Ust fehafa od oktobra 1947 kot tednik — Od i januarja 1958 kot poltednik — Od 1. 'januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah —
GLASILO    SOCIALISTIČNE Z
KRANJ, SOBOTA, DNE 18. JANUARJA 1964 — LETO XVII. — ŠT. 5 — CENA 20 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko TomažeJ
VEZE    DELOVNE GA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
Start na letošnji razvoj kranjske komune
Ljudje so povedali svoje
171 predlogov in pripomb na predlog družbenega plana
Le kam bodo hodili naši otroci v šolo? Moramo in moramo preskrbeti prostore, graditi šole.
Ne smemo in ne moremo več dvigati cen v gostinstvu In sprejemati novih obremenitev!
V kmetijstvu ne moremo več tako naprej! Preskrba občanov in cene trgu nas silijo, da moramo začeti drugače.
Veliko je bilo takih pripomb in predlogov, ko so v zadnjem času občani kranjske občine rešetali letošnji predlog družbenega načrta in proračuna občine na zborih volivcev in na enajstih javnih tribunah. Samo na tribunah je bilo 895 občanov. Tu se je tudi najbolj pokazalo, kje občani čutijo največje težave. Največ jih je bilo na tribuni o šolstvu in sicer 250, na tribuni o zdravstvu in socialnem varstvu 117, o obrti 79, o komunalni dejavnosti 98 ljudi, ki delajo m čutijo kakšni in kje so problemi in težave.
-Čeprav tribune niso povsem uspele kot bi bilo želeti in tudi zbori volivcev marsikje niso zajeli bistva problemov, je v letošnji široki razpravi vendar dosežen dokajšen napredek. Tako so v sredo ocenili na seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, ko so razpravljali in ocenjevali potek razprav med občani. Veliko manj je predlogov in zahtev po sredstvih, kot je to bilo prejšnja leta. t-e-ta so namreč omejena, odvisna od proizvodnje in splošnega gospodarjenja v teku leta, kar je treba šele doseči. Veliko umestnih predlogov pa je bilo o sistemu, o organizacijskih prijemih in tudi predlogov za neposredno reševanje stvari v okviru krajevnih skupnosti. To je. bilo opaziti zlasti tam, kjer so krajevni odbori SZDL Pred zborom volivcev pretresali predlog plana, iz njega izluščili najbistvenejše za njihovo območje in tako tudi usmerjali razpravo med volivci.
Tudi razprave o šolskih prostorih so dobile podobno obeležje. wa Zlatem polju v Kranju, v Cerkljah in Preddvoru bo potrebno graditi ustrezne šolske prostore. Samo za te tri objekte bi bilo treba okrog milijardo dinarjev! A teh ni, vsaj ne v krajšem roku. *-ato so nekateri govorniki predlagali načrtno gradnjo z združenimi sredstvi. Nekateri so tudi predlagali, da bi skušali najti obliko samoprispevka oziroma posojila, tako da bi občani v celoti sodelovali pri reševanju tega problema.
Skratka, veliko je bilo predlogov. Občani so cb tem povedali svoje in pokazali tudi pripravljenost sodelovati v naporih za wresni-^vanje postavljenih ciljev. Zato so vsi občinski organi, ne le posamezniki, zlasti pa člani občinske skupščine pred veliko odgovornostjo, kako bodo pri končnem sprejemanju družbenega načrta, tudi občine   1 Sprejete PriPombe in jih vključili v smernice razvoja
K. M
Občni zbor okrajnega sindikalnega sveta
Delo v sindikalni!! podružnicah še ni dobro
Razprava o najnižjih osebnih dohodkih
Predsednik okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana Lojze Erbež-nik je v uvodnem referatu na rednem občnem zboru, v četrtek 16-januarja, ugotavljal, da od zadnjih občnih zborov okrajnih sindikalnih svetov Kranj, Ljubljana in Novo mesto beležimo pomembne spremembe v gospodarskem in družbeno — političnem življenju. Občni zbori občinskih sindikalnih svetov so pokazali, da se je sindikalna organizacija v Preteklem letu ukvarjala z naslednjimi pomembnejšimi nalogami: 2 izdelovanjem statutov delovnih organizacij, hitrejšim razvojem samoupravljanja v družbenih službah,  s prizadevanjem  za večjo
•:<v ./'•v->xjii
produktivnost in večjo ekonomičnost poslovanja oziroma za uspešno delo v delovnih organizacijah družbenih služb in v manjši meri z izpopolnjevanjem sistema nagrajevanja po uspehih dela. Pri tem se pojavlja vprašanje, če je ob pravilni orientaciji sindikalne organizacije zagotovljena tudi aktivnost pretežnega dela članstva.«
Ob tem, ko je dosedanji in ponovno izvoljeni predsednik Lojze Erbežnik ugotavljal napredek v delu občinskih sindikalnih svetov, je omenil, da z delom v sindikalnih podružnicah še ne moremo biti zadovoljni, čeprav bi morale Nadaiievanie _ na 2. strani *
Čeprav so prvo polletje večkrat prekinili tako ali drugače prisluženl prosti dnevi, so se meseci od septemrba naprej vsem', ki hodijo v šolo (upoštevani so tudi učitelji) vlekli kot hoja po ravni cesti. Veselje je zato v teh dneh vsestransko in veliko. Posebno zadnji dnevi so bili zares naporni, včasih pa tudi nekoliko burni. Prosvetni delavci se pritožujejo, da se večina staršev šele tik pred redova-njem zave, da ima otroke v šoli in, da ni vseeno, kakšne ocene si bodo zaslužili. Polletne počitnice bodo otroci V glavnem preživljali pri smučanju in sankanju, tisti, ki so do sedaj počivali, pa pri učnih knjigah. Po vseh večjih krajih so pripravili tudi razne smučarske tečaje in manjša tekmovanja. \ ,'
ProizVajavci naj občutijo, da je plan njihova stvar
Ljubljana, 17. januarja — Na razširjeni seji okrajnega odbora SZDL Ljubljana, so danes razpravljali o predlogu okrajnega družbenega načrta za letošnje leto. Ta predvideva v okrajnem merilu povečanje družbenega proizvoda za 10 odstotkov, povečanje industrijske proizvodnje za 14 od-
stotkov, povečanje produktivnosti dela za 9 odstotkov, povečanje števila zaposlenih za 4 odstotke, povečanje vrednosti bruto proizvoda za 12,9 odstotkov itd. Na preblvavca v okraju naj bi se povečal povprečno družbeni proizvod od lanskih 557.000 dinarjev na 619.000 dinarjev kar pomeni
11,1 odstotek, narodni dohodek pa od 517.000 na 573.000 dinarjev, oziroma za U odstotkov. Z dosegom takih ciljev je tudi možno, da bi povečali realne osebne dohodke povprečno za 8,8 odstotkov. Nominalni osebni dohodki pa bi se
Nadaljevanje « na 2. strani «
Izbrani letošnji
Prešernovi
nagrajenci
KRANJ, 17. Januarja — Na včerajšnji seji je občinska skupščina potrdila predlog letošnjih kandidatov za Prešernove nagrade. Ob Prešernovem dnevu bodo podelili v Kranju tri nagrade po 80 tisoč dinarjev in sedem pohval.
Nagrajeni bodo: Danila Grli za delo v občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev, prof. Vik« tor Jesenlk za prevajavsko delo t francoščino in Bojan Pisk za pesniško delo.
Obenem so predlagali tudi po sebno komisijo, ki naj bi pripravila predlog odloka o razširitvi Prešernovih nagrad.
Tretja skupina tujih turistov
BRNIKI, 18. januarja — Daael zjutraj bo z letalom Avio Adria prometa odpotovala v domovino druga skupina nizozemskih turi* stov, ki so dva tedna preživeli na zimskih počitnicah na Gorenjskem. Skupina je prispela na Gorenjsko 6. januarja zvečer in je bila številčno nekoliko šibkejša kot prva, ki se je pri nas mudila preko novoletnih praznikov. Nekaj nizozemskih gostov je preživelo svoj oddih na Pokljuki, nekaj v Bohinju, največ pa v Kranjski gori.
V skupini, ki bo odpotovala danes, je 41 oseb.
Politična šola v Železnikih
# ŽELEZNIKI, 17. januarja — Ta teden se je v Železnikih začela politična šola, ki jo s sodelovanjem ObK ZK in ObK ZMS organizira škofjeloška Delavska Univerza. Obiskuje jo 33 mladincev in 35 komunistov iz Selške doline. Predavanja, ki. obsegajo 60 ur in so trikrat tefdnsko, so dobro ^obiskana. Omenimo naj, da se bo februarja za sedanje slušatelje začela druga stopnja, za mladince pa prva stopnja politične šole. Po pripravah in prijavah je zanjo precejšnje zanimanje.
Pred tem pa se je v Skofji^Lo* ki končala prva stopnja političan šole, ki jo je obiskovalo 35 ljudi, iz podjetij v škofji Loki. Petki« dvajset jih bo končalo sedaj« ostali pa bodo zaradi službenih zadržkov zagovarjali svoje teme«*! prihodnji skupini. — S.
Kaj je „družbeno interesantno" ?
Naša kmetijska proizvodnja je razdeljena na družbeno in privatno.
Gradivo za razpravo o družbenem planu občine Radovljica za leto 1964 enači privatno (zasebno) proizvodnjo s koopera-cijsko Takole pravi:
»Kmetijsko zemljišče občine je razdeljeno na območje družbene intenzivne proizvodnje, ki zajema radovljiško ravnino od Brezi j, Dobrega polja do Žirovnice in del blejske doline. Tu bo vodena enotna kmetijska in investicijska politika; načini pridobivanja zemlje in tehnološki postopki organizirane kmetfiske prozvodnje bodo isti.
Drugo pa je območje kooperacijske proizvodnje, kjer bo voden takšen način sodelovanja družbene organizacije z zasebnim kmetovavcem, ki bo zanimiv za oba partnerja.«
In še citat iz ene izmed diskusij na javni tribuni o kmetijstvu v osnutku družbenega plana občine Kranj:
»Kmetijske zadruge morajo reševati vprašanje tistih kmetov, ki niso v družbeno interesantnem področju.«
Istovetenje kooperacijske kmetijske proizvodnje s privatno ni tako hudo, ker se v glavnem nanaša na prihodnost. Za da nes in za nazaj o kakršnikoli istovetnosti ne moremo govoriti, kajti kooperacija, proizvodno sodelovanje, kakršno so si zamislih naši kmetijski teoretiki in kakršno vsebinsko določa že sam pojem, ni tisto, kar vsak dan lahko vidimo v praksi. Kako bo to v prihodnje (morda res že v letu 1964?^ to bomo videli.
Huje pa je, če neodgovorno, nepremišljeno in celo vsebinsko napačno govorimo o »družbeno interesantnih področjih«, pa pogosto ne vemo, kaj to je in kaj naj bi bilo. Ce imamo »družbeno interesantno področja«, potem imamo tudi »družbeno neinteresantna«, torej taka, za katere družba ni zainteresirana, ki družbi nič ne koristijo, ki niso potrebna ali so celo škodljiva , za našo kmetijsko proizvodjno in za ves naš družbeni in ekonomski razvoj in napredek. To so področja hribovskih kmetij, pa tudi številna področja v ravnini, ki iz takih ali drugačnih objektivnih (geografskih) razlogov niso primerna za moderno
strojno, industrijsko (farmarsko) proizvodnjo. Taka področja največkrat res niso bogvekako »interesantna«, ampak zelo »neinteresantna«, saj nas zaradi njih že nekaj let včasih kar hudo boli glava!
Vendar tu živijo ljuaje, ki so člani naše socialistične skupnosti, ki so del družbe, ki obdelujejo njive tudi še na jesen svojega življenja, ki so si vse življenje z znojem in žulji služili svojo trdo skorjo kruha, preživljali sebe in (pogosto zelo številno) družino. Ti ljudje so bili partizani ali pa so kako "■drugače sodelovali z narodnoosvobodilno vojsko. Plačujejo davke, delajo od jutra do noči, ne hodijo v kino, nimajo televizije, berej«) časopise in knjige Mohorjeve družbe. Sinovi in hčere so jih zapustile, sami »garajo«, dokler morejo, pogosto * tudi dlje, kot je mogoče za povprečnega človeka. Družba, katere del so, jim ne omogoči nabavo primernih strojev (npr. manjših motornih kosilnic), ki bi jim olajšali trud. Delajo le zato, da skromno živijo in da plačujejo davke — družbi. »Ostareli kmetje« jim pravimo. Včasih smo tudi »milostni« do njih, vzamemo jim zemljo, da se jim ni treba več ubadati z njo in jim plačevati-ttavkov, in jim damo (ne)primerno »oskrbnino« ali »preživnino« (kakor jo že pač imenujemo). Za zemljo, ki jih je dolga stoletja preživljala, ki je bila njihova in ki zdaj — kar nahitro, v nekaj letih — ni nič več vredna, ni »družbeno interesantna« — ker tam pač ni moč orati s traktorjem in žeti s kombajnom (!)
»Ostareli« in osamljeni kmetje (brez mlajše delovne sile) so rezultat naše povojne gospodarske politike. Rezultat, ki se je pojavil v obliki perečega socialnega in tudi gospodarskega problema, ki Je močno aktualen že nekaj let, ki pa ga skupščine In zadruge (aH kdorkoli že) rešujejo s polževo hitrostjo, že dlje ga poznamo in tudi proučujemo, poznamo posledice, pa se še vedno najde v osnutku družbenega plana občine Kranj takale formulacija:
»Proučiti je potrebno davčno politiko do gorskih kmetov v skladu z razvojem turizma na teh območjih, kjer zemlja ni primerna za družbeno proizvodnjo«
Doklej še tako?
Koliko časa bomo v socialistični družbeni ureditvi še delili področja (in ljudi) na »družbeno interesantna« In »družbeno neinteresantna«?
Za človeka gre, ki nI sam kriv, če živi nekaj kilometrov stran od mesta, ravnine, napredka in višjega standarda in ne, če so ga zapustili otroci, ki bi radi (ali jim moremo zameriti in braniti?!) bolje živeli! — A. Triler
STOTI GOL ZA JESENICE JE DOSEGEL BOGO JAN — V sred« zvečer so jeseniški hokejisti visoko premagali moštvo Medveščaka iz Zagreba s 15:1. Najboljši strelec je bil Ciril Klinar, ki Je dosegel 5 golov (izmed njih 4 v drugi tretjini). Zanimivo je, da gostujoča trojica Krmelj-Rataj-Renauld, ki jo je zvezni kapetan izbral za olimpijsko reprezentanco, nI pokazal ničesar, kar bi bilo vredno zaupanja (medtem ko Klinarja tokrat ni med reprezentantl!). Stoti gol za Jesenice v letošnjem prvenstvu je v 27. minuti dosegel Bogo Jan.
OLIMPIJI JE POJENJALA SAPA — Se boljši rezultat so jeseniški Igravci zabeležili pod Mežakljo v četrtek zvečer, ko so premagali ljubljansko Ollmpijo s 15:0. Tokrat je največ golov (5) dosegel Albin Felc. Ljubljanski vratar Gale je branil odlično In je opravičil zaupanje selektorjev, ki so ga uvrstili v olimpijsko mcJŠtvo. (Na sliki: »zavrnjeni« Klinar dosega gol) — Včeraj zjutraj Je naša državna reprezentanca odpotovala na dvodnevno turnejo v Kltz-buhel, kjer bo Igrala dve tekmi. — P. U.
0001020001020123905302020002230000002353234891235323532301020001020001020101010002010105080200000102020100010202000201000200010001
^^/+.+22+^++/////++++++//++//+/^C
5947594^^19194919191949859^91949575^595649495949
TE DNI PO SVETU
# TRGOVINSKI SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN GANO
V glavnem mestu Gane AkrI so podpisali sporazum o trgovinski Izmenjavi med Gano in Jugoslavijo. Jugoslavija bo izvažala: ritao, tekstil, cement; uvrinli pa bomo mangan, les in kakao.
# V TOKIU JE TE DNI ZELO 2IVO
Najprej je prispel na uradni obisk indonezijski predsednik Sukamo, ki se je takoj sestal z japonskim premierom Tkedo>0 njunih pogovorih niso izdali uradnega sporočila. Včeraj pa sta se srečala ameriški pravosodni minister Kennedy in Sukamo. Pogovarjala sta se o Maleziji. Po poročilih agencije TASS se je začsl 13. kon-
fres liberalnodemokratske stranke aponske. Predsednik Ikeda bo govoril o notranji in zunanji politiki stranke, Mai Oa pa o nalogah stranke. Koneresa se je udeležilo okoli 600 delegatov.
# SKTJPNO SPOROČDIO O RA7.GOVORIH SEGNIJA IN JOHNSONA
V Washlngtonu so skupno objavil! sooroMlo, po kat«*rem sta oba predsednika pripravljena Se nadale podpirati vse napore za utrditev miru na svetu. Prav tako ata se strinlala, da Je na prihod-nll raro'-ožltveni konferenci v £e nevi tr»*ba priti na dan z novimi predlofH. da W do«e«»l! sporazum o pooolnl razorožitvi. Oba sta mnenln. da se mora okrepiti tudi atlantska skupnost.
0 Kfy\H?Bin7Xtr\ O CT1*RU ZA ZAPRTIMI VRATI
Konferenca o Cipru se nadaljuje za zaortimi vrati. Ves tisk Je o rezultatih za prihodnost Cipra precej črnogled. Uradni kro^i na sedežu OZN izjavi'a jo, da bo U Tant poslal na otok onazovavre ki bodo poročali o stanju na C! pru.
?udie fn dogodki #Ljudie fn do^o^ki # Miidle fn dogodki • l.bidie in dogodki • f ,'ndl* fn do<-odM 3 f nidfe In rlnmv
V veliki dvorani palače Arabske lige v Kairu se Je v nedeljo začel arabski vrh 13 neodvisnih arabskih držav, ki so se ga razen redkih izjem udeležili vsi prvi možje arabskega sveta. Za arabsko okroglo m'zo so se proti pričakovanju zbrali tudi arabski vo-
obtožb. Resnica Je, da Je napetost med posameznimi arabskimi državami tudi na tako visoki ravni preprečila boijšl Izkuniček arabskega vrha. Ravno zaradi tega sO bili dosežki kairskega posvetovanja že v naprej omejeni. Kljub temu pa uspehi arabskega
Arabski vrh
dlteljl, ki-se nekateri gledajo zelo postrani. Močan odziv na Naser-jevo nobudo je zooet potro'J, da ne glede na trenutna trenja In krize v odnosih med arabskimi dy>avaml, prevladule med njimi tr;.*ia zavest o skupnih ciljih tega sveta, ki mu pa tekočI politlč-.ii razvoi še ni Izoblikoval enotnega Jezika.
Po poteku arabskesra vrha lahko sklepamo, da je bfla kairska budnica veliko bolj enotna In koristna za odnose med arabskimi državami kot nervozen konec, ki ni mogel zakriti vtisa neplodnih
vrha prekašalo vse mučne vtise, ki so kairski sestanek ovirali.
Arabski vrh je bil sklican tudi geografsko v sred'šču arabskega sveta. Za oceno de.'ansklh razmer v tem delu sveta moramo vedeti, da so se v zadnjem času pre-cel IzbollšaTi odnosi v zahodnem delu arabsek<ra sveta, medtem ko je ostal arabski vzhod Se vedno pod t?/o neurejenosti ln napetosti. Odnosi v vzhodnem delu so obremenjeni s števfln'mrt neurejenimi vm-aSanll med dr*ivaml. V ta okvir "rl'to'Tmio Vrlro v odnosih med ZAR in Sirijo, spor
med Jemenom, ZAR in Saudsko Arabijo glede jemenske drf a vi lanske vojne in napetost med Jordanijo in dru«dml arabskimi državami. Nekatera težka poglavja arabskih odnosov so uspeli v Kairu rešiti. Tako sta Jordanija in ZAR zofiet našli skupen jezik ln navezali diolomatske odnose, ki so bili preklnleni ob znanih siri Isklh dogodkih. Lepi lz.«r'edi so v Kalni nastali tudi za dokončno reš+tev Jemenske^a spora. Državljanska volna na meji, v katero se vmešavalo arabske države, se bo morda končala v kratkem s sporazumom.
Pri obravnavanlu tako pomembnih odnosov v arabskem svetu, ki so Mh razen v dvorani nadaljevali tud« z dvostranskimi stiki po končanih uradnih zasedanl'h, Je videti, da Je bila reka Jordan In Izraelski načrt, da bi oreusmertlt tok svete reke v nustlnjo Ne«rev samo novod za skllcpnje arabskega vrha. V zelo kratkem <*asu so se vodMnl arabski državniki soo-rarump'l za ukrene, ki lih bodo podvzell, da bi zaustavili Izraelsko namero. Vprašanje reke Jordan Je že dalj Časa največji ka
men spotike na Bližnjem vzhodu. 2e leta 1961 so v Arabski ligi sporočili: »Do vojne z Izraelom lahko pride tisti dan, ko bodo Izraelci zajezili reko Jordan ln Jo preusmerili v puščavo Negev«. Ko
Naser - gostitelj »arabskega vrha«
se je proti koncu lanskega leta zvedelo, da bodo Izraelci kmalu spustili del vode reke Jordan po 3,5 metra širokih ceveh v puščavo, da bi začeli namakati neplodna tla, so iz Kaira razposlali trinajst vabil za arabski vrh.
V Kairu so se arabski voditelji sporazumeli o skupnem načrtu, po katerem bodo preusmerili najvažnejše pritoke reke Jordan in o tem, kako jih bodo izkoriščalo, obrežne države Jordan!la, Sirija In Libanon. Tehnične Je ta načrt že Izdelan In je naper'en proti izraelskemu načrtu. V Kairu so razpravljali tudi že o udelerbi pri Hnanciranlu te«a načrta. Na široko so razpravi<ali tudi o palestinskem vprašanju in o odnosih arabskih dr*av do Izraela. Po tem, kar le bilo rečeno v konferenčni dvorani, je videti, da Arabci prloravllajo dolgoročni načrt o skuonl politiki vseh arabskih držav do Izrasla. Za sedaj ni mogoče podati Se neke točne ocene, vendar na s'abo kaže. da bi se odnosi med Arabci in Izrae'-i v doglednem lasu popravili.
Ljudje in dogodki © Mudie in dogodki II LUidfe in dn«ndM m Mudi«? fn dogodki # MVv*i« ?n H<vro-iM A i ?..<Jto »-< A~ *\
GLAS BRAVCEV
„Poklonjeni zaslužek"
Nadaljevanje si. strani
Odmev bravcev na
Komentar v našem listu 11. ja- Hkrati pa so tudi delavci v mno-
nuarja pod naslovom »PoklofTjeni gih podjetjih, ki prejemajo od 18
zaslužek« je povzročil razne ko- do 20 tisočakov, s čimer se ne da
mentarje. Alojz Vovk iz Bleda pa živeti. Sramotno pa je deliti razne
nam je poslal daljši zapis s pri- nagrade in dobičke tam, kjer se
pombami in dopolnili k našemu zaradi   nepravilnega poslovanja
stališču. napravila škoda skupnosti ali ko-
,,     .«.-..          . lektivu, ali pa, da so vodilni sa-
Kdor bi poskušal živet! z danaS- mi med seboj deim nagrade( ne
Wf&p#*,m ^SSSJ?L^&. da bi pomislili, da je ta denar za-.
služek delavcev — proizvajavcev.
da Je bil novoletni dodatek ponlžu Joč. (Za upokojence in uslužbence z določenimi dohodki to v komentarju ne stoji — pripomba K. M.).
u r g me
• Vremenska slika
Prteežni del evropske celine Je v območju visokega zračnega pritiska. V višjih legah prihajajo severni vetrovi, ki dovajajo nad naše kraje zelo hladen zrak
# Napoved za danes In Izgledi za prihodnje dni
Bo pretežno jasno, tu pa tam delna oblačnost, na Primorskem slaba burja. Najnižje nočne temperature med —15 do —20; najvišja dnevna temperatura okoli —4 stopinjami.
Tudi v naslednjih dneh bo suho in zelo hladno vreme.
0 Vreme danes ob 13. url
Ljubljana pretežno oblačno —5 stopinj, Brnik — delno ob'ačno —5, Planica — delno oblačno —7, Lesce — Bled — delno oblačno —5, zračni pritisk 1045 miiibarov, pritisk rahlo pada; Jezersko jasno «-8, Triglav-Kredarica — jasno —11, piha scverozahodnik.
0 Snežne razmere v petek ob 7 url
Komna —16, 40 cm, Sport hotel Pokljuka —15, 45 cm, Bled —12, 30 cm, jezero zamrznjeno, žičnica na Stražo obratuje; Vršič —'15, 40 cm, Tamar —16, 50 cm, Planica —19, 34 cm, žičnica Vitranc —15, •podaj 30 cm, sredni postaji 44 cm, na vrhu 50 cm snega; Erika 35 cm, Kranjska gora —15, 30 cm, Jezersko —18, 22 cm snega.
Važno je, da bi povsod čimprej pripravili statute delovnih organ-zacij, nato pa sprejeli take pravilnike o delitvi osebnih dohodkov.
govega kolektiva in hkrati odpravili »ponižujoče« dodatke.
Alojzij Vovk Bled, p. p. 6
BELEŽKA
Cesto bi kazalo zapreti
Po hudi lanskoletna zimi je ostala cesta Trboje—Smlednik taiko slaba, da cgroža varno vožnjo.
Iz Kranja do Trboj oziroma do meie med kranjsko in š;šensko občino je bila cesta asfalitrana.
i Delo v sindikalnih podružnicah še ni dobro
te uresničevati pretežni del nalog sindikatov. V okraju je 1722 podružnic, ki imajo skupaj preko 228 tisoč članov.
Obširen referat o nalogah sindikalne organizacije je spodbudil k živahni razpravi, ki se je zaustavila pri vprašanjih vloge delovnih enot, razvoja samoupravljanja v družbenih   službah, skrajšanega
da da Jugoslavija v te namene relativno najmanj sreditev, o' oh polovico, Italija 69 odstotkov. Avstrija prav tako 69 odstotkov. Japonska pa 61,2 odstotka.
Vzrokov .za precejšnje število nizkih osebnih dohodkov je več. Eden izmed njih je ta, da imamo še vedno opravka z relativno nizko izobraženimi ljudmi, da dokaj šn je število delavcev ne pozna delitve dohodka in raznih vplivov, ki na to vplivajo, da se pri ljudeh z nizkimi dohodki pojavlja mlač-nost, brezperspektivnost, kar ima lahko škodljiv vpliv pri oblikova
delovnega časa, skrbi za zvišanje nju delavskega razreda kot osnov-življenjske ravni in drugem. V nega subjekta hitrejšega ali po-razpravi je sodeloval tudi pred- časne j šega družbenega razvoja
da bi vsak proizvajavec res prejel, Od meje nanrej pa je že ves čas kar zasluži z delom in prizadevanjem in to v razumnem sorazmerju s cenami na trgu. S tem bi izkoreninili mezdno miselnost in vlili zaupanje proizvajavca do nje-
neureiena. Živahen potniški in avtomobilski promet pa sta cesto tako razdejala, da jo bo treba popraviti ali pa zapreti. Po n;ej bi lahko vozili le še vprežna V07ila.
— R.
Vsakokrat po nekaj
# V osnovni šoli v Kokri je bil
v nedeljo zbor volivcev. Razen družbenega plana občine so govorili o krajevnih zadevah. Po predlogu naj bi že spomladi pričeli z urejanjem hudournika pod Je-belco. Zato so določili 6 milijonov dinarjev. Pred'agali so tudi, da se takoj spomladi prčne regulirati tudi struga reke Kokre na Fužinah nri Voglariu. Precej govora je bilo tudi o preskrbi z mesom, gradnji šole v Preddvoru, o bodočem delu sveta krajevne skupnosti in o gradbenem materialu, ki je ostal iz povojnih let, ko so hoteli zgraditi svoj zadružni dom, pa je ostalo le pri temeljih.
# Poravnalni    svet krajevne
skupnost! Jezersko fe v preteklem letu reševal 9 zadev. Svetu je uspelo rešiti sedem zadev, dve pa je re^lo sodišče.
H Pred kratkim Je bila v Dupljah ustanovljena mladinska organizacija Dunlje. Konference se je udeležilo 43 mladincev in mladink in več predstavnikov polUič-nih in družbenih organizacij. Dnla je koristne napotke za delo mladine v tem kraju. Sklenili so, da bodo med drusim organizirali tudi mladinsko delovno akcijo, ko bodo pričeli urejati vodovod, sodelovali bodo pri gradnji športnega iurišča in v akciii za olenSa-vo vasi. Za predsednika so izvolili Janeza Bajta.
sednik ObSS Radovljica Jože Vi-dic. Iz njegovega prispevka o vprašanjih nizkih osebnih dohodkov krao izbrali nekaj misli.
Vzroki nizkih ' dohodkov
V letošnjem letu precej govorimo o tem, da moramo kar najhitreje odpraviti vse tiste osebne dohodke, ki so pod 25 tisoč dinarji. V januarju lani je bilo v našem okraju več kot tretjina zaposlenih s takimi dohodki, v septembru pa še dobra petina. Do 10 tisoč dinarjev je prejemalo 1167 delavcev, do 15 tisoč dinarjev 2362 delavcev, do 20 tisoč dinarjev 11227 delavcev in do 25 tisoč dinarjev 27186 delavcev. Najvišji odstotek delavcev z nizkimi dohodki je bil v občini Metlika, kar 60 odstotkov, v občini Radovljica pa je bilo teh 25 odstotkov.
Za proizvodnjo porabimo povprečno več družbeno potrebnega dela, kot nam ga tržišče priznava, kar pa zahteva nizke osebne dohodke ali pa likvidacijo podjetja.
če primerjamo delež osebne potrošnje v narodnem dohodku v posameznih  deželah, ugotovimo,
cono na Belem
Kaznovano fizično obračunavanje
Te dni je bila pred okrožnim ■odiščem v Kranju pred tročlan-skim senatom pod predsedstvom Franca Fistra končana obravnava proti Antonu Murencu (25), obtoženemu težke telesne poškodbe.
1.7.1962 se je Murenc z družbo pozno zvečer vračal s proslave T Završnici proti Mostam. Za njimi je pripeljal s kolesom Milorad Stankovič, ki se jim je skušal izogniti, vendar ni uspel in je padel po cestišču. Opozoril je M\renca in ostale, da se jim ni mogel izogniti, pri tem se zapletel z Muren-cem v spor in končno je prišlo še do fizičnega obračunavanja. Murenc je Stankoviča večkrat udarit po glavi, , mu prizadejal prelom lobanjskega dna, pretres možganov in mu zbil več zob. Stankovič je nezavesten obležal in se zavedel šele drugega dne v bolnišnici na Jesenicah.
Obtoženec se je zagovarjal, da ga je Stankovič izzval s preklinjanjem, vendar sodišče, čeprav so
to delno potrdile tudi priče, tega ni verjelo.
Upoštevalo je, da je bil Murenc že večkrat kaznovan in delno tudi okoliščine, da je bil do neke mere izzvan, ni pa upoštevalo, da bi bil vinjen.
Sodišče se je odloČilo, da Mu-renca obsodi na 8 mesecev zapora, Stankoviča pa je glede od-ikodninskega zahtevka napotilo na civilno pravdo.
Polževa vožn?a po po!cdci
Ko je preteklo sredo dopoldne po cestah nastopila poledica, je bilo očitno, da je tako voznike kot tudj tiste, ki skrbijo za dobro stanje cest, precej presenetila, številni vozniki so, še preden so opazili, da. je cesta gladka, zavo-zili na krajši izlet v obcestne jar-ke. Tisti, ki so se obdržali na cesti in so imeli dovolj poguma za nadaljevanje vožnje, so napredo-
vali po cesti zelo počasi. Za vožnjo od Kranja do Ljubljane so avtobusi in osebni avtomobili potrebovali več kot uro in četrt.
Približno uro po začetku poledice sta Cestni podjetji Kranj- in Ljubljana cestišče začelj posipati. Tako je zastoj v prometu na ljubljanski in na gorenjski strani trajal približno eno uro.
Nesreče
ZARADI POLEDICE V OGRAJO V torek zjutraj je Alfonz Rib-nlkar, voznik avtobusa KR 30-70 v Tenetišah, prehiteval nek vprež-ni voz. Zaradi močno poledenele ju ceste je pri tem avtobus zaneslo v ograjo na mostu. Materialna škoda na avtobusu je ocenjena na okrog 250 000 dinarjev.
Predvsem bi bilo terba v vseh delovnih organizaci'ah ugotovit' s kakšnimi kadrovskimi in materialnimi zmogljivostmi ter tržnimi pogoji za odpravljanje ni?kih osebnih dohodkov razpolagajo in do najvišje možne meje stimulirati racionalnejšo proizvodnjo, ker se bo šele tedaj pokazalo, kaj bo še potrebno narediti.
2 Proizvajava naj občutijo, da je plan njihova strar
ob te mlahko povečali v povprečju za 16 do 17 odstotkov.
Vendar pa je že Ludvik Golob v uvodni razpravi omenil nekatere bistvene težave za dosego teh ciljev in ob tem nakazal osnovne naloge organizaciji socialistične, zveze pri izvajanju predloženega programa. Pri tem je omenil na-daljno krepitev samoupravnih organov, pomen družbenega načrta pri usmerjanju družbenega razvoja, nekatere kvalitetne premike v gospodarjenju, o današnjem stanju in možnosti razvoja družbenih služb itd. Zelo pa je poudaril pomen dviganja osebnih dohodkov in izboljševanje življenjskih razmer prebivavstva na sploh, kar jc eden izmed najmočnejših čini-teljev za to, da bi se sleherni proizvajavec in občan resnično zavzemal za izpolnjevanje postavljenih ciljev.
Razprava je v glavnem temeljila na dveh osnovnih problemih današnjega gospodarstva v okra-strokovnega usposabljanja kadrov in tehnološko izpopolnjevanje proizvodnje. Omenjali so iztrošenost tovarn, monžost kooperacije in raznih drugih organizacijskih oblik sodelovanja. Ivo Miklavčič iz Kranja je govoril o
Na obvozni cesti med Naklem ln Bistrico se Je v sredo zjutraj tovorni avtomobil »kavallrsko« umaknil avtobusu in zaradi ozke ceits zdrknil za cesto. Mnoga srečanja večjih vozil a« v «»™«kili dneh tako zaključujejo, *
PREHITRA VOŽNJA NA POLEDENELI CESTI
Na cesti I. reda v vasi Polica nenačrtni stanovanjski gradnji in se je v sredo dopoldne zalete! ° pomanjkanju urbanističnih na-osebni avtomobil KR 37-57, ki ga Crtov. Ančka Rozman iz Tekstil-je vozila Amallla Stern. v tovor- indusa pa je povedala nekaj za-ni avtomobil KR 31-52. Tovornjak, nimivih podatkov o težavah ki ga ie upravljal Stane Stare, je tekstilne oziroma bombažne indu-namreč posipal cesto iz Kranja strije pred sedanjimi nalogami proti Naklem. Za njim pa je s skrajševanja delovnega časa in precejšnjo hitrostjo pripeljala povečevanja osebnih dohodkov. Sternova— v trenutku, ko ji je Ob koncu razprave je govorila nasproti pripeljalo drugo vozilo, tudi tovarišica Vida Tomšičeva, Kljub zaviranju vozila na pole- predsednica glavnega odbora deneli cesti ni mogla ustaviti. Tr- SZDL Slovenije. Socialistična žvečenje je bilo neizbežno, material- za, ki vodi razprave o družbenih na škoda je ocenjena na približ- načrtih in o številnih drugih dano 300.000 dinarjev, medtem ko našnjih važnih nalogah bi morala je bila voznica lažje poškodova- biti po njenih besedah manj bra-na- nivec določenih načrtov in reše
OSEBNI AVTOMOBIL vavec stva"      ob tem vse bolj
V AVTOBUS s organizator demokratičnih oblik
Na Kolodvorski cesti v Kranju v raz?ravah in odločitvah. Ljudje sta v sredo ob 11.35 trčila avto- morajo občutiti. da »e P,a" n|lh» bus, ki ga je upravljal Andrej va stvar ,n samo nJ,m v korist» Vellkonla in osebni avtomobil bl se moral« ob tem počutiti sami KR'11-68, voznik Maks Stempihar. gospodarje in tudi odgovorne za Osebni avtomobil je vozil po Go- take a,i drugačne rešitve pri iska-renjćsavski cesti proti Ljubljan- nJu Poti napre} k povečevanju ski cesti, ko pa je pripeljal av- dohodkov, k izboljševanju živ« topus, pa je zaradi poledenele ce- Ijenjskih pogojev, ste prišlo do trčenja. Stempihar Potem je tovarišica Vida Tom-, je bil pri trčenju težje poškodo- *>ć govorila o sedanji politiki šli van (zlom leve roke), medtem ko pendiranja in Šolanja strokovnih je škoda na obeh vozilih ocenjena ksdrov, kar še nismo našli prav* na 85.000 dinarjev. ga razmerja- K.M-
♦
f
SOBOTA, 18. Januarja 1964
•z naših komun • iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun
Petnajsti v mesecu —
praznik Jesenic
v industrijskih krajih je plačilni dan že od nekdaj praznik, ki ™u pravijo »Marija Geld«. Prva leta no osvoboditvi je bilo tudi "a Jesenicah na ta dan kaj veselo. Kdor je le mogel, si ga je privoščil kozarec ali dva. Precej je °«lo tud, takih, ki so naslednji dan »praznovanja« obžalovali, ker niso poznali mere. Jeseničani so se po nekaj letih odvadili nepotrebnega zapravljanja. Dobivali so nova stanovanja, ki so jih želeli opremiti, nabaviti električni štedi nik, hladiinik, pralni stroj ali celo avtomobil. Čeprav Jeseničani skoraj ne »praznujejo«' več, je vsakega 15. v mesecu na Jesenicah se vedno precej veselo. Namesto domačinov praznujejo tujci, delavci iz sosednjih republik, ki jih Je na Jesenicah nad 2.000. V sredo popoldne smo obiskali več jeseniških gostiln. Povsod je bilo veselo in skoraj po vseh gostilnah jva slišala petje. Najbolj veselo Pa Je bilo v Kazini. Vsi trije spodnji Prostori so bili polni.
Na Jesenicah so razpravljali o kadrovski problematiki v gospodarskih organizacijah
Na
dan, ko jeseniški delavci prejemajo mesečne osebne dohodke, je veselo po vseh gostiščih.
■ IzVršni odbor občinske skupščine SZDL Jesenice je na zadnji seji razpravljal o kadrovski problematiki v občini. Analiza zavoda za zaposlovanje je pokazala, da je v občini od 117 organizacij 80 takih, kjer ni zaposlenega nobenega strokovnjaka s fakultetno izobrazbo. V teh organizacijah pa je 354 delovnih mest, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo.
Osnovna načela kadrovske politike v družbeno-političnem življenju so uzakonjena v naši ustavi. V občini je poseben problem načrtovanje kadrov v manjših delovnih organizacijah, kar povzroča občutno gospodarsko škodo. Tudi do štipendiranja kadrov nimajo najboljšega odnosa. Zanimivo je, da so ponekod sredstva za štipendije predvidena, a v podjetju ni nobenega Stipendista. Višina štipendij je različna, v glavnem
pa povsod za cene prehrane in stanovanja prenizka. Z absolventi ne ravnajo povsod vzgojno. So primeri, da celo odhajajo, ker jim v organizaciji, kjer so jih štipendirali, ne »najdejo« mesta, drugod pa jih zopet brez pripravniškega staža zaposle v pisarniškem delu, namesto da bi postopno napredovali od prvega odgovornega in nato do višjega air najvišjega vodilnega mesta.
Na seji so. poudarili, da bi z osvežitvijo kadrov pospešili močnejše in kvalitetnejše pretakanje sil v/operativnem vodenju poslov. Reelekcija naj odpre mdžnosti novim silam, ki lahko obogatijo metode operativnega vodenja, spro-ste nove ideje, novo energijo in dinamiko .v tehničnem izvajanju gospodarske politike, upoštevajoč sklepe in smernice organov samoupravljanja.
• • Smučarsko društvo v Mojstrani je pričelo letošnjo «mo z meritvami za vlečnico na Boru nad Mojstrano. Predvideno traso so že zakoličili, se letos pa jo bodo pričeli planirati m že prihodnjo zimo je možno, da bo dobila.tudi k irJSiT*na P^oono vlečnico, Si Beh 36 na KreSU Pri K01'°' »Pod  Kepo« v
OH&ni SO pričeli adaptirati.
aiocili so se za manjšo adaptacijo, ki bo gotova do letne IS?6, GostiSče »Pod Kepo« JPada pod trgovsko gostinsko Imetje Gorenjka na Jeseni-
„ •Občinski sindikalni svet
"a Jesenicah se je odločil za •JJSanaranje več seminarjev. bomfem^arjih za čla»e Od-bIaiSn-WikaInih Podružnic, zonn l m Predsednike nad-d zrun odborov, predsednike
nančn0lk^b°d(> ?bravnavali 1 i-«cno poslovanje, statute de-
UD?avn^rganizaciJ' del° samo-organov, direktorjev
dikai?1SiJ' ^0ge in naI°St sin-Scfi?' tnačllnosti deccntrali-
^dela?1?.! de!a' uveljavlja-njcdelasmdikalnih organizacij no samoupravljanju in podob-
^kIJučenfnn^\S°,Že PriČdi' rnaja do meseca
Ribiška
nicah  u-       UI««na na Jese-
dosega ■ 0bst0ia že nekai let
družina na Jese-toj
tknir ?Z ,eta v ,et0 večje jspene, Je imela v soboto zve-
lo vSi?JO, ,etno konferenco. De-nVn lkem ,etu -ie bilo plod-dlan     .ma> ki ima nad 50
Sarskih JC i?VCdla Vrsto gospo-^•skin organizacijskih, šport-
|» m drugih nalog ter je svoj
program izpolnila. Priredila je ribiško tekmovanje, ki je postalo že tradicionalno in ima vsako leto večji odziv. Na konferenci so sklenili, da bodo v tekočem letu delovanje družine šc izboljšali, število članov povečali in posvetili tudi ribogojstvu največjo pozornost. Se odločneje pa se bodo borili proti divjim lovcem, ki jih tudi na območju jeseniške ribiške družine ne manjka.
6 Tehnična srednja šola, poklicna šola in gimnazija na Jesenicah so se sporazumele, da bodo organzirale v počastitev letošnjega Prešernovega dne ogled opere »Ero z onega sveta« v Ljubljani. Za izlet v Ljubljano in primerno počastitev slovenskega praznika bodo zaprosili upravo železnic za prevoz s posebnim vlakom. Razen izleta v Ljubljano bodo priredili tudi šolske proslave in izlete v Prešernovo rojstno vas — Vrbo.
O Drsalni klub na Jesenicah, ki je bil ustanovljen lansko jesen, žc kaže prve uspehe. Z decembrom je »pričel klub z , rednimi dvakrat tedenskimi treningi, ki sc jih udeležuje po 50 mladih drsavcev. Treninge vodi priznani drsalni mojster Gorše, ki je. izjavil, da se bo klub udeležil republiškega prvenstva za Bloudkov memori-al. Poleg tega bo organiziral tudi klubsko prvenstvo in se že pripravlja na zaključno revijo, na kateri bo pokazal rezultate prve sezone. Med drugim bo organiziral drsalni klub tudi maškerado na ledu, kar bo novost za Jesenice.
- U.
Gradnja še ene planinske smučarske postojankedobro napreduje %
Zelenica, gorenjsko smučarsko središče
Vsak smučar ali turist, ki je kdaj obiskal Zelenico je bil navdušen nad prelepimi smučišči in se je vedno znova z veseljem vračal. • i
V razgovoru s turističnimi delavci in predstavniki planinskega društva v Tr/iču smo zvedeli nekaj ppdetkbv o gradnji doma na Zelenici in o žičnici turistično ' pod je t ie Ljubi i a ne. Na planinskem dtu-štvu Tržič' so nam povedali, da je dom na Zelenici v zadnji gradbeni fazi in so v teku notranja obrtniška dela. ki bodo predvidoma gotova do konca leta 1964.
v višini 43,000.000 din, kar pa ne šča  in pri  ljubeljskem predoru
bo zadoščalo in se bo vsota povišala.
Žičnica, ki je tip sedežnice je v gradnji in so na prvem delu gotova vsa gradbena dela, razen postaje same.  Opremo  je izdelala Metalna Maribor in bo montirana takoj, ko bodo vremenski poki jo' gradi goji ugodni. Po predvidevanjih bo Kompas   iz prvi1 del žičnice stekel že v poletnih, mesecih   letošnjega leta. Vzporedno s tem so pripravili načrt ludi za drugi del žičnice, katere končna postaja bo v nepo-serdni bližini dbma na Zelenici. Z Metalno Maribor so zaključe-
več zgradb, ki bodo služile za carinske namene, prostori v lepem alpskem   slogu  pa  bodo služili
Smučišča Zelenice imajo to dobro okoliščino, da so zelo prostorna, sezona traja 5—7 mesecev in so primerna tako za vrhunske
tudi za menjalnico, informativno prireditve v mednarodnem merilu, službo in manjše gostišče. kot za nedeljske smučarje.
V letu 1963 je pil dorrrajen zbi- ne pogodbe, da se celotna oprema
ralnik za vodo, zasteklili so celotno zgradbo, zazidali vmesne stene in obnovili strešno konstrukcijo. Razen prvotnega načrta pa je predvideno še povečanje gostinskega prostora, zgraditev prizidka za shrambo smuči, trafo postaje in centralno ogrevanje. Za dograditev je odobren kredit
Za drsalno revijo v Celovcu manjše zanimanje
# JESENICE - Med letošnje vrhunske dogodke spada tudi drsalna revija skupine »VViener Eisrevue«, ki bo v dneh od 5. do 17. februarja v Celovcu. Za letošnjo revijo so Jesenice skoraj preplavljene z lepaki. Kompas bo skupno z Izletnikom organiziral tudi letos poseben vlak. Medtem
tudi za drugi del žičnice dobavi že v tem letu, tako da bi tudi drugi del vzpenjače pričal obratovali v zimski sezoni 1964/65.
Zmogljivost obeh delov žičnice bo 800 oseb na uro. Vožnja od gostišča do doma na Zelenici pa bo od sedanjih dveh ,ur hoje skrajšana na 17 minut udobne vožnje. Glavna težava pri uresničitvi gradbenega načrta je prezaposlenost gradbenih podjetij, ki večkrat • ne zmorejo izvršiti dela do predpisanega roka. Želja turističnih delavcev Tržiča je, da bi ob otvoritvi ljubeljskega predora in nove mednarodne ceste, to je do 1. julija, pričela obratovati tudi žičnica.
Dejstvo je, da bo nova avtomobilska cesta postavila Zelenico na prag Ljubljane, saj 50 km lepe avtomobilske ceste do belih poljan Zelenice motoriziranemu turistu vzame komaj slabo uro vožnje.
Na drugi strani pa je Zelenica
ko ^je bilo lani med Jeseničani za najbližje smučarsko središče tudi
a gora
trenutno nima dovolj gostov
s k? KRANJS*A GORA - Kranj-va eora je trenutno skoraj praz-ten C?prav smo sredi zime. Medni, ko je bila za novoletne praz-s^POVSem 2a«dena, pričakuje ml na'av!iene tuje goste, za polletne
inozemske turiste posebno zadovoljujejo. Predvsem pa jih. privablja zdrav planinski zrak, vzpe-njača na Vitranc in možnost organiziranja izletov v Planico, Rateče. Podkoren, Martuljk in Moj-
drsalno revijo izredno zanimanje, letos tega ni mogoče reči. V poslovalnici . Kompas so pojasnili', da je sicer veliko povpraševanje po reviji, da pa imajo zbranih še le okrog 400 prijav. m denar ne more bili stane vožnja, vstopnica in stroški organizacije le 2.700 din na osie-bo. Vendar je vzrok nezainteresiranosti dejstvo, da je večino ljubiteljev drsalnega športa z Jesenic revijo, že videla. Prepričani pa so, da bodo zbrali skupno z
za Celovec — 32 km, ki nima nobene podobne naprave v taki bližini. Zaradi tega .lahko pričakujemo yehk obisk inozemskih turistov in predvsem občutno povečanje maloobmejnega prometa. Na Menijo, da Zelenici nameravajo zgraditi tudi razlog, saj sankaško progo po -predpisih FlS-a, ki bo prva tovrstna naprava zgrajena po mednarodnih normah pri nas.
Sedemletni plan o razvoju turizma v občini Tržič pa predvideva še večja vlaganja na Zelenici. Tako načrtujejo preureditev doma Staneta Žagarja v hotelske
ddrnae   p°citr,ice,pa še številne strr.no, ki nudiio turistom veliko Izletnikom okoli tisoči udeležencev namene,' gradnjo hotela v nepo-
smn^C". k   ,Turističnem  biroju zdravega razvedrila. — U. za posebni vlak v Celovec. sredni bližini'-obstoječega gosti-
mo zvedeli, da druge skupine Ho-tandcev ni bilo. zato pa bo sku-
pina la
ki
)o pričakujejo danes, šte-'a sto turistov. Govorice, da dru-s /rimine Ai bilo zato, ker prva • h-dnevnim bivanjem v Kranj-sk gori ni bila zadovoljna, so iz-niislicne. Gostje, predvsem Ho-gnaci so se pohvalno izražali o pvaniu v Kranjski gori, o renjskt, ki drugo Sv
^ortnem centru v Kranjski gori. ^icišča so bila lansko zimo vsekakor boljša, ker je bilo več snega, ^o pa tokrat snežne razmere Pn nas boljše kot v bližnjih zim-sKošportnih centrih, kjer imajo h (n|^u' sne8a- Prijetno bivanje v otellh in organizirana razvedrila
Go-
predstavlja za njih Švico in o našem zimsko-
Šahovsko prvenstvo Radovljice /
•.RADOVLJICA — V novem Prostoru SD Radovljica (na Gorenjski cesti v poslopju družbe-n'h in političnih organizacij) se 'c '2. januarja pričelo šahovsko Prvenstvo Radovljice za leto 1964. Prvenstvo je po kategorizaciji Udeležencev gotovo eno najkvalitetnejših v zadnjih letih. Poleg treh drugokategornikov igra še 8 tretjekategornikov in 1 četrtoka-tegornjk. Velik favorit prvenstva" Je S. Mali, zato bo verjetno bolj zanimiva borba za drugo mesto in za normo 8 točk, potrebnih za osvojitev II. kategorije. — V. N.
Tudi za sodnijsko poslopje v Kranju so za temelje predvideli tako imenovane vodnjake, kakršne so prvič uporabili pri gradnji stolpnice v Tržiču. Skopali in napolnili z betonom bodo 38 vodnjakov, ki bodo globoki okoli 10 metrov, do trdne podlage. Za tako delo Je primeren zimski čas.
Predavanje inž. Hafnerja
V zgornji dvorani Kazine je v i torek zvečer predaval strokovnjakom jeseniške Železarne glavni di-rektor inž. Matevž Hafner. Naslov predavanja »Obisk železarn v CSR« je privabil poleg inženirjev in tehnikov tudi mnoge mojstre in delovodje ter dijake tehnične srednje šole. Vsi so z zanimanjem sledili izvajanju inž. Hafnerja, saj predavanje ni bilo samo zanimivo, temveč za jeseniške železa rje tudi važno zaradi rekonstrukcije pod.ttja.
V torek so na Bledu zaključili s polaganjem cevovoda v jezero, v sredo pa so morali presekati ledeno ploskev, da so splav potegnili do obale. Sicer pa je led delo precej olajšal, saj je odpadlo prevažanje potrebnega materiala s čolni.
Jeseničani bodo na Voglu postavili bivake
• JESENICE - V počastitev 40-letnice planinskega društva Jesenice so se odločili jeseniški planinci postaviti na Voglu novo gorsko zavetišče. Naleteli so na razumevanje pri jeseniškem Planinskem društvu, alpinističnem odseku in GRS. Nekaj pa bosta prispevali tudi občinska zveza za šport in telesno kulturo ter Železarna. Zaradi lažjega prenosa bodo izdelali bivak v montažni konstrukciji v jeseniški Železarni. Z izdelavo bivaka so že pričeli. Na spomlad ga bodo prenesli na Vogel, sredi poletja pa boda izročili bivak svojemu namenu.
/
SOBOTA, 1«. taniMrl« ^ '
• iz naših komun $ iz naših komun • iz naših komun ^ iz naših komun ®.iz naših komun ® iz naših komun • iz naših komun • iz nat i komun
Tudi orjaška tovornjaka-prikoHČarja, ki sta pred dnevi na Jesenicah naložila celulozni les in se namenila proti Avstriji, z vso zaslužita Ime avtovlak. Pravijo, da sta bila precej daljša kot »tržičan.« *
tem val
# Bled — V sredo so na Blejskem jezeru zaključili s polaganjem cevi v jezei^co dno. Od novembra do srede januarja je posebna ekipa Tehnogradnje iz Maribora položila na dno jezera v Zaki naM 350 m cevi. S posebnimi napravami, pritrjenimi na plavajoči- splav, so jih spuščali v globino do 20 m. Cevi so speljane od razvodnega objekta pri Ribiču po jezerskem dnu, in sicer v dve smeri: v zahodno ter vzhodno. Zahodni krak, ki je usmerjen proti Zaki, je dolg 96 m, vzhodni pa, ki vodi v smeri Bleda, pa je dolg 260 m. Prvi bo dovajal v jezero dotekajočo vodo, drugi na 3 četrtine ali skupaj 2 kubična metra v sekundi. To pa je 7 krat toliko kot jo sedaj dovajajo naravni pritoki. Dela so torej zaključena. Tudi dovodni mehanizem je dograjen. Lahko bi že spustili vodo v jezero, pa jo zaradi zmrznjene površine ne smejo.
$ Radovljica — V torek se je sešel na posvet sekretariat občinskega komiteja mladine, člani so obravnavali načrte dela sekcij, ki so jih imenoval1 pri novoizvoljenem občinskem vodstvu mladine. ' 4» Blejsko jezero — je zamrznilo že prve dni po novem letu. vendar je del površine ob zalivu pri Mlinem ostal še popolnoma nezamrznjen. Čeprav so bile v prvi polovici januarja razmeroma nizke tempera-; ture, se na tem delu, ki obsega podolgovat pas, širok nekaj sto kvadratnih metrov, še vedno zadržuje voda. Krog in krog po celi površini jezera pa je ledena plošča debela več kot 20 cm. Pojav je zelo zanimiv in nenavaden. Ljudje skoraj ne pomnijo, da bi se kdaj zgodilo kaj podobnega.
Hladi so povečali storilnost
V različnih delovnih organizacijah radovljiške komune se mladi proizvajavci uspešno uveljavljajo pri uresničevanju proizvodnih nalog in tudi v organih samoupravljanja. V nekaterih podjetjih mladina tekmuje, da bi povečala produktivnost in se seznanila z nalogami podjetja. Tako tekmovanje je mladina organizirala v tovarni Iskra — Lipnica. Nekateri mladinci so do 150 odst. in več presegli normo, zamud-in neupravičenih izostankov pa skorajda ni .več. V podjetju skrbijo tudi za izpopolnjevanje ter izobraževanje mladih delavcev.
V tovarni Elan v Begunjah so dosegli posebno dobre uspehe s Stimulativnim sistemom nagrajevanja, pri čemer ima mladina tudi svoj delež. Vsako delovno mesto je ocenjeno in normirano, delavci so razporejeni v skupine od 1 — 17. Za kvaliteto v izdelkih in na prihranek v materialu so uved-
# Radovljica — V sredo, 15. januarja, *so člani sveta za šolstvo skupaj z upravnim odborom sklada obravnavali način razdeljevanja finančnih sredstev za šole ter vzgojno-varstvene ustanove.
9 Radovljica — V tem tednu so se po vseh krajih radovljiške komune zvrstili zbori volivcev. Prve ugotovitve z zborov pričajo, da je bil obisk kar dober, posebno živahna pa je bila razprava. Več'o zborih bomo še poročali.
• Bled - Na torkovi tribuni je predaval na Bledu o lepotah Bohinja profesor Franjo Mihelič. Z lepimi posnetki je prikazal malo znane motive iz različnih krajev bohinjskega kota. Obisk je bil kar dober, poslušavci pa zelo zadovoljni.
OBVESTILO
» Komunalno podjetje »VODOVOD« Kranj obvešča vse potrošnike vode vodovoda Cerklje, ki oskrbuje naselja: Grad, Dvorje, Cerklje, Cešnjevek, Vašca, Zg. in Sp. Brniki, Pšenična polica, Vopovlje, Lahovče, da je podjetje Vodovod Kranj prevzelo v upravljanje s 1. 1. 1964 »cerkljanski vodovod«.
Lastnike nepremičnin naprošamo, da v smislu pravilnika za kranjski vodovod, ki ga upravlja komunalno podjetje »VODOVOD« Kranj v bodoče prijavijo podjetju vse morebitne okvare na spojnih vodih, od javnega vodovodnega omrežja do vodomerov, oziroma ventilov na hišnih instalacijah.
Istočasno prosimo vse potrošnike vode, da z vodo štedi jo, zato Je prepovedano puščati odprte Iztoke (pipe).
Vse usluge in pojasnila vam nudi Komunalno podjetje »VODOVOD« Kranj, Koroška cesta 41, številka telefona 22-46. t
Upravni odbor Gostinsko trgovskega podjetja »CENTRAL« Kranj razpisuje prosto delovno mesto poslovodje samostojnega gostišča v sestavu podjetja.
Pogoji: potrebna je visoka ali srednja strokovna izobrazba s prakso o vodenju. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Stanovanje je zagotovljeno.
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij v gradu Podvin pri Radovljici razpisuje naslednji prosti delovni mesti
1) RECEPTORJA
2) špFER - SKLADIŠČNIK
Pogoji:
Pod 1) Srednja ekonomska ali administrativna šola ali gostinski delavec z znanjem vsaj enega tujega jezika
Pod 2) Kvalificiran delavec z prakso na podobnih delovnih mestih
Ponudnikom je zagotovljeno samsko stanovanje.
Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov grad Podvin, pošta Brezje, Gorenjsko
li poseben dodatek. Tudi za težje, zlasti zimsko delo na hladnih mestih in zunaj, imajo delavci terenski dodatek 12^5 odst., zlasti v mesecih december, januar, februar. Vajenci dobijo poleg redne nagrade še posebne dodatke za pridnost. Z dobro organizacijo dela in z razmeroma visoko produktivnostjo so v tovarni dosegli v minulem obdobju zadnjih mesecev prav lepe rezultate.
Tudi v drugih delovnih organi-zacijal se mladina uveljavlja kot enakovreden član pri izpolnjevanju nalog. Marsikod je že prodrlo prepričanje, da človeka vrednotimo po njegovem delu. Nekatera podjetja štipendirajo ali na drug način usposabljajo mlado strokovno delovno silo, ki bo lahko postopoma prevzemala odgovorne naloge v proizvodnji. — J.B.
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, psejateljem' in znancem, ki sO v tako* velikem številu spremili našega dragega moža, očka in strica
Saša Skufea
novinarja
na njegovi zadnji poli, mu poklonili cvetje in nam ustmeno ali pismeno izrekli sožalje, izrekamo iskreno zahvalo. «
žalujoča žena Nuša, hči Alenka in mama
r.ws»j"*.'.,'j shsi
K1VJETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ ' razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. ekonomista — analitika;
2. vodja knjigovodstva osnovnih sredstev;
3. referenta  za  poljedelsko  proizvodnjo  in Strojništvo ^agronom ali kmetijski tehnik z daljšo prakso);
4. referenta za HTZ in družbeni standard delavcev;
5. rodovnikarja (kmetijski tehnik); ' .
6. administratorja za komercialni sektor;
7. kvalificiranega sadjarja — za delovišče Preddvor;
8. snaživke — (honorarne za 4 ure dnevno).
.Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom o sedanji zaposlitvi sprejema Kmetijsko živilski kombinat Kranj.
Na podlagi 20. člena pravil o organizaciji in poslovanju medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič razpisuje upravni odbor sklada
natečaj
za investicijske kredite,, ki se bodo v letu 1964 dajali iz medobčinskega zdravstvenega investicijskega sklada za investicije na področju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Lok* in Tržič.
Na tem natečaju sc ne bodo dodeljevali krediti za obrajna sredstva. #
Pogoji za udeležbo na natečaju so naslednji:
1. Prosilci morejo biti sanio zdravstevni zavodi s področja občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. ■
2. Zahtevek se mora glasiti le za finansiranje gradbenih del in njihove opreme. ' ,
3. Pri najetju posojila je obvezna lastna udeležba. Najnižja lastna udeležba pri finansiranju še nedokončanih del znaša 50%. Če zdravstvena ustanova nima lastnih sredstev za delno ali celotno udeležbo, lahko da udeležbo tudi občina, vendar samo kot dotacijo zdravstvenemu investicijskemu skladu.
4. Posojila bo odobraval upravni odbor sklada po obrestni meri, ki ne more biti nižja od 3 % in odplačilni dobi, ki ne more biti daljša od 15 let. - '
5. Razpis traja do 15. februarja 1964. Do tega dne je treba vložiti zahtevke v Medobčinski komunalni banki Kranj, Kranj.
6. Zahtevki morajo obsegati naslednjo dokumentacijo:
a) prošnja za kredit na obrazcu banke
b) sklep sveta zdravstvenega zavoda o najetju posojila, iz katerega mora biti razvidna višina zadolžitve, ponujena obrestna mera ter odplačilni rok in pooblaščeni podpisniki.
c) potrdilo o višini lastnih sredstev za udeležbo. Potrdilo o predvidenih lastnih sredstvih izda banka. Potrdilo o sredstvih, ki jih dotina v sklad občina pa izda tajništvo za finance občine. V potrdilu o dotaciji občine mora biti naznačena višina, vir sredstev in rok vplačila dotacije.
č) potrjen investicijski program
dl izjavo občine, da bo v primeru odobritve kredita izstavHa poroštvo r/a. najeti kredit.
Upravni odbor sklada bo presojal ponudbe po svojem pravilniku.
V Kranju, dne 15. januarja 1964
Predsednik upravnega odbora , medobčinskega zdravstvenega
investicijskega sklada Ivo Majdič 1. r.
Uspešno delo Svobode iz Gorij pri Bledu
Dobro sodelovanje
le z mladinskim aktivom
V krajih radovljiške občine so se zvrstili domala že vsi občni zbori Svobod in prosvetnih društev.
Na občnem zboru v Gorjah so ocenili delo v pretekli sezoni kot uspešno. Najbolj so uspeli z organizacijo prireditve ob 40-letni-ci delovanja Svobode, spomladi 1962. V društvo jim je uspelo vključiti precej novih članov, zlasti mladine. Dobro je bilo sodelovanje z mladinsko organizacijo, medtem ko so pogrešali pomoči ostalih družbenih organizacij in društev. V lanskem letu so ustanovili novo folklorno skupino, ki je z nastopi že pokazala prve uspehe. Uspešno so nastopili' na prireditvah ob 40-letnici, sodelovali pa so tudi z blejsko' folklorno skupino med turistično sezono v Kazini na Bledu. Doslej so naštudirali več gorenjskih plesov, v prihodnje pa nameravajo pričeti s študijem ostalih slovenskih plesov in folklorne dediščine drugih jugoslovanskih narodov. Gorenjske noše so nabavili člani sekcije z lastnimi sredstvi, medtem ko bo v prihodnje potrebna za nadaljnjo plesno opremo pomoč Svobode ter občinskega sveta. Dramska sekcija je v lanski sezoni uprizorila dramo Mateja Bora »Kolesa teme«. Letos jo nameravajo obnoviti, na novo pa so pričeli z vajami za uprizoritev »Desetega brata«. Pri Svobodi Gorje so že večkrat poskusili s pevskim zborom. Letos jeseni jim je že uspelo zbrati nad 30 pevcev, pa je zadnji čas odpovedal pevovodja.
Zanimanje med ljudmi za zborovsko petje je precejšnje, vendar ne morejo začeti brez pevovudje. Z uspehom pa se je uveljavil har-monikarski zbor. V okviru glas-" bene sekcije bodo sestavili tudi. folklorni trio, ki bo spremlja! delo folklorne skupine.
V okviru Svobode deli uspešno tudi fotosekcija. Lani je priredila samostojno razstavo fotografij. Na občnem zboru so se odločili, da bo sekcija še naprej delala v okviru Svobode, čeprav so nekateri želeli, da bi se priključili ljudski tehniki. Letos bodo uredili temnico in nabavili potreben inventar fer material.
šahisti so lani nastopali na šve-vilnih prvenstvih in na turnirjih. V prihodnje nameravajo moštvo še okrepiti; organizirali bodo več tekmovanj, udeležili pa se bodo tudi republiškega prvenstva mladine. Pri Svobodi dela tudi plesna sekcija, ki je po številu članov najmočnejša. Knjižnici pa ni uspelo pridobiti večjega kroga brav-cev, čeprav ima bogato zbirko knjig.
Pri uresničevanju programa izobraževanja je Svoboda sodelovala tudi z Delavsko univerzo. Pre-bivavci Gorij si želijo tudi filmskih prireditev. Zal pa so doslej pošiljali v Gorje tehnično zelo slabe filme. Na zboru so menili, da bi bilo vendarle potrebno poskrbeti za redno predavanje oz-kotračnih filmov, ker je Bled za večino prebivavcev le predaleč.
J. B.
POZIV
ZA VLOŽITEV DAVČNIH PRIJAV ZA ODMERO DOHODNINE IN PROMETNEGA DAVKA IN DAVKA OD OSEBNEGA DOHODKA ZA LETO 1963 IN 1964
Do 31. januarja 1964 morajo vložiti davčne prijave za odmero davka za leto 1963 oziroma 1964 naslednji davčni zavezanci:
1. Obrtniki in samostojni poklici ter ostali, ki so imeli dohodke od drugega premoženja v letu 1963, katerim se odmerja davek po preteku leta;
2. Obrtniki — pavšalisti, ki opravljajo uslužnostno obrt brez tuje delovne sile in ne uporabljajo strojev ter gostil ničarji za promet in čisti dohodek, ki ga predvidevajo za leto 1964; '     . '
3. Vsi lastniki zgradb iz območja mesta Kranj in klimatskih ter turističnih krajev Preddvor, Jezersko, Gorice in Golnik ža vse stanovanjske hiše, v ostalih krajih pa za tiste zgradbe, ki so oddane v celoti ali delno v najem.
Za dohodek od 'stavbe, ki ga je treba prijaviti, se šteje vrednost lastnega stanovanja, prejete najemnine od v najem in podnajem oddanih stanovanj in lokalov ter dohodki od garaž danih v najem ali v lastni uporabi;
4. Vsi posamezniki in civilno pravne osebe, ki so dosegle v letu 1964 čisti osebni dohodek iz rednega, dopolnilnega in začasnega delovnega razmerja, honorarnega dela in od avtorskih pravic, ki presega 900.000 dinarjev.
Davčne prijave se dobijo v sprejemni pisarni Skupščine občine Kranj, soba št. 10 (pritličje) in v pisarnah pristojnih krajevnih uradov.
Štev.: 422-054/63-3
Kranj, dne 13/1-196*4
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ ODDELEK ZA FINANCE
Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Škofja Loka razpisuje na podlagi 43. čl. Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ, 47/59) in na podlagi 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o finansiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ 12/62) ter na podlagi 19. člena Pravil Stanovanjskega sklada in sklepa Upravnega odbora Stanovanjskega sklada na V. redni seji dne 26. 12. 1963
NATEČAJ
za dajanje posojil individualnim graditeljem za dograditev aH večja popravila stanovanjskih hiš na območju občine škofja Loka.
1. Natečaja se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju, ki gradijo stanovanja ali hiše oziroma adaptirajp stanovanja na enem izmed vplivnih območij občine Škofja Loka. '
2. Graditelji stanovanjskih hiš se lahko udeležijo natečaju pod naslednjimi pogoji:
a) da imajo stavbe dograjene do vključno III. gradbene laze (pod^ streho)
b) osebe v delovnem razmerju morajo predložiti potrdilo delodajalca o višini soudeležbe pri gradnji,
c) najmanjša lastna udeležba pri adaptacijah znaša 50%, ■
č) najnižja obrestna mera znaša 1% b) najdaljši rok vrnitve posojila 20 let e) rok črpanja posojila 31. december 1964.
3. prednost pri posojilih, bodo imeli prosilci:
a) ki nudijo višjo lastno udeležbo
b) krajši odplačilni rok
c) višjo obrestno mero »
d) udeleženci NOB po posebnih priporočilih
e) prosilci, ki sg vplačali komunalni prispevek.
4. Ponudbi za posojilo je potrebno priložiti dokumentacijo, ki jo predpisuje 23. člen Pravil Stanovanjskega sklada. Seznam dokumentov in vse potrebne obrazce interesenti lahko dobijo v pisarni Stanovanjskega sklada občine škofja Loka, Jegorovo premestje št. 10.
5. Ponudbe se sprejemajo v zapečateni kuverti do 6. marca 1964 pri Stanovanjskem skladu.
6. Ponudniki, katerih ponudbe bodo sprejete, bodo prejeli sklep o odobritvi posojila, ostali pa pismeno obvestilo do 1. maja 1964. Izid natečaja bo objavljen tudi na oglasni deski Sklada.
Upravni odbor Stanovanjikega sklada občine škofja Loka
racaj se sintai" K K
80PWV, j«, jantiarja 196*
Umrl je pisatelj mladih src
V nedeljo je v bolnici v Slovenj Oradcu umrl nestor »slovenskih umetnikov in eden izmed1 zadnjih uterarnih sopotnikov moderne »ran Ksaver Meško. Umrli, zelo Priljubljeni pisatelj je pisal romane, pesmi, novele, povesti, črti-°ckt»<*rame in m^dinske povesti.
Njegov največji roman je *Na foljani«, kjer je ustvaril nekaj čudovitih podob resničnega vaškega življenja. Ze pred prvo sve-vo'no je naP'sal dramo "Mati«. Med mladino so priljubljeni njegovi mladinski spisi, ki s® izšli v petih zvezkih z naslovom »Mladim srcem«. Po drugi ^vetovni vojni je izšlo več del, med njimi »Iz src in sveta«, No-veje in v »Koroških gorah«.
*saveria Meška so pokopali na
n A*     ČU   Pr'   CerlCVi   SV- R°ka
«i?ti?elami- 0d njeSa so se ponovili tudi glavni urednik Mohorjeve družbe dr. Stanko Cajnkar Ji mnogi drugj predstavniki družbeno  političnega  in kulturnega
Priprave na praznovanje slovenskega kulturnega praznika
Pesniki v pesnikovem mestu
PRAZNOVANJE   slovenskega   kulturnega   praznika, bevšek, Janez Menart, Ivan Ml-
8. februarja — obletnice smrti našega največjega pesnika, "at^uBjranko Hofman' Jože Sn,id
naj bi bilo v Kranju, ki si lasti naslov Prešernovega me- 'ViTakujejo, da bo na srečanju
sta, še posebno slovesno, široko zastavljeno in pomembno, pesnikov okoli 60 udeležencev, pe-
Pobudo za to je dal Klub kulturnih delavcev, podprla pa snikov,  predstavnikov kulturnih
sta jo svet Svobod in prosvetnih društev občine Kranj in |£VJJ »» kulturnih delavcev, kj se
, M4   ,,*».»,..             i   . j-     i         ni« °odo zanimali za vsebino sreča-
obcinska skupščina. Le-ta je prevzela tudi pokroviteljstvo nja
nad predvidenimi kulturnimi manifestacijami. Zgornje prostore Prešernovega
muzeja v Kranju z vso naglico
Za letošnje praznovanje, ki je drugih- otvoritev likovne razsta- urejujejo, da bodo do otvoritve
bilo programirano  dokaj   pozno ve akademskega slikarja Milana pesnikovega spominskega muzeja
in, ki ga ni bilo mogoče takoj Baliste na temo Prešernovih pe- nared. Muzej bo do tedaj v glav-
podpreti z materialnimi sredstvi, srni, klubski večer ob izidu pesni- nem urejen, vendar ga bodo po-
so organizatorji namenili tri dni. Ške zbirke Bojana Pi3ka, poklo- zneje še sproti dopolnjevali tako,
6., 7. in 8. februarja. Pozneje naj nitev na Prešernovem grobu, otvo- da bo kar najbolj veren odraz
bt program prireditev izpopolnil ritev   Prešernovega   spominskem pesnikovega življenja in njegove
cel teden okoli praznika — kultur- muzeja,    podelitev    Prešernovih dobe. ni teden mesta Kranja.                nagrad, sprejem udeležencev sre-Okoli   najpomembnejših   prjre- čanja  pesnikov pri predsedniku ditev — nastopov slovenskih pe- občinske skupščine in koncert v
počastitev postov itd.
V teh dneh še ni goto\o, kateri naši pesniki se bodo predstavili Kranjčanom, vendar je precej iz-
snikov za srednješolsko mladino in za odrasle in republiškega srečanja slovenskih pesnikov, ki bo prve te vrste v naši republiki in naj bi v Kranju postalo tradicio- gledov, da bodo med njimi Vida nalno, je nanizana še cela vrsta Brest, Lojze Krakar, Anton Pod-
Filmi, ki jih gledamo
1
de,raz,tavnln prostorih Prešernove hiše v Kranju so preteklo sredo odprli razstavo del Maksima Se« «eja^mlajšega. Ob tel priložnosti Je bil tudi razgovor o njegovih delih. Na sliki: Mlada oblskovavka Ustave pred Kompozicijo 62.
MOJ POSLEDNJI TANGO Španski film, režiser: Louis Amadori; Igrajo: Maurice Rone, Šarita MonticI.
Pred blagajno kina Center je bila v četrtek vrsta še po pri-četku predstave. Razprodano. Film s Šarit) Montiel in o Šariti Montiel. Rekorden obisk njenega prvega filma je danes v Kranju se vedno nedosegljiv. Menda ga bo presegla Šarita sa~ ma.
Vsako razdobje zgodovine filma je imelo svoje zvezde, svoje najpopularnejše igravce, ki so vedrili in oblačili filmska platna svojega časa. Prav tako kot danes so ljudje stali pred blagajnami in oboževali svoje idole. Zato,"da so jih čez nekaj časa pozabili, kot mi danes ne vemo nič o niih. Bili so premalo resnični, da bi se ohranili prihodnosti. Premalo so nam povedali o svojem času, o tistih problemih. Zato so za nas mrtvi. Njihova vrednost je enaka vrednosti celuloidnega traku. Tudi film Moj poslednji tango bn kmalu le še zanimivost, ostanek nekeza nervoznega zanimanja, spomin na dobro kupčijo. Nikdar ga ne bo omenil kritik, ko bo našteval najboljše filme preteklega leta. Vedno bo omenjen le v poročilih o zaslužku. •— Kako obširno je danes polje kinematografije!
Prepustimc psihologu primer maniie in za filmskega kritika je Problem Moiega tanga rešen-Ostane le vprašanje, kdo ®<e je kriv za filmski kič, ki ga gledamo. Najverjetnejši odgovor: slab okus.
Pogovor o moderni glasbi       Kdo je odgovoren za kulturo
■ Zadnji petkov večer je bil po-•»večen moderni glasbi v svetu in Pri nas. Ob (preveč) kratkih vmesnih pojasnilih smo slišali magnetofonske posnetke skladb vanaist priznanih komponistov: ^'avinske«a, Prokofieva, Hinde-raitna. Soštakoviča, Bartoka. Viš-"'f Vga. Kogoja. Osterca, Brav-n't.aria Kozine, Pahorja in Stol-«ria - S'avenskega. Predavatel i >"«nko Priboš;č je predvaial tudi Pnmer New Orleans in Cool sti-
Predavanie bi še bolj uspelo, če m predavatelj šjrše in včasih na-«nčneie naznačil ce]otno prable.
"Janko oziroma posamezne pro-^•me "fmesto, Ja je kratko na-in mesto Posameznih nrhtehev v moderni glasbi. Do-FJT k- ga 'e zjvahen razgovor, ki £, " 2.do koristen, sai je marši-mestra2JaSniI in postav!I na svoje
Tako lahko ugotovimo, da je večer kot celota uspel, saj se nismo razšli brez novih misli m zaključkov. To, pa je precej in včasih celo — dovolj.
M. 2.
^ V SPOMIN SAŠE SKUFCA
Klub kulturnih delavcev se je odločil, da za prihodnji petek, 24. januarja pripravi komemora-tivni večei v spomin pokojnega novinarja in avtorja več mladinskih odrskih del Saše Skufca. Pri komemorativnem Večeru bodo sodelovali člani Preešrnovega gledališča, ki bodo predstavili nekatere odlomke iz njegovega dela in gimnazijski pevski zbor. Kome-morativni večer bo, kot navadno, v Pionirski knjižnici.
Na seji, ki je bila pred kratkim na svetu Svobod in prosvet. društev okraja Ljubljana, so govorili o pripravah na redno skupščino. Največ časa so posvetili vprašanju; kdo je odgovoren za kulturno dejavnost?
Ugotavljali so, da so razna načela na okrajni pa tudi na Občinski ravni zelo dobro razčiščena, da se pa zaustavi tam, kjer bi jih bilo treba uveljavljati, v krajevnih skupnostih. Kdo naj bi bil tu, spodaj sposoben in dolžan skrbeti za kulturno-prosvetno dejavnost.
čeprav na splošno velja, da naj vse breme kulturno-prosvetne dejavnosti v kraju sloni na prosvetnih društvih in Svobodah, je o pravilnosti takih teženj vredno razmisliti. Prosvetna društva so z dramsko in morda še .s pevsko dejavnostjo dobro opravljala svojo vloio pred desetimi leti in še prej. Hitre spremembe v življenju
naših ljudi pa jim posebno v zadnjih nekaj letih spodnašajo tla.
Oglejmo si na primer primer iz Cerkelj. Ugotovljeno je, da imajo pri vsaki četrti hiši avtomobil, pri vsaki četrti hiši imajo televizijski sprejemnik, vsaka hiša ima radijski sprejemnik in na 1,5 hiše pride po eno motorno kolo. Gotovo je, da je na ta komunikacijska sredstva treba računati, da spreminjajo zahteve sredine in da se tako prosvetno društvo, ki je v kraju delovalo, ko tega še ni bilo, sedaj ne bo več znašlo.
Udeleženci seje so si bili edini v tem, da je za kulturno prosvetno dejavnost odgovorna celotna krajevna skupnost, z družbenimi in političnimi organizacijami in s slehernim intelektualcem v kraju. Le s sodelovanjem vseh sposobnih činiteljev, neutesnjenih v okvirih starih konceptov, bo mogoče pričakovati tako prepotreb-ni in zaželeni napredek.
160. »Pojdite naprej, naravnost čez polje v gozd. Tam poiščitt gozdarja Sašiča. Recite mu samo: »Drva so Izročena«. On bo ži poskrbel za vaju. Samo, če bo šlo z vašo rano,« je menil mladeniči »Bom že vzdržal. Saj ni nevarno,« Je odgovoril inženir. »Gotovo bon vzdržal!« Oče ln sin sta bila obrnjena k obali, kamor so veslali, mladenič pa k nasipu, od koder so krenili. »Ležita! Ležita na dno!« J« nenadoma vzkliknil fant. Ubogala sta ga.
161. Takoj zatem je prvi naboj pljusknil v vodo za njimi. Motoristi so se ustavili ob nasipu ln streljali. Mladenič Je začel še hitreje Veslati. Rekel jima je: »Ko vaju bom izkrcal, bosta morala pohiteti, ker gredo kontrole že čez most. Toliko časa imata, da prideta prej do gozda, preden^ama presekajo pot. Zoran ln oče nista videla nobene patrulje, ker sta ležala na dnu čolna. Zoranov obraz je bil poleg očetovega. Inženir je trdno objemal svojega sina.
162. »Poslušajte, inženir,« je dejal mladenič, ko Je spustil vesla. Zdaj so že prišli na drugI breg. Fant je lovil vrboje veje ln s pomočjo njih privlekel čoln do obale, »cisto resno vas sprašujem: boste vzdržali? Kakšno rano imate? — »Vzdržal bom,« Je dejal Inženir ln se zravnal. Okrog njih so bile same vrbe. »Hvala vam. Vzdržal bom,« je spet ponovil inženir. »Za nasipom je travnik« nato gozd. Srečno!« je dejal mladenič. »Kam pa greste vi?« Je vprašal Novak. »Ne skrbite zame. Pohitita!«
**ai| Tan 2
MED DVEMA OGNJEMA
na a* ugibanje, razmišljanje in celo pošiljanje kakšne okrenilve «a arugo stran nI bilo več priložnosti, zakaj Nemci so spet napadli.
h  iZdia* partizanom nl š,° talko lahko kot prvič, zakaj vmes jc oastral tudi nemški mlnomet. Razen tesia so napadavci napadli tudi 8tranl in od zgoraj. Dobro, da je bila tam skrita Risova dese-W jI Je bilo zaradi mirovrnja že dolgčas. I  -Nemcl P« »o zdaj že opazili, da jih pričakuje čez vso dolino vznemt ne.kaV*no spreminjanje tflesvm tonlote, a gn t«dn| to nl Miemirjalo. Danes pa se Je ta mrzHca naglo ponavl'ala in rarla. 3e "rePak fant, visokorasel in zdrave barve, toda vsako leto najmanj enkrat je moral plačevati čudni bolezenski davek. Stresla mr*nca» °o£Ia vročina, ki sc Je naglo dvigala ln ga za nekaj miaIU>Vrrgla v P°stc'.1°- Tako žc neka! let, na Jesen ali na po-«uau. To partizansko Jesen Je temu ušel.
J*ed r°Potanjem nl hote! priznati, da je vročina vse hujša, drugi nlem1!3 *Udl ntso °Paz,H- B°i se le razvnemal vse bolj, a tudi v "jem je žarelo vse močneje, kakor da bi razpihoval pekočo žerjavl.o.
le* U0po*a,° i« P« vsej kotlini. Dobro, da Je ležal. Saj Je moral o« i ♦ ,S0 leZaM' Stati verjetno nc bi mogel zadosti trdo, tako «* jc tresla mrzlica. Poveljeval je še vedno zbrano, toda k temu «* Je moral prisiljevati že z vso voljo.
Nemci pa so zdaj že opazili, da Jih pričakujejo č« vso dolmo Tod« MPart,Zanski Jez' kI sc zaenkrat pl hotci še prav nič vdati.
., f"10' 80 Im,?Il občutno večle pile. podorte z rezarve, kar ^prijeli. Pravzaprav na tak način. Kot je vse kazalo, se nl«o mn«fi *aJ ur sP°roc*li obveščevavcl. Tako hudo se še nikoli niso n«ln* «u "maknltI- I* Štaba je prišlo povelje, da morajo na Su.ii zdr?atl do ^oči, če se Nemci seveda nc bodo prej na-•»ucaH napadati v njihovo neprobojno steno.
Nemci po *o udarjali, trdovratno, val za valom.
Feliks je bil na položajih potreben kot še nikoli. Z gotovostjo pa je Čutil, da mu jesen tudi to leto ni prizanesla, temveč ga je zavratna vročina čakala in zgrabila v najkrltlčnejšem času. Kot da so mu to slabost naročili Nemci.
Da ne bi vznemirjal borcev, se je začel plaziti k namestniku Tigru. Slo je le stežka, vmes pa Je premišljeval, kaj mu bo pravzaprav rekel, če mu bo začel pripovedovati, da Je bolan, bodo začeli misliti, da se je prestrašil nemških napadov, da se hoče umakniti pred odgovornostjo, kt bo verjetno velika vse do noči.
Ti"cr ga Je resnično začudeno pogledal in ga v kratkem premoru
vprašal:
»Zakaj pa nisi tam, kjer si rekel, da boš?« Feliksu se je zameglilo pred očmi in le s težavo Je zadrževal Šklepetonje zob. Stisnil je jecljaje Iz sebe: »Nekaj, nekakšna bolezen me grabi!«
Tiger ga je dobro poznal, znana mu Je bila njegova udarnost, vendar ga je pogledal napol nejevernq. Brez besed ga je s hrbtom roke potipal na čelo  in jo kmalu odmaknil:
»Vročino imaš!«
»Saj vem. Zato sem \i hotel reči — Prevzemi poveljstvo!«
V Tigru je še vedno vrel spor, ki je nastal med njima, zaradi nečesa podobnega. Pred kakšnim mesecem Je postavil zasedo na svojo roko, kar pa Feliksu ni bilo všeč. Seveda, najbolje ni uspelo, a Tigru se je zdelo, da je bil tudi po svoje samoljuben. Prav zaradi tega Tiger ni bil popolnoma prepričan o Feliksov! bolezni. Premišljeval je, da je morda vroč zaradi skrbi, ki mu Jih povzroča ta svojevrsten boj in da bo Feliksova vročina kmalu minila.
Morda bi celo rad večji del odgovornosti prenesel nanj. To ga Je dražilo. Zdaj, ko Je najhuje, mu je ponujal poveljevanje.
»Kako kar naenkrat,« je hudobno vprašal Tiger.
»Saj vidiš, nekaj se me prijemlje. Komaj še stojim.«
Tiger bi navsezadnje zelo rad prevzel poveljevanje toda tak boj, kot se Je vnel ta dan, ga je plašil. Vse drugače bi bilo, če bi bil Feliks prisoten. SIcer pa Je bila ta partizanska podkev Feliksova
zamisel. V Tigru Je tlela zatajevana maščevalnost, ki Jo Je v nJem ' takrat izzvalo Feliksovo oštevanje. Zato je rekel:
»Najprej si vse skupaj izmisliš, zdaj naj pa ml popijemo, kai si skuhal!«
»če misliš tako, ne grem nikamor,« se je naglo in prizadeto odločil Feliks ter se zvalil nekaj korakov stran.
Tam je bil komisar, ki jc takoj videl, kaj je s komandantom Izmenjala sta nekaj besed ln potem ga je komisar začel poditi:
»Pojdi čimprej nazaj k Jurčku. Bomo že nekako!«
čeprav je bil Feliks v vedno večjem ognju, čeprav je bil spo soben samo še za v toplo posteljo, se je nerodno branil:
»Tiger ni takih misli. In kaj, če bodo tudi borci začeli godrnjati Morda res ne bo hudega in mi bo kmalu odleglo!«
Toda hkrati je vedel, trdno vedel, da bolezen pri njem traji nekaj dni. Kljub temu sc je bal, da mu ne bi vročina padla tedaj ko bo konec bitke. To bi pomenilo, da se je resnično prestraši prevelike odgovornosti in jc pravzaprav dezertlral v najhujšem takrat, ko ga je enota najbolj potrebovala.
»Ne govori neumnosti« je še prigovarjal komisar, ko ga je *< enkrat potipal na čelo. Bil je študent in je s pametjo ugovarjal da je Feliks hudo bolan, »še kurirja si vzemi s seboj.«
Feliks je »poznal, pravzaprav občutil, da je res zadnji čas. čc ne bo odš?!, ga bo zgrabilo tako, da bo obležal nekje v snegu, kjer bo zmrznil. Potem bodo šele sitnosti. Zaradi trmastega in preveč enostranskega Tigra res ne sme tako po otročje zgubljati zd.avja in morda še življenja. Toliko pameti je še vedno zmogel. Pogledal je komisarja:
»Grem, a neopazno. Glejte — da se ne boste umaknili! Selo zvečer. Kurirja pa kar pustim. Bo na položaju eden več!«
V kratkem presledku, ko Je le sem in tla padci kak strel, se je izza grmovja zvalil nekaj sužnjev navzdol, da ga ne bi videli, potem pa se Je spravil na noge in negotovih korakov odkolovratil proti Jurčku.
Na vsakih nekaj metr>y se Je opotekel, da Je sedel ali ce'j legel na sneg. Ravnotežje Je lovil le »težka. Potem se je »pet skoba^1 pokonci ln se lomil naprej.
šport • šport
SOBOTA, 18. Januarja 1964
šport • šport • šport • šport & šport © šport • šport ® šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • špo
Druge zimske olimpijske igre v St. Moritzu — 1928
# ZLATE KOLAJNE
18 km — Grotumsbraaten (Nor)
50 km — Heldlung (šve) skoki —• Andersen (Nor) komb. — Grotumsbraaten (Nor)
httr. drs. 500 — Thunberg (Fin), Evensen (Nor) 1500 m — Thunberg (Fin) 5000 m — Ballangrud (Nor) um. drs. — Grafstrom (šve) pari — Jollv-Brunet (Fra) vojaški tek — Norveška bob 5 — ZDA sankanje — ZDA hokej — Kanada
O ženske
Norveška I z Avstrija 1 s ZDA 1 b
# SREBRNE KOLAJNE
Norveška 4 Avstrija 2 Finska 2 Švedska 2 ZDA 2
# BRONASTE KOLAJNE
Norveška 5 Švica 2 Anglija 1 Avstrija 1
Belgija 1 CSR 1 Finska 1 Nemčija 1 švedska 1 ZDA 1
• JUGOSLOVANI
18 km — 25. Joško Janša, 38. P. Klofutar, 39. Janko Janša, 41. Rezek
50 km —• 23. Joško Janša; Janko Janša. S. Kmet, S. Bervar — vsi med zadnjimi
um. drs. — G. Kadrnkajeva, S. Bloudok, V. Vodišek — ni rezultatov
VSAK TEDEN ZA OKROGLO MIZO
Glosa o neki odločitvi
K uredniku je pred dnevi prišel (spodaj) podpisani tovariš iz Ljubljane in se predstavil kot simpatizer gorenjskih športnikov. Sedli smo k okrogli mizi in beseda je stekla predvsem o izbiri naše olimpijske hokejske reprezentance. Ko smo prišli do zaključka, ki naj bi bil tudi načelno stališče športne redakcije do tega vprašanja, smo privolili, naj prišlec kot pobudnik razgovora napiše prispevek na to temo. V mejah našega stališča dopis danes objavljamo v znani sobotni rubriki. -
IZBIRA NI NA MESTU
# O sestavi hokejske reprezentance, ki bo nastopila na olimpijskih igrah v Innsbrucku, je bilo še največ govora med tako imenovanim »širokim občinstvom«. Medtem ko publika ve, kako je s stvarjo, hokejski funkcionarji ne odkrijejo kart in kar preveč slepomišijo, ko odgovarjajo na vprašanja novinarjev o sestavi reprezentance in o možnostih njene uvrstitve na olimpiadi. Mar'ne vedo, da je rešitev problema, kako ohraniti ugled, ki ga je naše moštvo pridobilo na svetovnem prvenstvu, v tem, naj bodo reprezentance res naši najboljši hokejisti?! In kateri so ti? Odgovor je preprost: Jeseničani (tudi Klinar in Terbušak), ki že dolgo kakovostno prevladujejo na do-. mačem ledu. Razen njih pride v poštev pri izbiri le še kakšen vratar, člana Medveščaka RataJ in Ančevič ter član Olimpije Jan. Drugi v moštvu nimajo kaj iskati, še posebno pa ne KrmelJ, Hol-bus in Radin. — Pri nogometu je nacionalna reprezentanca sestavljena v glavnem iz igravcev naj-
boljših moštev; toda v nogometu med najboljšimi moštvi skoraj ni razlik, pri našem hokeju pa je že med prvim in drugim cel prepad!
SE NEKAJ O TRENERJU
• Pomislek imam tudi glede trenerja reprezentance. Kdo naj vadi izbrano vrsto pred odhodom na olimpiado: trener moštva, ki bo predzadnje, ali trener moštva, ki kljub prejšnjim očitkom daje skoraj 50 odstotkov reprezentan-tov, in ki je uspel svojemu moštvu vcepiti lasten način igre. Igravci moštva, ki že imajo svoj sistem igranja, so prav gotovo za 30 odstotkov slabši, če morajo igrati v novem okolju po drugem konceptu.
# V mednarodnem merilu smo v hokejski igri šele začetniki (prav tako tudi v hokejskem strokovnjaštvu). Najbrž se še dolgo ne bomo približali Švedom, Čehom in Sovjetom, medtem ko smo Avstrijcem, Poljakom in Romunom že kar blizu. Vsak korak pri naperdovanju je zato treba pozdraviti. — Novinarji pa so vča-
sih drugačnega mnenja. Ne vem, zakaj jc na primer V. Luncer v »Sportskih novostih«, koje komentiral srečanje z Brnom, omalovaževal naše igravce. Morda zato, ker so se na ledu borili le utrujeni Jeseničani; zakaj če bi tekmo igral Medveščak, bi bil komentar verjetno drugačen. Podobno jc naslednji dan poročal Ljubljanski dnevnik; če bi igrala Olim-pija, bi bilo spet drugače. V. Luncerja bi kazalo vprašati, če se res počuti tako »kapaciteto«, da lahko ironizira Felca, čeprav jc bil le-ta v vseh štirih tekmah proti Cehom (mimo gosta s številko 13) najboljši mož na ledu! Še dobro, da to Felcu priznava športno občinstvo in da njihovega mnenja ne morejo spremeniti ne forumi, ne novinarji.
RAJE GLEDAJO DOBER HOKEJ
# čeprav so forumi tu, kapetani reperzentance tam, trenerji drugje — kvaliteta Jeseničanov mora prodreti, saj je publika zanjo. Lani je na primer pri Ceki-novem gradu domače prvenstvene tekme gledalo od 3 do 5 tisoč ljudi, letos pa si celo reprezentančne tekme ogleda le po 500 gledav-cev. Občinstvo namreč ne Iželi gledati slabega hokeja ...
% Dobrega pa na tak način v Ljubljani še dolgo ne bo, čeprav se nekateri trudijo, kot da bi bilo kje zapisano, da mora biti državni hokejski prvak prav v slovenskem glavnem mestu.
VINKO KRAŠEVEC
mali. oglasi - mali oglasi
prodam
Prodam 2 prašiča po 60 kg težka za rejo. Ljubno 43, pri Oster-manu 154
Prodam moped Colibri s prevoženimi 3500 km. Zalog 39, Cerklje 184
Prodam mlado kravo, ki bo v kratkem teletila. Voklo 13 185
Prodam pomivalno mizo in električni kuhalnik na 3 plošče. Za-nova 4, Kranj 186
Prodam kravo, ki bo v marcu 4. teletila. Ljubno 76 187
Prodam garažo, primerno tudi za lokal v Kranju. Sejmišče 1, Vprašati na naslov Emeršič Anton, Ljubljana, Stošičeva 40 188
Prodam plemensko teličko in radio Philips. Sp. Brniki 52 189
Prodam korenje ali zamenjam ta gnoj., Trstenik 22 200
Prodam lepo ohranjeno kuhinjsko kredenco. Gregorc Janez, Pod-reča 31, Smlednik 20t
Prodam telico. čadbvlje 3, Golnik 202
Prodam desni vzldljlv štedilnik. Naslov v podružnici Glasa Jesenice 203
Prodam nekaj sto kg krmilnega krompirja. Ljubno 4 214 Prodam mlado kravo. Voglje 56
215
Prodam   skoraj   nov televizor
RR 59. Stare, Stražiška 16, Kranj
) 216 Prodam kravo, 8 mesecev brejo.
Zadružna 3, Primskovo ■— Kranj
217
Prodam več prašičev do 50 kg težkih. Strahinj 69 218
Prodam 10 prm suhih drv. Vas-ca 10, Cerklje 219
Prodam Topolino C 1954. Delavska 25, Kranj 220
Prodam dve mladi kravi, dobri mlekarici, Jezersko 69 221
Prodam zazidljivo parcelo v drčah blizu cerkve. Voda in elektrika na mestu. Ordinski, Tavčarjeva 22, Kranj 222
Prodam Fiat 600 letnik 60. Te-netiše 12, Golnik 223
Prodam zazidljivo parcelo. Naslov v" oglasnem oddelku 133
Prodam nov šivalni stroj Singpr. Kokrica 82 224
Prodam prašiča, težkega 110 k?. Breg 16, Preddvor 238
Med novostmi: ELANOVE SMUČI
PRejeusmo
PO POŠTI-
VVengen, 10. januarja
Glede na vašo brzojavko, ki sem jo dobil pred dnevi, bom v tem pismu skušal opisati nekaj vtisov s tekem, ki so nekakšen uvod k olimpijskim igram. Ne vem, če bo to, kar boste dobili od mene, kaj prida, ker je to moj prvi »novinarski poskus«!
»Guten Tag, deutsche Passkontrole,« me je iz spanja (ki pa je bilo na trdih klopeh le stanje otrde-losti telesa) prebudil hreščeč glas. Seveda, bili smo že na avstrijsko-nemški meji. Po pregledu potnih listov je bilo nekaj časa mirno. Oddahnil sem se ob misli, da je mojih pet steklenic »valute« srečno prekoračilo dve meji; vendar zeleno oblečenemu cariniku nisem mogel prikriti izraza zadovoljstva, tako da sem za pijačo moral plačati nekaj mark carine. Gospoda carinika so med vojno gotovo preganjali po naših hostah; to sem sklepal po tistih nekaj naših besedah, ki jih je znal, in po precej grobem glasu, ki ga je dobil ob pogledu na naše rdeče potne liste! — Enakomerno udarjanje koles mi je počasi zatisnilo oči. Zadnje misli so pohitele nazaj na prijeten Silvestrov večer in na domače tekme ...
TEKME NA 5 CENTIMETRIH.SNEGA
Začela sta me boleti desna noga in levi bok, potem pa so prišli na vrsto še ostali deli telesa. Ko smo v Munchnu izstopili, smo bili bolj podobni kakšnim palestinskim beguncem kot pa smučarskim reprezentantom. No, po dobrem kosilu in ko sem vrgel v obraz pest mrzle vode, sem se znebil neprijetnega občutka, da me vsakdo gleda v krmežljave oči in bujno frizuro. Vzeli smo prtljago iz garderobe in jo počasi prenesli do vlaka (midva s Čopom sva imela vsak 5 parov smuči, težek kovček, težek nahrbtnik in potovalko!)
Bolj smo se bližali Hindelangu, bolj smo čudno gledali skozi okna. »Ejga, sej use zelen,« se je vse
Peter Lakota nam piše iz VVengna
pogosteje slišalo iz mišega kupeja. Trener Magušar naju je tolažil, češ da bo v hribih beline dovolj. Toda, ko smo prispeli na kraj tekem, smo videli, da je na posameznih zaplatah le kakih 5 centimetrov snega. In na tem področju so ob pomoči gasivcev pripravili FIS A tekmo, tako da sem jim sam pri sebi za to lahko samo čestital. Proge so bile urejene in preparirane tako, da startna številka ni bistveno vplivala na uvrstitev. — Prvi dan je bil na sporedu veleslalom. Po prvih tridesetih tekmovavcih so na cilju že slavili zmagovavca — Zimmermanna. Bilo je nič koliko slikanja, stiskanja rok in podpisovanja. Gledavci so že odhajali, ko nenadoma zaslišimo iz zvočnikov, da je Švicar Brugmann s startno števil-ko^55 postavil nov najboljši čas! Fotoreporterji sc brz pohiteli nazaj, slikali še njega — in za vsak primer počakali še do zadnjega tekmovavca ...
V slalomu so v prvem teku dominirali Američani. Bili Kidd je s startno številko 45 postavil najboljši čas, njegov rojak VVerner pa je bil z malenkostnim zaostankom drugi. V drugem teku pa je zaradi izredno trde in ledene proge VVerner padel; Kidd je vozil bolj previdno in je bil tako tretji. Zmagal je Francoz Bonlieux. Nasploh so Američani presenetili vse strokovnjake z izpiljeno tehniko in izredno kondicijo. Tako so poleg Francozov, Avstrijcev in morda kakega Švicarja postali glavni favoriti za kolajne v Innsbrucku. Večletno sistematično delo se jim dobro obrestuje ...
TRIGLAVSKE ŽIČNICE SAMO ZA SKOMINE
Nemci so kot dobri organizatorji poskrbeli tudi za prevoz v VVengen, ki je bil naslednja postaja te turneje. Z avtobusom smo se peljali do Lauter-brunnena, od tam pa z zobato železnico do 1200 metrov visoko ležečega VVengna. Tu ni bilo snega niti milimetra. Tekme so zato prestavili pod Eiger-jev ledenik. V prvi tekmi, ki je bila danes, so se Avstrijci s prvim mestom Zimmermanna in drugim mestom Schranza oddolžili za poraz v Nemčiji. Tekma je bila zelo težka, ker so, se pod ledenik navlekle megle in je začelo snežiti. Proga tudi ni bila dovolj' solidno pripravljena, tako da so tekmovavci z višjimi startnimi številkami vozili po travi.
Res škoda, da je prišla megla prav danes, ko so tu tekme, medtem ko je bilo prejšnje dni nebo brez oblačka. Eigerjev ledenik in severna stena sta se zelo lepo videla. — Zobata železnica pelje iz VVengna do ledenika, od tam pa na 3900 metrov visok Jung-fraujoch. Severna stena je podobna triglavski; večkrat sem zaman gledal, kje gre po njej omenjena železnica. Naš trener se je peljal z njo, in mi je povedal, da je vsekana v steno, kot bi krt naredil rov v gomilo zemlje. Na vrhu je lep hotel, od tam pa prekrasna smuka po ledeniku. — čeprav smo zelo visoko, je snega tu le okrog 10 do 20 centimetrov. Predstavljal sem si, kakšen naval gostov bi bil pri nas, če bi bile že zgrajene triglavske žičnice, ker je okrog očaka ob tem času kar 2 metra snega.
Vsako leto se na tekmah pojavijo kakšni novi izdelki firm, ki izdelujejo smučarsko opremo. Letos razen novih oblik smuči KSstle in naših Elano-vih smučI ni drugih novosti. Najbrl bomo kaj no-vega videli na olimpiadi v Innsbrucku.
Lep pozdrav od
PETRA
Prodam kravo, ki bo v zafetku februaria tretjič teletila ali brelo telico. Jezerska c. 93, Kranj 239
Prodam prašiča za zakol. Voglje 53 240
ZAHVALA
■t
Vsem, ki so nam ob težki izgubi drage mame
Alić Frančiške
izrekli sožalje, poklonili vence in jo spremili na zadnjo pot izrekamo zahvalo.
Istočasno pa se zahvaljujemo dr. Hriberniku, gospodu župniku, pevcem in društvu upokojencev
Žalujoči: sinova Ivan in Franc,
hčere Pavla, Martina in ostalo
sorodstvo m
Bitnje, dne 14. 1. 1964 \
Kupim lesno trag žago. Naslov v oglasnem oddelku 168
Avtomoto društvo Škofja Loka — mehanična delavnica sprejme takoj kvalificiranega avtomehani-ka. Plača po dogovoru. Oglasiti se je vsak dan v delavnici od 12. do 20. ure 164
Kupim lepe jesenove lin brezove hlode. Zaletel, Stanežiče 52, Šentvid — Ljubljana 170
Kupim smrekove deske in plohe. Hafner Franc, Mizar, Zasavska 2, Kranj 204
Kupim prašiča za zakol. Naslov v oglasnem oddelku 205
Kunim otroško posteljico dolgo od 140 cm do 160 cm.' Naslov v oglasnem odelku 206
Kupim rabljen gumi voz. Ponudbe oddati na oglasni odelek »dobro ohranjen« 207
Kunim vseljivo hišo ali družinsko stanovanje v Kranju. Pod plačam dobro 208
Kunim namizni štedilnik na 3 In pol plošče. Drakslar, Zasavska 55. Kranj 209
Kupim okooalnlk. čarman Valentin. Topo! 27. Medvode 210
Kunim zazJldjJvo parcelo v drčah. Naslov v oglasnem oddelku
211
Kupim eno leto starega bikca.
Naslov v osladnem oddelku 212 Kunim   skobe'no  mizo (Werk-«tnt^. Hočevar V. C. Kokr. odreda 23 213
Izdaja In tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letna 1300, mesečna 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 20 din. Mali oglasi: za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
Dam v na lem garažo pri pekarni Kranj. Naslov v oglasnem oddelku 225
Podpirani D. S. se zahvaljujem S. A., ki Je odstopila od tožbe zaradi besfd. izrečenih o BlažMu Gros iz Trstenlka 226
Preklicujem št. bi. 3935, izdan v komisMski trgovini dne 7. novembra 1963. Makovec Slavka 227
Iščem sobo v Kranju. Plačam dobro. Ponudbe pod »Mlad uslužbenec« 228
Frizersko pomočnico in vajenko sprejme Kofler, Železni ki nad škofjo Loko. Hrana in stanovanje preskrbljena 229
Mirno dekle išče sobo v Kranju ali bližnji okolici. Jožica Pod-krajšek, Škofjeloška 14, Kranj
230
Petru Zevniku, ki služi vojaški rok v Varaždinu, želijo k njegovemu dvojnemu prazniku vse nai-lepše domači 231
Zamenjam dvosobno stanovanje z vrtičkom in garažo v Ljubljani za enako aH večje v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku
232
Iščem dekle, kostanjevih las (176), 28 let, ki sem jo videl 11. avgusta 1963 na Gorenjskem sejmu v Kranju (I. prostor) ob 17.45 v drap kostumu, zelenih čevljih in v družbi starejše ženske, deklice 15, d^čka 12. ln 15. oktobra na Ga-štelskem klancu pri mehanični delavnici Julij Zevnik ob 13.45 v rlavem kostumu in zeleni majici. Prosim za naslov zaradi važnega razgovora. Ponudba pod »Dogovor« 233
V nedeljo sem v kinu Center izgubil denarnico. Prosim poštenega najditelja, da Jo vrne proti nagradi na naslov v osebni izkaznici 234
Živilski kombinat »žito« — EE K ran I sprejme takoj dva skladiščna delavca, eno krpavko vreč, za skladišče v Kranju (bivši Majdi-čev mlin). Osebni dohodek po pravilniku. Prevozne stroške povrnemo nad 600 din. 235
PustnvanJe v domu TVD »Partizan« Gorenja vas 11. II. 1964 ob 19. uri. Igrajo čadežl, maske nagrajene, rezervacije pri Mileni Ferlan 236
Zakonskemu paru brez otrok aH tudi mlajšemu upokojencu (žena sposobna kuharica, mož vešč upravljanja planinskega doma z manjšo ekonomijo) oddamo v najem odnosno oskrbništvo planinsko postojanko v bližini LJubljane. Ponudbe s podrobnim opisom o sposobnostih in dosedanjem službovanju z vsemi osebnimi bo-datkl pošljite pod šifro: »GORENJSKA — STALNOST — TA-KOJ« na upravo časopisa 237
objave
OBVESiiLU Trgovina Delikatesa v Kranju odkupuje vse vrste ln količine rabljenih steklenic po najvišjih dnevnih cenah.
Nekaj veselih uric bi radi preživeli? Preddvor vam nudi lep užitek v naravi, družinsko smučanje, sankanje in drsanje, po Vsem pa dobro okrepčilo v gostišču Grad Hrib. Dobra kuhinja, odlična kapljica, lepe tujske sobe, lovska dvorana, posebne sobe itd. Preddvor vas vabi!
Pozivamo vse, ki so se udeležili natečaja za naziv našega podjetja in so predlagali ime »CENTRAL«, da predložijo kopije predlogov zaradi izplačila nagrad. Kopije predložite upravi podjetja najkasneje do 15. februarja 1964.
Kmetijska zadruga Skofja Loka
razpisuje naslednja prosta delovna mesta.
1. POSLOVODJA TRGOVSKE POSLOVALNICE
2. DELAVCA ZA DELO
S KMETIJSKIMI STROJI
Za delovno mesto pod 1. se zahteva kvalifikacija v trgovski stroki. V poštev pridejo samo moški. Nastop službe 1. aprila 1964.
Za delovno mesto pod 2. ni potrebna kvalifikacija. Nastop službe možen takoj.
Kranjske opekarne Kranj razpisujejo licitacijo za prodajo KONJA in KAMIONA TAM, 3-tonskega
Prodaja se vrši v torek, 21. januarja od 8. do 9. ure za družbeni sektor, potem za privatnike
SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
3 POMOŽNE DELAVCE (mlajše), proste vojaščine, z možnostjo priučitve na delovnem mestu;
1 POMOŽNEGA DELAVCA ZA RAZVOZ PECIVA — mlajši z urejeno vojačino;
1 POMOŽNE DELAVKE za pomožna dela;
3 SERVIRKE — kvalificirane oz. polkvalificirane za strežbo;
1 PISARNIŠKO MOč za obračun in vodenje blagajniških poslov z dokončano Ekonomsko srednjo ali Administrativno šolo.
Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po Pravilniku podjetja.
Da ne bo prišlo do zastoja pri dobavi in ker tudi v tekočem letu ni pričakovati večjih zalog v času gradbene sezone, že danes opozarjamo vse zasebnike graditelje stanovanjskih hiš in drugih objektov na možnost oskrbe s cementom v tekočem mesecu.
CEMENT
prodajamo po dosedanjih pogojih v mesecu JANUARJU v naši poslovalnici »DETAJL« Koroška c. 1. Priporočamo pravočasno nabavo!
MERKUR — KRANJ
\