Političen list za slovenski narod.
P« poitl prej »man wlj»: 'j* nI« 11 to predpla&ui 16 fld., ta pol leta 8 fld., ta četrt ltta i fld„, ta jedoa
mesec 1 fld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Im telo leto U fld., ta pol leta 6 fld., ta četrt leta 3 fld., ta jeden meiec 1 fld. V LJubljani n« <tom posiljen velja 1 fld. 20 kr. več ua leto. Posamiia itevilke po 6 kr.
Nuroemno !n oznanila (iu t ar a te) vsprejema npravniitvo tu ekspedlelja » „Katoi. TIskarni" Kopitarjeve ulice Rt. 2.
Rokopisi se ne vračajo, aefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v HemenlShlh ulicah U, 2, 1., 17.
chaja vaak dan, itvtemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefdn - štev. 74.
Štev. 275
V Ljubljani, v četrtek BO. novembra 1899.
I^etnilt XXVII
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
▼elja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Četrt leta . 8 gld. Pol leta 6 „ Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden mesec 1 „ 40 „
Upravništvo »Slovenca".
Občni zbor katol. slov. društva za radovljiški okraj.
Iz blejskega kota, 27. nov. V nedeljo dne 26. t. m. ob polu 4. uri popoludne zbralo seje do 200 članov našega društva v starem šolskem poslopju v Gradu na občni zbor. Blejski kot poslal je največ zborovalcev. A došlo je tudi lepo število mož iz Radovljice, Mošenj, Jesenic in celo iz Kranjske Gore. Bohinjcev ni bilo, ker imajo v Srednji vasi sveti misijon. Zakaj niso bile zastopane tudi druge občine našega okraja, poročevalec ne ve. Možje, ki imajo v njih javno mnenje v rokah, že vedo, da je bilo tako prav. Morda imajo svoje ljudi pripravljene za kaki socijalno-demokratičen shod v Lescah. Naj bo 1 Možje zborovalci so se v prvi vrsti prepri-
čali, da stara grajska šola, sedaj lastnina farne cerkve sv. Martina, je še prav trdno in solidno zidano poslopje, ki bi bilo še več let ustrezalo svojemu prvotnemu namenu. A liberalni blejski gospodi poslopje ni bilo všeč. Novo šolo so sezidali. Postavili so jo za star Martinovčev kozolec, na močvirna tla. Ubogi gospod nadučitelj! Upal je, da bo iz svojega stanovanja imel prelep razgled po jezeru, a sedaj mora gledati Vovkovo koruzno slamo. Kaj bo storil slavni blejski kraj ni šolski svet? Koliko bo plačal, da gospod Vovk ko zolec podere ? To je vendar sramotno, da ljudska šola »cesarja Frana Josipa« stoji za tako staro po-kveko! — Toda vse to ne spada v naše današnje poročilo!
Poglejmo, kako se je izvršil občni zbor!
Zbor je vodil društveni predsednik g. Janez Vurnik, podobar v Radovljici. Vlado je zastopal c. kr. okrajni glavar vitez Kaltenegger, ki je bil kajpada radoveden na govor državnega poslanca dr. Krek-a. Gospod je skrbno poslušal, pridno pisal in bode tudi vestno poročal na višje mesto.
1. Gospod predsednik je razložil namen našega društva. Društvo bodi glasnik javnega mnenja radovljiškega okraja tako glede domačih razmer v deželi, kot glede našega postopanja nasproti osrednji vladi na Dunaju. To nalogo je društvo tekom let vestno izvrševalo. Skoraj po vseh večjih krajih je že imelo svoja zborovanja, na katerih se je zlasti glede gospodarske organizacije sklenilo pa tudi izvršilo mnogo koristnega. Tudi v bodoče ostano društvo svojim načelom zvesto, naj mu tudi nasprotujejo liberalci in socijalni demokratje.
2. Poročilo tajnika č. g. svetnika in dež. poslanca Janeza Ažman: Društvo se v preteklem letu ni posebno kazalo v javnosti, Jedini, toda dobro obiskovani shod je bil na Jesenicah dne 28. junija, kjer se je blagoslovila zastava delavskega društva. Shod se je sijajno izvršil, dasi so ravno Jesenice radi tovarniške kapitalistične gospode in socijalnih demokratov najbolj kritičen prostor našega okraja. Aakaj društvo ne prireja še več tacih shodov, je vzrok samo to, ker nekatere občine našega okraja spe politično spanje. Manjka jim mož, ki bi budili narod, ki bi mu priporočali dobre katoliške časnike, zlasti »Domoljuba«. Kjer ni »Domoljuba« med narodom, tam nam manjka odločnih katoliških mož, tam imajo nasprotniki ložje delo. In ravno glede »Domoljuba« je naše društvo tekom let veliko storilo. Vsi člani, katerih šteje društvo nad 700, so »Domoljubovi« naročniki. Njih število se je od pričetka društva skoraj podvojilo, kar je brez-dvomno najlepši sad vspešnega društvenega delovanja.
Društveno finančno stanje je bilo tudi v preteklem letu ugodno, zato predlaga, da se od dohodkov odloči in pripozna:
1.	100 kron za škofove šolske zavode.
2.	30 kron za »Našo stražo«.
3.	30 kron Ciril Metodovi družbi.
4.	20 kron za akademično društvo »Danica« na Dunaju.
5.	20 kron za delavske domove v Ljubljani.
Vsem predlogom zborovalci soglasno pritrdč.
Kot deželni poslanec je omenil gospod poročevalec nesrečne delitve blejske občine, ki je nedavno dobila cesarjevo potrjenje. To je sad zveze
LISTEK.
Zakaj sem popustil svojo službo.
Spisal Mark Twain.
VVashington, 2. dec. 1867.
Odložil sem svojo službo. Vlada hodi menda še vedno svojo pot dalje kakor doslej, ali vendar manjka vozu jednega kolesa. Bd sem tajnik pri senatnem odseku za školjke in sedaj sem službo popustil. Opazil sem pri nekaterih članih vlade, da mi ne mislijo dati glasu pri narodnem svetu, in zato nisem mogel ostati še dalje v službi, ako bi ne hotel zaničevati samega sebe. Ako bi pripovedoval o vseh razžalitvah, s katerimi so me obsipali teh šest dnij, ko sem bil v modni službi, napolnil bi s tem celo knjigo.
Imenovali so me torej tajnikom pri odseku za školjke, in dovolili mi niso nobenega služabnika, s katerim bi igrala biljard. To bi že še prenesel, naj si je bilo še tako dolgočasno, — ako bi se drugi kabinetni člani obnašali napram meni tako uljudno, kakor se mi je spodobilo. A tega niso storili. Vselej, kadar sem opazil, da je zašel predsednik kakega oddelka na napačno pot, sem dejal vse na stran, šel k njemu ter ga skušal spraviti na pravo pot, — kakor je bila moja dolžnost; in niti jedenkrat so ni nihče zahvalil.
Šel sem n. pr. z najboljšimi nameni na svetu
k pomorskemu ministru in rekel : »Ekscelenca, jaz kratkomalo ne vidim, da bi delal admiral Farragut kaj druzega, nego da se vlači okoli po Evropi, kakor da bi prirejal neke vrste »piknika«. To je morda sicer vse prav lepo in dobro, ali meni se no zdi tako. Ako nima prilike, da bi se kje bojeval, naj pride domu. To nima prav nobenega smisla, da porablja jeden sam mož celo brodovje za svojo zabavo. Styar namreč preveč velja. Razumete, jaz nimam nič proti temu, da prirejajo pomorski častniki zabavne izlete — pametne zabavne izlete — varčno prirejeno zabavne izlete. Saj se vozijo lahko s plavom po Missi-ssippiju--«
Da ste ga slišali sedaj ! Človek bi mislil, da sem storil kak zločin. A jaz si nisem storil veliko iz tega. Rekel sem, da bi bilo to pravično, republikansko, priprosto in popolnoma varno. Rekel sem, da ni za mirno zabavno partijo nič bolj pripravnega, kakor je ravno plav.
Potem me je vprašal pomorski minister, kdo sem, in ko sem povedal, da sem nameščen pri vladi, je hotel še vedeti, kakšno službo imam. Rekel sem, da se ne bodem nadalje spotikal nad tem čudnim vprašanjem, ker je moj kolega, — in obveBtil sem ga. da sem tajnik pri senatnem odseku za školjke. Kako je vzrastel! Slednjič mi je zapovedal, naj se poberem in naj se v bodoče brigam za svojo stvari. — Sprva sem sklenil, da
ga odstavim. A to bi razven njega tudi drugim škodovalo, in zato sem ga še dalje pustil v službi.
Nato sem šel k vojnemu ministru, ki me sploh vsprejeti ni hotel, dokler ni zvedel, da sem v zvezi z vlado. Če bi ne prišel radi važnih opravkov, bi najbrže še k njemu ne smel. Prosil sem ga ognja (ko sem vstopil, je ravno kadil), in potem sem mu povedal, da nimam nič proti temu, ako zagovarja ustmeno pogodbo generala Leeja in tovarišev s sovražniki, — toda nikakor ne morem odobravati njegove metode, da naj bi se namreč vojevalo z Indijanci v nižavah Rekel sem, da se preveč raztreseno bojuje. Segnati bi moral vse Indijance v jeden kraj — v jeden pripraven kraj, kjer bi imel za obe stranki dovolj živeža, in potem naj bi priredil splošen poboj. Rekel sem, da ni za Indijanca nič bolj prepričevalnega kakor ravno splošen poboj. Če bi se b tem načrtom ne strinjal, sem rekel, bi bilo naj-gotovejše sredstvo za Indijance milo in vzgoja. Milo in vzgoja ne vplivata sicer tako naglo kakor klanje in poboj, toda na pol ubiti Indijanec si še opomore, — ako se ga pa umijep in obleče, ga to prej ali slej umori. To spodkopuje njegovo konstitucijo, izpodjeda mu korenine njegovega življenja. »Gospod minister«, sem dejal, »prišel je čas, ki zahteva krvave grozovitosti. Obsodite vsakega Indijanca, ki se roparsko vlači po nižavah,
/ /
slovenskih in nemških liberalcev. V nekaterih letih bomo imeli na Bledu nemškega župana, kakor imamo sedaj na blejskem gradu — Žida gospodarja. V deželni zbornici katoliško narodni poslanci tudi v bodoče ne bodo ničesar za kmetijske posestnike dosegli, dokler se volilni red pravično ne spremeni in ostanejo meščanom in velikim posestnikom zajamčene predpravice.
Zborovalci so v splošno pohvalo izrekli gospodu poslancu neomejeno zaupanje.
3.	Sledil je govor belanskega g. župnika M a-tijeMraka ozavarovanju zoper požare, kateremu so zborovalci sledili z največjo pozornostjo. Govornik je v poljudni besedi odgovoril na dva vprašanja: 1. Zakaj posestniku ne ugajajo Bidanje židovsko kapitalistične zavarovalnice? 2. Kakošne zavarovalnice bi bile za kmeta res koristne ? Sedanje zavarovalnice niso za kmeta, ker gre ves dobiček iz dežele v židovske žepe. Tudi banke Slavije, ki pita našega najhujšega nasprotnika — Ivana Hribarja, ne moremo izvzeti, kajti dognalo se je, da tudi ta slovanska banka — ni vsaj brez slovanskih Židov. Velika korist za deželo bila bi deželna zavarovalnica. A te upamo zastonj, dokler glavni agent Hribar noBi prvi zvonec v deželnem zboru. Mož se že boji za Slavijo in svoje tisočake. V deželi naj se tedaj s pomočjo »Gospodarske zveze« ustanovi domača zavarovalnica ali pa naj posestniki po izgledu Predarlcev in Korošcev začnejo sami snovati okrajne ali občinske zavarovalnice. Za sklep je predložil govornik dvoje resolucij: 1. Občni zbor kat. slov. društva za radolj. okraj prosi »Gospo darsko zvezo«, naj kakor hitro mogoče tudi zavarovanje zoper požare sprejme v svoj gospodarski program. 2. Na deželni zbor naj se odpošlje peticija za ustanovo deželne zavarovalnice, ka koršno je lansko leto ustanovil dežel, zbor nižje-avstrijske kronovine. Zborovalci so resolucijama soglasno pritrdili.
4.	Z nepopisnim navdušenjem je zbor pozdravil tretjega govornika g. državnega poslanca dr. J a n. K r e k a, ki je v celo uro trajajočem govoru pojasnil politične razmere na Dunaju in v deželi nekako takole : Klofuta, katero je sedanja vlada dala našim češkim zaveznikom, ker je odpravila jezikovne naredbe, je tudi nas Slovence zabolela. Ako je udarjen veliki in bogati češki narod, smo toliko bolj udarjeni mi maloštevilni in revni Slovenci. — Gosp. drž. poslanec Povše je to izvrstno pojasnil presvit. vladarju. Naša dolžnost je tedaj, da ostanemo tesno zvezani s Čehi in z njimi vred porabimo ves vpliv v to, da se sedanja vlada pred ko mogoče umakne od državnega krmila. — Govornik upa, da ostane vkljub radikalnemu življu v češkem klubu desnica trdna in neomajana. V obstrukcijo slovenski drž. poslanci ne pojdejo, pač pa je pod sedanjo vlado njih mesto v najstrožji opoziciji, to pa ravno zato,
na milo in abecednik, to se pravi, obsodite ga na smrt!«
Vojni minister me je vprašal, če sem član kabineta, in jaz sem mu pritrdil. Vprašal me je, kakšno službo opravljam, no, jaz sem mu odvrnil, da sem tajnik pri senatnem odseku za školjke. Nato so me spravili radi uradniškega razžaljenja v arest ter mi za boljšo polovico dneva vzeli prostost.
Skoro sem že sklenil, da bodem odslej molčal in pustil vlado, naj dela kar hoče. Toda klicala me je dolžnost, in jaz sem bil poslušen. Oglasil sem se pri finančnem ministru. Vprašal je: »Česa želite?«
Taka uljudnost me je spravila iz koncepta. Odvrnil sem: »Skledico čaja!«
Nato je rekel: »Če imate kako željo, gospod, povejte mi jo, in sicer kolikor mogoče ob kratkem«. Odgovoril sem mu, da mi je jako žal, ko moram čuti take besede, ker tako postopanje je zame žaljivo; toda ker so že take razmere, hočem zatisniti jedno oko in preiti k stvari.
Potem sem mu navajal resne pomisleke glede njegovega pretirano dolgega finančnega poročila. Rekel sem mu, da je sestavljeno vse preokorno in presuhoparno; prav nobenih opisov ni v njem, nobene poezije, nobenega čustva — nobenih junakov, nobenega konflikta, nobenih podob — niti lesorezov ne. Jasno je, da ga ne bode nihče bral.
(Dalje prih.)
ker Slovenci hočemo mogočno a tudi pravično Avstrijo. V državi ne bo miru, tudi ne plodonos-nega delovanja, dokler ideja pravičnosti ne zmaga. Slovani ne bomo in ne smemo nikdar postati narod druge vrste ter suženj oholih nemških naci-jonalcev, ki škilijo preko meje cesarstva — na Prusko. Ta boj se mora izvojevati, zato slovenskim katol. državnim poslancem ni zameriti, če so v zvezi s češkimi husiti in poljskimi Židi. Kadar zavlada v Avstriji pravica do vseh narodov, kadar bo jezikovno vprašanje rešeno, takrat državna zbornica ne bo imela več sedanjega lioa in katoliški slovenski poslanci bodo dobili zaveznikov jednakega čisto katoliškega mišljenja.
Tužno sliko nam je podal g. poslanec o domačih razmerah. Kranjska je najrevnejša dežela v državi. Eksekutivnih stroškov in zamudnih obresti plačuje Kranjska razmerno največ v celem cesarstvu, — namreč 47.000 gl. Prihodnin^kega, osebnega in rentnega davka pa je nasprotno ravno na Kranjskem najmanj. Le glede davka od kroš-njarstva je Kranjska na prvem mestu v državi — dokaz, da ni razvitega trgovskega stanu. Uradniki plačujejo osebnega davka primeroma na Kranjskem najmanj — znamenje, da OBrednja vlada potiska deželo v kot, da ne vstanovi nobenega večjega podjetja, in nobenih osrednjih direkcij. To so žalostna dejstva, ki se ne dajo utajiti. Narodno gospodarstvo v deželi gre rakovo pot, na vseh straneh poje eksekutivni boben. A vkljub temu je strankarski prepir med nami hujši, kot kedaj poprej. Kdo je kriv ? Katoliško narodna stranka ne 1 Kriv je Tavčar s svojo gardo. Mož je rekel na shodu v Starem trgu, da so naše mnogoštevilne cerkve znak suženjstva, v katerega je duhovščina vkovala slovenski narod. Ta izjava nam preživo predočuje mišljenje naših liberalcev. Iz suženjstva vere bi radi izvili naš narod Ako se jim to posreči, kaj bo iz našega ljudstva ? Druzega ne nego jama razbojnikov! Zato je za Slo-venca katoličana sprava s Tavčarjem in njegovo Btranko nemogoča, zato je naša sveta naloga, da vztrajamo v boju za našo najdražjo svetinjo, sv. vero, dok ne zmagamo ali propademo. (Burno odobravanje.)
j 5. Kot sklepna točka dnevnega reda je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili stari odborniki gg. Janez Vurnik, Janez Novak, Ignacij Zupan, Janez Ažman, Jakob Žumer, Andrej Jur-gele, Janez Arh, Avgust Šinkovec, Josip Pogačnik. — Namestnika gg. Janez Berlic in Klemen Dol žan. Mesto obolelega župana Antona Sokliča, sto pil je v odbor župnik Matija Mrak.
Naj seme, ki je na tem zborovanju padalo v srca gorenjskih mož, obrodi obilo dobrega sadu! Naj ostane radovljiški okraj kot vedno tudi v bodoče nepremagljiva trdnjava katoliško naronne stranke slovenske!
Državni zbor.
Dunaj, 29. nov. Slab dan za soc. demokrate.
Koncem včerajšnjo seje je poslanec Bfez-novskjr v češkem jeziku v stvarnem popravku ostro prijemal soc. demokrate. Odgovarjal mu je najprvo soc. demokrat Steiner, rekoč, da ni res, kar je BFeznovsky trdil o poslancu Cingru. Imenoval je zato Bfeznovskega lažnika.
Posl. Cingr pravi: Ker je posl. Bfeznovsky trdil, da sem jaz ob štrajku 1. 1896 v Mor. Ostravi obdržal si 270 gld., konstatujem, je posl. Bfez-novsky to čital v brošuri, ki je bila tiskana na židovske troške, in sicer s tem namenom, da bi uničili organizacijo soc. demokrašie stranke.
Bfeznovsky: Konštatujem, da sem navedena dejstva čital v brošuri Rud. Lukaščika, da je namreč Cingr dobil 213 gld. Cingr je tožil pisatelja, toda porotno sodišče ga je oprostilo, ker je dokazal resničnost svoje trditve. Kdo je torej lažnik ?
Cingr: Stvarno popravljam, da je sodišče pričelo preiskavo, zaslišanih je bilo 105 prič, a dokazali niso ničesar. Zato izjavljam, da je trditev poslanca Bfeznovskega laž. (Velik krik. Predsednik dr. Verkaufa pokliče k redu.)
Bfeznovsky: Ker hočem dokazati, da se nikogar ne bojim in da nisem lažnik, zahtovam, da se izvoli grajalni odsek proti poslancem Ber-nerju, Steinerju in Cingru.
Predsednik nato pozivlje oddelke, da takoj po seji izvolijo grajalni odsek. Stara navada pa
je, da po dolgih sejah večina poslancev beži iz zaduhlega zraka v zbornici in da so večerne seje klubov in odsekov ali slabo obiskane ali nesklepčne. In tako se je zgodilo, da sinoči tudi 4. oddelek ni bil sklepčen in da ni izvolil svojega člana v grajalni odsek. Ker pa mora ta odsek v 24. urah zbornici poročati o vspehu Bvoje preiskave, je načelnik 4. oddelka, posl. vitez B e r k s, pismenim potom povabil vse člane, da se danes še pred sejo snidejo in izvolijo člana v grajalni odsek A tudi danes ta oddelek, ki šteje 47 članov, ni bil sklepčen. Zato danes začetkom seje posl. Berks vpraša predsednika, ali je oddelek sklepčen, ako ni nadpolovico članov navzočih.
Predsednik dr. pl. Fuchs odgovori, da je svoj čas predsednik dr. Smolka odločil, da oddelki niso odseki in torej sklepčni, četudi ni nad polovico članov navzočih; tega mnenja je tudi on.
Dr. Engel naglaša, da je iste misli, da pa ne bo očitanj, naj se seja pretrga za pol ure in mej tem časom 4. oddelek izvoli člana za grajalni odsek. Za ta predlog je glasovala vsa desnica, soc. demokratje, antisemitje in poljski opozicijonalci. Ostali levičarji so obsedeli, meneč, da je vsa stvar le češka obstrukcija.
Predsednik sejo pretrga. Četrti oddelek je izvolil svojega člana in grajalni odsek je skoraj dve uri razpravljal o »stvarnih« popravkih in žaljivih klicih. Okoli 2. ure predsednik zopet otvori sejo in posl. Herbst v imenu grajalnega odseka predlaga, naj zbornica izreče grajo poslancema Jos. Steinerju in Bernerju, ker sta Bfeznovskemu klicala žaljive besede: predrzen lažnik, lažnjiva banda itd. Posl. Cingru naj se graja ne izreče, ker je bil Cingr vznemirjen in Bfeznovskega ni imenoval lažnika, ampak le njegovo trditev — laž.
To je dalo povod dolgi debati. Soc. demokrat dr. Verkauf v daljšem govoru zagovarja svoje tovariše Cingra, Steinerja in Bernerja ter predlaga, naj grajalni odsek zahteva vse dotične akte in causa Cingr in potem šele sostavi svoje poročilo. Dr. Gessmann podpira predlog grajalnega odseka in tem povodom mej velikim krikom pošteno maha po soc. demokratih.
Poslanca dr. Brzorad in dr. Stransky obširno na podlagi brošure pojasnita vso stvar, da namreč Bfeznovsky ni Cu gru očital tatvine, ampak le trdil, da si je za razne troške obdržal 213 gld. in 42 kr. Bfeznovaky torej ni nikogar žalil, pač pa sta Steiner in Bemer neopravičeno imenovala Bfeznovskega lažnika.
Govorili so še dalje Resel, dr. Slama, anti-semit Steiner, Schrammel in dr. Verkauf. Tudi Wolf je posegel v debato ter smešil vso stvar kot komedijo, češ, da je to le novo sredstvo pikantne obstrukcije. No, če je to pikantna obstrukcija, je vendar le za 1000% dostojnejša, nego divja obstrukcija, katero je zvesto podpiral dve leti ravno g. Wolf, ki danes toliko gori za ljudske koristi.
Malo pred peto uro je bilo glasovanje. Za grajo je glasovala skupna desnica, pridružili so se ji antisemitje in poljski opozicijonalci, mnogo levičarjev se je odtegnilo glasovanju.
Nato so poslanci iz češke volili delegata namesto obolelega dr. Herolda; izvoljen je poslanec Kaitan.
Prihodnja seja jutri.
Parlamentarna komisija desnice
je imela včeraj večurno sejo, v kateri je ugibala o sredstvih, s katerimi bi se vzdržala solidarnost večine. Naravno, da je bilo predmet razgovorov češko vprašanje. Češki zastopniki so stavili pogoje, pod katerimi z ozirom na ostale stranke na desnici ne prično obstrukcije. Kakor se zatrjuje, so se vse stranke zopet zjedinile v glavnih načelih. Izvolili so tudi poseben odsek, da sostavi in uredi razne predloge v celoto. Tako se desnica lovi od dne do dne ; današnji dogovori pa so zopet vzdignili akcije. Brez poloma se kriza ne konča, vprašanje je le, kdo bode kridator ali »črni Peter«.
Interpelacija zaradi učitelja Gostinčarja.
Poslanec vitez Berks in tovariši so včeraj vložili na naučnega ministra nastopno interpelacijo : Načelnik okr. šolskega sveta celjskega je ustavil plačo učitelju Gostinčarju, ki je v kazenski preiskavi. Ker pa se zatoženeo zagovarja, da je bil v silobranu, in je torej mogoče, da bode Gostinčar oproščen, mu je okraj ni šolski svet celjski
Priloga 275. štev. »Slovenca" dn6 30. novembra 1899.
v smislu § 51. štajerskega deželnega zakona z dne 4. februvarija 1870 dovolil dve tretjini njegove plače. Načelnik okrajnega šolskega sveta pa tega sklepa ni izvršil, ampak ga predložil deželnemu šolskemu svetu Ker pa deželni šolski svet že tri mesece molči, je okrajni šolski svet celjski v seji 24. t. m. zopet soglasno sklenil, da se uči telju Gostinčarju dovoli dve tretjini njegove plače. Ta sklep pa je načelnik okrajnega šolskega sveta ustavil, ker okrajni šolski svet baje ni opravičen iznova sklepati o stvari, ki še ni rešena od višje instance. Ker pa je v tem slučaju hitra rešitev nujna, zato vprašajo podpisani prevzvišenega ministra : Ali hoče ekscelenca takoj brzojavno po trebno ukreniti, da se izvrši sklep okr. šolskega sveta celjskega?
Kdo imenuje pravosodne uradnike za slovensko Koroško?
Iz Celovca, 29. nov. 1899.
Kratek, a določen odgovor na zgornje vprašanje je : Nemško-radikalna poslanca Dobernik in L e m i š ! Drugod bi rekli, da je to čudna, neverjetna prikazen, — pri nas jo vse mogoče, zlasti pod sedanjim ministerstvom.
Izpraznjeno je bilo mesto sodnika v Velikovcu po smrti dež. sodn. svetnika Pramber-gerja. Velikovška sodnija šteje malone same Slovence. Človek bi vendar smel misliti, da tu sem sodi za sodnika samo mož, ki ume slovenski, ki Slovencem vsaj naravnost in odločno ne nasprotuje. A slavna justična uprava na Dunaju, oziroma imenovana gospoda sodijo drugače ! Kolikor vemo, bili so v terno predlogu za to mesto samo možje, ki bi bili povsem kos svoji nalogi, ki bi bili vsaj kolikor toliko nepristranski. A dež. sodišče v Celovcu oziroma nadsodišče v Gradcu obrača in justična uprava oziroma nje voditelj, dosti znani Kindinger obrne! In ta je zoper predlog imenovanih inštanc imenoval sodnikom — gosp. Rotschedla, doslej sodnika v Železni Kaplji. Rotschedl je znan kot odločen nasprotnik Slovencev. To imenovanje sta izposlovala poslanca Dobernik in Le miš, izvršil je je Kindinger.
Imenovana poslanca sta svojemu prijatelju, županu Pinteriču v Velikovcu naznanila brzojavno, da je Rotschedl imenovan sodnikom v Velikovcu ! To dosti jasno spričuje, v kakšni dotiki sta imenovana gospoda z imenovanjem in da je Kindinger vstregel samo njihovi želji.
Marija Terezija je izjavila, da je šola in da ostane nekak »politikum«. Pri nas ni to samo šola, marveč kakor znova spričuje ta slučaj, tudi pravosodje! Dosti značilno je, da se pri nas imenujejo sodniki, ne po tem kakor zahtevajo dejanske potrebe in krajevne razmere, marveč kakor žele in hočejo ultranemški kričači in voditelji. In vse to v slavni dobi slavnega ministerstva, ki je proglasilo, da hoče biti — nepristransko I »Risum teneatis . . .«
Sodnik Rotschedl je bil prej v Slov. Gradcu. Od tam so ga disciplinarnim potom prestavili v Železno Kapljo. A sedaj usmilil se ga je Kindinger in ga namestil v Velikovcu! !
Zadnje dni se je po listih pisalo o tem, kako prijateljski občuje gosp. Kindinger v drž. zboru s kričačem Wolfom. Prej vemo, da ga je branil posl. Dobernik pred Čehi, ko so ga ti naskakovali vsled onega famoznega »tajnega ukaza«. — O imenovanju Wurmserja ste že dosti poročali, kako ga je Kindinger vrinil na svojo pest. No, dal nam je novo brco!
Obširneje o tem pisati in podajati dolgega komentara ni treba. Dejstva govore ! Na slovenski delegaciji v drž. zboru je, da dr. Kindingerja spomni na to imenovanje
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. novembra.
j Clary - Wlndischgraetz. V teku včerajšnjega dneva se je v dunajskih poslaniških in drvugih krogih opctovano imenovalo Ciaryjevo imje v zvezi s knezom Windisch Graetzom, predsednikom gospodske zbornice. Z vso gotovostjo se vnamreč trdi, da jo predsednik gospodske zbor niče' prevzel nalog posredovanja mej Cehi in
Nemci, da jih pridobi za skupno, kolikor pač mogoče mirno delovanje. Pričele se bodo v kratkem konference mej zastopniki obeh strank. Desnica ima za to konferenco odločene sledeče može : grof D z i e d u s z y s k i, dr. Engel, dr. K a -t h r e i n , doktor Pacak, Povše in princ Schvvarzenberg. Levičarji svojih mož še niso imenovali, vendar se pa sodi, da bodo igrali glavno ulogo posl. Barnreither, grol Stiirgkh, dr. Gross, dr. Hochenburger, Schwegel in še kaka druga politično važna osebnost, kakor Chlumecky in drugi. Mej tema dvema strankama bo posredoval knez Windischgraetz ter tehtal češke zahteve na jedni in nemške na drugi strani. V slučaju toraj, da se njemu posreči, kar se dosedaj ni še nikomur, in dožene spravo mej obema narodoma, potem se baje. umakne Clary in pride na njegovo mesto knez Windiscligraetz, ki bo potem načeloval novemu koalicijskemu minister-stvu. Desnica je v Rporazumu z vlado že povabila levičarje k taki spravni konferenci in ako se to vprašanje reši za Cehe ugodno, kar se seveda splošno želi, potem se obistini včerajšnja. vest o demisiji Claryjevega kabineta.
Avstrijska kriza se je pomaknila zopet v zelo akutni štadij, to znači b>>lj nego vse drugo pisava včerajšnjega oficijoznega »Fremdenblatta«. Tu navajamo samo par stavkov, ki so dovolj značilni za celo situvacijo. »Fremdenblatt« se obrača do večine in posebno do katoliške ljudske stranke, naj »za Božjo voljo vendar ugladijo nasprotja in zgrade most za zbližanje nasprotij«. »Parlamentarni duh naj razbije obstrukcijska klečeta«. Take naivnosti, da ne rečemo predrznosti, svet že davno ni imel prilike opazovati. Ravno isti »Fremdenblatt«, ki je tako nečuveno napadal jred nekaj dnevi desnico in specijelno katoliško ljudsko stranko, se sedaj z vso nujnostjo obrača do teh dveh faktorjev, kar je gotovo nečuveno. Sedaj naj nakrat pomaga vsa desnica, posebno pa dobra, pridna katoliška ljudska stranka in podpira Cla-ryjev omahljiv steber. Pisava tega oficijoza je pač najboljši dokaz, kako skrajno omajano je stališče sedanje Claryjeve vlade, da se mora njeno glasilo obračati na zaničevano desnico in njene stranke.
Katoliška ljudska stranka in nagod-beno vprašanje. Razna glasila to stranke se v poslednjih dneh umevno pečajo s tem vprašanjem in pojasnujejo, kako stališče bo zavzemala katoliška ljudska stranka napram nagodbi in porazdelitve-nemu zakonu. Ti listi opozarjajo na razne izjave posamnih poslancev na raznih volilskih shodih, koder se je pojasnovala velika kvarnost teh na-godbenih predlog za avstrijsko prebivalstvo. Iz tega sledi, da se bodo ti ljudski zastopniki tudi v odločilnem trenutku ravnali po teh načelih, ker so ne more pričakovati, da bi bili v zadnjem hipu spremenili svoje nazore v tem vprašanju. Vlada potemtakem, vsaj sedanja, ne more računati na potrebno večino, in ako se ne dožene poprej temeljite spremembe, bode zopet pel slabo znani § i4. — Do tega pride bržkone tudi tedaj, ako se doseže zaželjeno sporazumljenje in ako bi gotovi krogi tudi hoteli glasovati za nagodbo, ker je za razpravo sploh vse premalo časa.
Važna izjava angleške vlade. Poročali smo že, da je angleška vlada oficijelno naznanila ruski vladi pričetek vojsko, in ravno isto je te dni naznanil angleški poslanik na Dunaju. Nemška vlada je bila obveščena kajpada kar v Windsoru. Ta oficijelna naznanila imajo poleg že navedenih še to posebno važnost, da je Anglija oficijelno pripoznala samostojnost Transvala in države Oranje, ker se z nesamostojnim nasprotnikom ne bije redna, oficijelna vojska. Tu toraj Angleži nimajo opraviti samo z navadno ustajo, marveč z resnim in odločnim nastopom dveh burskih republik. Ta izjava precej nasprotuje prvotnim Cham-berlainovim izvajanjem.
Lord Sa,lisbury odstopi? Poročali smo že, da se je lord Sa)isbury naveličal vladanja in •da misli v kratkem prepustiti vodstvo osrednje angleške vlade drugi čjleji moči. Za vzrok se oficijelno navaja njegovo rahlo zdravje in pa žalost nad izgubo svoje soproge. Morda je deloma mero-dajen tudi ta razlog, toda v prvi vrsti pride tu v poštev neugoden položaj v Južni Afriki. Mož namreč ni voljan počakati izida nesrečne in krivične
vojske. Akoravno so namreč oficijelni krogi pre pričani, da konečno zmaga angleška premoč na jugu, bo vendar ta zmaga zelo draga in v nikaki primeri z žrtvami, ki jih bo morala Anglija do-nesti zanjo. Prebivalstvo Anglije je strogo ogorčeno vsled postopanja vlade in daje duška temu ogorčenju v časopisju in na javnih shodih. Tega toka se vlada zelo boji, posebno pa prihodnjega zasedanja parlamenta, kjer bodo pravi ljudski zastopniki objavili vsa sleparstva in nečastna dejanja vladnih kngov ter zahtevali zadoščenja za toliko po krivici prelito krvi. Salisburyev naslednik bo bržkone vojvoda Devonshirski, državno tajništvo v zunanjem uradu pa prevzame baje lord Rosebery. Naj bi se z Salisburyem umaknil tudi Chamberlain, glavni provzročitelj Bedanjih neugodnih razmer.
Rusija in Angleži. Takoj ob pričetku vojske se je pisalo v raznih ruskih listih, da Rusija v zvezi s svojimi zaveznicami ne bode dopustila, da bi Anglija izrabila svojo eventuvelno zmago v Južni Afriki, in da bo odločno zahtevala status quo ante. Oficijelno se do sedaj še ni nič pisalo in toraj ni, če prav ni mogel razsoditi, odkodi prihajajo taki nazori. Sedaj so se pa oglasili tudi ruski oficijozi in izjavljajo, da bo Rusija sicer mirno zasledovala razvoj angleško trans valske vojske in ne bode posegala vanjo do sklepa; ako bi se pa Angleži drznili nasprotovati ruskim načrtom v Perziji in bi morda rusko akcijo celo motili z vojnimi ladijami, tedaj naj bo Anglija prepričana, da jej n& izpodleti samo ta naklep, marveč tudi zmaga v Južni Afriki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. novembra.
(Vseslovenski delavski shod) se ne bode vršil vsled želj, izraženih od raznih stranij, o Božiču, nego dne 6. in 7. januvarija prihodnjega leta. Prosimo delavska društva, da skoro določijo svoje zastopnike. Vse dopise vsprejema čast. g. Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani
(»Kako je krvava inkvizicija trpinčila in morila ljudi«.) Predavanje s tem naslovom je otvoril g. predsednik K r e g a r z opazko o »Narodovem« nedostojnem pisarjenju zadnje dni. Predavatelj g. Lampe je rekel, da mu je vse jedno, kaj »Nar.« piše, in nato razpravljal o inkviziciji. Govoril je najprej o cerkveni inkviziciji in dokazal, da kakor ima država, kakor ima vsako legalno društvo svojo inkvizicijo v primerni obliki, tako jo mora imeti tudi cerkev, da ohrani svoj čisti nauk in se brani notranjih ro-varjev-krivovercev. Ta inkvizicija, ki skrbi za čistost naukov, je obstajala od apostolskih časov vse veke in obstoji se danes, nikomur ne dela krivice, je usmiljena in prizanesljiva in kot »con-gregatio sancti officii« potrebna zlasti danes, posebno glede na verske spise in knjige. Kako nabožno slovstvo bi imeli mi danes, če bi naši pisatelji in časnikarji brez cerkvenega razsodišča smeli pisati »nabržne« knjige ? — Obširneje je razpravljal o španski inkviziciji, katere sicer od 1 1820. več ni, pa je naši liberalci in socijalni demokratje vendar le ne morejo pozabiti. Dokazal je sledeče trditve: I. Ob koncu 15. stoletja, ko so mohamedanci in judje na Španskem vsled političnih vzrokov se dali krstiti, pa so ostali krivoverci in so z oderuštvom stiskali ubogo špansko ljudstvo, je ljudstvo prisililo vladarja Ferdinanda Aragonskega s kraljico Iza-belo Kastiljsko, da naj ustanovita sodišče, ki naj razkrije te skrivne, državi in cerkvi pogubne kri-voverce (često v najvišjih družbah). Razlog zato je bil n roden, političen in verski. 2. Papež Sikst IV. se je obotavljal, a da brani čistost cerkvenega nauka, je 1. 1478. prošnji ugodil, da se ustanovi inkvizacija, s pogojem, da bo neodvisna od politiino oblasti. 3. L. 1480. sta ustanovila Ferdinand in Izabela sodišče proti papeževi naredbi. sodišče, ki je imelo verski značaj, a imelo služiti tudi njih političnim namenom. 4. Inkvizicija po papeževih ukazih je bila n a j m i -lejše sodišče tedanjega časa, milejše od naših sodišč. 5. Torturo (mučenja), ki je bila pri posvetnih sodiščih kruta in nevsmiljena, je pri inkviz ciji papež KI« ment V. skrajno omilil. 6. Krutosti, ki so se godile semtertja pri inkvi
ziciji, gredo na *ovaš državi. Papež je najodločneje ugovarjal opetovano (Sikst IV., Ino-cenoij VIII., Leo X., Gregor VIII., Pavel III.) in preostre sodnike kaznoval ter kot najvišji ape-lacijski sodnik branil osebno in politično svobodo. — 7. Ko je kralj Ferdinand VII. leta 1814. špansko inkvizicijo obnovil, jo je papež Pij VII. 1. 1816. potrdil s pogojem, da se tortura (mučenje) popolnoma odpravi. — 8. Ječe, hrana, nadzorstvo jetnikov pri inkviziciji so bile vsikdar milejše, nego pri vseh tedanjih sodiščih, v marsičem celo milejše od naših. — Kot ugo-varjalec se ni oglasil nihče. — O drugi točki dnevnega reda, o čarovniških sodbah je govornik omenil vsled pozne ure le glavne stvari. — Prihodnjo sredo ob '/,8. uri bo obširno govoril o čarovniških sodbah, njih g r o • zovitosti, uzroku in načinu.
(»Slovenski Narod« in »Meščanski klub«.) Si-ncčnji »Narod« se z mko posebno nerodnostjo zaletava v »Meščanski klub«. Trdi namreč, da se je tam utaboriia »zakotna advokatura«. To je popolnoma izmišljeno in iz trte izvito. § 1. pravil »Meščanskega kluba« določa, da je namen temu klubu med drugim tudi: a) pospeševanje meščanskih koristij in gmotnega napredka ljubljanskih meščanov, in b) obramba meščanskih pravic. Vsa v ti točki spadajoča vprašanja pojasnuje pravni odsek odbora članom »Meščanskega kluba« na za-htevanje vsak večer od 8. do 9. ure. To je le hvale vredno in samo izpolnovanje klubovih pravil. beveda to ni všeč gospodi, ki bi v lastnem interesu najraje videla, da ^ostanejo meščani v temi nevednosti o pravicah, katere jim pristajajo po zakonu. Zatorej so tudi jezni na prekoristni »Meščanski klub«. Strah pred kako konkurenco, katero bi delal »M ščanski klub« liberalnim odvetnikom, je torej povse neopravičen, o tem naj bo prepričan gospod šef-redakter »Slovenskega Naroda«.
(Vzorni celjski policisti.) Naš in več drugih slovenskih in tudi nemških listov je poročalo in pisalo o izgredih, katere so za časa češkega obiska provzročali celjski mestni policisti. Jeden najbolj zagrizenih je že davnoznani Urh. Ta je opravljal svojo službo na dan češkega poseta in je v službi neko Ano Zakotnik. katera ima svojo izložbo drobnarij tudi v posojilnični hiši na voglu Graške cešte in Rotovške ulice, brez potrebe in povoda grdo ozmerjal. Ž njim v druščini je bil tudi dosluženi exčorbar Nandek Golič. Jedini povod za neosnovani surovi napad na revno žensko je bil ta, da ima Zakotnik jedno svojo izložbo v slovenski hiši in da je znana kot Slovenka. — Sodni tajnik gospod Erhatič je kot posamni sodnik danes sodil o tem slučaju in nameril celjskemu nepristranskemu policistu Urhu 10 gld. globe ali dva dni zapora, čorbarju Goliču pa 30 gld. globe ali teden zapora. Celjski gospod državni pravdnik se pri vseh konfiskacijah »Domovine« sklicuje na to, da mu o kakem prekoračenju delokroga ali kaki očitni pristranosti celjskih policistov ni nič znanega — no, gospod državni pravdnik, ali ste to zvedeli? To je že tretji slučaj, drugi pa še pridejo!
(Od I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani.) V nedavno vršeči se odborovi seji sklenilo se je nastopno: Vloga društvenega člana tičoča se mezde poljskega čuvaja v mestnem logu, katero (mezdo) mestni magistrat še le po 71etnem roku za ves čas tirja, odpravila se je na občinski svet. — V zadevi previsoke odmere osebne dohodnine se je sklenilo, da se na podlagi priskrbljenih in formacij obrne na merodajno mesto z vlogo gla-sečo se, da naj bi se pri odmerjenji tega davka oziralo na dejstvo, da še Ljubljana zmiraj trpi na učinku strašne potresne katastrofe ter da je zbog tega povsem nemogoče, da bi si kedo v letu 1898 predpisano dohodnino v letu 1899 za 50 do 100% zvišal. Na ta način propada davčna morala, ker se od strani poklicane oblasti davkoplačevalcu nikakor ne veruje. Pouk in navod sestave napovedi za osebno dohodnino za hišne posestnike jednotno in redno uravnati, d& se v tisk ter se razdeli društvenim članom. — Vloga društva glede hišnih tablic jemlje se na znanje, ker še pravdni tek po vseh inštančnih stopinjah ni zaključen. — Na prošnjo mestnega magistrata, naj bi društvo nabiralo prispevke za »Avstr. pomožno društvo« (Oesterr. Volker Verein), se isto sedaj ne more ozirati. — Vlogo društva tičočo se posameznih
davkov, rešil je mestni magistrat tako, da bo za prihodnje leto vodarina ter stanarinski novec predpisan na jedni poli, kar se pa tiče ostalih davkov, da se je mestni magistrat v tem oziru obrnil do o. kr. finančne direkcijo. Nadalje se je naročilo društvenemu vodstvu, da se isto z vlogo obrne na magistrat: ali bi bilo možno plačevati davek potom c. kr. poštne hranilnice, za kar naj bi se pri mestnem magistratu proti plači nabavnih tro-škov prejela poštna položnica. — Načrt hišnega reda, kakor i vseh tiskovin tičočih se hišne uprave, naročil so je poročevalcu. — Nadalje se bo mestni magistrat naprosil, da bi se v § 62 občinskega reda predpisani razglas ukrepov občinskega sveta, objavljal potom tiska. — Daljše korake v vprašanji razložbenega davka pridržuje si društvo.
(Z Vranje Peči.) Danes, 24. t. m. je posestnik Fr. Grčar razdrl kopo, oglje naložil na voz; potem šel domu kosit. Ko pride nazaj, ni več — ne oglja in ne voza! Samo kup pepela ! —Istemu posestniku je lansko leto ogenj uničil velik, lepo zaraščen gozd. Zažgal je bil takrat 11 leten bebasti deček s Homca, vrgši gorečo užigalico v suho travo. — Previdnosti in čuječnosti ni nikoli dovolj!
(Obsojen občinski svetovalec.) Bolčev Pepe se je zopet osmodil. Stal je zopet radi častikraje pred sodiščem in bil obsojen. Na prvem občnem zboru kmetijsko družbe je nastopil s toliko silo izobraženega občinskega svetnika ljubljanskega, da ga je okrajno sodišče obsodilo na 10 gld. globe. Ker se je tožiteljevemu zastopniku zdela ta kazen prenizka, pritožil se je na deželno sodišče, ki je sodbo okr. sodišča razveljavilo in Bolčevega Pepeta radi častikraje obsodilo na 25 gld. globe.
(Potres) je bil na Lipoglavem 28. t. m. pet minut pred 6. uro zvečer. Precej močno je za-grmelo, šipe na oknih pa niso nič zašklepetale.
(Občinske volitve v Gradcu.) Včeraj je volil II. razred. Od 4013 volilcev je prišlo na volišče 1110 volilcev. Zmagali so nemški nacijonalci z 986 do 848 glasovi. Ljubljančan dr. Fr. Goltsch, ki je baje prestopil tudi vsled Schonererjevega poziva k protestantom, je dobil 981 glasov. Nasprotni kandidati so dobili : Nickl 278 glasov, Feichtinger 94, Deutsch 60 glasov.
(Prošnja in priporočilo.) Udano prosim vse prijatelje širom hrvatske zemlje, kateri bo naročili katero izmed mojih knjig, da bi mi čim preje poslali dotični znesek. Kajti s tiskarno moram poravnati takoj račun, denarja pa ni . . . Na svojo žalost si ga bodem moral izposoditi. — Ob jednem naznanjam, da imam še veliko zalogo svojih knjig, ter prosim vse in vsakogar, naj me podpira v mojem nesebičnem podvzetju ter naj naroči še po kak izvod. »Hrvatski narod« velja 1 gld. 35 kr. s poštnino vred, a »Povjest kraljevine Češko« 2 gld. Dobrotni Bog naj poplača vsakemu stotero, ki me v interesu narodne prosvete na kakoršnikoli način podpira. Naj mi čim preje pomaga, kdor hoče in more.
Ivan Nep. J e m e r š i č , župnik v Grubišnem polji (Hrvatska).
(Od nekod.) Morebiti ni še prepozno in tudi ne odveč, če se pripomni povodom bližajočega se nam novega stoletja, naj bi blagovolile naše tiskarne jemati za natisek novih blanketov za uradne matice v 20. stoletji boljši papir, nego jo bil do sedaj. Od katerekoli kronovine dobim kak matični dokument v roke, povsod je papir močneji in trpežneji — v resnici vreden dokumenta — nego iz naših tiskarn. Komaj pride list iz roke v roko, že je »cunja«, da je ne moreš hladnokrvno pogledati. Naj se varčuje tam — kjer je treba!
(Spomenik izzivaču) Včeraj so pričeli v Trstu na javnem vrtu kopati podlago Rossettijevemu spomeniku. Na spomenik bodo uklesali ostudno izzivalno pesem: »Nella p . . .« Ako proti temu ne posežejo merodajni krogi, se lahko kaj zgodi, kar bo neprijetno temu ali onemu.
(Kuhnova cesta) je dobila te dni ob obeh straneh lično žično ograjo. Na desni strani se je zgotovila na stroške mestne občine, na levi pa na stroške kmetijske družbe.
(Kočevskega premoga) se izvozi sedaj po dvajset vagonov na dan. Novih premogovih žil iščejo sedaj v kočevski, trebanjski in žužemberški okolici.
(Gorelo je) predvčeranjim opoldne v stranskem poslopju J. Golevšckovo tovarne za parkete v Trebnjem. Zgorelo je precej lesa. Domači delavci so pogasili ogenj po večurnem naporu.
(Grozna smrt) je doletela mlinarskega učenca Andreja Kiršnerja v Feldbachu na Štajerskem. Zagrabilo ga je kolo stroja ter ga 200krat zavr-tilo okolu. Truplo je bilo tako strašno razmesarjeno, da so s težavo zbrali vsa dela trupla.
*
* *
(Smešen prizor pri dnnajski volitvi.) Ob si-jajni antisemitski zmagi v okraju Mariahilf se je zgodilo mnogo komičnih prizorov. Najbolj so se ljudje smojali nekemu debelemu socijalnemu demokratu, ki je na ves glas kričal, da ne postane nikdar črnuh. V tem hipu pa jo bil nenadoma objet. Pritisnil ga je na svoje srce širokopleč — dimnikar. Ves črn jo je mej bučnim smehom popihal zagrizeni mokrač.
(Razjasnjena skrivnost.) Na Dunaju so dalje časa opazovali dekle, ki je govorila jezik, nerazumljiv vsem dunajskim jezikoslovcem Dobili bo dekle v omedlevici na cesti. Nekateri Dunajčanje so ugibali, da je dekle ob čaBU, ko je šel komet mimo zemlje, prišlo na Dunaj s kakega druzega sveta. Sedaj se je oglasil nekdo, ki jo služil v Indo-Kini. Ta je po pogovoru 7 deklico konsta-toval, da je skrivnostno dekle Indijanka Kohe iz Pedžaba. V Evropo jo je zvabil nek rojak, ki ji je tu pobral vse dragocenosti in jo pustil v bdi.
(Srdit Žid.) V Tamopolu je bil obsojen trgovec Amir na 8 mesecev ječe, ker je svojega konkurenta Katza vrgel v vodnjak.
(Sin Crlspijev — tat.) Preteklo soboto bi se moral pričeti pred sodiščem v Rimu proces proti Luigu Crispiju, ker je svoji ljubimki grofici Celleri kral juvele. Pri tem delu so mu pomagali njegovi tovariši. Razprava je preložena, ker se ne ve, kje je sedaj ta vzorni sin starega Crispija. Ušel je v Ameriko, kjer je bil uslužben pri nekem bankirju, s katerega ženo je ušel. Ko se je je naveličal, jo je zapustil in zginil.
(Poslanec — morilec.) Laško javnost razburja naslednji slučaj: Pred leti je bil generalni ravnatelj sicilijsko banke notar Bartolo mej vožnjo iz M^sine v Palermo umorjen. Dva zločinca sta ga vrgla skozi okno železniškega voza. Po dolgih preiskavah so dobili dva sprevodnika, ki sta izvršila dejanje po nalogu nekega neznanega gospoda. Sin umorjenčev je sedaj baje dobil dokaze, da je umor njegovega očeta bil delo — laškega poslanca Palizollo.
(Koliko poje človek do smrti ?) Nekdo, ki je imel čas, je zračunil, da poje zdrav človek pri dobrem apetitu do 70. leta 96.000 kilogramov redilnih snovij.
(Na potovanju.) »Milostiva pravite, da sta s soprogom na potovanju. Kje pa je gospod soprog?« — »V kupeju za nekadilce. Ne more prenašati tobakovega dima«.
Društva.
(Vabilo h koncertu,) katerega priredi kamniški salonski orkester v dvorani zdravišča v nedeljo dne 3. decembra 1899. leta v korist kamniške podružnice patrijotičnega deželnega pomožnega društva rudečega križa za Kranjsko. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina 40 kr.
(Občni zbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju), kateremu je predsedoval g. dvorni svetnik dr. Friderik Ploj, je dne 14 nov. per acclamationem izvolil odbor, ki se je sledeče sestavil: Predsednik: Jakob Pukl, izdajatelj lista »Der Siiden«, posestnik itd.; I. podpredsednik: dr. Fr. Ploj. c. kr. dvorni svetnik; II. podpredsednik: dr. Fr. Simonič, kustos vseučiliške knjižnice; I. blagajnik: dr. Klem. Soshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse štev. 7; II. blagajnik: dr. Janko Babnik, c. kr. sodni tajnik v justičnem ministerstvu; I. tajnik: dr. France Vidic, c. kr. urednik slov. drž. zak.; II. tajnik: Ivan Luzar, nadrevident južne železnice; odborniki: Monsignor Fr. Jančar, papeški častni komornik, župnik nemškega vit. reda itd.; dr. Anton Primožič, c. kr. profesor prid. ministerstvu za uk in bogočastje; Žiga Sežun, c kr likvidator v finančnem ministerstvu. Pre-gledovalci: dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, c. kr. sekcijaki svetnik v finančnem ministerstvu; dr. Job. Mantuani, c. k. amanuensis v dvorni knjižnici; dr. Janko Hočevar, odvetn. kandidat. Odb. namestniki: dr. Mat. Murko, c. kr. docent na vseučilišču itd.; dr. Anton Povšič, c. kr. sod. tajnik prid. justičnemu ministerstvu; Jož. Premeru, c. kr. kontrolor poštne hranilnice. Preglednikov namestniki: Jakob Bratkovič, c. kr. profesor v p.; Alojzij Karba, c. k. poštni pristav; France Pečnik, pro-vizor lekarne c. kr. ces. Elizabetine bolnico. — Uže v prvi odborovi seji se je razdelilo čez 200 gld podpor. Prošenj za podpore bilo je dva ^in petdeset. Upati je, da bodo Slovenci to dtu-
itvo tudi letos radodarno podpirali, d« bode odbor mogel zadostiti težki svoji nalogi. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovenskih po-sojilnio, mestnih in raznih drugih zastopstev. Da rove je pošiljati I. blagajniku gosp. dr. Klem. Seshun-u, dvornemu in sodnemu odvetniku, Dunaj, I. Singerstrasse 7.
Telefonska in Brzojavna poročila
Dunaj, 30. novembra. Poslanska zbornica razpravlja danes o nujnem predlogu poslanca Kubika glede podržavljenja poljske gimnazije vTešinu. Kubik v poljskem jeziku utemeljuje nujnost predloga. Posl. Demel protestira v ime nemških poslancev Šlezije proti nujnosti predloga, češ da gimnazija ni potrebna za poljsko prebivalstvo v Šleziji. Potem so še govorili posl. €zecz, čeh Kurz in drugi. Seja se nadaljuje.
Dunaj, 80. novembra. Poslanca Povše in Barwinski sta v izvrševalnem odboru desnice izrekla imenom svojega kluba simpatije čehom.
Dunaj, 30. novembra. Vodja finančnega ministerstva je imenoval finančnega tajnika Ferd. Aviana fin. svetnikom pri fin. ravnateljstvu v Ljubljani.
Dunaj, 30. novembra. Otvoritvena seja avstrijske delegacije se vrši danes zvečer ob 6. uri, ona ogerske delegacije ob 5. uri.
Dunaj, 30. novembra. Odsek za spremembo § 14 je imel sinoči prvo sejo, v kateri je minister Kindinger ponovil svoja izvajanja v pododseku, ki nasprotujejo vsaki izpremembi. Govorili so še posl. Roschmann, Zalinger in Stransky. Do konečnega sklepa ni prišlo.
Dunaj, 30. novembra. Čehi so izjavili, da bodo le tedaj udeleževali se kake spravne konference, ako se prej ugodi raznim njihovim zahtevam. Nemški listi obsojajo Poljake in katolisko-ljudsko stranko, da so pričeli milejše soditi o češki obstrukciji, ker so potegnili s čehi pri glasovanju, da se plenarna seja prekine. Kljub temu so izmišljene vesti — o demisiji Claryja. Olary je govoril s Fuchsom. Fuchs mu je baje dejal, da bode odstopil, ako ne poneha obstrukcija. Clary se nadeja, da do novega leta kljub češki obstrukciji reši vse nujne zadeve.
Dunaj, 30. novembra. „Slovo polskie" javlja, da je v parlamentarni komisiji desnice došlo do razpora mej Poljaki in Rusini, ki zahtevajo jezikovni zakon za Rusine v Galiciji, čemur se Poljaki najodločnejše upirajo.
Dunaj, 30. novembra. „Fremdenblatt" in „N. W. Tagblatt" poročata: Z vednostjo in dovoljenjem Claryjeve vlade je desnica povabila levičarje k spravnim dogovorom, kako omogočiti rešitev državnih potreb.
Dunaj, 30. novembra. Poslanec Gustav Adame k je odložil svoj mandat.
Dunaj, 30. novembra. „Ostdeutsche Rundschau" poroča, da je v Toplicah na češkem 160 oseb prestopilo k protestan-tizmu.
Trst. 30. novembra. Porotno sodišče v Rovinju je 38-letno postrežnico Filomeno Givitico obsodilo na smrt, ker je prerezala svoji tašči vrat.
London, 30. novembra. Nemška cesarska dvojica se je včeraj dopoldne iz Port Victoria napotila v domovino.
Vojska t Južni Afriki.
Z natalskega bojišča ni danes nikakih poročil, razun, da je armada generala Gatacre, došla iz Queenstowna, zbrana pri Putters-Kraalu in da so se Buri pomaknili do Moltena, tem obširneja so pa poročila o bitkah pri Belmontu 23., pri Graspanu 25. in najnovejša pri Modder River 28. t. m. Iz najnovejših poročil o bitki pri Belmontu jo razvidno, da so se Angleži grozno urezali. Pod poveljstvom generala Dolivryja je bilo namreč tam zbranih k večjemu 3—700 Burov, mejtem ko je štela angleška armada nad 7500 mož. Angleži so res potisnili nasprotnika za nekaj kilometrov naprej, a Buri so vzeli seboj vse vozove in vse potrebščine, le dva voza za strelivo so pustili na mestu za svoje ljudi, ki so še stali v
boju. Ta dva vozova sta prešla pozneje v last Angležev in tako je nastalo poročilo o »64 ugrabljenih vozovih«. V nekem grmovju ob strani bojišča se je mej b:tko paslo kakih 30 konj, ki so jih seveda Angleži vzeli seboj in potem poročali o »veliki množini uropanih konj«. Po bitki, ki je bila končana že ob 8. uri zjutraj, so se Angleži podali v svoj prejšnji tabor, mesto da bi, kot se spodobi zmagovalcu, prodirali naprej ali ostali vsaj na prejšnjem meBtu. Še le v noči od 24. na 25. so si upali naprej. Tu jih pa zjutraj zasači general Cronje z 2000 možmi in prišlo je do bitke pri Graspanu.
Tudi tukaj so bili Angleži dobro tepeni, akoravno je bilo število Burcev zelo majhno v primeri z Methuenovo armado. General je seveda takoj poročal o Pyrrhovi zmagi, v Kapstadt pa brzojavil po takojšnjo pomoč, posebno konjenice in topništva, kar gotovo označuje vrednost zmage.
Kmalu nato je general sporočil, da so Angleži zasedli Honingnestklooft. Ta vest je pa na-Btala vsled tega. ker je Methuen »menil«, da se je njegov 9. polk podal v ta kraj, ker se po bitki pri Graspanu ni vrnil nazaj. Polk je seveda že na poti v Pretorijo. V nedeljo in ponedeljek se je bržkone počivalo, v torek zjutraj ob 5. so pa šli Angleži zopet na delo in sicer so naleteli na 8000 mož močnega sovražnika pri postaji Modder-River ob reki Modder kakih 50 km južno od Kimberleya. Obširno oficijelno poročilo o tej »zmagoslavni« bitki priobčujemo spodaj. Mej vrsticami tega poročila pa se kaže dovolj jasno angleški poraz. Vsaka beseda v poročilu pripravlja na poznejše neugodne vesti, akoravno se trdi, da je uničena vsa 8000 mož broječa burska armada. Ako »e je 3—700 Burov uspešno ustavilo Methu-enovi armadi, je skoro izključeno, da bi ta mogla uničiti toliko moč.
Berolin, 30. novembra. Iz Pretorije poročajo: Predsednika Kruger in Stein sta naročila generaloma Joubertu in Cronje, naj ne cepita močij, marveč koncentrirata armadi za odločne bitke. General Joubert je zbral sedaj tri voje: jednega v Ladysmithu, druzega ob Tugeli in tretjega vzhodno ob progi Pietermaritzburg - Eastcourt. Cronje operira pred Kitnberleyem. ob reki Modder in za Methuflnovim hrbtom.
London, 30. novembra. Iz zadnje oficijelno liste o angleških izgubah v bitki pri Belmontu 23. t. m. je razvidno, da je bilo ubitih 40 mož in 4 častniki, ranjenih pa 42 častnikov in 284 mož.
London, 30. novembra. General Buller brzojavlja vojnemu uradu, da mu je general Methuen nastopno sporočil o bitki pri Mod-der-River 28. t. ra.: Angleška posadka je zjutraj ob 5. uri dospela pred sovražnikove vrste. Buri so bili dobro zavarovani za nasipi. Ker je reka Modder zelo narasla, je bilo nemogoče sovražnika obkoliti ali se mu izogniti. Boj po je pričel ob polu 6. uri s prodiranjem angleške artilerije, infanterije na konjih in konjenice. Gardeinfanterija je stala na desni, deveta brigada na levi sovražnikove postojanke. Splošni napad v zelo razširjeni vrsti se je pričel ob 6. uri s pomočjo topništva. Burska armada je štela 8000 mož in se udeleževala boja z dvema težkima topovoma in več manjšimi. Boj je bil ljut in je trajal deset ur. Angleške čete so se voje-vale brez hrane iu vode v največji vročini in so — prisilile nasprotnika, da je spremenil svoje postojanke. (!)
London, 30 novembra. Polkovnik Ke-kowich, ki poveljuje posadki v Kimberleyu, pravi, da je bilo od 18. do 25. več manjših prask. Ranjena sta bila dva častnika in trije možje. Moštvo je zdravo, vode dovolj. Buri so izginili (?) izpred mesta.
London, 30. nov. Oficijelno se poroča, da je general Methuen pri Modder-Riverju zadel ob Bure ter pokončal vso njih armado (!!)
Umrli so:
28. novembra. Marija Pipan, branjevka, 74 let, Stu-dentovske ulice 9, ostarelost.
V bolnišnici:
25.	novembra. Marija Urbane, tovarniška delavka, 30 let, jetika.
26.	novembra. Marija Močilnikar, zasebnica. 73 let, mrtvoud. — Franja Slak, gostija, 57 let, uleus veutriculi.
27.	novembra. Rudolf Vidon, čuvaja sin, 15 mesecev, davica.
Cena žitu na dunajski borzi
dn<5 29. novembra 1899. Za 100 kilogramov.
Pšenica za jesen
» » pomlad Rž za jesen . . . » » pomlad . . Turšica za november » » maj - junij Oves za jesen . . » » pomlad
gl. — do gl. —
»
» » » »
» »
8 07 6-72 518 536
»
» » » »
» »
808 673 5-20 5-37
Meteorologidno porodilo.
Višina nad morjem H06'2 m., srednji zračni tlak 736*0 mm.
!	Cai opazo-Tanja	»tanje barometri v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrori	Nebo	\\i
29| 9. zvečer		/449	09	brezv.	jasno	00
30	7 zjutraj 2. popol.	744 6 "42 9	-3 3 52	»1. jug brezv.	megla jasno	
945 1-1
Marija Praprotnlg roj. Wlnkler naznanja ▼ siojem in v imenu ostalih sorodnikov zelo tužno vest o smrti svojega iskrenoljubljenega brata, ozir. strijca, gospoda
Avpsta Lnflovika Villerja
trgovoa ln hiinega posestnika v Ljubljani
ki je po kratki, mučni bolezni danes v sredo 29. novembra, ob '/«12. uri dopoldne v 74. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče, udau v Božjo voljo mirno v Gospodu zaspal.
Zemski ostanki predragega pokojnika bodo v petek, dnč 1. decembra, ob polu 3 uri popoldne v hisi žalosti Poljanska cesta St. 15 slovesno blago slovljeni in potem na pokopališču pri sv. Krištofu v rodbinski rakvi položeni k zadnjemu poč tku.
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dn6 29. novembra 1899.
947 1-1
Prostovoljno gasilno društvo ljubljansko javlja žalostno vest, da je Vsemogočni izvolil poklicati ustanovitelja podpornega sklada in častnega člana, gospoda
Avgusta Winklerja
izdelovalca mila in hišnega posestnika v Ljubljani
včeraj dnč 29. novembra ob polu 12. uri dopoludne po kratki bolezni v bojjši svet.
Pogreb bode jutri v petek dnč 1. decembra ob polu 3. uri popoldne od hiše žalosti Poljanska cesta št. 15.
Pokojnik se priporoča prijaznemu spominu vseh p. n. članov kakor tudi prijateljev in znancev.
Počivaj v miru!
V Ljubljani, dnč 30. novembra 1899.
Odbor.
Zalivala.
946 1-1
Za srčne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti moje ljube soproge, oziroma matere, gospe
Marije Verovšek roj. Kozjak
kakor tudi za obilno spremstvo ranjce k večnemu počitku izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Osobito in posebej se še zahvaljujem svojim stanovskim kolegom, prijateljem in znancem ter čč. članom slovenskega in nemškega gledišča za darovane prekrasne vence, kakor tudi gg. pevcem za ganljivo pelje.
Srčna zahvala vsem!
V Ljubljani, dnd 30. novembra 1899.
Anton Verovšek.
JI
SLOVENCI,
pristopajte k „Naši straži"!
¥
St. 2643.
944 1-1
Jubilejške ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje za leto 1899
18 cesar Franc Jožcfovih ustanov
8 po 25 gld. in 10 po 10 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske in
5 cesarice Elizabete ustanov
po 20 gld za onemogle uboge vdove kranj akih obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo zbornici do 15. decembra 1899. Priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je pro-sitelj obrt samostojno izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla, uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1899.
Trgovinska io obrtna zbornica za Kranjsko.
Izvrstna, naravna hrvaška
priporoča iz svojega kleta
3Iirko Broz v Zagrebu
Oddaja jih v sodih od 50, 100. 200, 30A 1, itd. po 22, 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1898. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost.	726 60-36
Prodajalnica katol. tiskovnega društva
prej H. Ničman v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2
priporoča svojo bogato zalogo molltvenikov, mnogovrstnih podoblo in raznih drugih devoolonalij, zlasti:
Boine venoe, navadne, po pet oddelov, na niti dvanajste-rica 25 kr. do 1 gld. 40 kr ; na žici dvanajsterica 4b kr. do 3 gld.; iz bisernice jedrn 35 kr. do 2 gld.; iz bisernice na srebrni žici in s križcem bisernim ali srebrnim jeden 1 gld 70 kr. do 3 gld.; iz alumnija po 65 kr. kos.
Boine venoe Naše ljube Gospe, dvanajsterica 60 kr. do 1 gld.; roine venoe Žalostne K. božje, dvanajsterica 1 gld 60 kr. do 2 gld. 40 kr.; roine venoe za duše v vloab, dvanajsterica 1 gld. ali 1 gld. 10 kr.
Svetlnjloe, raznovrstne, manjše in večje, dvanajsterica 70 kr., 1 gld 20 kr. do 3 gld. 60 kr.
Svetinje za ,.Marijine dražbe", velike, iz aluminija, s slovenskim napisom, jedna 12 kr., sto skupaj 10 gld.
Srebrno svetlnjloe »Brezmadežnega Spoč.« in »presv. R. Telesa« po 45 kr. jedna in višje.
Pražkl Jezuščekl, v malih pušicah, po 10 kr., več skupa, ceneje.
Krlžol za rožne venoe. dvanajst 25 kr. do 1 gld. 20 kr., iz niklja jeden 7 kr. do 70 kr.
Križi razne velikosti in kakovosti s stojalom ali za na steno od 75 kr. jeden do 20 gld.
Podobioe za I. sv. Obhajilo, sto skupaj 2 gld. 50 kr, s čipkami 3 gld 80 kr.; večje za okvir, sto 6 gld. in 12 gld.
Spomin sv. misijona, sto podob skupaj 85 kr.
Litanije presv. Sroa Jezusovega, slovenske, nemške, latinske, sto skupaj 80 kr.
itd. itd.
Pleskarska in v to stroko
vštevajoča se stavbena in poji <] tT/1fi rt£>1 si izvršujeta in se priporočata v lllfilLVIM UVlll naročila iz mesta in z dežele BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. -Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-8
Šivalnih strojev tovarniška zaloga
Irana Jax-a
v Ljubljani, Dunajska cestav13
priporoča svoje prlpoznano najboljše
S1 šivalne stroje 3
za domačo porabo in obrtniške potrebe.

i'r"- C1!
spreten fiovac,
kateremu sr> izroči kovalnica, sprejme se takoj pri gosp. Karol Lenče-tu v L a v e r c i pri
Ljubljani.	931 2
V ponedeljek pred sv. Miklavžem, dne 4. decembra 1899, dopoldne ob 8. uri se bode
graščina Rakovnik (Kroiseneg)
pri Ljubljani,
to je: poslopja, vrti, njive, travniki in »»zdi po kosili prostovoljno razprodajali.
Lastnik:
912 3_3	Pran Hren.
Št. 37993.
922 3-3
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici
priporoča velespoštovanemu občinstvu svoje lzborne 894 24-3
WT testenine,
kot makarone, fideline, vrvice in različne vloge za na jnho.
Prvi sijajni vspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najnih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva.
Spoštovana gospodinja, sezite po tej jedi, katero pri nas s slastjo še oni zavživajo, ki do sedaj o testeninah še slišati niso hoteli.
Najine testenine dobž se v vseh boljših prodajalnicah jestvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v zavojih po pol kilograma z najino f;rfno. 3tJT Trgovcem pošiljamo cenike zastonj in franko. TSSK
Prodajalnice v najem!
V poslopju meščanske imovine v Ljubljani je več v Lingarjevih ulicah in proti Pogafarjevemu trgu ležečih prodajalnlo za znižano najemnino takoj ali od. 1. februvarija dati v najem.
Pogoje pove in pojasnila podeli mestni gospodarski urad ob navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 13. novembra 1899.
— Po-
Stavbeni odbor za novo pokopališče in mrtvašnico ter dovož-nega pota razpisuje zmanjševalno dražbo
do dnč 24. deccmbra 1899.
Delo je proračunjeno na 4400 gld. proti 10% varščini, nudbe naj se pošljejo stavbenemu odboru v Šmariji pri Ljubljani. Načrti in troškovnik je razgrnjen pri županstvu v Šmariji.
Stavbeni odbor v Šmariji,
dne 24. novembra 1899. 930 2-2	Načelništvo.
Telefon štev. 13S. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokollrana
,B1IK1 Maks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu fGiro - konto),
obresti od dn6 do dn6 po 4 Poštno - hranilnične položnloe so na razpolago.
Dunajska borza.
Dnč 30. novembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .. . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . .
C. kr. cekini .	. .
. 99 gld. 35 kr.		
. 99	>	10 »
. 116	»	35 »
. 99	»	50 »
	>	35 »
	»	25 »
. 908	»	—— »
	»	40 »
. 120	»	72 V
j. 59	>	02
. 11	»	79 »
	»	67'/,»
	»	15 »
5	*	69 »
Dnč 29. novembra.
4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo L 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/„ kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . »	» južne železnice 3"/„ .
>	> južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic4°/„
168 gld. 25		
156	»	26
204	»	75
99	»	60
137	»	25
129	>	25
107	»	—
—	»	_
96	>	—
209	»	50
169	»	—.
118	•	_
99	>	50
80 75
— » —
Kreditne srečke, 100 gld............202 gld 50 kr„
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	155
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld. ......	27
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Genčis srečke, 40 gld.......85
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke.........25
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	149
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3055
Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .	42t
Akcije juine železnice, 200 gld. sr. . . .	71
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	102
Montanska družba avstr. plan.....277
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	204
Papirnih rubljev 100........127
75
50 50
37
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„H E H C U R"
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
SaT Pojasnila SXt v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic, TPB
m