal za novo razpustila in razpisale se bodo nove volitve. Pri novih vohtvah kovino, s katero je mislil 1 da se zaradi njene lahkote bode pa najbrže zopet zmagala radikalna stranka, kajti njena zaslomba v narodu je močna in tako se bode zgodilo, da liberalno Avakuimčevo ministerstvo ne bode dolgo na krmilu, temveč se bo moralo v kratkem zopet umakniti radikalcem. Rumunci in Srbi. Rumun^ka kulturna zveza po- dala za več stvarij dobro porabiti pri vojakih. Podpiral je torej na vso moč izdelovanje te kovine. Leta 1855. je že bilo več večjih kosov razstavljenih na razstavi v Cena v trgovini. slala je na vse srbska narodna društva oklic, v katerem jih Parizu. S tega časa nahaja se aluminij aluminiju je hitro padala. Sprvo je kilo te kovine veljal vabi, da naj se z rumunskimi društvi združijo v balkansko 2000 frankov, leta 1862. se je pa že dobil za 130 frankov Za večjo porabo v obrtu je pa aluminij še sedaj bil pre- zvezo. „Namen te zveze bi bil ne samo za neodvisnost in združenje balkanskih narodov boriti se, temveč tudi svoje na Ogerrk<-m za svoj obstanek boreče se sobrate podpirati v nji- drag. Prvi predmet narejen iz aluminija je bil otroški hovih težnjah. Madjari so Zajedno sovražniki Rumuncev m Srbov m ovirajo osvobojenje balkanskih narodov. Narodna ropotec, katerega je Sainte-Claire-Deville položil v zibelj princu Lulu rojenemu 1856. leta. dolžnost je torej, da balkanski narodi podpirajo rgerske Slovane in Rumunce in da se bnzmejnemu gospodarstvu Madjarov potem, če se premagajo Madjari, osvobo- Za obrt je pa dobil aluminij še v • • vecji pomen, naredi konec. Se jeni bodo balkanv-ki narodi. Slovani in romanski narodi edini so pravi nositelji idejalov svobode; če premagajo ti silo drugih narodov, potem vladala bo po celi Evropi prava svoboda." Rusija. Euski poslanik v Carigradu obrnil se ]e ko so ga jeli dobivati s pomočjo električnega toka. Vendar se na ta način dobiva redkokdaj čist aluminij, temveč •M % zmesi z bakrom, mesingom in železom. Te zmesi se ložje r napravijo, in imajo v visoki meri dobre lastnostij aluminija. Velike fužine za pridobivanje aluminija so v Novem pretočene dni na turško vlado in jo vprašal o namenu in po- Jorku in Neuschaltu na Švicarskem. Cena aluminija se menu Stambulova potovanja k sultanu v Carigrad. Odgovo- je znižala že na 2 gld. 50 kr. kilo, torej ni dražji kakor rilo se mu je, da to potovanje ni imelo nobenega političnega pomena. ■ Boisdeifre izmišljena. Vest, da bi prisustvanje francoskega generala do baker. Sedaj je gotovo, da se bode obrtna poraba alu pri ruskih manevrih imelo političen pomen minija vedno bolj . Zmanjkalo ga pa tudi ne bode > Anglija. Za izvišitev homerule, t. j. irskega vpra- v s an j a načelu je Gladstone sam. prav srečno sestavil, celo ker so snovi, v katerih se nahaja aluminij tako razširjene po zemlji, da moremo reči, da je dvanajsti del zemlje iz aluminija. Aluminij je bel kakor kositer in se močno sveti. konservativci pritrjujejo temu. Mnogo je ložji, nego druge kovine. Kubični decimeter alu- sestavil se je iz mej poslancev ožji odbor, kateremu Gladstone je novo ministerstvo „Morning Post*" pravi, da sta pri sestavi novega ministerstva vodila Gladstona modrost in ozir na javno mnenje. mmjja tehta 2-7 kilo. dočim tehta kubični deci 7'3 in svinca Obrtnija. Aluminij. Gotovo je jedna najbolj razširjenih kovin na zemlji aluminij. Ker se pa nikjer ne nahaja samočist, temveč meter železa 7 8, srebra 10-57, kositra 11-37 kilograma. Terji je od kositra, mečji od cinka. Ne premeni se niti na suhem, niti na vlažnem zraku. Topi se pri 700o. Topi sie torej rajše kakor srebro, težje pa kakor cink. Solitarjeva in žveplena kislina pri navadni toplini ne razjedeta aluminija, pač pa v vročini. Solna kislina ga pa razje. Poraba te kovine je jako obširna. Zaradi svoje lepe le v kemičnih spojinah, zaradi tega tako dolgo ni bil Že znan. Kdaj že poznajo in rabijo železo, baker i. t. v predzgodovinski dobi so bile te kovine znane in znani načini, kako se dobivajo iz rud. Aluminij so pa spoznali bolje vodi elektriko kako železo. vnanjosti se rabi posebno za okrašave, potem za daljnoglede in druge aparate, za tehnice, razne posode, ključe i. t. d. Tudi elektrotehniki ga večkrat rabijo, ker veliko t * Aluminij se lahko na razne načine obdeluje. Da Čebele letajo in nabirajo od srede aprila do -konca se topiti, vlivati, vleči, graverati, stružiti, lotati, kovati, septembra. V gorkejših krajih tudi na Slovenskem čebele valjati, robljati, piliti in politirati. že spuščajo v marci, v gorah, pa tudi semtertja še Posebno njegova lahkota, trdost, gibčnost in pa lep začetkom maja Čebele pa tudi v tem času ne moreio žvenk zagotavljajo aluminiju veliko bodočnost. Posebno letati dan za dnevom. Semtertja pridejo hladni dnevi in aluminijeve zmesi z vse porabne. trdimo, bakrom in drugimi kovinami so za Zaradi tega nikakor ni deževje, ter morajo ostati doma. Za vspeh čebelarstva da bode preveč rečeno, če aluminij sčasoma spodrinil v mnogih torej .le dežuje. velike važnosti, vedeti, koliko v kakem Med po gorjanskih rastlinah je k raj i boljši, nego po obrtih železo, baker, kositer, cink, da celo srebro. Skoro dolinskih, zatorej misliti si ne moremo, kako bodočnost še ima ta kovina, larstvo. Čebele tudi so tudi gorjanski kraji ugodni za čebe po zlasti ker je pričakovati, da se zboljšajo še načini pri- gozdih veliko nabero, posebno pa na dobivanja in torej še pade v ceni. borovji. Najboljša paša za čebele pa seveda Obrtnijske raznoterosti. daje ajda. Dreves, po katerih čebele nabirajo med, skoro nikjer ne manjka. Posebno po Slovenskem je malo vasi brez Da se da polituri večji blesk, pripravi raztopino lip in javorjev. Posebno mesta nehote zadnji čas jako jednega dela golima V jednem delu vode m primešaj nekaj skrbe za čebelarja. Povsod nasajajo drevorede. posebno da se plovcevega prahu, zdrgnejo polirani predmeti. naredi redko testo, s katerim se lipo Pa na katerih drevesih pridno čebele nabiraj med tudi razširjanje sadjarstva je v veliko korist za Ognjegasne granate. V 2 vedrih vode raztopi 24 limtov kuhinjske soli in 12 funtov salmijaka (soli). Tekočina čebelarja in v tem oziru jako veliko družba naša. stori kmetijska se dene v steklenice in skrbno zapre. O požaru se vrže nekaj takih steklenic v ogenj s tako silo, da se razbijejo. Plini, se narede iz tekočine, pogase požar. Cena barva za vrte. Klejne bari^e so jako netrajne in se hitro izpero, torej niso za vrtne klopi in druge predmete, ki so na dežji. Oljnate barve so pa predrage. Sledeča barva pa Semtertja se res pritožbe. da kmetovalci premalo pospešujejo čebelarstvo. Seveda kmet ne more gledati v prvi vrsti na čebele, temveč prideluje rastline, ki ugajajo njegovemu gospodarstvu. Nekaterniki celo trdijo. da umno kmetijstvo škoduje čebelarstvu. Temu more zameniti oljnato. Vzemi nekaj neugašenega apna, pa ni tako, na dobro pognojenih njivah in travnikih tudi zmešaj malo vode, katero potem odlij. Sedaj prideni precej čebele več nabero. Plevela pa seveda na njivah ne bode sesirjenega mleka in mešaj in pa malo prilivaj vodo. ki je ostala pri gašenji apna, dokler ne dobiš smetani podobne zmesi. nikdo puščal samo zaradi tega, da bi se po njem čebele Barva, se tako dobi, se hitro v • siisi m jej vl^aga ne škoduje, pasle. če se pa po travnikih naseje bele detelje, pa torej je pripravna za razne vrtne predmete. Če pa hočeš na- barve, imeti temno, prideni nekoliko holandskih mesto bele saj. Da barva dobi večji blesk, prideni še nekaj gumija. kmetovalcu in čebelarju ustreženo. Čebelarstvo je kmetski posel, po vaseh, manjših mestih, vrtih in gozdih njim se pečajo čebelarstvom se ii Kmetijstvo. more pečati pred vsem manjši kmetovalec, vrtnar, rokodelec na kmetih, župnik, učitelj in gozdar. Čebelarstvo bi se dalo povzdigniti s čebelarskimi Črtice za čebelarje društvi, katere bi tudi pri nas imele dovolj posla Taka društva bi po svojih udih poizvedovala, koliko paše imajo čebele v kakem kraji in o kakem času. Paše za čebele Kdor se poprime kakšnega podjetja, mora se poprej navadno ne manjka, ali povsod se kaže, da ob kakem povprašati ce je kraj za dotično podjetj goden času v letu nimajo čebele paše. Temu bi se dalo od ali ne. Kdor se peča s čebelarstvom, mora tudi pre- pomoči, če bi se zasaj_ale primerne gozdne rastline in če je kraj za čebelarstvo. ugoden in na kakšen vrtne cvetlice, ki ob tistem času cveto, ko sicer ni paše. misliti način bi se dalo ugodno čebelariti v dotičnem ecemo Sicer lahko i likor toliko ugodni kraji Poleg tega bi čebelarska društva (zadruge) lahko da na Slovenskem so vsi kraji ko- dovala kupčijo s čebelami m ČQj)elnimi izdelki. posre- Pred za čebelarstvo, ali vendar kraji vsem bi morale gledati da bi se niso jednaki. Po gorah in dolinah je različno podnebje Če čebelar dobival pošten med slabih letinah, ko je prisiljen kupovati med astejo različne rastline in torej imajo čebele tudi raz- dobi slabega medu J se pokaže v panjih rada gnjiloba lično pašo, kar se tiče kakovosti in kolikosti Čebelarska društva bi poizvedela, kje se dobi dober med Kraji blizu velikih tovarn, kjer premogov dim one m v tem oziru čebelarjem dajala svete ta način čistuje ak t ak kakor občutna za niso za čebelarstvo. Čebele zahtevajo čist se bode čebelarstvo povzdignilo in Slovencem dajalo lepe je na kmetih in v gozdih. Ker čebela dohodke. emenske premembe, se mora v raznih krajih na različne načine gojiti Čebelar mora najpoprej dobr se seznaniti s podnebjem svojega kraja in potem uravnati čebelorejo. Mogoče pa ni točno popisati podnebja kake dežele, ker je povsod toliko razlik. Kmetijske raznoterosti. Pošiljanje jabelk v svežem stanji. Pošiljanje jabelk je jako težavna stvar. Pri prevažanji se rade spridijo, ali pa zgube svoj prijeten duh. Posebno finejše vrste je kaj težka I 1 I y I 1 T I I I i I I r so po Hrvatskem 1848. Starim ljudem se je po prevratu ime- srečnih nekdanjih ne bo jih menda leta še dolgo zdehalo po nazaj, pa Novi časi prinesli so s saboj tudi mnogo Da ima pa po svet, njegove 1849 t o času vojske Avstrije s Pred sti videti stolno cerkev ker sem kako leto poprej v nekem časniku koliko vnemo in tudi silnimi stroški deluje tadanji ij Haulik med za olepšavo svoje stolnice. Nikdar solnčni žarki vpirali v obšir prezbiterija prevažati. Y Ameriki že dolgo prevažajo jabelka zavite v papir, na Hrvatskem mnogo pred in tudi v višji stopinji razvita katerega so poprej namočili v spiritni raztopljini salicilove kisline, kakor pri nas po Slovenskem. Oovore, da se jabelka v tak™ papirji ne spridijo. r^ , . , x • i . Take in enake razmere trajale Da se steklenice hermetično zapro, raztopi na ^Jq ■slabem ognji štiri dele smole, 3 dele kolofonije in del rumenega voska. Ko se zmes popolnoma raztopi, se vanjo vtaknejo novanega vratovi steklenic in počaka, da se zmes ohladi. Steklenice so časih; želeli so si jih potem hermetično zamašene. nikdar več. Kitajski način ohranjenja rib. Kitajci na jako origi- novih, vmes zelo dragih potrebščin, ki prizadevajo ogromne nalen način ohranjajo ribe. Živo prevlečejo z debelo plastjo stroške, na katere se morajo narodi povsod, tu in ono- gline, potem pa denejo v ledenico, kjer lahko leži več mesecev, g^^an Litave. hočeš ali nočeš, privaditi ne da bi se spridila. Ko jo vzamejo iz ledenice in osvobode ^ . strani vse to tudi svojo dobro in koristno stran, sline, se riba polagoma zopet oživi. ° , i i • j •• ^ ^ mora spoznati vsak, kdor opazuje sedanji Kako se ohranijo jajca? Znano je, da jajca rada ^^^ebščine in razvitek. gnjijo m so potem zdravju škodljiva. Da se dalje ohranijo ^ sveža, priporoča se naslednji način. V čisti vodi raztopi Viharnega ^ o/q navadne kuhinjske soli in prideni nekaj živega apna. V puntarsko Ogersko prišel sem bil vdrugič v Zagreb, in to tekočino denejo se jajca in posoda dobro zakrije. Govori tg^^^y^it imel priliko, nekoliko bolj ogledati si ga se, da se taka jajca pol leta ohranijo, ne da bi zgubila ^^^^ ^^ ^ dober okus. ^^ sv. Kralja Nova kmetijska rastlina. Na Francoskem začeli so ^ gojiti japonsko rastlino Pueraria Thunbergiana. Navadno jo ' -.v, r • i j- i i t imenujejo „Tudzu". V koreninah te rastline je mnogo škroba, skof, poznejši nadškof m kardinal mig. Jui steblo pa ima vlakna, ki se dajo spresti. Pričakovati je, da mnogo drugim se ta rasthna udomači in razširi po Evropi. ne bom pozabil onega jutra, kako me je nekako presunil Če je zajec še dovolj svež, pozna se na očeh. Če prvi vstop v neprilično prekrasno svetišče, ko so se ravno so oči dobro ohranjene, ni dolgo, ko je ustreljen: če so pa jutranji upale, je pa že od njegove smrti minolo nekaj dni. Če ima petera visoka okna zajec špičaste kremplje, še ni jedno leto star, starši imajo že ^^^^^^^ steklenino vravnan in naslikan veliki altar obhojene kremplje. so ob enem njim nasprotne llÄi.........PoijČni"in""za^ ........I»1l komaj kje videti ^ I I....................................................................................................................• 'U*!' znancev, ki mi Din njegov na dober namen sam hodil po Potopisne črte. J^ ^^vno naključje naneslo Iz Ljubljane v Ljubljano. v zgornje Spisuje Jos. Levičnik. banova (Dalje.) par dni z ogerskega bojišča v Zagreb Ijublj Tudi za ceste, zlasti za manjše, se je v pred skega i ft 1848. letno dobo prav malo izdalo; za to je bil pa tem Josip Jelačič večji revež oni, ki je po njih potoval, osobito peš. O vsaj takrat rabili ta izraz, ne pa kavarna, kakor pri nas lepem vremenu je gazil čez gležnja prah, za čas deževja pravimo) me je bil na mizi ležečega nemške pa blato. — Kako je bilo o onem času z ljudskim šol- vvodni članek z napisom stvom, ne vem veliko povedati; toliko pa mi je znano, radosti) opozoril na ta dogodek da je bilo po vojaški granici več šol, kot po civilnih da se oddelkih Hrvatske in Slavonije, in da je v njih vladala naka po poleg vojaške strogosti na moč tudi nemščina. Spominjam mi ni bila se, da so prišli včasih v Karlovec na sejme prav pri- bili ravno prosto opravljeni graničarji, o katerih bi bil človek na madžarskih vjetih vstašev na sv. Marke trg videz mislil, da še ne znajo „pet šteti"; kar pa je bilo vstavili v vojaški red, kolikor se sploh taka druhal vre osobito „žaržev" (frajtarji, kaproli ali stražmojstri), go- diti da vorili so tako čisto in pravilno nemški, kakor jo govori platnenih hlačah z čikoši na glavah malokateri rojeni Nemec. Tudi pisati so znali nekateri tako divjih, da se jih bil kar kmalu človek bal, dasiravno nemški prav kaligrafično. Nasprotno pa se je v srednjih so bili s stražo dobro obdani šolah gojila nenavadno veliko latinščina, ker je bil po opravkih naprej, nisem utegnil počakati, da bi bil zvedel Ogerskem, Hrvatskem in Slavoniji takrat uradni jezik zakaj so imeli na trgu ustavljene latinski. Dijaki višjih latinskih razredov so prav radi med odgnali •saboj občevali latinski, kar se je dalo na moč prijetno Zagreb slišati. Pri vsem tem je bila pa vendar narodna zavest nice usmiljenih katerih' je z mnogovrstno, sprelepo , ter z enakobarvnimi sencami magično okraševali stene in tla. Kaj lepšega je bilo takrat nisem imel v Zagrebu posebnih znamenitosti razkazovali, sem Kei aznih ulicah kakor mi In tako sem bil prišel tudi mesto na sv. Marke trg kj er se nahaja tudi ezidenca. Slučajno je bil ravno takrat prišel za enec hrvat- oda, preslavni in junaški vojskovodja ban grof (mislim da so Hrvatje neki k Ö časnika Agram im Jubel" (Zagreb y Pač sem srčno želeK Ö JU mi bila posrečila prilika, videti tega slavne osebi in spoznati ga po lici; a ta čast in sreča Pač pa sem bil naletel na to, da so tolpo dana hrabri graničarji prignali precej veliko in jih ondi I Bili so raznih noš, največ njih v jako širokih obrazov pa so bili Ker se mi je mudilo po Kolikor ni bilo. sem bratov kam so jih potem si pa v drugem takrat ogledal cerkva, državnih poslopij, bolniš- , škofijske rezidence, duhovšnice, korarskij poslopij po „kaptol tt in nekoliko druzih hiš list nič posebnega videti. Morebiti sem n Dom in raenitosti tudi premalo opraševal se za druge zna- (1891.) tečaja Svet ki u naj pogleda v 1. sešitek kaže na str 27 natančno pa kaj komaj en dan mudil v Zagrebu. Toliko naj pa še omenim saj sem se še sliko spominskega kipa lanskega posneto- in obsega ob enem tudi pesni da je opasovala severno str trga tedaj edje mesta dandanašnjega Jelačičevega postavljen kovi življenjepis. (Enaki spominek je bil temu pesnikit tudi 26 tako bornih tedanji in razdrapanih hiš takrat da je se cela avg. 1890 v Makarski v Dalmaciji.) bila to še za pavova noga vedeti Zagreb res prava . 1871 prišel sem vnovič v Zagreb. Kogar mika kako se je bilo takrat že mesto spremenilo sta Za zgotovljenje zagrebškega spomineka je bil baje ondotni mestni zastop dovolil 4000 gld., pa menim, da je moral strošek večji biti, ker so taki izdelki navadno zelo dragi. (Dalje sledi.) moje bere v „Novicah" 1. 18 skega učitelja svojemu pobratimu naj potopisne liste sloven- u Bil že zelo predi takrat Zagreb Poučni in zabavni drobiž. še veliko zadaj dandanašnjemu močno razvit in olepšan; vendar pa Otrok z dvema glavama. V Eriv resnici bi človek ne verjel, da se kaki kraj v teku 20 let tako spremeniti davno Armencu tilniku zrasli in obi se je rodil ne deček z dvema glavama. Obe glavi sta na za more. Pr da v Ameriki mesta pi kakor popolnoma bas v nasprotno stran azvita, drug Jedna glava pa ima namesto oči in nosa IZ rudeče lise in namesto zemlje rastejo; o Zagrebu bi se zadnja leta tudi enako imata t odprtino brez usten. Obe glav pa trditi moglo I) Slovenčevim Nekoliki dokaz temu naj bo, da se je po gosp. dopisniku samo lanskega leta v Za- grebu sozidalo 46 novih hiš; pravkov pa se je zvršilo 229 vseh zidarij in večjih po-Tej notici je bil dostavil Moskv je Francozov Antropologični kongres sešel se je dne 13. t. m. v ešli so se učenjaki iz raznih d posebno veliko gosp. dopisnik opazko: „Razvija se Zagreb, a — z lastnimi dohodki, ne z državnimi." Po toliko dolgi pomudbi na kolodvoru podajmo se Dopisi. Goriškega dne 21. avgusta. (Izv. dop.) Kdor bistro^ poslednjič vendar že v mesto Vodil bom bralce v duhu tako, moja malenkost skoz kolodvora eleganten voz spoštovane kakor ga je obhodila in ogledovala pregleduje i premišljuje našega dospel. eka tvornice in obrtništvo i druge znajdbe^ mora se čuditi kako daleč je človeški unt dva dni Zasedel sem bil poleg i^nogo koristi razdelj Tudi kmetijstvo se v novejši dobi dobro dviguje kar občinskih zemljišč med posamezne- se peljati konjske železnice in namenil ^^^ so „Novice ' mnogokrat priporočale avnost v osredje mesta, na Jelačičev trg feOle kolodvorski ulici, v katei levi smo najprej zavili oki zgrajena velika nova vojašnica desni videti še mnogo praznih prostor ulic, ob katerih so deloma par je ob pa več novo vravnanih stavbeni prostori, i živino bile za ljudi navadi grozd j vina prideluje, gre pretrdo za denar so- puščave, so ziaj njive i travniki, da se obilo hrane prideluje Da bi tudi vinske trte po nekdanji dajale lahko shajali, ker se pa premalo- Zrav adnih človeških slabosti se v noveiši dobi a> olitvah silno greši. nekaj pa se vzdiguje ob njih že novih zgradb. Videti tu in tam še tudi globine, katere so Pred nekaj leti nismo vedili za bolezni sviloprejk i to se z aznovrstnimi zidarskimi odpadki m drugo plan in za stavbene prostor abno prstjo zasipljej liko trtnih nesreč, pa vedili. S tem pa nečem reči, da so grehi tudi za toliko grehov pri o molitvah nismo olilnih borbal> kriv nesreč kim trtam neo^o to omenim, da kakor si uravnavajo Iz kolo- prizadev v adne i nenavadne gl ljudi ki drži dvorskih ulic pripeljal nas je vagon v cesto Ilico, naravnost do mestnega glavnega, t. j. Jelačičevega trga apeljavati Ona je najdalj bližuje imenovanemu trgu, tim lep najbolj obljudena, in čim bolj se pr tako si tudi upa Bog z navadnimi i nenavadnimi nadlogam kazQovati. Sicer zaradi grehov o volitvah se nam je več bati kazni v duhovnem nego v gmotnem oziru. m krasnejša ulica na- celega Zagreba. Nazvana je toraj tudi z odličnim slovom „Corso." N. pr. nekako ob sredi zgornje in spodnje Je neki pregov pomagaj mu, pa ga kaj, vselej — vendar prevečkrat se do nem baš, tako rado se tudi v i „Ako nimaš boš imel.' ražaika, posodi mu A res čeravno ne^ A kakor se v posamez plošnem oziru dogaj Tisti Ilice, (kakor se od nekdaj in še sedanji čas ta ulica raz- i državni j)oslanci, ki so se najbolj za nas trudili eluje in tudi imenuje), zbudil je mojo pozornost ob levi so ceste na ne ravno velikem trgu stoječi spominek narod led taj sovraženi. osti nekterih od ednega ljudstv grda nega vatskega pesnika Andreja Kačič-a Miošič Kdo je bil dr. Eie > Cehom Na dočakal Kdo i deloma nam, i kaj je primerno visoko kamnitem postamentu stoji po domačem storil tudi dr umetniku in kiparju Ivanu Rendič-u modelii najski je bil r. dr. Toman nam, in kako zahvala vit. Tonkli za Goriško? C. kr livai ani in v du- za umetnije vliti kip imenovanega pesnika, ki je bil po svojem poklici redovnik-frančiškan, v kakoršni opravi nam ga tudi predstavlja spominek! Mnogo vencev, Pač sveta preresničen je stari izrek >1 hvaležaost je plačilo Žalostna prikazen je, da se ajboljši rodoljubi se jim očita sebičnost in Bog ve olitvah večkrat blatijo To pa vse zaradi kaj še. tega pripetih po postamentu in položenih tudi po njegovem podnožj kazalo je da minek še je moral ta spo- drugi jene ]e mnogo manj sposoben za ta posel da pride na poslanski stol kdo Take razbur- olilne agitacije pa imajo to žalostno posledico, da narod najnovejšem času biti zgotovljen in odkrit Kdor . izmed spoštovalnih bralcev » N ima pr rokah zgublja zaupanje do političnih vodij vse javne zadeve. Dolgo smo mislili m postaje apatičen za da zreli so Cehi politične^. ali žal, vidimo, da tudi na Češkem ni vse v redu Mladočehi in tudi nekateri pri nas pravijo, da se mora odločno tifjati narodne pr Pa kaj mi da stari ne edo da nam še dosti manjka? Pa do zdaj je bilo treba drobtine pobirati, a še od zdaj ne vemo, kako bo ne bili hoteli stai poslanci aležno Ako drobtin prejemati. bi . .. bi danes v Pragi češke univerze ne bilo, i tudi na Slovenskem bi lahko slabši bilo. « Marsikdo še pri litru vina prepeva: „Složno, složno braco milo", pa iz gostilne prišedši koj vse pozabi. Nesrečna nesloga nam vse pokvari, na levico prijazne še upali, da bo varali smo se. Le lov neslogi je east, da se more Taaffe ozirati v veliko škodo Slovanom. Lani smo da Sloga j a č ]i razkol hrvatski kaj podučil Čehe da bi vsi Slovani koj umeli prišlo^ pa loga ti Rodoljub t ...................................................................................... ^ Novice. ; ...........................................................■■■■■■■■■■■■■iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,ii,,,i,,,'S ^ Vi^ ^A^ — Deželni zbori sklicujejo se z Najvišjim patentom z dne 24. avgusta na dan 9. septembra t. 1. k zasedanju. — Osobne vesti. Vikarij in stolni kapelan g. Mavrilij Šarabon v Ljubljani imenovan je stalnim katehetom na prvi mestni petrazredni deški šoli in na mestni petrazredni nemški — Pravni praktikant pri dež. sodišči v Ljubljani šoli. Leopold Ledenig, imenovan je avskultantom za Kranjsko. — Suplent gosp. Viktor Bežek v Ljubljani, imenovan je zakasnim glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Gorici. Cast. g. Anton Jaklič, dosedaj (vojaški kapelan) v Tridentu, premeščen je v Trst v garnizijsko bolnišnico za vojaškega kurata. V v . vlad-svojim v v Častni občan. Občina St. Jošt izvolila je glavarja Ivana Mahkota nega svetnika in okrajnega ^ila častno diplomo. naslednji Jerše V ljubljansko bogoslovje so dosedaj vsprejeti abiturijentje: 1. Gnidovec Ivan iz Ajdovice, iz Smartna, Novak Josip iz Podzemlja, Prelesnik Matija iz Dobrepolja, Preželj Luka iz Bohinjske Bi- strice, Ajdovice, Koprivec Peter iz Škofje Loke, 7. Jarc Alojzij iz Benedičič Jakob iz Škofje Loke, Erker Josip iz Stare Cerkv^e pri Kočevji, 10. Tič Lovrenc iz Moravč, 11. Mihelčič Ivan iz Semiča, 13. Kejžar Ivan iz Sorice, 13. Švigelj Josip iz Borovnice, 14. Sirnik Ivan iz Št. Vida, 15. Plešic Anton od sv. Katarine. Na sv. Višarje pojde v ponedeljek dne o. sep- tembra poseben vlak. Natančnosti pozvedo se pri gosp. Jos. Pavlinu v Ljubljani, in trg, št Mesčanski kor v Novem Mestu priredi v nedeljo dne 28. t. m. veliko cesarsko slavnost s streljanjem na tarčo v Brezovici pri Ločni. društva. slavnosti povabljena so vsa ondotna Nova železnica. Trgovinsko ministerstvo dovolilo stavbenemu podjetništvu A. A. Häuser v Gradci, da sme je^ pričeti s pripravljalnimi deli za zgradbo lokalne železnice, ki bi vezala našo gorenjsko železnico s Celjsko-Velenjsko. Nova Kamnik in Vransko do postaje mu je uničil hišo in vsa gospodarska poslopj red po poslopj darskega poslopj tudi leseni oklep vodnjaka, ki je tik gospo 19 t m. hoteli dva dni, t. j., pretečeni petek dne so odnjak popraviti, Miha Kern spusti se torej v vodnjak in hoče v namen, da bi se dvignile cevi iz odnjaka privezati na komaj pa pride 6 do 7 metrov globoko, omami ga ogljeni plin, ki je nastal vslt^d ogorkov popadajočih v vodo pade do 14 metrov globoko odnjak sin a se tam ujame za močen hrastov tram. Ponesrečec Franc Kern videvši, kaj se je očetu pripetilo, spusti se kar po za očetom v vodnjak, p očeta na vrv. ki so JO spustili za njim v vodnjak, sam pa se za vrv samo prime Komaj pa so ju bili ljudje potegnili do polovice kvišku, v ze na tram omami plin Franceta Kerna, da pade nazaj potegnili so povse nezavestnega . na dan. Zdaj se spusti v vodnjak Matevž Kešnar da Franceta Kerna, toda tudi njega omamil je plin tako da o bi na amu. Skušalo navzočih mož rešiti ponesrečenca in so se tudi spu je še več stili v vodnjak v ta namen, a vsakega morali so prej potegniti odnjaka nego je prišel do trama, kajti plin omamil je vsakega. Se ganjem ko kranjsko gasilao društvo došlo z br odnjak, zrak toliko očistilo, da je vanj spuščena sveča gorela, upal se je zopet vrl mož Janez Podjed reševat ponesrečenca. Po velikemu trudu dospel je do trama in ezal Kerna Kešaarja za vrv, a ko so in pri-lekli, bila sta že oba mrtva. Kešnar je bil oženjen in oče dveh otrok. Lahko si vsakdo misli žalost zapuščenih; sicer je bilo splošno in jokali so vsi navzoči pri tem strašnem pa g prizoi očutje Požar. Dne 22. t. m. popoludne nastal je v skednj posestnika Jož. Bohinca na Podreči pepelil peterim pr Smledniku podarjem vec poslopij Škode ki je le do 10.000 gld._ Zavarovani so bili vsi skupaj za 3.300 gid. Pri častnim občanom in mu je te dni po posebni deputaciji izro- požaru SO z veliko silo o31etno posestnico Marijo Jamnik da ni v ognji ostala. Zažgali so menda otr y Častnim občanom olila občina mozirska ka nonika in stolnega dekana v Mariboru prečast. gosp. I Orožna • . «Sokol ljubljanski» naprav dne 11 s eptembra društveni izlet na Jesenice na Gorenjsko. Pri tej priliki pi redila se bode tudi tekmovalna telovadba, za katero je določil odbor šest daril Ker obeta biti po pripr ta izlet posebno lep, pričakovati je obile udeležbe od vseh strani Gorenjske — Vročina. Vsled neprestane velike vročine odpovedali so se na Gališkem z ozirom na to, da razsaja v sosedni Eu-siji kolera, vsi vojaški manevri. Tudi na Dunaji so se vojaške vaje vstavile. dni primerilo več hude vročine že umrli. Budimpešti in na Dunaji se je pretečene slučajev solnčarice in tudi nekateri so vsled Pri Sisku umrl je vsled silne vro- čine na potu k vojaškim" vajam neki častnik. na prašičji semenj na Dunaj poginilo je vsled hude vagonih 326 prašičev. Pri vožnji vročine v Steklina. Pri sv. Joštu nad Kranjem popadel je "železnica šla bi iz Kranja Čez pred mesecom dnij stekel pes kravo posestnika Jereba dni je krava vsled stekline zdivjala, bila tako sebe. Te močno okrog da je oba roga snela, se na vse načine premetavala Polzela. potem pa poginila glinško ga Dvajsetletnico svojega obstanka praznuje viško Pasteurjevo zdravljenje. Oi steklega psa ogrizeni društvo dne 18. septembr t. 1 otroci France Kastelic iz Kandije, Fr Umek s Konca — Štiridesetletnico svojega mašništva praznoval je pretečeni teden v Trstu čast. gosp. dr. J. N. Glavina, F Medved iz Novega mesta in kmetica Marija Kastelic tržaško-koperski. Monsignor Glav 1828. leta v Borštu ina, škof rodil se je 13. aprila iz Gotne vasi. ki lečenj so se zdravili v Budimpešti na odu za m gusta 1852 je bil 1. p os v v duhovnika dne 13 stekline po Pasteurjevem načinu, povrnili so se dne t. m. domov vsi zdravi in veseli. Tržaško-koperski škofov stol zasedel meseca avgusta 1. 1882. — Grozna nesreča Dne 17. t. m. zvečer nastal denarj Dunaj Novi denar. Kakor znano je zakon glede ega že potrjen in tudi razglašen. Kakor se sedaj čuje z kuj se ondi že prav pridno zlate in srebrne krone pri posestniku Janezu Podjedu v Olševku pri Kranji ogenj in in predno preteče to leto, prišle bodo že v promet f je Da svojem potov Ceski učitelji v Ljubljani. Minoli torek in sredo sklicuje se na pondeljek dne 5. septembra t. L popoludne ob telj po jugu dospelo do 100 čeških v • 11 Cl- uri v mestno šolo na Grabnu. preko Trsta v Ljublj bratov zbralo pozdravu dragih severnih se je v sredo popohidne na stotine narodnega občinstva, na južnem kolodvoru. V imenu kih učitelj pozdravil je došlece gosp. nadzornik Žumer in jim zakh'cal Odg .Dobro došli v Simon. Pevsko društv domovina". na kar so Čehi je v imenii Ljubljana" Čeho v katehet g. Jožef Pri volilni agitaciji na Angleškem izdali so pri zadnjih volitvah konservativci samo za pijačo 1,000.000 gld. pela ]e mej burnimi „Na zdar Lepa naša Kolera v se vedno ne pojeni te m v in JI Živ om bolj sega na okrog. Po celi Eusij nasprotno se zmirom klici posedli v vozove in se odpeljali v Čitalnico jim odkazala stanov Zvečer bila je prosta zabav so se a na bolj širi, zboli na dan do 10.000 ljudi, od katerih jih polo vica umre. Zadnje dni pojavila se je kolera tudi že Ferlinčevem vrtu. Navdušenost mej obilo zbranim odličnim Evrope in sicer v Hamburgu občinstvom bila je velika. Sokolski tamburaši so udarjali prav padu je umrlo že do 200 osob na tamburice, znani kvartet pel je izborno več čvetero Samo dne 23 nam te nadloge t. m bilo je mrliče v. Bo varuj tudi spevov in H koncu stili so se lepi govori in navdušene napitnice improv p I dobro več točk se je še impozanten zbor ]e \ zapel v jutro so mnogih domači Cehi v spremstv napravili izlet na Rožoik in Drenikov vrh. Od tod vrnili so se v Ljublj Popoludn drad 3 bil je tje ogled in si ogledali deželni muzej Preselitev prodaialnice. šega novega deželnega gledali prehod na ljubljanski Grad, od koder so si li našo okolico, na to pa je bil pohod na- na Virantovem zbranega bilo uri niti prostoi tu koncert v ze ob Zvečer ob osmi uri bil je a sicer j a ko prostornem vrtu mih toliko olčinstva, da po osmi Prodajalnica ni vrlo igrala skoraj bilo več dobiti zkljuČno samo Vojaška godba enske skladbe je prav pevsko oljnatih barv firnežev lakov je prav dobro zapelo več zborov ]\Iej društvo „Ljubljana" nepopisnim navdušenjem vršilo se je tudi več gov katerih naj omenimo samo onega češkega kateheta gosp. Jož. Simona, ki je ta in že prejšnji večer pri Ferlincn v krepkih # i IZ mej in prelepih besedah dušev Slov ločnost, t. j., da naj se vedno in povsod poslužiijno za večo narodno od- slo- kar ]e venskega jezika, pa ne nemškega, moral opazovati po svojem, sprehodu po Ljublj; toliko nemških napisov in srečal toliko nemški na svojo žalost Petra cesti ko je idel m podov. Narod jezik govorečih dam vogalu Reseljeve ceste jezik, onda oj goji od vec ni. Ta ne zgine, ce zgine pa diišenost mej občinstvom. Dan gostje na Bled, pa odpotujejo d da si govor vzbudil je nepopisno na- dragi 1 .. lastni hiši. zjuti odpeljali so se leda j o še to krasoto Ki proti domu v svojo ljublj njsko. Češko potem Narodna šola« Iz skepa računa „Narodne šole'* za dvajseto opr 1892 hodkov povzamemo in 157 da gli dobo od dne 15. sept 1891 do je im Jo društvo 1841 dd. 7 15. avg. ki do- Slonove Filijala ulice 1 k I stroškov. Občni zbor društv rt-'. a Velika t krajcema loterija. 8 • Glavni dobitek Srečkanje Id u v : - : " i priporoča: J. C. MAYER, Ljubljana. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk ill založba: J, Blasnikovi nasledniki. I 1 k I i