V Tr slu, v sredo 1. decembra 1886.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.

» rriui	z'Idam	',H tHl>" v"*Ko	in	o n„ui(ine. On* za vhh
in«*'|!ipSri!1	K?kr- za	»	icr. - Sama pri-
gfts ane 1 gi BO kr «a celo leto. - Ho^m^n- Sr^vilk« . . ., w nri oon vrnit vu n M-auHauv T rit. >o'. & Itr.. v e.rlol in v A)dovš5lnl no #» <r -	P"k,I-
mv.ija .n in^fate nr«j«m» Opravnlitvo, vla T«rnnt®, -Novi tiskarna.
Vil dovtti te pošiljajo Urednlitva »vla Tarraata« »Nuovn Tlpogratia;« v»»k inor» t>ltl frsinkiran. Rokoplal D»ez ponebne vrodnoitl ae ue vračajo, — Initratt (ra^ne vrile aasafc-n-.i% m pofllanir,e) ae zaradunijo po pogodbi — prav eenć ; pri kratkih oglaaib x drobnim)
ft'Hami ari plaćaj« za vsako h«afldo 2 kr
Položaj.
Ako si v zadnjem gasu čital razne liste, nahajal si v marsikatera Članke, ki so pretidarjali in pretreso-vali dnevna politična praSanja; bo-li mir ali vojna? prašal s<^ je marsikdo, ali nobeden ni vedel dobrega odgovora in ga Se dan danes ne ve. Na Balkanu mora kaj počiti! vse oži zrle so tja, neznatna Bolgarska je postala leto sem torišče evropske ' politike. Lahko rečemo: ako je Bolgarska mirna, miruje z njo vsa Evropa; če pa se v njej kaj zaziblje — vsa Evropa jame vpiti in časnikarji prorokovati vojno.
Tedaj se vrste po časnikih umestne in neumestne razprave, jokanje, hvalisanje, črnenje in povzdigovanje. Ni časnikarja, kojega ne bi preslepila nekoliko kaka strast, ene zapeljuje in slepi jeza in gnjev, druge pa prevroč fanatizem tako, da si človek skoraj ne moro narediti prave sodbe o položaja stvari.
Ako si eital v času zadnjih ho-matij nemške Časopise, prišlo ti je gotovo v oko ono pnmilovaujo kneza Battenberga, ki je moral tako meni nič tebi nič pobrati kopita z svojega sedeža; videl si jih tudi malo popred »resnicoljubne« nemške in nekoliko tudi laške časnikarje, kako so povzdigovali vrlega Nemca, hrabrega bori-telja pri Slivnici ter mil pridavali lastnosti in kreposti, o kojih morebiti pri njem ni bilo duha ne sluha.
Tudi o priliki izvolitve kneza Valde marja danskega knezom bolgarskim so rogovilili in pov larjali njegove lope lastnosti, njegovo hrabrost itd., a vse to samo iz razloga, ker je rojen Nemec! Ko je pa Rusija dala sumiti, da niso v petrogradskih kro-' gih s tem nemškim protektora nič kaj j zadovoljni; — tedaj gorje! ves srd;
in gnjev obrnol se je na te »nazadnjaške« kroge, vse je poudarjalo rusko barbarstvo iu divjaštvo. In š) sedaj, ako se z dnevnimi prašanji kaj pečaš, lahko vidiš, kako pravicoljubje in nepristransko vlada mej časnikarskimi nemškimi in laškimi kroffi. Knez
Valdemar bil je poosohljena hrabrost in veljaštvo, — knez mingreljski, katerega si je menda Rusija za svojega regenta na bolgarskem prestolu izvolila, on je divjak, divji tartar, navajen tiranstva in odiranja.
To vain je maslo za nemške iu italijanske Časnikarje! ako le morejo izbruhati svoj gnjev in protislovansko srd, pa so zadovoljni. Rusija je
in zarad tega si izbira kneza, ki bi bil z njim enakih misli ter njemu popolnoma podvržen.
V berolinskej pogodbi ostala je Bolgarska indirektno moralno podvržena še Turčiji; zadn;a bi tedaj morala skrbeti za Bolgarsko, ne dopustiti, da mala državica ruši evropski
mir. Državniki, ki so sklepali ono po godbo, pa so menda imeli nekoliko več zaupanja v turške moči, nego ga imajo evropske države dandanes. Turčiji dali so nalogo, katere ne bi smela izvršiti in, kakor kažejo zadnji dogodki, tudi je ni izvršila. Bolgarska ne sme biti moralno podvržena Turčiji, ampak samo Rusiji, kajti zadnja
,	--j---- ------j „ J ^ """J ' » " f'1« **■ >="-»■«" AVUSJI|»,	J AUUIIja
vsem strašno v očeh; ali Rusija, Je- jo je rešila iz otežujočih in morečih žela, še toliko ne; ali narod, Slovani,• turških krempljev. Knez, ki na BoJ-ki jo posedajo in pred katerimi za- garskem protirusko politiko tira, ni so
hodnia Evrnn il t.pnnofil _ ti 1 ■ m rviiA r> 1 A f«A I I n C* r% ia« ,-J ■ n. . n I . m a _ . 1______J
hodnja Evropa trepeta — ti jim presedajo ter no dajo počitka.
Ko je Rusija poslala svojo vojne parnike pred Varno, koj so začeli trobiti, da jo vojna neizogibljiva, da se bržkone še v prvej noči uname hud boj, kojega se bode morala vsa
mogel in se tudi nikoli na petrograd-skera dvoru ne prikupi. Radi tega je tudi Rusija pri volitvi kneza tako izbirčna.
Je-li pa hoče Rusija res Bolgarsko prav po ruskem sistemu preustrojiti ter si jo tako rekoč sebi priklo-
o VT_____J. r» _»_ _»	i .
' Jo ------- ".»•-»>"	'.I	Jv •■«»«» v icuuvj ocui piuviu —
Evropa udeležiti. Bral sem celo tele-'piti? Na zasedo Bolgarske od strani gram iz Rima v nek časopis, v kojem ruske vlade menda ni misliti, kajti so izrečno trdi, da so se Angložka,! imenovana pogodba tudi njej roke
Grmansk a, Francija in Italija pomenile, da i one pošljejo svoje vojne
veže.
Da bi pa Ruska prva evropski
»	- - j----—	"J	iiiiian.« piva c v i uj j»iy i
ladije pred Varno, da zabranijo, ako1 mir kalila, tega ni misliti. Očitno je se bode evropski mir imel rušiti. Pri'pa, da hoče Rusija imeti Bolgarsko vsem tom se je pa vse varno in mirno sebi moralno podvrženo, kar tirja tudi
prav z velikim godrnaniem ostale Kv-ropo in vzlasti Angleške. Pa tudi trgovinski interesi silijo Rusijo, da Bolgarsko moralno tesno nase pri veže, ne da bi pri tem navidezno v elastične paragrafe berolinske pogodbe dirnola.
Gotovo je pa, da se Ruska ne umakne od svoje stare politike — skoz Bolgarsko v Carigrad!
Sklepamo ta Članek s prepričanjem, da se to zamotano balkansko prašanje reši lo tedaj, ko bodeti Avstrija in Rusija Balkan delili ter delitev končati, ena v Solunu, druga pa v Carigradu.	Ljubomir.
izteklo in sedaj se še vedno nemški politikarji od jeze pene nad ruskim namenom, proglasiti kneza mingrelj-skega bolgarskim knezom.
njeni pouos in zasluge za malo Bolgarsko.
Na popolno zasedenje Bolgarske od strani Rusije ni tudi misliti iz
O	—------------~ -	... «uui luiauui tu
Pred leti je bilo po Rusiji raz- razloga, ker leži med zadnjo in prvo trošenih mnogo kneževin in malih še druga dežela ter bi po kopnom ne ljudovlad, koje je car Ivan IV. pola- j bila prva z Rusijo združena, ampak goma popolnoma samemu sebi pod-1 le po morju. Sicer pa Črno morje vrgel ter postal samodržec. Enaka j lahko smatramo za rusko morje in bila sta tudi Aleksander II. in III. pride čas, ko tudi onemogla Turčija Nasprotniki Rusije trde, da hoče se-i čez bosporsko ožino skoči ter pusti danji car tudi na Bolgarskem uvesti tako'zadnjo v last severnim sokolom, Če-
PODLISTEK.
Valovi.
^	Spisal: Levin.
VIII.
ii Mladi menih je bil, kakor je blagi čitatelj naj hrže uganol, naš Stanko. Uže leto j- mi'iolo, odkar Re j* o I poved:«! Rvetn in prišel v to samoto; seaaj se uči bogoslovja: v jednem letu poslane uaord* samostanski duhoven.
Sulnce s;' bliža zatopu, ko Stanko od čitanj* nekoliko preneha, sa iši n i klopico; knjigo položi na eno stran in roke sklene križem, na ptBi ter se zamisli v svojo se danjo^t iu prošlost. Izsušeni ohraz H pričal nj hl'OVo notranjo hurnost; m i živenja poli niso m u rastle rožice: iskal je nuni v tem samostanu, ali vendar mu je vest bila v^dno nemirna in srce mu je razjedal kes — stopala mu je vedno pred oči mi -nolost, blaga čut, krvjo je moral zamoriti, koja zavest in spomin nista mu dala počitka. — Njegovo živenja je bilo res podobno valovom; od malega pistrčka postal je vaški Šolarček. zatem gimnazijafec, vojuk in zdaj menih. Nj ^'jva notranjost je bila fte bolj burna 1
Tako žamišljenega najde samostanski stražar.
—	N^ki osoha vas ifiče in pravi, da morate koj z njo, — tako ga nagovori.
Kakor iz spanja predramljen gre za stražarjem in ko pride k omenjenej osebi, spozna v njej listnega očeta.
—	Gospa Amalija te prosi, da se odpraviš ter koj t;reŠ z m"'noj, ker te potrebuje; čika te doli pri c-*sti s k ;čijo.
Prašal je predstojniki za dovoljenje in potem molče odšel z očetom.
Zorka je po zadnjem snidenju z Stankom vedno bolj pefcah. dokler je oblekla in bila v postelj už* tretji mesec. Prijela se je je suš ca in jeseni susičnl ljulj* po stirem pregovoru ptdajo, kanor listje z drevji. Tuli Zorki ^e je zdravje shujšalo; nocoj ji bila prav -lUba, M«teri k' )e bd.» vedno pri njej ter j^j skrbno stregla, izr. kit ]e, da težko učaka več dneva ter jo pros'ia, naj hi šla iskal Stanka, katerega bi že rada videla predno umre.
V Zorklni spalnici je bilo temno; mala lučica j* blt»do brlela, slabo razcvet ljujočturobni prostor; pri Zorkinem zglavju )6 sedeli mirkizova sestra ter močila z vo lo osušela u4n'C^ težko sopeče bolnice. Iz vseh kotov kazala se j* žnost. — Mir-kiza nI bilo vide>i; odšel je, da ne bi vi lel umirajoče svoje irh e.
•— Je doSU inati? — praŠa Zorka z bolestnim gltsom.
—	Ni je še, a koj bo tu — tolaži jo markizov« sestra.
—	In Stanko? —
—	Prosim te, miruj: utegnolo bi ti Škoditi. —
V tem tienutju pristopi nuoma ml <di menih. Molek ob strani in v rokah knjigo; z ob-aza mu je sijala dobrovoljnost in mir iu vsa njegova vnanjo^t je pričala blago srce.
Priše IŠemu v sobo je stopila solza v oči: — Hvaljen bodi Jezus Kristus! — pozdravi z otožnim »lasom,
—	Vekomaj — odvrne bolnica poluglasno. —
Sestra markizova je mislila, da je mladi menih už-; duhoven in odšla je iz sobe, ne <ia bi jo k 10 opomnil. Menih in Zorka ostaneta sama.
—	Olpustil — prosila je bolnica z militn glasom — moj čas se bliža svojemu koncu, vrnem se k stvarniku. Ah, ljubi Stanko, predno se od tebe ločim, odpusti mi I
—	Iz srca ti olpuŠČim, kakor sem ti koj začetkom i; tam nori v nebesih moli za me. kakor bom molil tuli jaz vedno zate, dokler ne doj lem tudi |az k teh i. Holi mirna, Zorka, izroči se v voljo božjf>. spravi se, ako se še nisi, z Bogom I — tolaži on, poklekne k nienei postelji in odpiši knjigo Iz nj« uoreče moli priporo-ČU|0Č jej dušo in Bogi proseč za odpuščanj« svojih in njenih grehov.
Se nekoliko sta se pogovarjala; tola-ž la se z upanjem, da se bosta videla v raju; slednjič jej da Stanko roko v zadnje slovo.
—	Z Bogom! — zakliče jej še jeden-krat in solze so se mu ulile po licih.
K tm.lo potem je jej prinesel kaplan iz glavae crkve sveto popotnico.
Politični pregled.
Notranje dažela.
Poročilo odseka zunanjih \adtv ogerske delegacije izraža gorko sočutje za bol^arki naioo, ki se bojuje za svobodo in samostojnost, ter obžaluje, da se prizadeva tista velevlast, ki je tudi podpi&ala bero-linBko pogodbo, kratiti Bolgariji pravico samostojnega vladanja. O isek meni, da evropski, ali avstrijsko-ogerski Interesi niso razžaljeni, dokler ee bolgarskej samostojnosti le preti, da v tem primerljaji zadoŠČuje avstrijsko-ogersko sočutje iu moralna Id diplomatična podpora; ako pa bi se prelomile pogodbe, potem mora nafia država odločno na noge stopiti. Glede združitve Bolgarije in vshodnje Rumelije izjavlja odsek, da je popolnoma umirjen, priporoča pa ministarstvu, naj presodi, ali ne bi kazalo, da Avstrijsko-ogerska stori prvo stopinjo za izvršitev združenja. Odsek je s zadovoljstvom čul zagotovilo, da hočejo skoraj vse vlasti varovuti pogodbo in da tudi Rusija ne misli zapustiti pogodbenega stališča. Odsek obžaluje, da dogodbe v Bolgariji niso v soglasji z berolinsko pogodbo, v katerem soglasji leže pogoji dobrih naših razmer z Rusijo. V tem sin slu je odsek za dobre lazmere do i =======—?=======—===—
j Drugo jutro je h.In slišati tmobno klenkanje mrtva^k^ga zvonu In dan potem pomikal se je dolg mrtvaški sp evoi po ulicah mesteca B. proti tlavnej cerkvi. Spredaj so stopali tuli kapucini iz malo oddaljenega samostana, a novinca Stanka
ni b lo med njimi !
• •
Na pokopališču pol ure oddaljenem od mesteca Đ. gori na gomilah obilo lučic; grobni spomeniki so okrašeni z venci. Obilo ljudstva se danes skuplja na grobovih, da počesti svoja rajnke. —
Žalostna k'pi v nebo temna mirta na grobu Zorke. P:e l veličastnim grobnim spominkom kleči ostarela, črno oblečena ženska; roke ima sklenena na kolenih in žalostno zre v tla; po hiedih suh'h liceh jej tečejo potoki solza in ustnice se jej pre-fihajo v gorečej militvi — to je Zorkina miti Amalija.
V kjtu v samoti je pa prostor, kder pokopujejo umrle m«nihe; grobovi so h travo vsi zarastli, le tu pa lam je videti kak lesen k"iŽ brez napisa. — UboŠtvo so ljuhili v živenju. ubožno tudi pokopani!
Pred ograjo, ki loči te grobove od ostalih, kleči čeduo opravljena ženica; molek premika mej prstami in goreče moli. — V miru počivaj, moj sin — vzdihne slednjič — in prosi v nebesih za svojo mater! — Bila je Stankova mati, ki je prišla na grob pred meseca m od Žalosti umrlega meniha, svojega sina t
EDINO?
. Rus je, ker imajo po ministrovem izreku ves drugačen značaj, nego one do Nemčije. Poročilo dalje naglaša željo, da se mir ohrani, zahteva pa strogo varstvo interesov in česti države, za vojoo govori le v skrajnej potrebi, ker sicer bi bila vojna hudodelstvo zoper civilizacijo.
V	seji avstrijske delegaciji 20. novembra se je razpravljal proračun za zunanje zadeve in soglasno sklenol prestop v po-drobno razpravo. Delegat Reicher je priporočal, naj minister zunanjih zadev po* rabi ugodni trenotek, da stori potrebne korake za pragmatično določitev zveze z Nemčijo. Exuer je priporočal, naj se prašanje gleae vredbe Železnih vrat kmalo reši. Potem se je proračun za zunanje zadeve soglasno In brez promembe sprejel. Potem se je razpravljal kredit za Bosno in Hicegovino. Moscou je priporočal ustanovitev strokovnjakiških šol; Klaić je na-glašul, da ste zasedeni deželi preveč ob-dačeni, kar zavira njih razvoj in priporočal zgradbo dalmatinskih železnic; ua-glašal je tudi, da mnogo uradnikov v Bosui in Htceguvini ni zmožno deželnega jezika. Delegat Dubsky je Klaičeve izjave pobijal. Kallay je odgovoril in rekel, da se mora v Bosni omika povzdignoti, ptedno se ustanove ušje šole; zgrauba oaluiatin-skih železnic ima z:t Bosno le po&transk interes; od vsacega uradnika, ki se na novo imenuje, zahteva se znanje deželnega, ali vsaj enega slovanskega jezika. Upravni jezik je res nemški, ali s prebivalci se ustno in pismeno občuje v deželnem jeziku; minister tudi ugovarja, daste deželi prevtč obdačeni. Putem se je kredit za te deželi sprejel brez promembe.
Avstrijska delegacija je 29. novembra brez promembe sprejela izvenredne potrebščine za vojsko. Prošnja labioskega občinskega sveta, naj vojna mornarica več premoga jemlje iz karpanskih premogiŠč, iztočila se je vladi, da po moči nanjo ozir jemlje.
V	ogershtj delegaciji je Faik 27. novembra inteipelir.il miuistia zunanjih zadev, ali je res, da je uže pred 21. avgustom vedel, da Rusija namerjava Baten-berga z bolgarskega prestola odpraviti, in da se je o tej zadevi dogovorilo v Kissin-genu. Otdeikni svetovalec Szogyeiiy je odgovoril, kazoč na Tiszinino izjavo, da grofu Kalnoky-u nič ni bilo znano o iz-gonjbi bolgarskega kneza in da se o tem nič ni dogovorilo. Kar se o tem govori, vse to je neresnično. — V delegacijah ni korjca m kraja praŠanj o bolgarskih zadeval), stvar je uže neslana in mi menimo, da bi gospoda delegati bila boljše storila, da se je manj pečala s tem praŠanjem, ker politike ona tako ali tako nič ne pre-drugači, za davkoplačevalce pa bi boljše bilo, ako se delegacije prej razidejo.
V	seji ogerske dclegacijc 29. novembra je vprašal grof Zichy ministra zunanjih zadev, kako bo minister postopal glede tega, da je ruska diplomacija min-greljskega kneza turškej vladi za gene> ralnegi governerja v vshodnjej Rumeliji priporočila. Otdeikni svetovalec Szogyeny je odgovoril, da ministru zunanjih zadev o tej stvari nič ni znano ; sicer se pa ve, da se generalni goveruer za vshodnjo Ru-meliio mora izvoliti le po določbah bero-Mtihke pogodbe, in da ga morajo potrditi vse vlade, ki so podpisale berolinsko po godbo. Potem se je proračun ministerstva zunanjih zadev brez promembe sprejel.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje. Iz Sredca 20. novembra: Nemški general konzul je bolgarske] vladi naznanil, da je dobil ukaz, naj prevzame zastopstvo ruskih podanikov v Bolgariji. Mi smo tedaj vendar le prav Imeli, ker nismo, kakor so to storili vsi drugi časniki, poročili, da je Rusija svoje podanike v Bolgariji izročila francoskemu varstvu; ta vest je bila nam sumljiva, če tudi se je povsod trdila, in zato Brno jo aamolčali. — Iz Carigrada 26. novembra: General Kaulbars je dalj časa govoril z sultanom, potem pa odpotoval v Odeso; sultan mu je podelil veliki kordon medjiievega reda, kar je zbudilo strašen srd rusožreev. — Iz Sredca 25. novembra: Kandidatura mingreljskega kneza ne ugaja Bolgarom ; oni bi rajše videli, ako bi se oldenburŠki vojvoda za kandidata proglasil in sobranje bi njega
gotovo izvol h. — Iz Peterburga p* so došle vesti, da tudi Rus ja ne misli več prt pore č ti vladam mingreljskega kneza, vendar pa Se ni znano, koga priporoči za kandidata.
»Agence Havas« poroča, da so velevlasti dobrohotno sprejele predlog, glede predrugačbe vshodnje-rumeljske ustave, izrekle pa menitev, da bi dobro bilo, poprej rešiti prašanje glede stalne bolgarske vlade.
Rusija naglo in z vso skrbjo utrjuje batnmsko luko ter hoče tam napraviti trdnjavo prve vrste. Velikanske utrdbe ne-majo biti slabše od sebastopoljakih. Posadka v Batumu se je pomnožila na oOOO mož. Tudi Suhum Kale se utrjuje.
Rumunski državni \bor se je 27. nov odprl. Prestolni govor naghSa izvrstne razmere z vsemi državami. Politiškl dogodki na mejah so sicer vzbudili v začetku nekoliko skrbi, ali nas ne zadevajo. Več trgovinskih pogodeb je letos ugasnolo, kralj upa, da bodo začete razprave o tej zadevi uspešne. Pres-tolni govor potem navaja vzad-njem letu izvršena dela In zboljšave ter naznanja zakonske osnove, ki se predlože državnemu zboru.
V	italijanskej poslanskej zbornici je v nedeljo odgovoril grif Robilant na pra-šanju glede zunanje politike in rekel, da so razmere do vseh vlad dobre, do nem-Ske države in Avstrijsko-ogerske pa zelo srčne in nosijo pečat mejusobnega zaupanja. Kraljeva vlada se je pridružila načelu obeh cesarstev ter se bode prizadevala to prijateljstvo še bolj utrditi. Tudi z Angleško je Italija uže po starih vezeh velika prijateljica, in če bodo dogodbe zahtevale, te vezi še tesneje nategne. O bolgarskem prašanji je minister rekel, da je bolgarski knez Aleksander užival splošno 6(čutje in da tega sočutja tudi italijanska vlada ni zatajila, vendar je bila najprva skrb za ohranitev miru pri prašanji, ki ne zadeva v prvej vrsti Italije. Nobeden ne bo mogel v prihodnje tajiti, da ne bo I*alij<* po moči podpirala vsake vlade, ki se trudi za ohranitev miru in spoštovanje pogodeb. — To so res miroljubne besede, a so le besede, če potegne drug veter, pa se petelin obrne na drugo stran. Italija je zdaj primorana, naslanjati s^ na Nemčijo in Avstrijo, ker jej Francoska v Afriki vsako pridobitev ovira. To Italijo strašno peče, če tudi ima Francozom vedeti hvalo, da se je zedinila. A kaj hočemo, politika nema nobene vere, ne pozna nobene hvaležnost', prijateljstvo in sovraštvo, mir in vojna kuha v enem loncu, pravica jej ni znana; pogodbe sicer sklepa, a drži jih le do tiste dobe, dokler so jej ugodne, saj za taztrganje »večnih in svetih pogodeb« se lahko najde pretveza; politiko vodi le ugoden trenotek, moč in samopašje; njeno načelo je: moč ima oblast nad pravico.
V	Italiji je boj mej poštenostjo in razuzdanostjo, mej vero in nevero, mej papežem in kraljem vedno srditejši. Vsak dan beremo vesti, ki to potrjujejo. Sicer se kralj in papež v te ljute boje ne mešata in oba gotovo obžalujeta, da se gode, a ti boji so znamenje časa, ki italijanskemu kraljestvu ne obečajo nič dobrega. Razuz* danost je vedno podirala države, prava morala pa jih snovala. Izmej neštevilnih grdob, ki se gode v Italiji tu le en dogodek: Zadnjo sredo so v Rivenl nunski samostan z silo odprli i nune iz njega spodili. Bilo je priča več tisoč ljudi, ki so kričali: Smrt papeža I smrt popom 1 »Go« dilo seje še hujše, a o tem se ne more govoriti. — V Vicenci je tudi rabuka, ljudstvo je zažgalo cele kope cerkvenih in verskih kn|ig na javnih trgih. Drugo jutro pa so našli na vseh voglih nabite plakate: Evviva papa re 1
V	Rimu biva zdaj SkotBki vrhovni vladika, da vredi nekatere zadeve škotskih škofij. PapeŽ^se je dolgo z njim raz-govarjal o zadevi, kako hi se diploma-tična zveza mej papežem in Angleško zopet skleuola. Govori se, da se poseben poslanec v ta namen pošlje na Angleško.
Francoska si prizadeva, da v vlast dobi mesto Ga lames na Tripolitanskem, ker to mesto je ključ trgovine z Sudanom. Večkrat so nŽe Francozi Gadameščanom mnogo ohečali, da jih dobe na svojo stran, a doslej so bili vsi obeti brez vspeha. Kar pa Francozi ne morejo doseči s pri-
jateljstvom, utegno drseči z silo, Prilika se uže mijde, vsled katere neki dan zasedejo Gadamćs in tako trgovino z Sudanci v svoje roke dobe. Pa bo zopet Italija kričala I
V francoskem državnem \boru je 27. novembra Freycinet na neko prašanje odgovoril, da vlada neče vojne, ker bi vojna zadrževala notranje vredbe, sicer pa Francoska mora v vseh zunanjih pra-šanjih sodelovati. Bolgarsko prašanje Francoske neposrednje ne zanimiva, pač pa egiptovsko, kder ima jako važne interese. Nevarnosti se ni bati. Angleži so Šli v Egipt, da tam napravijo red in da pri-poznttjo, da Egipt mora biti sam svoj gospod. Mi nismo stavili nobenega za-htevanja, ampak opozorili smo Angleško na potrebo, da je treba priti do rešitve. Glede prašanja o sueškem kanalu se vrše razprave o evropskem porazumu. K malu se pobogamo z Angleško, in če ne, predloži se to prašanje vsem velevlastim. — Poslanec Mtchelin je zahteval, naj se poslanstvo pri papežu odpravi, Freycinet pa ga je zavrnol, dokazal njegovo korist in potrebo ter rekel: Vse vlade so v dotiki z vutikanom, in Franceska, ki je katoliška država, ki je z Vatikanom skleuola konkordat, ki ima v vshodnjih deželah misijone, ne more biti brez zastopnika v vatikanu. Michelinov predlog se je potem zavrgel.
Angleika vlada se silno pripravlja za vojno, za nove puške je določila 1 milijon lir šterlinov (12 milijonov gold.); za nove vojne ladije 3 milijone in utrdbe 2 milijona lir šterl., skupaj tedaj 0 mil. lir. šterl. ali 72 milijonov gld.
Kahirc se poroča, da egiptovska vlada z nezaupanjem gleda vojevanje Ahi-sincev proti Kasali, sploh se misli, da si hočejo Abisinci Kasalo in nje ozemlje popolnoma podvreči, da potem dobe v roke zvezo obeh velikih karavanskih cest Kartum-Suakim in Kaitum-Masava, da tako postanejo edini gospodarji trgovine Sudana in morskega obrežja.
Iz Atfganistana se poroča, da je emir poslal proti upornikom veliko vojno moč, da jih ukroti.
DOPISI.
Od sv. Ivana 26. novembra. (Izv. dop.) Včeraj smo tukaj slavnostno praznovali dematno poroko starega cerkvenika I. M. Milkovič-a kakor je bilo v »Edinosti« uže naznanjeno.
Ko so se stari novici v cerkev pripeljali z belimi konji, začeli so možnarji pokati, da je bilo v deveto deželo slišati.
Pred velikim altarjem je bilo vse z damastom popreženo, oba slavljenca sta iir.ela lepe sveže šopke. Obema se je veselje raz obraza žarilo.
Cerkveni starišine z velikimi šopki v roku h so novice pred altar spremili. Naj-pred je bilo obhajilo ženinov, potem je t. veselim glasom novic prosil blagoslov svoje demantne poroke. Ganljiv je bil govor gosp. župnika, ki je živo risal starčkov preteklost.
Ko so se cerkveni obredi demantne poroke končali, bila je sv. maša in peli so lepo vsi naši pevci; potem je bil »Te-de u m«.
Po odhodu ženinov iz cerkve so spet streljali in vse je bilo radovedno, novice gledati in jim čestitati. Kakor imamo okoličani navado, peljali stno ženina v mesto po sladčič (konfeti).
Ob eni uri je bil slavnostni banket, ki so ga prijatelji na čast ženinom napravili, med tem so se vršile napitnice ženinom, g. župniku in vsem prijateljem, ki so k tej slavnosti pripomogli. Posebno nas je iznenadila jubilantova napitnica in zahvala vsem prijateljem s kozarcem v roki in solzami v očeh je končal svoj govor tako le:
»Prijatelji moji I Vas lepo zahvalim In mili Bog naj Vam vse povrne, ter Vam Iz srca želim da bi vsi dočakali mojo Bta-rost».
Tudi se je zahvalil za došla mu čestitanje od č. g. Krizmana profesorja v Pazinu in drugin.
Tudi je tukaj navada, da se na že-nitnih veselicah nekoiiko pošteno šalimo. Med sladčicami so prinesli na mizo cukrene klobase in domače konftte (Iz tur-ftlce pečene).
Med šaljivimi govori povedalo se je, da vojni minister ie težavno dovolil ženinu, da se vnovič poroči, ker po novi postavi Črne vojske ga še veže dolžnost domovino pred »Lihi« braniti.
Tudi se je Čitalo šaljivo ženitno pismo, kaj nevesta v hišo prinese in kaj se nji proti zapiše, kar je povzročilo veliko smeha.
Konečno smo Se zapeli staro pesem od nebeške ženitve (ohcetij, in novica sta s krepkim glasom dobro z nami pela.
Tako so hvala Bogu dokončali prvo in slavnostno demantno poroko v naŠjj f«ri in okolici. Živeli novici!	T.
Od ftvcleffa Ivana dne 27. novembra. (Izv. dop.) GitajoČ dopis iz Skednje, ožalostelo mi je srce. ker sem čul, kako je slovanska Vila utihnola in skoraj narodno petje zamrlo. Prav to se tudi pri nas, pri sv. Ivanu godi, in tudi v vsej našej okolici, da narodnega pevskega glasa skoraj več sliSati ni. Kakor slovanska Vila, tako je vsa na3a okolica potihnola, malo katerikrat se še čuje kvartet »Pod oknom«. Pevsko društvo »Zora«, eno najimetnejših pevskih društev v okolici, koliko je ono storilo!
Kdo se ne spominja, kako je v vrtu Rosetti »Zora« prvikrat nastopila na oder z mešanim zborom, obstoječim iz 46 mo-Skih in 36 okollčansklh deklic v prikra» snej narodnej obleki, in kako nas je navdušil slavnostni govor, kojega je govoril podpredseduik g. Josip Negode. Kdo se ne spominja, kako se je ob času volitve v državni zbor bojevalo to društvo zoper f Gikorjo in nje soude — kdo se ne spominja, kako Čestitano je bilo to društvo na taboru v Lindaru v I^tri poleg Pazina. Kdo se ne spominja lanskega pred-pusta starodavnega plesa Monfrina, ko je plesalo 12 parov le lepih fantov in deklic v okobčanskej obleki — in da je to društvo, obstoječe iz samih okel čanskih delavcev, toliko poguma imelo v gledališču »Fenicp« napraviti krasno veselico, ki je napravila čast vsem okoličanom in vsemu narodu. Kdo se ne spominja, kako je »Zora« figurirala na plesu »slov. del. pod. društva« v pričo tržaške gospode. — A zdaj I vse je mitiolo, ovčice so zgubile pastirja in razkropile sosd; brez voditelja težavno jih je zopet skupaj spraviti — prav tako se danes godi s »Zoro«, ali pri vsem tem »Zora« nam še svojo zarjo izpod megel pošilja in društvo še ni propalo, še ena iskrica pod pepelom tli iz tp, upamo, bode zopet živi platnen mrzla naša srca ogreval, Se prav bode to težave delalo. Vendar se težave premagajo, da bi le to lepo društvo pravo vodstvo imelo, kakor pred nekim Časom.
Kakor se čuje, radi bi se zopet sku-paj spravili, »ko bi učitelja imeli; zgubilo je društvo vrlega narodnega učitelja, zato je zgub lo veselje, ker ni človeka, ki bi ga vodil. Bog nam jemlje take ljudi, kuje se mnogo brigajo za svoj narod. To je krivo, da narod težko napreduje, ker prave učitelje nam Bog jemlje, ene na en način* druge na drug.
»ZoraSi«, ne obupajte, pride zopet čas, da bode društvo napredovalo, bližajo se predpustni dnevi, zopet naše ljudstvo razveselimo, kakor prejšna leta, in zopet čast sv. Ivanu, okol ci našej in vsemu narodu napravimo.
Rodoljubni okoličan.
Iz spodnje Šlirske, dne 15. novembra. (Izv. dop.) Će potuješ po spodnjej Štirskej in se malo krog sebe ozreŠ, vidifi vel ko premembo v kratkih letih, zlasti po gojzdih. Zastonj I8č«š mogočnih debel tamnib gojzdov. ki so se nahajali tukaj, zlasti bojevi i hrastovi. Če si se peljal od Sv. Križa na Lutomer, videl si lepe krasne hrastove gozde, goste kakor je žito v do-brej letini, a kde so sedaj? nemila sekira poje od leta do leta ter jih uničuje.
Premožnejši kmetovalci cele gozde prodaiajo, če jih še imajo; češ zemlja vender le Se ostane.
Spet drugi drevo za drevom prodajo, dokler kaj imajo. Eni poženejo skupila po grlu. drugi pa jih porabijo za svr jj potrebe, • to pre« nič ne fali.
Kam pridemo po letih, če tako zmirom pojde dalje? kje Be bodo dobivala drva za kurjavo, stavbe ?
Koliko se je samo v našej fari (župi) lansko leto Izpečalo za kolje vinogradno, nad 300.000, samo v enem gozdu se ga je naredilo okoli 200.000 ! to večjidelj v luto-merske gorice se izpečalo.
Ni toraj čudo, da nas leto za letom gosteje obiskujejo nesreče: toča, burja l druge nesreče. Gozdi so redki, prazni, skoraj goličave, ki se ne morejo braniti elementnim nezgodam. Sploh bi se moralo vendar le v tej reči kaj storiti, vzla-sti po naših poslancih na Dunaju.
Sadje se je letos dobro trž lo, kder ga je bilo kaj, marislkateri posestnik je dobil do 100 gld. in še več za sadie (jabelka).
Sadite toraj drevje, kder imate prostor i lego za to; ne misli, če si uža star, da ne učakaš sadu, če ti ne, gotovo pa tvoji otroci in tvoji nastopniki ti bodo hvaležni.
Naš okolični kmetovalec ne dobiva za vse svoje zrnje, kar ga ima za prodaj, še troškov za delo, davek in posle odračuna, kakor posestnik sadnega vrta Se ne polu orala merečega. Delo njega veliko manj stane, nego poljedelca. To se ve, da mora tudt sadjar marljivo okopavati, gnojiti drevesom in jih snažiti, ako spozna svojo koriHt.
Pa, žalibog, to se vse premalo spoznava; nekateri drevesa sade v ozko jamo čei, bo uža rastlo, ali dalje se za drevo
K D 1 N O 8 I
več ne menijo. Potem pa si š § pritožb1, da ni zemlja za sadno drevje.
Namesto da bi si divjakov doma priredili ir. peSk, raje gredo m po bosti starih skrivljemh divjakov iščejo in na dom nosijo. Ali bo iz takega prestarega cepljenega divjaka kdaj dobro drevo?
Vreme imamo Se sreinje po vsem spodnjem Stajeru, ljudje so pospravili zadnje poljske pridelke. Sploh pa je Se vreme precej ugodno.	Turjedolski.
Domače in razne vesti.
Za svečanost 7. decembra v gledališči trmonia« na korist družbi sv. Cirila in Metoda se naše občinstvo zelo zanima, posebno se pa unema zanjo tržaška inteligenca slovanska, kar je uže s tem dokazala, da je pokupil i večino lož pri tleh in v prvem redu. Kakor se v obče govori, pričakuje se premnogo občinstva in čujejo se glasovi, da ta večer ne smemo nikogar pogrešati v gledal Šči, komur le količkaj Še bije srce za narodovo bodočnost. Tu ni izgovora; vsacega narodnjaka veže sveta dolžnoat, da ne ostane doma, v gostilnic ali kavarni onegi večera, kadar prosvetljenl narod praznuje. —Nekoliko lož je še dobiti v kavarni »Gorn-meicio« in v del. podp. druŽtvu.
Volitve na Notranjskem. Pri volitvi v Postojni 29. t. m. prodrl je g. Hinko Kavčič se 60 glasovi, ter bil torej izvoljen deželnim poslancem. Protikandidat g. Fran Križaj dobil je 32 glasov a g. Leopold Dekleva celo samo jeden glas. Čestitamo tedaj vrlim Notranjcem k tomu vspebu, ter se nadamo, da bode tudi pri volitvi državnega poslanca prodrl onaj kandidat, katerega priporoča klub narodnih pcsluncev, kandidat, koji bode znal interese svojih biračev vslkdar zvesto čuvati — pa da nasprotnici vse svoje sile proti njemu napenjajo, tudi oni, kateri ne glasujejo po vestnosti nego po nagonu — hvaležnosti I
Čud no je pa, da neki slovenski ljubljanski list v enej sapi na prvem mestu priporoča volilcem postojinskega okraja po klubu nar. poslancev gosp. Ferjančiča, a na drugem mestu donaša dopis, koji ne usmiljeno po njemu udriha!
Nudej.imo se pa, da bodo vendar pri vsem tem Notranje! dokazali svojo politično zrelost, kakor smo uže imeli prilike o njej, govoiitl.
Občinske volitve v Pomjanu.
Novi zaslop za pomjansko občino bi se bil imel izvoliti uže meseca avgusta t. 1. Zavolj kolere v koperskem okraju, ne v občini pomjanskej kde je ni bilo, odložilo se je bilo to volitev. Sedaj je celašena volitev. Ima se vršiti dne 6, in 7. decembra v Pomjanu, v obČinskej dvorani, in sicer ima voliti: tretje volilno telo, to je oni, koji naiiuanj davka plačujejo dne. 6'. decembra od 9. ure zjutraj do 12., in od 2. do 5.; drugo volilno telo, to je eni. koji nekaj več oavka plačujejo, dne 7. decembra od 9. do 12. ure ; prvo volilno telo. to je oni, koji največ plačujejo, istega dne; 7, decembra od 2. do 5. popoldan.
Tako veli deloma postava deloma oglas županstva, in tako ima tudi biti. Vse drussio kar bi klorkoll v tem oziru rekel, ni resnično, je samo za zapeljati ljudstvo.
Nad. jati se je, da volilci v obilnem številu k volitvi pridejo, ter da bodo izvolili za občinske zastopnike može, kojim nebode nikdo zamogel reči, da so »kapu-zove glive«, koji nebodo trpeli da s=e svo jimi žul;i uzdržujejo človeka, koji n|im takove m slove daje, koji bodo sploh zavzeti z« čast svojo iu za koriBt občine.
Si;ši se, da bode boj proti sedanjemu Županu, in menda tudi bode, ali ne toliko zavolj župana koliko zavolj tajnika, koji je ž njim v ozkej zvezi, a koji ljudstvu nikai.01- ne ugaja.
Naj vsi volilci za pravega Časa zved6 v kateri volilni razred spadajo, naj odločeni dan k volitvi pridejo, iu odajo složno svoj* g laso e, vsak za 10 zastopnikov in za 5 nadom^stovalcav.
Ako ni slučajno kdor zakasnil, ako bi n« bil navzoč v dvorani, ko njegovo ime kliče, naj se oglasi pri volilnem od-bo ru, da z »more glasovati po tem, ko so prebrana .mena vseh volilcev istega raz reda. Boljšo je pa, da vsi v pravem času pri.iejo, dazamorejo glasovati ko so poklicani.
Na noge občinarji pomjanski! Osvetlite si 1 cel Pokažite nekemu da nimate kap.izove kilave ni Vi, ni oni katere boste z u svoje zastopnike izvoli II.
Izjavi tržaško - italijanske kulture. Oglasi veselice družbe sv. Cirila iu M ;ioda, koji so v nedeljo bili po oglih pribiti, so uže na raznih krajih potrgam. T ko n. pr. pri »Volti di Cbiozza«, na prudajalnicl »Piccoll-jevi« In dr. Italijanski oglasi pako, zlasti oni od »Teatro communale« uže preko 14 dni stoje ter se jih niklo ne dotikne. Gospodo »kulturo-nosce« je po navadi barv«, v kojej so društveni oglasi tiskani v oči bodla, kajti — narodna je I No, mi smo enakih »kulturnu. ■ pojavov v Trstu uže navajeni, ter preptlČ t ni, da te prostote vendar ne bodo
omejile vgpeha veselice 7. decembra. Karakteristično je pa, <ia s-i nasprotna stranka tako priprostih sreistev služi v svojem bo|U proti vsemu, kar je slovansko.
llestnl 2bor je jednoglasno odbil v svojej s ji 29. t. m. ponudbo vodovodnega n»brežinskega društva, kakor je bilo uže naprej skleneno. Odbornik dr. Piccoli je stavil zatim Interpelacijo o stanju razprav radi vodovoda iz Heke. Župan je takoj jako obširno odgovoril in povdarjal, da je on uže osebno o tej zadevi c. kr. okrajno glavarstvo v Postojni urgiral, da se ustavljati razun zasebnikov, koji imajo pravico do vode, tudi vodovodno nabrežinsko društvo in južna Železnica; on gotovo ni kriv, pravi, ako zašle-pele kranjske oblasti stvar zavlačajo ter ne uvidevajo, da je vsako zdravsteno zboljšanje Trsta zdravstveuo jamstvo okolici. Oibor-nika dr. Piccolija je odgovor j .ko zadovolil. Sklene se potem revoluciju; koja ima iz reči predse iništvu priznanje, a obžalovanje, da hočeti okolica in Kranjska «tvar r.a-prečit'. Seja je trajala od 6.45 do 9.20 zvečer.
Tržaške novosti:
Čudne vesti. Dobili smo iz Gorice dva dopisa o zadnjej besedi v Goriškej čitalnici, Eden nau vse hvali besedo, a drut'i obratno jo strogo graja, ter pravi, da jj bila slabo obiskana. — Mi preziramo jeu-nega in druzega ter se držimo staroga pregovora: »In melis veritas«.
Nek goriški dopisnik v »SI. Narod* nekako graja »Edinost«, ker je prinesla vest o kandidaturi gosp. Kleinmaye!-ja in nas celo sumiči, da smo v tem obziru podobni nekim sovražnim nemškim listom. Mi pa odgovarjamo, da se bode v kratkem dokazalo, da je eno grajanje le nasledek farizejstva.
V Trstu nemamo sedaj posebnih bojev, za-to pa je začel boj — zaradi piv-1 Nek fabrikant je kupil par listov, koji so prinesli vest, da je Dejakovo, oziroma Hei-nintjshausovo pivo nezdravo, ker ima v sebi mnogo salicilne kisline. Isti listi hvalijo pa Dreherjevo in Pylzensko pivo. — Kaj to pomendai* — Ubogi Dejuk, kateri do sedaj v Trstu največ pive prodaje, bode moral šteti nekoliko zlatih — pa bode miri
Policijsko. Neki čevljar je voznika Franja Gociancih z ostrim kamenom na glavi težko ranil. Čevljarju Serna in kovaču Depretic, koja sta prihitela Co-ciancichu na pomoč, je zločinec raztrgal obleko ter pobegnol. — 22-letni zidar Er-nest Depoli igral se je v svojem stanovanju Androna del moro št. 7 so samokresom. Naenkrat poči strel in zrna udarijo v nasproti stoječe okno. Sreča da tamo ni bilo nikoga navzočega. — Puške niso igrače I
Lesna trgovina s Trstom.
V seji železniškega državnega sveta dne 29. oktobra je svetovalec Teuschl nagiašal, da se ogerskim železnicam s tem, da dovoljujejo posebno znižane tarife, lahko posreči, da lesno trgovino iz severnih delov države navedo na Heko, kar bi avstrijskim železnicam in Trstu bilo v veliko škodo, on tedaj prosi glavno vodstvo, naj skrbno pazi, da se s Trstom, kar se tiče tarifov, ne postopa neugodniŠe, nego z Reko. Vladin svetovalec dr. Liharzik je odgovoril, da glavno vodstvo avstrijskih držav nib železnic In avstrijske zasebne železnice vedno na to gledajo, da se Reki ne dajo večje olajšave od Trsta. Glede tarifov od Ljubljane v Trst je poročal Mauthner, da se južna železnica brani tarife znižati; glavno vodstvo držtvnih železnic pa je Uv> more siliti, naj zniža tarife, ker je mej avstrijskimi Železnicami in južno železnico bil sklenen prometen dogovor, po katerem bi se južna železnica morala ooškodovuti pri enostranskem znižaniu tarifov, Sicer pa je glavno vodstvo sklenolo, pri novej vredbi prometnih razmer ozirati se na to, da se zmžajo tarifi za Ljubljano. To se zgodi, ko se odpre železnica Trst-Hrpelje.
Znižanje tarifov na Južne) Železnici. Južna železnica je v soboto razglasila znižane tarife od vseh ogerskih postaj do gotovih postaj avstrijske svoje mreže, osobito do Celovca, Beljaka, Sp:-tala In Kormina, kakor tudi od teh dalje <10 dotičnih mejnih postaj. V teh tariMb dovoljuje 7.a pošiljatve žita cene od 2 gld. 11 kr. do 2 gld. 20 kr. za vagon in kilometer. in sicer le za take pošiljatve z Ogerskega do zgoraj omenjenih postaj, za katere se v gotovej dobi mnogo moke in slada skoz Trst in Peri izvozi v zunanje dežele. S tem misli Ogerska izpodrinoti Rusijo v Itihj', katera sedaj dobiva žito iz Odese. — Mi temu pristavljamo to le: Ogrom Želimo, da svoje žito prav dobro prodajo, menimo pa, da tu gre le bolj za dobiček uže prebogatih ljudi, ker taiifaje znižana le zelo bogatim ljudem, ne pa premožnim, o ubozih, to se ve da, še govora ni. Naj tu Še nekaj pristavimo, kar smo na lastne oči videli in skoz tri do štiri tedne vsak dan opazovali, bilo je to, ne vemo prav katerega leta, a mora biti krog dvajset let, če ne več. Takrat se je z Ogerske v Trst v dveh mesecih izvozilo toliko žita, da se ga v zadnjih desetih letih gotovo toliko ni. Tržaški »Silos«, ki uže mnogo let nič ne dela, delal je takrat več tednov od zora do mraka. Naročil je
bil. takrat za zunanje .bž^lo »koz Trst mnogo. Mej temi naroč-valci je bil tudi Rothschiid, a ne prvi, a vender se je njegovo Žito za polovico voznine najprej v Trst izvozilo, in ta vožnja je trajala, če se ne motimo, tri do štiri tedne, potem še le so prišli na vrsto oni, ki po se puprej naročili pa vendar dvakrat toliko plačali, kakor Rothschiid. — Tako je imel Roth-scliili, ki je tildi kralj južne železnice, dvoj ni dobiček.' prvič je vrgel na trg prvo žito po višjej ceni od poznejših poslatev, ker je bila v začetku p..trebi večja, in drugič je plačat polovico voinlne. To je fiktum; misli naj si pa vsak. kar hoče; nam prihaja slabo, kadar premišljujemo take reči.
Društvo zn ustanovitev morskih k«»|iel j za bramorieve in rakitične otroke na D u naj i je uže razpisalo konkurz za stavbo prvega kopeljišča v Rovinji. Zemljišče je društvo kupilo od rovinjske občine. Zavod je namenjen za 100 otiok, o.ipreti se ima uže prihodnje leto.
Vsakemu svoje. Fr. Ornahen, katerega smo po lastni nekrivdi v pred-zadnjej številki našega lista razglasili obsojenega na 8 mesecev ječe, nam pt§e, da ni bil on kažnjen temveč v onem članku imenovani Dllc». Tem boljše!
Na današnjo prilogo J. Rlaz-mkove tiskarne v Ljubljani upozorujemo naše č. čititelje, ter priporočamo obenem najtoplije izvrstne knjige, koje ima ista na prodaj.
Priložili smo današnjem listu raznim Kg. dolžnikom »ultimatum«, ter zopet uljudno prosimo naše p. n. naročnike, da vsaki svoje dolžnosti o -pravem času izpolni.
Zvonjenje v cerkvah. Italjan-skemu državnemu zboru se po a predlog, po katerem naj se zvonjenje v cerkvah na gotove ure in gotove primerljaje omeji. Kdor bi se zoper to pregreSii, kaznoval se bo, kakor bi inir kalil. Zdaj bo pa Italija srefina J
Vreme v decembru. Mathieu de la Drome prorokuje za me-ec december tako vreme: OJ 1. do 3. dež ali sneg; od 3. do 11. zelo mrzlo vreme; enako tudi v času polne lune od lt. do 18. dež, sneg in veter; skoraj enako vreme bode tudi od 18. do 25. Od 25. do zadnjega spremenljivo. Sploh nam je obljubljen ves mesec mraz, ali najhujši od 1. do 10. decembra. Božične praznike hodemo po tem takem sproveli za ognjem kakor je uavada vsako leto.
Tujci v lastnej hiši. Pri ljudskem popisovanji v &v carskem kantonu Neufchatel se je pokazalo, da v tem kantonu prebiva 47900 domačinov in 57,441 tujcev; poslednji tedaj prevagujejo za 9541 duš. To je nekako tako, kakor v Trstu.	_
Nova knjiga Izšla je ravnokar pod naslovom : »Izidor , pobožni kmet«. Buk ce ljubim kmetom na korist. Iz nemškega prelož 1 L. Dolinar. Drugi popravljeni natis. V Lljubljani. Natisnili in založili J. Bla-snikovi nasledniki. 1887 81 str. Cena 25 k r.
Poslana *}
Gg. if. Ip. in n. sopr. H. in S. I. in n. s. M.
v Kontovelju.
No vem skoraj, kaj žal. ga bi bil storil vam in sploh vučini vaščanov. Dobrega nič, a slabega ravno toliko. »Vsak naj pometa pred svojim pragom! »Tako odgovarjam vsem onim, ki mene črtijo, osobito pa vam. »Kdor sam sebi srečo krade, Škoduje la sebi in pregreši se zgolj nad sabo.« In bi to n« veljalo za vs»cega, velja pa vsej pravici meni. Tedaj svetujem Vam in vsem onim, ki slišijo v eno isto vrsto, da v prihodnja molčite in ne ble-becete dalje o meni Tedaj; jezik /a zobmi 1
V Kontovelju 28. novembra 188G.
Vam dobro poznani X.
O kako sladko deneče so besede pre-milega našega vladarja, ki se glase: »VI-ribus u niti s u, saj v teh besedah je zapo-padena vsa blagost naše države, vsake dežele ter vsake občine. Ker le združeni, edini, složni dosežemo dušno in materijalno blagost. Visoka vlada si na vse kriplje prizadeva ljudstvo po dobrjh postavah dovesti do sreče i blagostanja.
Ako si pa visoki krogi prizadevajo avstrijskim narodom bremena zlajŠati, koliko večjo dolžnost imajo pa posamezna Županstva, svojim srenjam pomagati iz tug in rev.
Kakor je resnično, da v zdravem telesu prebiva zdrava duša, tako gotovo je, da le taka županija, oziroma občinski svet, bode užival zaupanje v skrb mu izročenih občin, katerega oživlja duh pravice, ki ga ogreva solnce rodoljubja, ki si prizadeva biti svujim občinarjem vzor vsestranskega delovanja na narodnem, dušnem in materijalnem polju. Žali Bog. da ni povsod tako, kakor je v zgorej omenjenih vrsticah izraženo.
Ako pogledamo za kulise občln«ket»a vrada, n. pr. v Dolini, moramo strmeti, kako je li mogoče, da ni še kaka petarda počila, da bi razpršila sedanji še vedno Čez postavno dobo obstoječi občinski urad.
*) Za stvari pod ovim naslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
Obilo se dandanes govori in piše, kako pomagati ubogemu kmetu iz rer in nadlog, ali od sam h besedi se nihče ne zredi. Delo slavi človeka, poglejmo raji okrog sebe in tu najdemo, da naši najbližnji delajo kakor jež z lisico. V našej hiši se šopirijo kot večni gospodarji In vendar niso druzega n:č r.izen hišniki.
Ako grmiš nad njim, kakor grom v poletnem Času, ne gane se ti. Oni so kakor bron, ki ima ghs, srca Da ne. Gosti računi, dobri prijatelji, pa kdo se za to meni. naj gre dokler gre, kaj ima to koga brigati. In vendar je potrebno, da se pšenica tudi na tej njivi pobere, poveže in omlaii do zadnjega zi n«.
Treba je, da se volitev v občinski zbor razspiše in hišnik na račun pozove, ker to ie sveta dolžnost, da se zakoni spoštujejo.
Svetu groza človeka rodoljuba spreleta, ko vidi kmeta pod butaro najavščin, ki hira, omaguje in z nagličem Jdrži v materijam propad.
Vsi denarstveni viri trpe hudo sušo. Treba bi bilo prositi Elije, da bi nas rešil te strašne nadloge, ki je materijalna su?a v omenjenej občini.
Naveličali smo se tacega cincinja, ka-koršno imamo v dolinskej županiji. Torej račun in volitev jn naše zahtevanje.
Iz Koperskega ekrajn.
Več obČinarjev.
Važno za slovensko učitcljstvo!
Popotnikov Koledar
za slovenske učitelje 1887.
kat rega izda »Popotnikovo« uredništvo v Murihoru, je ravnokar dotiskan iu se i rične
razpošiljati, kakor pride iz kuj gov^znlce
Obseg mi je 1. Koledarij za 1837. 1. — 2. Solsk": n) Vsuoreili učnih ur, b) Imenik. — 3 Plač« ljudskega učiteljstvu, p<> vsem Avstrijskem. -- 4. Smnalizem ljudskih šol in uSiteljnv, učiteljišč itd. pr> vs. m Slovetiekem. — f». Prazen pupir za bilj^šk". — Inseratl.
Elegantno v platno vez,.n ki miul stune
I ffl«l. '(O kr.
(po poŠti 5 kr več.)
Naroča se na »Poj.otnikov koledar« — najbolje po poštnih nakaznicah.
Oprnvništvo Popotnika.
Maribor, Reiserstrasse N. 8
Teodor Slabanja
srelirar v Gorici, ulica Morelli št. 17
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenega orodja namreč:
Monstrance, hustodije, ,i<-lihe. ciborije, scetilnicc% svečnike za altarje, uber-nakeljne i:i pred slaci* jene, križe za al ta-je in handera, relikvarije, mon-štrancice ali križe za svetinje, kanonske table, kadilnice s kadilnim čulni-Čem, steklene ffaltce za darilno vino, stopec, roč-nik iz kovine, krstne sklede in žlice. kolliČc za blagoslovljeno vodo. kro• pilnike, posode \a sv. olje
in popotnico, držala za sv* če, sklepe pri pluujabh itd. itd. po n a j n i ž i i ceni.
Tudi se pri njem staro cerkveno orodje v ognju pozlati, posrebri,'zčisti in popravi. Na blagovoljno vprašanje bode radovoljno odgovarjal In vsako blago dobro shranjeno iu poštnine prosto pošiljal.
Stato nerabljivo orodje, mesint* In kuf'-r jemljem v račun.	24—1
»^^■■■■■■Ma^^MHHMMNaMMaMBiMaBaMHH
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' I. r. priv.
Stabilimento Austr. di Oedito
par commercio ed Induatria.
VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 2l[4°/n annuo Interesse verso preavvlso di 4 glorn 3»»	»	•	*	• 8 •
3'[4» » » » * » 30 »
per le lettere di versamento attmilrnente in cireolazione, il nuovo tasso d' interess« co-mincierii. a decorrere dalli T7 eorrente, 31 cor-rente e 28 Novembre, a s& onda del risp^ttivo preavviso
Napoleoni: 2*u0|o annuo Interesse verso preavviso di 30 glornl 3 • » » » » »3 me«| 3'14. » * » • i S i
Banco Giro: Ban onote 2'/>*/« sopra i)ualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni
sopra Vienna, Praga. Pest, Bruua, Troppavia, Leopoli, Lubiana. Hermannstadt, Inna-brufk. Graz, Salisburgo. Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acquisti e Vendite .li Valori. divise e maisso i*oupons V,0/0
Antecipazioni
sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi
Mediante apertura di eredito a Londra J^9/, provvigione per 3 uieBi. • effettio'1,% interessti annuo »ino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trleste, Ottobre 1883 .	42 -46
/
EDINOST
O	
CD	pS
-a	aj
O	
CD	
»1—4	D
ca 1-4	
	
CD	
	i-S
cz	
CD	i
co	i
03	
cc	O
>	• CJ
+tOJ	U<
• T*	»' tr1
O	-S
c_>	•
o	
• —	
V 4J — _
s_ 3 s ~ z
— ~ Oj W *
£ J aa^
•f ^ - o > •• 81 =
■g ~ • o
fs, C a g "8
"lo
O 1
[j C	O «1
»-' O U
>C° R
t- = S >
: ~ e> — —
■r «
s Ž«
r Ji *-
* -o
•c
- c 0» ,o
' </i «r

*	c c
-	C. o
o	C- «
i- ' b
t	c £ :
' -	> ® —
■J C/;
-3 rC N _ U
O.S i
,2. £
c >
.</1 s ■j , L
"" -S
i- «»
s 5 £ r
ea — Č « «
u««-?
<U 1—1 <u
ae u m O
. ._- • P> — > -l «- _
jf š:s
o S O m
2 « « UM
«-5 « o »C n T™ *
o ^ . ^ C- O • — _«
_ •• S —• "S đ A t) O k o
rt rt N ta I"™ *—
S£ a n - H rt 'a t ®N
, G* re _
a s« .5
3 Ji - •
— —■__M <D
m f a «
> 3 % • O £
« D. 5 -2
H J 22 a«73 Zuhvuljujcm s« Vam iskreno za Vašo slavi oznano želodaćno esenco, ki mu je pravi čudežno ozdravila velikih bolečin v trebuhu, I ki so m« pet let mučile in proti katerim ni! nič pomagalo zdravljenja pridnih zdravnikovi ii Vicence, Milana, Orna in Genove.
Luka Krsnik, Zagorij, Galicija. Potrjujem, da je vaša želodečna esenca ozdravila več oseb starih bolezni v Selodcu, med katerimi tudi neko žensko, ki je uže 15 let bolehala brez upanja do ozdravljenja.
Evgen Sundrinelli, Mori — Tirolska, Uže H let sem t- o t i l bolečino v Želodcu brez upanju, da bi kedaj ozdravel, nekatere Vaše steklenice, prav čudežne esence za želodec, so me popolnoma ozdravile in sedaj se Čutim pomlajšanega. Ntk duhovnik, moj znanec, ki je tudi bolehal na enakej bolezni 20 let, vider uspeli vaše »senf«, s« je jel z isto zdraviti in v kratkem je ozdravel- Ne bodemo opustili priporočati to esenco trpečim in prositi Boga, da bi Vam podelil ono dobro, koje ste zaslužili.	5_
Marija Schvvarz. Rovoredo — Tirolska.
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih bo-^sedi, da se dokaže njihova ^	čudovita moč. Će se le rabijo
nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih, in n:i vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnosti h, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tmii pred vsako boleznijo	6—52
Prodajejo sh v vseh plavnih lekarnicah na svetu ; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-kanuci Cristofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetit i O. R, Roris, 0. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev. , Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi S« zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo po- j ljuta, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
te
Zdravilni plašter
(cerot).
Ozdravi temeljno vsako rano, bodisi Še tako zastarana in kronična in tudi take ki so se uže spremenila v rakn, ustavlja le tako močan glavobol, vse bolečine živcev in revma-tizna v zglobah, čudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 50 letna skuSnja z izvrstnim usnehom. kakor razvidno bo neštevilnih spri-čalih, katere se morejo pokazati Vsakemu — dobiva se le v lekarni
3-10	Rovi«, Corso št. 47.
Na obroke! (72_20)
daje pohištvo tapecarije, razno atrižno blago za ob oke, ure vsakB vrste
M. Coreni
via della Legnn 8tv. 1 p. H.
Ustanovljeno 1747.
• Albert tj|£ Samassa -
c. k. dvorni zvonar
FABRIKANT STROJEV IN GASILTO ORODJA
V LJUBLJANI.
UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO.
Vsake sorte gasilnioe izvrstne sestave za občine, za posilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori vo-ovl za vodo, vrstne šropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare.	12 — 1?
Crkvene svečnice in druge pri-prve iz bronza.
Se^af^e in oro3je za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in ka<Ii, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi i/, litega ih kovanega železa s priteklino. mehovi iz konopnin* in gumija itd. po najnižjih
_ cenah. Občine In gasilna društva
9 plačujejo lahko na obroke.
20 svetinj
Zgubljene in oslabljene
r
moSke moči in nezmožnost
i
(ioloi pripomoček! Vsakdo se popolnoma ozdravi z (genialnim ovljenčovlm »lapom
brez naslednjih notranjih neredov na gotov način In za vedno, često krat cele v dobi 2 dni, celo navidezno neozdravljiva npzmožnost v vgakej človefikej dobi k>kor tudi polucije, se prijetnim, nečutenim, zunanjim zdravenjem. 11—52 Svedočbe slavnih profesorjev in zdravniška broŠurice, na tisočo zahval od po-
Eoluoma ozdravelih osob svetujo vsem olnim rabo ogijenčevega t-Iapa, ki garantira gotov in trajen vspeii. Popolna priprava z dotičnim potokom in zdravniškimi spričevali for. S.SO. Pri pošlljatvi se dobro pizi, da se ne spozna kaj zavoj zadržuje in od kol prihaja.
Zavod za ordinaeije za tajne bolezni:
Dr. Karol ^ltnjann
Dunaj
VII. Mariahilfeistrasse 80.
S!
Tržaška hranilnica
Sprejemfje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in Ricer od 9. ure do 12 ure opoludn*. Ob neleljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°l0 Plačuje vsak dan od 9. do 12. ute opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gid. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gl 1. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedho 5 dni. Eskomptu]e menjice, domicilirane na
triaftkem trgu po......3*(4°10
Posojtije na državne papirje avst'lj-
sko-oirrske do 1000 gl. po . . 51!/!0 više zneske v tekočem računu po..........4*l4
Daje denar tudi prnti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru
Trst, 24. m arci j a 1883. 17—
K
rebanje UŽS Prih- mesec
mesem srečke pO
f fr llsrečk le !Qf
Glavna dobitka gotovine)
tor. 50.000a v
u
10,000 [,5000lji»20,i|4788Bit
Kincsem-srecke se dobe po
Lottcrie-Bureau ogerske^a Jockcy-klubu: liudapcst, AVaitzncrg (»
Podpisani oj'ozoiuje slavno oltčmstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barrinra vecchia Bt.18 z bogat n Zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov Svilnati od f. 250 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr.
n*orej. — Tudi popravlja dežnike in solnčnike.
104-31
prav po ceni Glullo Grlmm.
Odprto pismo ć. bralcem Edinosti
Priporočano dobri znane rali solidneg. blaga
Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahnstr.b.
_____ Istl Pr0(h|je in razpošilja proti gotovini, f li po poštnem povzetju:
llriiMko
sukno za obleko
za jesen I zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko
I ostanek f. 4 75 Najboljše vrsti f 6-75
Pl itnene
ODEJE
(nelivane) 3 vatle dolgj, 3 vatla široke Iz najboljšega platna, zadostna za največe postelje,ii kom. f. 3.-
Spodnje
hlača za gospode
iz najboljše rol»e Eroitći
C komadov f. 6.
Namizje
obstoječe is 1 nuiniz-nega prta in 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni
Garnitura (.4-80
Damast-
Gradi
za posteljno prevleko 1 vatel širok, najboljše vrsti, 1 komad (30) vatlov) f. 5 50.
Posteljne
ODEJE
i/, rudečegi iu turŠk. kretonn,elegantno prešite, popolna velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.
C. kr. prlv. pat. Phonix
srebrno nam izje
ostane vedno belo (j nož-v, G vilic, C žlic, d ŽliČic za kav< , vseh 21 kosov vkupej samo f. 5
Platnene
otirače
z rudečimi, plavimi šlroclmi krajci, G kom
r. i so
Kuhinjske
otirače
iz sivega platna, kom-pl. doli?, in širokosti 6 kosov
SO novcev
Oii
race
iz damasta iz čistfga platna, 50 etm. široke, kotupl, dolgosti z Širokimi krajci, najboljše visti G komadov for. 2
Ponoćne jopice
iz šifonn, pretkane 3 kose 3 for. iz najllnej-šega sifona s6 celo tinim, širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obšivom pliss',
3 komadi 5 for.
Posteljni
predlagavec
iz g st ■ flanele, vkra-šan z podobami predstav Ijačl m i živali in okolice, podaje se za darove
Popotni plajdi
iz čiste volne 3 i pol n». dolgi, I GO m., širok i 1 kos f. 3-50 en popotni plajd najooljše vrati
1 kes f 4 50.
/S • i	jako do-
o I lODbrebaže
izvrsten, za žensko, moško in otročje p rilo 00 ctm širok, 1 kos (30 vatlov)
r s so.
Dežni plašči iz kaučuka
z kapucami vred ne-premočljiv , dobri tadi za gornjo noSo celo za najvisokejše gospode, 1 komad f. 8 50.

z drap r jo in franžaml vr d, krasno Izvedeni l okno f. 2-50, m j-boljše baže f. 3 5U.
m
Ostanek
preproge
10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo
r. 4 so
Ogrinjače za jesen in zimo
kompletni, veliki, celo za naiviH-* gospe, vseh modnih barv 1 kom. samo 1 for.
1*11 TIČI
beli. platneni, » t v kvadratih, (i komadov f 150.
Kavni prilčl
platneni, Vfi' h luirv, 6 kosov l for.
Mizni prti
vsakovrstne barve, °/4 velikih
3 ko*« :t for,
8/4 veliki
s k««c r. i so
Srajce za gospe
iz šifona
z bogatim preš'vo m, »•1'gtntno izveiien 3 k >s • f 3 50. 399»»I»IM»IM
Ena
garnitura iz jute
obstoječa iz 1 namiznega prta, 3 posteljneh
odej v najnovejših uzore i h okolo in okolo z franzami, za vse tri odeje f 5.50
Haljine iz ne-valjanega snkna
iz najboljšega štajerskega surovega sukna z podstavo, vsakn veli-koMti iu barve, obite sč zelenim suknom 1 komad f. 5-75.
Svilene
zn postelje, kompletne, dolge, za največe post lje v barvah bor-deimx, plave in rumene 2 kosu za for. 16-50,
ŽEPNI RUBCI
obrobljeni z barvato tkanimi krajci
O leP° izvedeni O
12 za gospode f. 1 20 12 z i gospa for. 1 — 12 platnenih for 2"50
eNHIMNHI«
Ponočne
iz najboljšega duble-sukna vsake velikosti' dokl-r je še kaj zaloge komad po f. 8 50
Sternberiisko
blap za postelje
1 vatel Široko, vsake barve,pasaKtol, parim t. proštne barve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50
1 kos (30 v.) Prožnič-kega
plavega barhana
najboljše sorte samo f. 6-00. 1 kos (30 v.) belega barhana nej-linejše baže samo f. 6 75
Garniture iz
r ip s a
prekrasnih barv, ol>-Htoječe iz dveh posteljnih odej in 1 miznega pna, obrobljeni svilo in šopki, 1 garnitura f. 5.
fMfPldrl	(n1')fp,?l 9 Levantsko zdrave volnenp žimnice od slovočib profe
JJ^JJJ jjJJiJ^ HJJIUaJ i spoznane kot koristne zdravju, izvedene v različnih I-1 uzorciii v/, najhnejšega suk h pristno narejene barve. Du so iste oristomie vsake baž - Iji
sorjuv rasnih
. . .	pristno niirejene liarve. Da so iste pristopne vsake baž - Ijudi-m,
za občno hlugost dobivajo s0 v naslednjih sortah najboljše kakovosti le pri meni po naslednjih jako ni/k h cenah :
št. I. J.-dna meščanska zimnica za varovanju zdravja. 3 delov samo f 6, 2 postelji f. 1150. št. II Z Iravstvena meščanska žimnica boljše vrsle'zdćlnnu sumo f. 9, 2 postt Iji f 17 50. št. III. Salou-zdravstvena žimnica niijboljše bažn z najfinejšim salon grandlom iz damaota
Pokrita po f. 13 50, 2 postelji t 26 50 št. IV. Zelo elegantna salon zdravstvena ž ninica krita z elepantnim salon-damastovim suknom, zdelana samo f 19 75. 2 postelji f 32 50
Te W vantske zdravstvene žimnice podujejo se za vsako postelj ter so radi tega z*do priporočljive vsakej družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem iiotelov, gostilnlc, odpojivalifift,
4-a ii I ii se za reelno, s liduo in izvrstno blago. Kiti* m« kal^irmu ■i© <l<»|»a«la, m«>> Nprejnio nazaj, menija in denar imataj i»o-
vt»m>>. - Prodajalnica je odprta v delalnikih ves dan, v nedeljah in prninikil) pa do jtoludne. — Korespondfiica v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga za for.25, dobi po vrhu
še 5 platnenih žepnih rubcev.	11-
LitMnik timAtVu .ki »iN« »!•• i • - zouMij m oa^ovorni uredniu: VIKTOH DOLKNL
^u>v4 tiskarni V. D ilmot v T st f