Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 23. februarja 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 1 I 26. januar 2022 12 Tri želje? Zdravje, ljubezen in … 24 »Čas korone je eden najplodnejših dni v mojem življenju« 25 Po treh presaditvah jeter oskrbnik planinskega doma 26 Obeležili 130 let Savinjske železniške proge Virus kroji delo v šolah T. T. Rast okužb z omikronom, novo različico covida-19, je minulo soboto prinesla skoraj 14 tisoč novih okužb. V nezavidljivem položaju so se januarja znašle tudi šole, kjer je izmenoma v karanteni ali izolaciji veliko učencev in celo oddelkov, pa tudi učiteljev. Z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so sporočili, da bodo storili vse, da do sistemskega prehoda na izobraževanje na daljavo na ravni cele države, kot je bil lani, ne bo prišlo. V tem smislu so minuli teden tudi spremenili nekaj pravil, povezanih s covidom-19. Ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža nam je minuli četrtek povedala, da so imeli takrat na I. OŠ Žalec v karanteni sedem od skupno 35 oddelkov, ki so se konec tedna sicer vrnili. Po novi uredbi vlade pa je nekoliko lažje: »Sedaj so karantene krajše in tudi ne odhajajo vsi oddelki po samo eni potrjeni okužbi v karanteno.« V karanteni so tudi učitelji. Ob tem je še povedala: »Delo v hibridnem učnem okolju je izjemno naporno. Nekateri oddelki so v celoti v karanteni, potem imamo tu še prebolevnike in cepljene, ki so v šoli, njihovi sošolci pa v karanteni, učitelj pa izvaja vzgojno-izobraževalni proces na hibriden način. Opažamo, da manjka veliko število otrok tudi zaradi ostalih prehladnih obolenj in viroz, tako kot je tradicionalno za ta letni čas. Nekateri učenci so v samoizolaciji zaradi okuženih staršev. Skratka, pestra situacija. Na šoli se trudimo po svojih najboljših močeh pluti v teh razburkanih vodah. Včasih je burja, potem tramontana pa tudi maestral. Izjemno pozornost posvečamo komunikaciji in usklajevanjem. Zaenkrat nam uspeva in trdno upamo, da bo temu strmemu porastu okužb sledil tudi strm padec. Situacija je nepredvidljiva. S pomočnico delava 24 ur vse dni v tednu. Upam, da bodo najnovejše usmeritve glede karanten in vsega omilile situacijo glede karanten in da to ne bo vplivalo na porast okužb.« Ob tem jim je uspelo izpeljati tudi vse načrtovane šole v naravi za 3., 4., 6., 7. in 8. razred. »To nas navdaja z optimizmom. Izpadla sta le dva oddelka 7. razredov, zanje načrtujemo izpeljavo konec mesec februarja.« Srečno tudi vsem ostalim spodnjesavinjskim šolam, najprej do konca februarja, ko bodo že imeli zimske počitnice. Zaradi naraščujočega števila okužb med učenci in zaposlenimi v šolah pouk poteka po hibridnem sistemu tudi v spodnjesavinskih šolah. N. M. L. K. Naj bo (vsaj) prešerno LUCIJA KOLAR Lanskega januarja so se otroci začeli vračati v šole, potem ko so se večji del prvega dela lanskega šolskega leta šolali na daljavo. Začeli smo tudi s cepljenjem, najprej zaposlenih v zdravstvu in starejših v domovih za ostarele, postopoma tudi drugih, kajti v začetku ni bilo dovolj cepiva za vse. Od takrat se je v Sloveniji cepilo nekaj več kot 1,2 milijona ljudi, precepljenost je nekaj več kot 57-odstotna. Količina cepiva ni več vprašanje, samo dve cepivi sta »zmagali« v konkurenčnem teku z ostalimi. Tistih, ki se za cepljenje odločijo prvič, je sedaj malo, večinoma se s poživitvenimi odmerki cepijo že cepljeni. Potem ko smo komaj dočakali rešiteljska cepiva, se je – bolj v Sloveniji kot v drugih delih Evrope – razvila že skoraj sovražna anticepilsko-cepilska vojna. Šole kljub mnogo več okužbam niso zaprte, o popolnem zaprtju v državi ne govorimo, o zanimivih domislicah pred časom »ključnih« omejitev gibanja, denimo na občine, sploh ne. Na kratko, epidemije formalno ni, čeprav so številke veliko slabše kot takrat, ko je bila. Ne upam pomisliti, da so ukrepi milejši, ker država nima več denarja za strožje, saj je potrošila vse in nas zadolžila še za prihodnje rodove, ali ker se bližajo volitve; v supervolilnem letu bo to »približevanje« ljudem stalnica vse leto, saj je treba imeti kooperativne državljane. Zdravje, ki ga je navedlo največ vprašanih v anketi januarskega Utripa pri nizanju želja za aktualno leto, pa je v resnici bolj stvar državljanov kot nekakšnega skupnega konsenza v državi, ki ga z ukrepi izvršuje oblast. Še bolj kot sicer »Da bi našel sebe, misli s svojo glavo.« Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi Sokrat Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 TZ-AZ-EP2022-110x60mm-HOR-SL-OP.indd 1 ka www.hormann.si info@hormann.si velja, da mora vsak poskrbeti zase, v smislu: »Sam si pomagaj in bog ti bo pomagal.« Stranski učinki tega pristranskega upravljanja države prinašajo še kakšno neljubo ugotovitev, o kateri je te dni slišati s strani gospodarstva. Na primer, da so največji zmagovalci v tekmi za delo (sploh za delo in kakovost govori naš sogovornik Bernard Založnik na str. 24: »V koroni se je čas za nekatere ustavil, za nekatere pa je to čas novih idej.« Ko smo v anketi vprašali naključno izbrane po željah za to leto, sta skupni imenovalec skoraj vseh zdravje in želja, da zaživimo normalno, brez covida. Nihče več Ljudje ne potrebujemo veliko, da nam je lepo, da poženemo svoj ustvarjalni potencial in energijo za izzive svojih dni. Potrebujemo pa vsaj »blagih sapic« v naša jadra in vsaj »milih žarkov« od soljudi, kot je zapisal naš veliki pesnik France Prešeren, ki nas v prihodnjih dneh ponovno vabi v mesec kulture februar. zaposlitve glede na izobrazbo) najmanj kvalificirani in najslabši delavci, ki izkoriščajo trenutno visoko povpraševanje predvsem v proizvodnem sektorju in jim sistem omogoča izkoriščanje bonitet brez njihovega (kakovostnega) dela. Ne želim navajati vseh težav, ki udarijo v nas v skoncentrirani obliki, ko zvečer prižgemo TV ali ko odpremo informativne ali družabne strani na internetu. Ker je slabo za moralo. No, čedalje več ljudi se je izključilo iz vsega, in kakšni sociologi, psihologi ali filozofi gotovo že razpravljajo o nekakšni moderni različici apatije, ki deluje kot način preživetja zaradi preveč negativnega, kontroverznega, nasprotujočega si bombardiranja z vsem. Ljudje se pač izključijo. Je pa vseeno bolje, kot da jih nosijo trači in kvazi strokovne debate in teorije zarote po družabnih omrežjih. Kaj je slabše? Da le ni vse tako črno-belo in da so mnogi v času covida odkrili potencial, ki ga morda drugače ne bi, pa ne omenja, da bi kaj za to morala narediti država, bolj razmišljajo o sebi in svojih aktivnostih. Naši sogovornici, 88-letni dvojčici Mara in Joža iz Topovelj, pa sta s svojo neobremenjeno voljo in energijo v svojih letih še zelo fit in polni preproste modrosti »Mladi naj se držijo in naj se pazijo, da ne zbolijo, naj bodo pridni, pa radi naj se imajo.« neobremenjeno kličeta. Ljubezen (brezpogojna) pa je ključna, najprej do sebe. Tisti, ki je ne zna gojiti do sebe, jo bo težko gojil do drugih. Ljubezen je tista, ki poganja svet, ki je navdih za »mokrocveteče rožce poezije«. Ljudje ne potrebujemo veliko, da nam je lepo, da poženemo svoj ustvarjalni potencial in energijo za izzive svojih dni. Potrebujemo pa vsaj »blagih sapic« v naša jadra in vsaj »milih žarkov« od soljudi, kot je zapisal naš veliki pesnik France Prešeren, ki nas v prihodnjih dneh ponovno vabi v mesec kulture februar. Naj vam bo bolj prešerno v Prešernovem mesecu! Prešerno za Prešernov dan! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 20/01/2022 13:13 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2022 Jeseni 2023 nov vrtec T. TAVČAR Vrtec bo imel devet igralnic, v katerih bo prostora za 170 otrok, po 15 letih pa bo postal last Občine Žalec. V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so 11. januarja podpisali koncesijsko pogodbo za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva »Vrtec Žalec zahod«, ki jo je v imenu koncedenta Občine Žalec podpisal župan Janko Kos, v imenu koncesionarja družbe Esotech Velenje predsednik uprave Marko Škoberne in v imenu uporabnika JZ Vrtci Občine Žalec ravnateljica Natalija Starič Žikić. Vrednost koncesijske pogodbe znaša 12.867.815 evrov, vključno z DDV. Če bo šlo vse po trenutnih načrtih, bo jeseni leta 2013 Občina Žalec bogatejša za nov vrtec, ki ga bodo zgradili na lokaciji Žalec – zahod. V njem bo v devetih igralnicah prostora za 170 otrok. Večnamenski prostor, ki bo sestavni del vrtca, bo v popoldanskem času namenjen ostalim občanom in članom različnih društev. V vrtcu bo velika centralna kuhinja, ki bo dobrodošla pridobitev tudi za za starejše občane. Na tem območju se bodo namreč v kratkem gradila varovana stanovanja v dveh zasebnih stolpičih. Občini Žalec ne bo treba že na začetku odšteti skoraj 12,9 milijona evrov, kolikor je vreden vrtec z opremo in 15-letnim vzdrževan- Marko Škoberne, Janko Kos in Natalija Starič Žikić po podpisu pogodbe. Sodoben vrtec ne bo prinesel le prepotrebna mesta, temveč tudi večnamenski prostor za ostale občane ter sodobno kuhinjo z večjimi kapacitetami, ki bo centralna kuhinja za vse enote žalskih vrtcev, za stanovalce bodočih oskrbovanih staonvanj in morebitne zunanje uporabnike. jem vred, temveč bodo v mesečnih obrokih velenjski družbi Esotech plačevali uporabnino. Po 15 letih bo vrtec nato prešel v last občine. »Projekt se v teh primerih ne zaključi z izgradnjo, temveč šele po 15 letih, po izteku koncesijskega obdobja, ko se objekt občini preda v trajno last. Vse do takrat mi financiramo, zgradimo, upravljamo in vzdržujemo objekt ter ves čas sodelujemo z uporabnikom in občino,« je povedal direktor inženiringa v podjetju Esotech Drago Sivka in poudaril, da je tudi to zagotovilo, da gradijo kakovostno, saj bi v nasprotnem primeru sami imeli večje stroške vzdrževanja. Tudi odgovor na vprašanje, zakaj se je občina odločila za javno-zasebno partnerstvo, je jasen – na razpisih za nov vrtec niso bili uspešni, iz občinskih sredstev pa tako velikega finančnega zalogaja ne morejo Na županovem lovu ulovili lisico izpeljati. »Ta vrtec z devetimi igralnicami je preveliko breme za občino. Tako velikega z lastnimi sredstvi ne moremo zgraditi,« je povedal žalski župan Janko Kos in dodal, da že tako iz občinskega proračuna za financiranje vrtcev letno namenijo 3,5 milijona evrov. Osnova težava, zaradi katere se sploh lotevajo gradnje povsem novega, devetoddelčnega vrtca na zahodnem delu Žalca (za trgovino Lidl), pa je, da trenutno ne izpolnjujejo državnih prostorskih normativov. Če jim država ne bi potrdila izjeme, sedaj ne bi mogli sprejeti v vrtec vseh otrok, ki so jih želeli vpisati starši. »Če želimo sprejeti v vrtec vse otroke, se je bilo treba odločiti za gradnjo novega vrtca. Žalec se razvija, gospodarstvo relativno cveti, pospešeno se izvaja individualna stanovanjska in blokovska gradnja, stanovanja so v trenutku razgrabljena, to pa pomeni, da se povečuje tudi število otrok,« pravi župan, ravnateljica Natalija Starič Žikić pa dodaja, da se bo z otvoritvijo novega vrtca sprostil dodaten prostor v drugih enotah. Vrtec trenutno na 11 enotah obiskuje 829 otrok, ki so razdeljeni v 49 oddelkov. Župan Janko Kos je ob tem izjemno vesel, da bo vrtec stal v zahodnem delu Žalca, kjer že deluje dnevno varstvo za starejše kot dislocirana enota Doma Nine Pokorn, zasebniki pa gradijo varovana stanovanja. Lokacija je izjemna. To Žalec ob svojem razvoju potrebuje. Obenem bo tam dovolj prostora za parkiranje. Občina bo z izgradnjo novega vrtca zadostila predpisanim prostorskim normativom. »V skladu z obstoječim pravilnikom morajo biti na otroka trije kvadratni metri igralnih površin, česar žalski vrtci ne dosegajo. Če ne bi imeli soglasja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki dopušča izvajanje programa predšolske vzgoje pod normativnimi pogoji, bi brez varstva ostalo 170 otrok,« je pojasnila vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka. D. NARAGLAV Luč miru: »Človek, ne jezi se.« D. NARAGLAV Kot vsako leto so tudi v letu 2021 taborniki iz Rodu bistre Savinje Šempeter prejeli luč miru iz Betlehema. Predali so jo Občini Žalec, Krajevni skupnosti Šempeter, cerkvi sv. Petra Šempeter in župnijski cerkvi sv. Jurija v Gotovljah. Tokratna poslanica, ki je spremljala lučko, je bila: »Človek, ne jezi se.« Župan Janko Kos se jim je zahvalil za njihove vsakoletne obiske, s katerimi prinesejo toplino in mir, dodal, da bodo taborniki še naprej deležni Udeleženci novoletnega lova pred domom LD Žalec na Rinki Po tradiciji, ki traja že dve desetletji in več, so tudi letos lovci LD Gozdnik Griže in LD Žalec na povabilo župana Janka Kosa izpeljali prvi skupni lov v tem koledarskem letu. Tokratni lov, ki se ga je prijelo ime županov lov, je bil že dvajseti po vrsti, potem ko ga lani zaradi epidemije ni bilo. Društvi se vsako leto izmenjujeta pri organizaciji, letos ga je pripravilo žalsko društvo. V soboto, 8. januarja, so se tako lovci obeh družin zbrali ob 8.30 pred lovsko kočo žalske lovske družine na Rinki nad Gotovljami. Zbralo se je preko 60 lovcev obeh lovskih družin in povabljenih gostov. Po uvodnih nagovorih in napotkih za tokratni lov je predsednik (lovski starešina) LD Žalec in vodja lova Janez Stebernak udeležence razporedil v gozdnatem obronku področja proti naselju Studence v KS Ponikva. Pogon je sestavljala skupina lovcev z lovskimi psi, ki so priganjali divjad proti lovskim prežam. Divjad, ki so jo lovili, so bili predvsem divji prašiči, ki po pritožbah domačinov povzročajo škodo na kmetijskih površinah, ter lisice. Vreme je bilo tokrat kristalno jasno in mrzlo, a žal brez snega, tako da za sledenje divjadi pogoji niso bili dobri, je pa zato bilo lažje čakati na divjad, ki pa je – razen srnjadi, ki se je v tem obdobju ne sme loviti – skorajda ni bilo videti. Čeprav skromen ulov, saj so uplenili le lisico, je vendarle omogočil, da so lahko po tradiciji izpeljali poklon ulovu in boginji lova Diani. Ob tokratnem novoletnem lovu zaradi koronskih omejitev krsta novincev niso imeli. Župan Janko Kos, predsednik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Celje Maksimilijan Arlič in oba predsednika lovskih družin Janez Stebernak in Jaka Petek so poudarili pomen lovstva za varovanje narave, koristi delovanja lovskih družin ter tudi dobrega sodelovanja v strukturah in z lokalno skupnostjo. Šempetrski taborniki pri županu Janku Kosu njihove podpore, in jim čestital za njihovo delo. Nenazadnje so taborniki Rodu bistre Savinje tudi dobitniki letošnjega občinskega priznanja oziroma plakete za 25-letno uspešno delovanje. S prižigom luči so si zaposleni na simboličen način delili toplino v medsebojnih odnosih. Projekt »Luč miru iz Betlehema« je bil ustanovljen pred več kot 30 leti na Dunaju in je danes razširjen že skoraj po vsej Evropi in zahodnem delu Azije, širi pa se tudi po Ameriki. OBČINA ŽALEC ŠT. 1 I januar 2022 3 Poslej ambulanta tudi v Šempetru L. KOLAR D. N. Poleg nove ambulante družinske medicine v Šempetru bo pod okriljem ZD Žalec s 1. februarjem tudi zasebna ambulanta dr. Strouhala, ki odhaja v pokoj. Število ambulant družinske medicine v JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec se tako letos povečuje z 9 na 11 ambulant, med njimi so dve ambulanti v Petrovčah, tri na Vranskem in nova v Šempetru, ostale pa so locirane na sedežu v Žalcu. V devetih »starih« ambulantah družinske medicine, ki sodijo pod ZD Žalec, je v tem trenutku vpisanih 14.428 pacientov. Nove paciente sprejemata le še ena zdravnica na Vranskem in po novem zdravnica v Šempetru, ostali zdravniki so že polno zasedeni. Nova šempetrska ambulanta družinske medicine, ki je uradno začela delovati 13. januarja, se nahaja v prostorih stavbe OŠ Šempeter, v Šolski ulici 2. Nosilka ambulante je zdravnica Mateja Oblak, dr. med., spec. druž. med. »Glede na to, da imajo vsi zdravniki v mreži javnega zdravstva že polno zasedene ambulante (to velja tudi za zasebnike koncesionarje v naši dolini, saj so tudi oni del mreže javnega zdravstva in imajo zelo obremenjene ambulante), je nova ambulanta družinske medicine v Šempetru prav gotovo velik doprinos za prebivalce te doline. Predvsem za tiste prebivalce, ki izbranega osebnega zdravnika še nimajo. Pa tudi za tiste, ki si ga do sedaj zaradi prezasedenosti zdravnikov v naši dolini niso mogli izbrati. Tudi tisti, ki iz različnih razlogov želijo obstoječega zdravnika zamenjati, bodo sedaj to možnost imeli. Ocenjujemo, da bo nova ambulanta lahko sprejela okrog 1.500 pacientov oz. 1.895 glavarinskih količnikov. Po posebni metodologiji ZZZS se namreč pacienti ovrednotijo s t. i. glavarinskimi Ambulanta v Šempetru je pričela z delom sredi januarja. Posodabljajo vodovodno omrežje L. K. Do konca leta 2021 so izvajalci del v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop, ki so pogodbo za dela podpisali lanskega septembra, opravili več rekonstrukcij vodovodov na območju občin Tabor, Braslovče in Prebold. V Občini Žalec so zgradili večji odsek vodovoda v Hramšah in že tudi preplastili ceste. Na območju Hramš so bila opravljena gradbena dela na večjem vodohranu. V okviru projekta, ki bo zaključen prihodnje leto, bodo občine Spodnje Savinjske doline skupaj zgradile skoraj 11 km novih vodov v vodovodnem omrežju in jih skoraj 2 km obnovile. Zgradile bodo dva vodohrana, nov vodni vir in nov prizidek k obstoječemu črpališču ter dve obnovljeni črpališči. Celoten projekt Oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop je skupaj vreden 3,6 milijona evrov in je vključen v Dogovor za razvoj Savinjske razvojne regije, ki sta ga sklenila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Razvojni svet Savinjske razvojne regije. Operacija je v 73 odstotkih sofinancirana s strani Kohezijskega sklada EU in Republike Slovenije. Letos kultura ponovno v živo L. K. Po lanskoletni selitvi kulturnih prireditev in proslav v virtualni svet zaradi omejitev epidemije bodo v Žalcu letos ponovno slavili kulturo v živo. V Domu II. slovenskega tabora Žalec bodo v petek, 4. februarja, dopoldne najprej pripravili proslavo v počastitev kulturnega praznika s podelitvijo malih Savinovih odličij za žalske osnovne šole, ob 19. uri pa osrednjo proslavo Občine Žalec s podelitvijo Savinovih odličij. Na obeh si bodo obiskovalci lahko ogledali baletno pantomimo Možiček. Prav na kulturni praznik, 8. februarja, bosta brez vstopnine odprla vrata Savinova hiša in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, Žalčani in ostali, ki se bodo februarja znašli v Žalcu, pa bodo lahko na plakatnih mestih po Žalcu občudovali razstavo dijakov umetniške gimnazije GCC: »Sobivanje«. Najbrž bo februar prinesel tudi proslave in druga dogajanja v počastitev praznika po krajevnih skupnostih, a glede na rast okužb s covidom se bodo zanje odločali sproti in glede na situacijo. Vhod v novo ambulanto družinske medicine je desno od vhoda v OŠ Šempeter. količniki glede na njihovo starost,« je povedala direktorica ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec. Poleg nove zdravnice v Šempetru si lahko pacienti za izbrano zdravnico še vedno izberejo Tanjo Reberšek, dr. med., spec. druž. med., na ZP Vransko, ki ima še nekaj prostih mest. S 1. februarjem pa ZD Žalec prevzema tudi ambulanto, ki jo je do sedaj vodil zasebni koncesionar dr. Peter Strouhal, zaradi zdravnikovega odhoda v pokoj. »Vsi pacienti, ki so imeli doslej izbranega osebnega zdravnika Petra Strouhala, si bodo ravno tako morali izbrati novega osebnega zdravnika. Izbrana zdravnica v tej ambulanti bo Karmen Lubej, dr. med. Pacienti bodo za osebno zdravnico lahko izbrali njo ali pa katero izmed obeh prej omenjenih zdravnic; v Šempetru ali na Vranskem,« je pojasnila dr. Hana Šuster Erjavec. V stavbi zdravstvenega doma na Prešernovi 6 v Žalcu imajo sicer ambulante tudi drugi koncesionarji zasebniki. »Z odhodom dr. Strouhala v pokoj ostajata še dva zasebna družinska zdravnika, dr. Kravos in dr. Artiček Mesarec, pediatri v okviru zasebnega Dispanzerja za otroke in mladostnike, klinična psiholog- inja Bojana Veber ter vsi štirje zobozdravniki za odrasle. Zasebniki koncesionarji so tudi na zdravstvenih postajah Prebold in Polzela. Dve ambulanti družinske medicine sta tako v Preboldu in štiri na Polzeli. Poleg tega pa sta tako na Polzeli kot v Preboldu še po ena ambulanta za otroke in mladostnike, ki obe sodita pod zasebni Dispanzer za otroke in mladostnike Žalec, d. o. o., ki ima skupaj pet koncesij (tri v Žalcu, po eno na Polzeli in v Preboldu),« je o razvejanosti zdravstvene mreže in delitvi na javne in zasebne ambulante še dodala direktorica JZ ZD dr. Jožeta Potrate dr. Hana Šuster Erjavec. V okviru samega javnega zavoda ZD Žalec je trenutno zaposlenih 19 zdravnikov in 5 zobozdravnikov; skupaj pa je v ZD Žalec zaposlenih 109 sodelavcev. Poleg ambulant v Žalcu delujejo v dveh ambulantah družinske medicine v Petrovčah, v že omenjeni novi ambulanti v Šempetru ter v treh ambulantah na Vranskem. Na Zdravstveni postaji Vransko ima ZD Žalec poleg tega še eno zobno ambulanto za otroke in mladostnike ter eno zobno ambulanto za odrasle. Poleg tega ima ZD Žalec še dve t. i. domski ambulanti v domovih starejših občanov, eno v domu Nine Pokorn Grmovje in eno v domu Sv. Rafaela na Vranskem. »Naša želja je, da prebivalcem Savinjske doline omogočimo čim boljši dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev na primarni ravni v okviru javnega zdravstva,« je temu dodala dr. Hana Šuster Erjavec. Precepljenost v dolini nad slovenskim povprečjem Območje Spodnje Savinjske doline še naprej spada med nadpovprečno precepljeno območje proti covidu-19 glede na slovensko povprečje 57,3% (polna precepljenost). Spodnja Savinjska dolina ima namreč skupaj skoraj 60-odstotno precepljenost (po občinah: Prebold 58 %, Polzela 58,2 %, Žalec 59,3 %, Tabor 59,5 %, Braslovče 60,8 % in Vransko 62,7 %; podatki na dan 21. 1. 2022). Kot je povedala dr. Hana Šuster Erjavec, se je v zadnji akciji Dnevi cepljenja, ki je trajala od 13. do 15. januarja, cepljenja v okviru ZD Žalec udeležilo skupaj tisoč ljudi, ki je bilo cepljenih večinoma s poživitvenim odmerkom. Vabimo vas na osrednjo proslavo Občine Žalec ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v petek, 4. februarja 2022, ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na prireditvi bo župan Janko Kos podelil Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2021. Slavnostna govornica bo Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. V kulturnem programu si bomo ogledali poustvaritev baletne pantomime Možiček skladatelja Josipa Ipavca. Zaradi omejenega števila obiskovalcev bo vstop v dvorano možen samo z vstopnicami. Vse, ki se želite udeležiti svečanega dogodka, vljudno prosimo, da brezplačne vstopnice predhodno prevzamete v TIC-u Žalec. Občina Žalec Vstop v dvorano bo možen ob izpolnjevanju pogoja PCT. Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, vam iskreno čestitamo! Kolektiv ZKŠT Žalec OBČINE 4 ŠT. 1 I januar 2022 Prostoferje imata tudi Vransko in Tabor T. TAVČAR Vse štiri občine v projektu Prostofer imajo za prevoze električna vozila. Na Vranskem je v sredo, 12. januarja, potekal prevzem vozila »PROSTOFER« in s tem vzpostavitev mreže brezplačnih prevozov za starejše v občinah Tabor in Vransko. Občini sta se s tem pridružili občinama Žalec in Braslovče, ki sta projekt Prostofer zagnali že prej. Direktor Zavoda Zlata mreža Miha Bogataj, župana obeh občin Marko Semprimožnik in Franc Sušnik ter predstavnica Agencije za varnost prometa Dragica Sternad Pražnikar so pozdravili štirinajst novih prostovoljnih voznikov ter izkazali zadovoljstvo nad vzpostavitvijo projekta. Prostovoljci so v nadaljevanju prisluhnili teoretičnemu in praktičnemu izobraževanju, da bo njihova udeležba v prometu še varnejša, pa so prejeli praktična darila Agencije za varnost prometa. Starejši občani obeh občin imajo odslej možnost, da si s klicem na brezplačno številko 080 10 10 zagotovijo varen prevoz do storitev, ki jih potrebujejo. Prevozi so se začeli opravljati 24. januarja, naročiti pa jih je treba vsaj tri dni pred načrtovano vožnjo. S slovesnosti pred Kulturnim domom na Vranskem Projekt Prostofer so v Občini Žalec vzpostavili prvi med občinami v Spodnji Savinjski dolini. Lani so opravili 173 prevozov. V Občini Braslovče so po zgledu Občine Žalec prav tako vzpostavili ta projekt, lani pa so prostovoljni šoferji opravili 119 prevozov. Kot kaže, se je projekt prijel, uporabniki teh »uslug« pa so zadovoljni. Prostofer – beseda pomeni prostovoljni šofer – je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt Zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov. Kot vozniki prostovoljci sodelujejo starejši aktivni vozniki, ki so pripravljeni pomagati sočloveku, ki pomoč potrebuje. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Prostofer, storitev, ki je za uporabnike brezplačna, tako starostnikom omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, trgovskih centrov itd. Prvi dnevi na novi plezalni steni v športni dvorani OŠ Braslovče so bili živahni. Plezalna stena v Braslovčah T. T. Učenci in mladi planinci OŠ Braslovče so z navdušenjem konec lanskega leta (23. 12.) v uporabo sprejeli plezalno steno v športni dvorani šole Braslovče. Pod skrbnim varovanjem in strokovnim vodenjem že potekajo prve ure plezanja v višine. Izvajalec del je bilo podjetje MR & CO, d. o. o. Končna vrednost investicije znaša 37.000 evrov z DDV. Od tega je 18.692 evrov prispevala Fundacija za financiranje športnih organizacij, preostala sredstva pa bo zagotovila Občina Braslovče iz proračuna. Tudi o poročilu nadzornikov D. NARAGLAV O načinu oskrbe in izrabi energije T. TAVČAR Polzelski svetniki so na zadnji lanski seji, ki je bila dvajseta po vrsti, najprej obravnavali in sprejeli sklep o lokalnem energetskem konceptu Občine Polzela. Občina Polzela je v letu 2020 pristopila k izdelavi lokalnega energetskega koncepta in tako z izvajalcem, podjetjem ENERGO-JUG, energetsko svetovanje, projektiranje in inženiring s Ponikve, sklenila pogodbo s ciljem analizirati energetsko stanje v Občini Polzela ter izvesti ustrezne ukrepe za izboljšanje tega stanja na področjih javnega in zasebnega sektorja. Lokalni energetski koncept je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov, sprejme pa se vsakih deset let. V nadaljevanju seje je svet obravnaval in sprejel sklep o novogradnji in energetski obnovi javne razsvetljave. Občina Polzela je pristopila k energetski sanaciji razsvetljave z namenom zagotavljanja okolijskih in energetskih standardov osvetlitve javnih površin. Primarni cilji projekta so zagotoviti kakovostno osvetlitev v skladu s standardi, znižanje rabe energije in stroškov zanjo ter znižanje potreb po vzdrževanju in vzdrževalnih stroškov. Prenova javne razsvetljave zajema obnovo svetilk na obstoječih lokacijah in postavitev novih svetil. Projekt se je začel aktivno izvajati v maju lani z novogradnjami po celotni občini. Do konca oktobra je bilo postavljenih in izvedenih 40 % novogradenj, do marca pa bodo zgradili razsvetljavo v celoti in zamenjali vse Predlog proračunov 2022 in 2023 v javno obravnavo 21. seja Občinskega sveta Občine Polzela, ki je bila v četrtek, 20. januarja, je potekala na daljavo preko videokonference. Največ časa so člani in članice Občinskega sveta posvetili predlogu Odloka o proračunu za leto 2022 in 2023 v prvi obravnavi in ga dali v enomesečno javno obravnavo na krajeven običajen način. Za leto 2022 je načrtovanih 7.154.157 evrov prihodkov in 7.631.948 evrov odhodkov. Za leto 2023 občina načrtuje prihodke v višini 7.138.044 evrov in odhodke v višini 7.169.437 evrov. svetilke v skladu s tem projektom. Potrdili so tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta Poligon v prvi in drugi obravnavi. V zasnovi predmetnih sprememb in dopolnitev so dane možnosti umestitve oskrbne postaje, bencinskega servisa s pripadajočimi objekti in pripadajočo zunanjo ureditvijo ter ureditev javne gospodarske infrastrukture. V nadaljevanju so obravnavali analizo stanja položaja invalidov v Občini Polzela. »Občina po meri invalidov« je zelo zahteven projekt, ki občino kot lokalno skupnost spodbuja, da se odziva na potrebe in interese tudi tistih občanov s posebnimi potrebami. V četrtek, 9. decembra, je v preboldski dvorani KZ Prebold potekala 26. redna seja Občinskega sveta Občine Prebold, ki je bila tudi zadnja v letu 2021. Na njej so se svetniki seznanili s poročilom Nadzornega odbora o poslovanju občinske uprave Občine Prebold v letu 2020. Po hitrem postopku so sprejeli spremembo Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest, po skrajšanem postopku pa tudi spremembo Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Obravnavali in sprejeli so tudi predlog Pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti Občine Prebold in ga dali v 30-dnevno javno obravnavo. Na dnevnem redu je bila tudi prva obravnava letnega programa športa in kulture. Oba osnutka so svetniki sprejeli in ju dali v 30-dnevno javno obravnavo. Poročilo Nadzornega odbora, (nadzor so nadzorniki opravili v zadnjih treh letih s šestimi pregledi, je podal član NO Uroš Ledinek. Ob tem je povedal, da so preverili delo občinske uprave, predvsem na področju cestne infrastrukture in komunalne dejavnosti. Ugotovili so, da so se pojavljale le pomanjkljivosti oz. nedoslednosti pri delu z dokumenti in z njihovim označevanjem. Strokovnih in vsebinskih napak niso zaznali. Podali so dve priporočili, in sicer, da naj se pogodbe in naročilnice ne sklepajo pred potekom pritožbenega roka, navedenega v sklepu, in da mora biti občinska uprava dosledna pri preverjanju pogodbenih obveznosti ter mora zavrniti neustrezne obvezne priloge. V nadaljevanju seje je bilo pri sprejetju sprememb Odloka o kategorizaciji javnih cest povedano, da je v občini skupna dolžina lokalnih cest dobrih 38,5 km, skupna dolžina javnih poti pa znaša dobrih 52,5 km. Potrebne spremembe se nanašajo na uskladitev začetkov in koncev nekaterih cestnih odsekov, posodobitev dolžine odseka v sosednjih občinah in uskladitev skupnih dolžin cest po posameznih kategorijah. V zvezi s sprejetjem sprememb Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Prebold pa so bili svetniki seznanjeni, da ima občina še vedno veljaven Pravilnik o oprostitvah in olajšavah pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka. V novem odloku so zajeta vsa določila tega pravilnika, razen določila glede znižanja komunalnega prispevka za 300 evrov pri priključitvah obstoječih objektov na kanalizacijsko omrežje, če se le-ti priključijo s prečrpavanjem. Svetniki so na seji potrdili tudi Elaborat JKP o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Na podražitev je vplivalo predvsem povišanje cene prevzema blata iz čistilne naprave v Kasazah. Tako se bo znesek na položnicah za stanovanjsko hišo, ki ima vodovod in je priključena na kanalizacijo ter s porabo 12 kubičnih metrov, povprečno povišal za 2,60 evra, ob tem da se upošteva 65-odstotna subvencija občine na obeh omrežninah. OBČINE ŠT. 1 I januar 2022 5 Svetniki o novem ravnatelju šole T. TAVČAR Braslovški svetniki so na zadnji lanski seji obravnavali občinski podrobni prostorski načrt za del Rakovelj in sofinanciranje socialnega servisa. Z zadnje seje Občinskega sveta Braslovški svetniki so se 22. decembra sestali na 20. redni seji, ki je bila tudi zadnja v tem letu. Med drugim so obravnavali predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora v Rakovljah ter predlog Odloka o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialni servis (v drugi obravnavi), ki bo omogočil sofinanciranje celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma. Poleg tega se je Občinski svet seznanil s poročilom o opravl- janju nadzora Zaključnega računa Občine Braslovče za leto 2020, ki ga je podal predsednik Nadzornega sveta Občine Braslovče Franc Rančigaj, nepravilnosti niso bile ugotovljene. Veliko časa pa so svetniki posvetili obravnavi predlogov petih kandidatov (Petre Petrovič Pražnikar, Boštjana Bradeška, Lorene Jenštrle, Aleksandra Popita in Viljema Prevolška) za ravnatelja Osnovne šole Braslovče in sprejeli sklep, da podajajo pozitivno mnenje za imenovanje ravnatelja/ ravnateljice osnovne šole kandidatki Petri Petrovič Pražnikar, doma iz Pariželj, sedaj ravnateljici II. OŠ Žalec, na osnovi preteklih vodstvenih izkušenj, predstavljenega programa in sposobnosti njegove izvedbe ter povezanosti s krajem in lokalno skupnostjo. Ob koncu seje je župan Tomaž Žohar svetnikom odgovoril na nekatera vprašanja, podal informacije o tekočem dogajanju v občini in se vsem prisotnim zahvalil za konstruktivno sodelovanje med letom. Drsališče v Braslovčah do 6. februarja T. TAVČAR Občina Braslovče je tudi v letošnjem letu zagotovila postavitev drsališča na Skupnem placu. Drsališče so z zabavnim dogajanjem odprli 6. januarja. Zabavo ob odprtju je pripravil ZIKŠT 3 jezera z navihanim Pingom na čelu. Mali pingvinček (Jasmina Roter Jager) je v Braslovče pripotoval z Antarktike na (pre)pozno novoletno zabavo. Zabave željan Pingo je kljub temu pripravil svojo ledeno zabavo. S hudomušnimi vragolijami je zabaval obiskovalce in z otroki zaplesal ter zamigal na drsalkah. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Poudaril je, kako pomembno je v teh težkih časih zagotoviti prijetno, čeprav okrnjeno druženje za vse generacije občanov. Občina Braslovče je tako poskrbela za enomesečno vsakodnevno zimsko zabavo za najmlajše in tudi starejše Sanirali plaz ob lokalni cesti Šešče–Matke D. N. Po vsakem večjem deževju se povsod po državi ukvarjajo s številnimi zemeljskimi plazovi. Za zavarovanje premoženja in ljudi ter odpravo plazov so zadolžene občine, država skrbi le za največje plazove. Občine sicer lahko zaprosijo za sofinanciranje odprave plazov, kljub temu pa je sanacija plazov velik strošek za občinski proračun. Tudi Občina Prebold je precej plazovita, saj zajema hribovito območje Marije Reke, Šešč, Kaplje vasi in Matk. Plazovi pa se pojavljajo tudi v nižjih predelih teh vasi. Eden takšnih je tudi plaz ob lokalni cesti Šešče–Matke, ki je bil saniran v mesecu novembru. Kot je povedal Simon Jan iz Občinske uprave Občine Prebold, je dela v višini 112.240 evrov izvajalo na javnem razpisu izbrano podjetje E 6, nadzor nad deli pa podjetje GHC. Občini je za izvedbo sanacije plazu uspelo pridobiti približno 90.000 evrov, ki jih je odobrilo Ministrstvo za okolje in prostor RS iz naslova posledic neurja s poplavami leta 2020. Sredstva za izdelavo projektne dokumentacije in razliko do končne vrednosti je Občina Prebold poravnala iz občinskega proračuna na stroškovnem mestu Sanacije po naravnih nesrečah. Projekt za zdravo življenje vseh Prvi dan je željnih drsanja prišlo nekaj deset Braslovčanov. ter otrokom omogočila še dodatno aktivnost v občini. Drsanje je namenjeno otrokom in odraslim ter je za vse popolnoma brezplačno. Drsališče bo odprto vse do 6. februarja, vsak dan popoldne med 16. in 19. uro. Za drsališče in izposojo drsalk skrbi Turistično društvo Braslovče. Za gasilce letos skoraj 63 tisoč evrov T. TAVČAR Podpisniki letošnje pogodbe V dvorani Kulturnega doma Vransko so Občina Vransko, Gasilska zveza Žalec (GZ) ter prosto- Sanacija plazu ob lokalni cesti Šešče–Matke voljna gasilska društva Vransko, Prekopa-Čeplje-Stopnik, Ločica pri Vranskem in Tešova podpisa- li pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2022. Občina Vransko za opravljanje lokalne javne gasilske službe v letu 2022 zagotavlja 62.958 evrov, od tega bo za redno dejavnost namenila 20.101 evrov ter za odplačilo dveh kreditov za nabavo dveh novih gasilskih vozil za PGD Prekopa-Čeplje-Stopnik in PGD Ločica pri Vranskem 42.857 evrov. Pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe za leto 2022 so podpisali Franc Sušnik za Občino Vransko, Edvard Kugler za GZ Žalec in vsi štirje predsedniki oz. predstavniki prostovoljnih gasilskih društev Vransko, Prekopa-Čeplje-Stopnik, Ločica pri Vranskem in Tešova. D. NARAGLAV Občina Prebold je s projektom »S kolesom in peš za zdravo življenje vseh« lani uspešno kandidirala na 2. javnem razpisu LAS SSD za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki zagotavlja sredstva javnim in zasebnim organom v regijah EU za zmanjšanje gospodarskih, socialnih in teritorialnih razlik. »Tokratna operacija v Občini Prebold naslavlja tematsko področje varovanja okolja in ohranjanja narave. Predstavlja izvedbo aktivnosti, s katerimi bo zagotovljena nova urbana oprema v centru Prebolda pri osnovni šoli, ki bo pripomogla k ohranjanju in izboljšanju stanja narave in okolja. Za varovanje okolja in ohranjanje narave lahko v veliki meri poskrbimo prebivalci sami. Z aktivnostmi želimo prebivalcem s postavitvijo ustrezne infrastrukture in ozaveščanjem o aktivni mobilnosti omogočiti, da bodo lahko skrbeli za zdravo, čistejše okolje in hkrati za zdravo telo,« je povedala vodja preboldske občinske uprave mag. Tjaša Skočaj Klančnik. »V sklopu projekta, v katerem sodelujejo tudi OŠ Prebold, Turistično društvo Prebold in Savinjska televizija, bo v letošnjem letu zgrajen nov nadstrešek pri vhodu v osnovno šolo, s čimer bo poskrbljeno za zaščito uporabnikov javne površine pred vremenskimi vplivi, vgrajen bo tudi informacijski interaktivni zaslon in postavljena kolesarnica. V sklopu vzdrževalnih del pa bo izvedena tudi preplastitev asfaltnega dvorišča.« Primerna parkirna mesta za kolesa na ciljnih lokacijah so ena izmed glavnih komponent, ki dnevne migrante spodbuja k spremembi potovalnih navad. Z operacijo želijo spodbuditi osnovnošolske otroke, zaposlene na območju Občine Prebold in druge prebivalce k spremembi potovalnih navad v smeri opravljanja kratkih poti s kolesom ali peš, kar bi prineslo zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida ter prihranke pri energiji, meni mag. Tjaša Skočir Klančnik in doda, da bodo v sklopu projekta izvedene tudi delavnice pešbusa in bicivlaka za osnovnošolske otroke. Pripravili bodo tudi kolesarski izlet po Občini Prebold in Spodnji Savinjski dolini. Postavljena bo tudi informacijska točka za aktualno seznanjanje prebivalcev o novostih s področja varovanja okolja in turizma. PO DOLINI 6 ŠT. 1 I januar 2022 Za pomoč čim več kmetijam in za slovenske izdelke T. TAVČAR Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je 19. januarja obiskal Spodnjo Savinjsko dolino. V okviru obiska se je kmetijski minister sestal z vodstvom Občine Polzela, si ogledal kmetiji Flis in Čretnik ter se srečal s predstavniki Občine Žalec, Razvojne agencije Savinja in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Obisk v Savinjski regiji je minister dr. Podgoršek začel na Polzeli, kjer se je srečal z vodstvom občine. Pogovor je tekel o razvoju kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini in samooskrbi. Minis- tru so predstavniki občine in lokalnih kmetov predstavili težave, s katerimi se trenutno soočajo. Izpostavili so predvsem problematiko območij z omejenimi dejavniki kmetovanja in višanje cen energentov in surovin. Minister je izpostavil, da je treba slovensko kmetijstvo v prihodnje peljati v smeri, da lahko pomagamo čim več kmetijam ter podpiramo slovenske proizvode. Dotaknil se je tudi višanja cen na trgu: »Zavedamo S pogovora v žalskem ekomuzeju s predstavniki Občine Žalec, Iinštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije in Razvojne agencije Savinja. se te velike težave pri visokih cenah energije in repro materiala. Iz tega zornega kota nameravamo do konca tega meseca izplačati tudi celotno akontacijo neposrednih plačil, kar je čez 100 milijonov evrov. Doslej so kmetijska gospodarstva iz tega naslova že prejela preko 70 milijonov evrov. Samo ministrstvo pa ne more vplivati na cenovno politiko, lahko pa pomagamo in bomo zagotovo veliko sredstev vlagali tudi v novem programskem obdobju za povezovanje in sodelovanje, kar pomeni, da želimo izboljšati tudi položaj kmeta in povečati njegovo pogajalsko izhodišče v verigi preskrbe s hrano.« Minister Podgoršek je obisk nadaljeval na kmetiji Flis v Podlogu, ki je usmerjena v pridelavo mleka. V hlevu imajo 80 krav molznic črnobele pasme, letno pa pridelajo okoli 700 tisoč litrov mleka, ki ga prodajo v mlekarno. Konec leta 2007 so kmetijo tudi posodobili z robotom za molžnjo krav. Na kmetiji približno 50 odstotkov pridelanega mleka predelajo v različne mlečne izdelke, ki jih prodajajo v svoji trgovini. Popoldanski del obiska je minister začel s srečanjem s predstavniki Občine Žalec, Razvojne agencije Savinja ter Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Tema srečanja je bilo zaključevanje EU projekta Biothop, v katerem se preizkuša Med obiskom ministra dr. Podgorška na kmetiji Flis biorazgradljiva hmeljska vrvica. Na sestanku je minister dr. Jože Podgoršek poudaril, da so se hmeljarji v preteklem letu zelo izkazali. »Ob lanskih neurjih je bilo veliko škode tudi na hmeljiščih. Hmeljarji ob tem niso imeli nobene posebne zahteve po sredstvih, kajti ta del je bil v 99 odstotkih zavarovan. Naj poudarim, da naše ministrstvo sofinancira v 55 odstotkih zavarovalne premije, tudi za mreže in oporne stebre. Hmeljarji so to resnično izkoristili z namenom, da so lahko najprej zavarovali in nato sanirali svoje površine iz teh sredstev.« Minister dr. Podgoršek je terenski obisk zaključil na kmetiji Čretnik na Pernovem. Gre za sodobno kmetijo, ki veliko pozornosti namenja dobrobiti živali. S pomočjo sredstev Programa razvoja podeželja so zgradili hleva za krave molznice, gnojišča, jame za gnojnico in strojne lope ter kupili fleksibilni rezervoar za gnojevko. Računsko sodišče je pritrdilo ugotovitvam o neustreznosti študij variant K. ROZMAN T. T. Kmetijski minister dr. Jože Podgoršek je 19. januarja obiskal Spodnjo Savinjsko dolino. Konec decembra je Računsko sodišče Republike Slovenije objavilo revizijsko poročilo o vodenju in prostorskem načrtovanju projekta 3. razvojne osi v obdobju od leta 2015 do 2020. Revidirali so vlogi Ministrstva za infrastrukturo ter Ministrstva za okolje in prostor pri načrtovanju 225 km novih in prenovljenih cest s čezmejno povezavo Koroške, Štajerske in Dolenjske v ocenjeni investicijski vrednosti 4,2 milijarde evrov. V odzivu na poročilo so Združene civilne iniciative Spodnje Savinjske doline županom in občinskim svetnikom šestih spodnjesavinjskih občin poslale odprto pismo. uporaba in vzdrževanje. Na večini odsekov 3. razvojne osi se gradnja še ni začela. Preverili so, ali je Ministrstvo za infrastrukturo vodilo projekt 3. razvojne osi (načrtovalo, spremljalo in nadziralo investicije) učinkovito in v skladu s strateškimi in izvedbenimi dokumenti s področja razvoja prometa. Preverili so tudi, ali je Ministrstvo za okolje in prostor učinkovito pripravljalo izvedbene državne prostorske načrte in koordiniralo aktivnosti udeležencev za uresničitev prostorske strategije, v kateri je načrtovana 3. razvojna os kot cestna povezava od severne proti jugovzhodni Sloveniji oziroma od meje z Avstrijo do Hrvaške. Računsko »Ministrstvo za okolje in prostor je vladi predlagalo sprejem odločitve o priključitvi severnega dela 3. razvojne osi na avtocesto A1 pri Šentrupertu na podlagi argumentov iz strokovnih podlag, vendar je bila ta varianta z odločitvijo vlade prej že spoznana za nesprejemljivo. Ministrstvo bi moralo zato pred oblikovanjem predloga odločitve zagotoviti dodatno strokovno preučitev, saj so strateška izhodišča in obstoječe strokovne podlage nakazovale vsaj eno verodostojno alternativo.« Kot je zapisalo Računsko sodišče, so faze izvedbe investicij v državne ceste naslednje: strateško prostorsko načrtovanje, strateško načrtovanje investicij, vodenje projektov, izvedbeno prostorsko načrtovanje, pridobivanje zemljišč, gradnja ter sodišče meni, da je bilo Ministrstvo za infrastrukturo neučinkovito pri vodenju projekta 3. razvojne osi ter da je bilo Ministrstvo za okolje in prostor delno učinkovito pri prostorskem načrtovanju projekta 3. razvojne osi. Ministrstvo za infrstrukturo je po ugotovitvah Računskega sodišča potrdilo nekatere dokumente, v katerih različne variante niso bile obravnavane dovolj podrobno, da bi bilo možno zanesljivo izbrati najboljšo. »Ministrstvo za okolje in prostor je vladi predlagalo sprejem odločitve o priključitvi severnega dela 3. razvojne osi na avtocesto A1 pri Šentrupertu na podlagi argumentov iz strokovnih podlag, vendar je bila ta varianta z odločitvijo vlade prej že spoznana za nesprejemljivo. Ministrstvo bi moralo zato pred oblikovanjem predloga odločitve zagotoviti dodatno strokovno preučitev, saj so strateška izhodišča in obstoječe strokovne podlage nakazovale vsaj eno verodostojno alternativo,« je zapisano v revizijskem poročilu. Ugotovitve Računskega sodišča tako pritrjujejo argumentom civilnih iniciativ, ki že od leta 2007 opozarjajo, da je bila trasa F2-2 od Šentruperta do Velenja izbrana na osnovi slabe študije variant s ponarejenimi podatki. Kot je zapisalo Združenje civilnih iniciativ v odprtem pismu, je država to ugotovila že v letih 2012 in 2013, vendar je Ministrstvo za okolje kljub temu nadaljevalo z umeščanjem te trase v prostor, ne glede na to da izbrana trasa ne povezuje Celja in Velenja, da ni prometno učinkovita, da je najdražja in da ima največje vplive na okolje, prostor in življenje ljudi. V odprtem pismu so županom ter Civilni iniciativi, ki že od leta 2007 opozarja, da je bila trasa F2-2 od Šentruperta do Velenja izbrana na osnovi slabe študije variant s ponarejenimi podatki (oktobra 2019 je v Braslovčah med drugih na to temo organizirala okroglo mizo), je sedaj pritrdilo tudi Računsko sodišče. svetnicam in svetnikom postavili več vprašanj: kako bodo odreagirali na revizijsko poročilo Računskega sodišča RS, ali bodo na osnovi ugotovitev Računskega sodišča zahtevali ponovno, tokrat zakonito vrednotenje oz. primerjalno analizo tras in ali bodo dopustili, da se zgodi cestni TEŠ 6 s predrago novogradnjo namesto rekonstrukcije obstoječih kapacitet. Ponovno so opozorili, da Strategija razvoja prometa v RS iz leta 2015 ne predvideva odpiranja novih prometnih koridorjev in daje prednost posodobitvi obstoječe cestne mreže. Rekonstrukcija obstoječih povezav bi tako morala imeti pred- nost pred gradnjo novih prometnic, umeščanje prometne infrastrukture v že obstoječe koridorje pa prednost pred umeščanjem v naravno ohranjen prostor, poudarjajo v Združenju civilnih iniciativ. »Glede na to da je upravna tožba za traso od Velenja do Šentruperta še aktivna in glede na dejstvo, da je tudi izvedljivost trase preko pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje vprašljiva in nepredvidljivo finančno ocenjena, pričakujemo aktivno angažiranje vseh tangiranih občin,« so še zapisali v odprtem pismu. PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2022 7 Gasilci so imeli v lanskem letu manj intervencij D. NARAGLAV D. N., ARHIV GZ ŽALEC V lanskem letu so gasilci obeh zvez na območju Spodnje Savinjske doline opravili skupaj 264 intervencij. Gasilci Gasilske zveze Žalec, ki vključuje vsa gasilska poveljstva z društvi petih spodnjesavinjskih občin (Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela in Žalec), in gasilci GZ Prebold, ki združuje osem gasilskih društev iz Občine Prebold, so imeli tudi v lanskem letu kljub epidemičnemu času precej posredovanj. času niso bile aktivirane. Kljub temu pa stroški vseh intervencij po ceniku GZ Slovenije na podlagi podatkov iz programov Vulkan in Spin znašajo več kot 200.000 evrov. Za nekatere intervencije podatkov o stroških gasilska društva niso vpisala, sicer bi bila številka še večja. Za delo na intervencijah pa so v Gasilski zvezi nih plinov, 16 je bilo posredovanj pri iskanju pogrešanih oseb in pomoči obolelim osebam, 15-krat so intervenirali tudi zaradi lažnih ali nepotrebnih informacij ter 7-krat ob raznih drugih dogodkih. Na območju Občine Prebold večjih požarov v lanskem letu ni bilo in tudi Med zadnjimi lanskimi intervencijami je bil 17. decembra požar hiše v Spodnjih Rojah, ki je žal zahteval tudi človeško življenje. V požaru so bila aktivirana prostovoljna gasilska društva Šempeter v Savinjski dolini, Vrbje, Žalec in Gotovlje. Skupno je v intervenciji sodelovalo 31 gasilcev s sedmimi gasilskimi vozili. Zagorelo je v kletnih prostorih hiše. Požar so gasilci teh društev pogasili, ob pregledu hiše pa so našli preminulo osebo. Kletni prostori in oprema so bili v požaru popolnoma uničeni. Na intervenciji pri gašenju hiše v Studencih Na območju GZ Žalec je bilo skupaj izpeljanih 248 intervencij, na katerih so sodelovala društva vseh petih gasilskih občinskih poveljstev. V primerjavi z letom 2020 je bilo teh intervencij za 137 manj, kar je seveda zelo dobra novica. Je pa res, da bi teh intervencij bilo še več, če bi v času razglašene epidemije (od 19. 10. 2020 do 15. 6. 2021) prostovoljna gasilska društva sodelovala tudi pri prometnih nesrečah. Po uredbi Uprave RS za zaščito in reševanje namreč prostovoljne enote v tem Žalec lani porabili preko 13.000 prostovoljnih ur. Od skupnega števila intervencij jih je bilo 34 zaradi požarov na objektih, 15 zaradi požarov v naravnem okolju, 7 zaradi požarov na prometnih sredstvih in 6 zaradi požarov v komunalnih in drugih zabojnikih. Poleg vseh požarov pa so gasilci intervenirali največkrat, kar 96-krat, na podlagi prošenj za tehnično pomoč, 23 je bilo intervencij pri nesrečah v cestnem prometu, 14 pri nesrečah z nevarnimi snovmi in pri sproščanju nevar- Prvi letošnji požar pa se je na področju GZ Žalec zgodil v KS Ponikva pri Žalcu, v kraju Studence, v torek, 4. januarja. Pri posredovanju so sodelovali PGD Ponikva pri Žalcu, Velika Pirešica, Žalec in Gotovlje. Skupno je v intervenciji sodelovalo 40 gasilcev z devetimi gasilskimi vozili in pripadajočo tehniko. Zagorelo je v ostrešju stanovanjske hiše, požar pa so gasilci pogasili v slabih dveh urah in pol. V požaru je bilo popolnoma uničeno mansardno stanovanje, ki ni več primerno za bivanje. Popolnoma uničeno mansardno stanovanje v Studencih ne veliko drugih intervencij. Skupno so gasilske enote PGD GZ Prebold sodelovale na 16 intervencijah. Od tega sta bila dva požara v stanovanjskih objektih, štirje požari v naravi oziroma na prostem in dva požara na sredstvih cestnega prometa. Od drugih intervencij so dvakrat posredovali pri tehnični in drugi pomoči, trikrat pri iskanju pogrešanih oseb, enkrat pri nesrečah pri športu, rekreativnih in adrenalinskih športih, enkrat zaradi neurja s točo in enkrat zaradi nevarnosti meteorne vode. Skupno je na teh intervencijah sodelovalo 238 operativnih gasilcev. Za uspešne intervencije se je treba vseskozi pripravljati na vajah s predpostavko o požaru in drugih reševalnih akcijah. Prva krvodajalska akcija sredi februarja v Šempetru L. K. Letos območno združenje RK Žalec na različnih lokacijah v Spodnji Savinjskih dolini načrtuje 12 krvodajalskih akcij. Zaradi covida-19 potekajo krvodajalske akcije na nekoliko prilagojen način že dve leti. Žalsko območno združenje RK terenske akcije pripravlja v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK ter transfuzijskima službama ZTM Ljubljana in SB Celje. Transfuzijske službe morajo zagotavljati nemoteno zdravljenje s krvjo. Darovanje krvi je tako nujna zdravstvena storitev, zato krvodajalcem ni treba izpolnjevati pogoja PCT. »Če ste se cepili z mRNA cepivom (Pfizer/BioNTech - Comirnaty in COVID-19 Vaccine Moderna) ali z Letošnje krvodajalske akcije v Spodnji Savinjski dolini: 17. februar, Gasilski dom Šempeter, 23. marec, veroučna učilnica Župnije Polzela, 30. marec, Hotel Žalec, 9. junij, Hotel Prebold, 22. junij, veroučna učilnica Župnije Polzela, 23. junij, Kulturni dom Vransko, 27. julij, Hotel Žalec, 8. september, Gasilski dom Šempeter, 21. september, veroučna učilnica Župnije Polzela, 20. oktober, Hotel Prebold, 7. november, Hotel Žalec, 1. december, Kulturni dom Vransko, 21. december, veroučna učilnica Župnije Polzela. Vse akcije se začnejo ob 7. uri, večina poteka do 10. ure, ponekod do 12. ure, krvodajalci naj podatke še preverijo na spletni strani Območnega združenja RK Žalec. Naročanje za darovanje krvi: ZTM Ljubljana: 051 389 270 ali 030 716 796, med tednom od 7. do 15. ure, ali krvodajalec@ztm.si Transfuzijski center SB Celje: 03 423 35 97, med tednom od 7. do 15. ure, ali narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si vektorskim cepivom (AstraZeneca - Vaxzevria, COVID-19 Vaccine Janssen), lahko darujete kri že naslednji dan (v roku 24 ur), če niste imeli neželenih učinkov po cepljenju (tj. bolečin na mestu cepljenja, povišane telesne temperature, utrujenosti …). Če nimate informacije o vrsti cepiva, lahko kri darujete čez štiri tedne. Če ste preboleli covid-19, lahko kri darujete 28 dni po prvih znakih okužbe oz. 14 dni po popolni ozdravitvi (razen v primeru simptomov, kot so npr. izguba vonja, okusa, kašelj, ki lahko ostanejo dlje časa po bolezni). Počutiti se morate zdravi,« so zapisali na spletni strani RK. Virus SARS-CoV-2 se s krvjo ne prenaša, saj spada med koronaviruse, ki za svoj razvoj potrebujejo celice sluznice dihal. Prav tako se s krvjo ne prenaša cepivo, saj vse nukleinske kisline v cepivih obstanejo v krvnem obtoku le začasno, toliko da sprožijo tvorbo protiteles in s tem imunski odziv telesa, kar pomeni zaščito pred okužbo oz. težjim potekom bolezni. V Žalcu in na Polzeli območno združenje RK organizira krvodajalske akcije za ZTM Ljubljana, v Šempetru, Preboldu in na Vranskem pa za Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje. Potencialni in redni krvodajalci se morajo naročiti po telefonu ali po elektronski pošti. »Krvodajalce prosimo, da se odzivajo na vabila Rdečega križa in transfuzijskih služb, ko jih pokličejo, in se dogovorijo o dnevu in uri prihoda ter potem pridejo na odvzem ob dogovorjenem času,« še sporočajo iz RK. HITER in UGODEN SERVIS • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si OSREDNJE TEME 8 ŠT. 1 I januar 2022 Prenovljeni zakon poenostavlja postopke L. KOLAR B. PLAZNIK S 1. junijem se bo začel uporabljati prenovljeni gradbeni zakon, ki je stopil v veljavo konec lanskega leta. Prenovljeni zakon prinaša precej sprememb na področju pridobivanja uporabnih dovoljenj in legalizacij že izvedenih gradenj. Manjšo rekonstrukcijo, ki presega vzdrževalna dela (npr. prizidavo zunanjega stopnišča ali vgradnjo dvigala), bo po prenovljenem zakonu možno opraviti brez gradbenega dovoljenja, zgolj s pisnim mnenjem pooblaščenega strokovnjaka. Med poenostavitvami postopkov pa je predvidena tudi možnost začetka gradnje na lastno odgovornost po dokončnosti (in ne več pravnomočnosti) gradbenega dovoljenja. Načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter nam je povedala, da se investitorjem s pričetkom uporabe novega gradbenega zakona nabor ugodnosti širi, ob tem pa se jim pravice po sedaj veljavnem zakonu ne ukinjajo. »Novi zakon namreč izrecno določa, da se bodo lahko (na izrecno željo investitorjev) postopki, ki bodo v teku pred 1. 6. 2022, končali po določbah novega zakona. Drugače povedano: vse zadeve, ki bodo na dan 1. 6. 2022 še nerešene, so bodo lahko na izrecno željo investitorjev vodile oz. zaključile po novem zakonu.« Spremembe pri gradbenem dovoljenju Po novem bodo podjetniki lahko brez gradbenega dovoljenja, zgolj s prijavo začetka gradnje, postavili začasni skladiščni montažni objekt ob obstoječih proizvodnih objektih za največ tri leta. Seveda pod pogojem, da bo šlo za objekt v montažni izvedbi ali za objekt za trg (npr. skladiščni šotor, skladiščni steklenjak, skladiščni nadstrešek). »Za vse obstoječe začasne skladiščne objekte, ki bodo postavljeni do 1. 6. 2022 in zanje ni bilo izdano gradbe- no dovoljenje, od tega dne začne teči triletni rok za njegovo pridobitev,« je pojasnila načelnica Upravne enote Žalec Simona Stanter. Plačilo komunalnega prispevka od 1. 1. 2024 ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, kot to določa sedanja ureditev. Investitor bo lahko zaprosil za odmero komunalnega prispevka tako rekoč tik pred prijavo začetka gradnje. Gradbeno dovoljenje bo poslej treba pridobiti tudi za odstranitev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, ki se dotika objekta na sosednji nepremičnini ali je od njega oddaljen manj kot meter. Za vse ostale odstranitve tovrstnih objektov bo še naprej zadoščala prijava začetka gradnje. Bistvena novost za investitorje enostavnih stavb, kot so nadstrešnice, garaže, drvarnice, lope ipd. s površino največ 20 m2 in višino ter nosilnim razponom največ 4 m, in za postavitev začasnih skladiščnih objektov je, da morajo prijaviti začetek gradnje na pristojni občini in ne na upravni enoti. Za vse ostale prijave začetka gradnje so pristojne upravne enote. Enostavno do uporabnega dovoljenja »Na podlagi dosedanjih izkušenj s strankami in njihovih povratnih informacij menimo, da bodo na največje odobravanje gotovo naletele novosti, povezane s pridobivanjem uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe,« je povedala načelnica upravne enote Simona Stanter. Namesto dokazila o zanesljivosti objekta bo treba po novem poleg projektne dokumentacije izvedenih del predložiti le izjavo nadzornika in vodje nadzora, da so dela končana v skladu z gradbenim dovoljenjem in da objekt izpolnjuje bistvene zahteve. Izjava nadzornika bo lahko predložena tudi v primeru, ko stavba ne bo imela izvedenega toplotnega ovoja (fasade). »V takih primerih bo moral investitor opraviti zahtevana dela vsaj v treh letih po izdaji uporabnega dovoljenja. Ker pridobitev uporabnega dovoljenja še vedno ostaja pogoj za pridobitev hišne številke, ta pa je po veljavni zakonodaji pogoj za prijavo stalnega prebivališča, je možnost »Na podlagi dosedanjih izkušenj s strankami in njihovih povratnih informacij menimo, da bodo na največje odobravanje gotovo naletele novosti, povezane s pridobivanjem uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe.« vselitve v novozgrajeni objekt vsekakor ena izmed rešitev za vse tiste, ki se pri urejanju stanovanjskega vprašanja srečujejo s tovrstno problematiko,« je dodala Simona Stanter in še: »Ena izmed največjih ugodnosti novega gradbenega zakona je zagotovo predpostavka, pravna domneva (fikcija) izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 1. 6. 2018, kar mora z izjavo potrditi pooblaščeni strokovnjak. Stavba mora biti vpisana v kataster nepremičnin. Na zahtevo lastnika objekta bo upravna enota izdala odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu.« Prej veljavni Zakon o graditvi objektov (Zgo-1) za obdobje od julija 2012 do junija 2018 ni predpisoval Po nasvet v energetsko pisarno L. K. V prostorih Občine Žalec že od leta 2004 deluje Energetska svetovalna pisarna v okviru projekta EN SVET – Energetsko svetovanje za občane, ki ga financira EKO SKLAD RS. Pisarna je sicer locirana v prostorih žalske občine (soba 55a), odprta pa je za območje celotne Spodnje Savinjske doline. Namenjena je osveščanju in izobraževanju občanov, gospodinjstev, uprave, gospodarstva, pomoči Kako poteka svetovanje? Za svetovanje pripravite vso dokumentacijo o objektu, sestanek traja predvidoma 30 minut. Na osnovi osnovnih podatkov svetovalec analizira rabo energije, oceni možne prihranke in predlaga smiselne ukrepe. Preveri ekonomičnost predlaganega ukrepa z enostavno vračilno dobo investicije. Pri svetovanju se pripravi zapisnik, na osnovi katerega svetovalec izdela pisno poročilo, ki vam ga pošlje na dom po pošti ali elektronsko ter kopijo v arhiv vodstvu EN SVET na Eko sklad. strankam pri pridobivanju kreditov in nepovratnih sredstev, pomoči občinskim strokovnim službam pri oblikovanju energetske politike in izvajanju posameznih akcij učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije ter dolgoročni krepitvi aktivnosti na tem področju. Svetovalec Nikolaj Torkar lahko svetuje osebno v svetovalni pisarni, ki je odprta ob sredah med 16. in 18. uro, po telefonu, po elektronski pošti ali preko avdio/video aplikacij Zoom ipd. Tisti, ki si želijo svetovanja, se morajo za svetovanje predhodno najaviti preko obrazca na spletni strani Občine Žalec (projekt EN SVET) ali po telefonu v tajništvu Urada za gospodarske javne službe, št. 03 713 64 40. Ob naročilu je v spletni obrazec treba zapisati, katero vrsto svetovanja želite. Na Eko skladu so ponovno na voljo nepovratna sredstva za skoraj ničenergijske stavbe. Občani jih lahko pridobijo za gradnjo ali nakup novih skoraj ničenergijskih stavb ali celovito skoraj ničenergijsko prenovo stavb, občine in podjetja pa za gradnjo novih, skoraj ničenergijskih stavb. Stavbe se morajo nahajati na območju Slovenije. Na voljo so tudi spodbude v obliki ugodnega kredita. Naložbe se lahko pričnejo izvajati šele po oddaji vloge za pridobitev spodbude, izjemoma pa bodo do spodbud upravičeni tudi tisti občani in občine, ki so z izvedbo naložb začeli v obdobju od 1. 1. 2021 do objave novih javnih pozivov. Glede na zadnji javni poziv so spodbude za občane višje za okrog 10 odstotkov in znašajo od 75 do 220 EUR na m² (odvisno od vrste vgrajenih izolacijskih materialov, energijske učinkovitosti stavbe ter tega, ali gre za gradnjo nove stavbe ali prenovo). Za gospodarstvo so spodbude v višini od 85 do 150 EUR na m², pri občinah pa so enake kot na prejšnjem pozivu, od 240 do 400 EUR na m². Informacije o javnih pozivih bodo na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 12. in 14. uro ali po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ekosklad.si. obveznosti pridobitve uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe. Simona Stanter še pojasni: »Pridobitev je bila v navedenem obdobju kljub temu mogoča na izrecno željo lastnika. Lastniki imajo možnost, da si uporabno dovoljenje sedaj uredijo pod zelo ugodnimi pogoji.« Podobno velja za obstoječe, manj zahtevne objekte daljšega obstoja, ki so zgrajeni pred 1. 1. 2005 skladno z gradbenim dovoljenjem, npr. za stanovanjske, kmetijske, industrijske objekte, nadalje gradbeno-inženirske objekte, kot npr. športna igrišča, kampe, ograje, prometno infrastrukturo, cevovode, komunikacijske in elektroenergetske vode ipd. Za takšne objekte ali dele objekta se na zahtevo investitorja ali lastnika objekta izda uporabno dovoljenje pod pogojem, da je ta vpisan v kataster nepremičnin. Zahtevi morata biti priložena izjava pooblaščenega strokovnjaka in dokazilo, da je objekt zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem. »Za objekt ne sme biti izrečen inšpekcijski ukrep v zvezi z nevarno gradnjo,« pove načelnica. Dodatne možnosti pri legalizaciji Določbe o pogojih in postopkih tako imenovanih »izrednih« legalizacij ostajajo glede pravic in obveznosti lastnikov obstoječih nelegalnih objektov v osnovi enake. Prenovljeni zakon pa uvaja dodatne možnosti za vse tiste primere, ki po trenutno veljavnem gradbenem zakonu nimajo pravne podlage. »Po novem bo mogoče legalizirati tudi del nelegalnega objekta, ki se ga lahko jasno loči od njegovega legalnega dela. Izdaja odločbe o legalizaciji bo poslej mogoča le za del objekta. Objekt oz. del objekta mora biti zgrajen do 17. 11. 2017, vsaj do faze grobih gradbenih del. Zahtevo bo treba vložiti na upravni enoti do 1. 6. 2027, torej v roku petih let od začetka uporabe novega zakona. Med pogoji so še dokončanost objekta do Simona Štanter izdaje dovoljenja, zagotovljenost minimalne komunalne oskrbe objekta, mnenja pristojnih mnenjedajalcev (občina, državni organ ali nosilec javnega pooblastila izda mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja), plačan komunalni prispevek, nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo ter vpis stavbe v kataster nepremičnin. Zahtevi se priloži še zelo poenostavljena dokumentacija za legalizacijo,« našteje Simona Stanter. Še bolj kot opisana vrsta legalizacije je za lastnike ugodna in enostavna legalizacija objektov daljšega obstoja. »Z novim zakonom je časovnica izgradnje tovrstnih objektov prestavljena bližje v sedanjost, in sicer iz leta 1998 na 2005, kar pomeni, da bodo lahko objekte legalizirali vsi tisti, ki po sedanji ureditvi tega pogoja niso izpolnjevali. Pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja bo treba plačati še komunalni prispevek in nadomestilo za degradacijo ter uzurpacijo ter predložiti posnetek obstoječega stanja in elaborat za vpis v kataster nepremičnin, če objekt še nima vpisa. Zaradi poenostavljenosti postopka in ohlapnih pogojev ima dovoljenje za objekt daljšega obstoja pogojno veljavnost, kar pomeni, da se lahko izjemoma, če je to nujno potrebno zaradi varovanja javnega interesa, razveljavi na zahtevo vlade ali občine brez odškodninske odgovornosti.« STROKOVNJAKI ZA PODZEMNO INFRASTRUKTURO • • • • • peskolovi in filtri za deževnico zbiralniki za vodo biološke čistilne naprave • vodovodne in kanalizacijske cevi vodomerni termo jaški • črpalni jaški kanalizacijski jaški • zaščitne cevi SMO EDEN IZMED VODILNIH PROIZVAJALCEV IN PRODAJALCEV MATERIALA ZA ZUNANJI VODOVOD IN KANALIZACIJO V REGIJI. www.eshop-zagozen.si OSREDNJE TEME ŠT. 1 I januar 2022 9 Kršitev javnega reda in miru manj, vendar so bile oblike nasilja nekoliko težje L. KOLAR Prometna varnost je bila lani nekoliko slabša kot leto poprej, še vedno je preveč alkoholiziranih povzročiteljev, a zaradi infrastrukturnih pridobitev je manj nesreč in tistih s hujšimi posledicami. Leto 2021 je bilo že drugo leto, ki smo ga živeli pod različnimi omejitvami zaradi epidemije covida-19. O tem, kako se bo minulo leto vpisalo v policijske arhive, po čem si ga ne bomo želeli zapomniti in ali bi nam moralo biti v opomin, smo se pogovarjali z načelnikom Policijske postaje Žalec Gorazdom Trbovškom. »Za nas je najbolj pomembno, da se občani našega območja počutijo varne,« nam je povedal kot popotnico letu, katerega prvo dvanajstino bomo počasi že zaključili. Kako je torej minulo leto krojilo delo policistov na Policijski postaji Žalec, ki pokriva območje šestih občin Spodnje Savinjske doline? »Covid-19 je tudi v letu 2021 zelo krojil delo policistov, saj smo bili neposredno vključeni v nadzor nad spoštovanjem ukrepov, ki jih je predpisala vlada. Na tem področju smo opravili veliko dela, tudi skupaj s pristojnimi inšpekcijskimi službami. Če primerjam statistične podatke našega področja dela, ugotavljam, da so številke podobne kot v letu 2020. Zaradi različnih omejitev v povezavi s problematiko covid-19 tako na eni strani ugotavljamo zmanjšano število kaznivih dejanj praktično na vseh področjih iz poglavja Kazenskega zakonika in drugih dogodkov v povezavi z javnimi zbiranji. Prav tako je bilo tudi kršitev javnega reda in miru manj, vendar pa so bile pojavne oblike nasilja nekoliko težje. Prav tako smo med občani obravnavali veliko primerov, ki so nastali kot posledica pomanjkanja strpnosti, pomanjkanja komunikacije ter odkritih pogovorov in odnosov, zaradi česar je prihajalo do raznih kršitev javnega reda in miru ter v skrajnih primerih tudi do kaznivih dejanj. Z drugimi besedami – ljudje se enostavno ne znamo več pogovarjati in slišati. Seveda se vsega ne da pripisati covidu, ampak je to tudi deloma odraz stanja duha, ki je trenutno v družbi.« Žalska policijska postaja se že tradicionalno bori s premalo kadra, kako je bilo v minulem letu? »Številke so nekako že deset let podobne in se gibljejo med 10 in 15 manjkajočih policistov. Trenutno na PP Žalec manjka 11 policistov. Fluktuacija kadra je nenehna. Nekaj na »Ugotavljamo, da se je zelo povečalo število spletnih prevar in kaznivih dejanj v povezavi z računalniško kriminaliteto. Na tem mestu opozarjamo, da takšnih dejanj lahko pričakujemo čedalje več, saj je poslovanja preko računalnikov vse več. Ljudje naj bodo pri tem zelo previdni, naj ne nasedajo raznim spletnim goljufom, predvsem naj se zaščitijo z ustreznimi spletnimi orodji, ki bodo prepoznala lažne spletne strani, in naj se zavedajo, da lahkega zaslužka preko noči enostavno ni.« račun upokojevanja, večinoma pa na račun premestitev na druga delovna mesta v druge enote. Normalno je, da ljudje napredujejo, si želijo novih izzivov. Policijska uprava Celje se ves čas trudi, da nam po svojih zmožnostih nadomešča kadrovski primanjkljaj, poslužujemo se tudi mešanih patrulj s policisti drugih enot.« Kakšni so podatki o kaznivih dejanjih, ki ste jih obravnavali žalski policisti v letu 2021? »V letu 2021 smo obravnavali 450 kaznivih dejanj, kar je zadnjih 10 let najmanj. Raziskali smo 62 odstotkov vseh kaznivih dejanj. Še vedno je največ kaznivih dejanj s področja premoženja, teh je bilo 265, sledijo pa kazniva dejanja iz poglavja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, in sicer 48 takšnih dejanj. Kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo približno enako kot leto prej, in sicer 25.« Kako je bilo na področju javnega reda in miru? Katere kršitve so bile najpogostejše in ali je bilo leto 2021 po čem posebno na tem področju? »Kršitev javnega reda in miru je bilo manj kot preteklo leto, saj smo jih obravnavali 593, leta 2020 pa 755. Kljub temu je tudi številka 593 visoko nad desetletnim povprečjem, to pa velja pripisati ukrepom zoper kršitelje veljavnih ukrepov vlade v povezavi s covid-19. Še vedno izstopajo kršitve, ki se dogajajo v zasebnem stanovanju v povezavi z alkoholom in drugimi težavami, ki jih v družini niso sposobni reševati na primeren, nenasilen način. Edini porast kršitev, ki smo ga zaznali, je rast kršitev iz Zakona o zaščiti živali, predvsem na račun neodgovornih skrbnikov psov. Ulična preprodaja prepovedanih drog je bila bistveno manjša, tudi na račun nekaj naših uspešnih realizacij in realizacij Sektorja kriminalistične policije.« Leta 2020 ste zabeležili kar 30-odstotno povečanje kaznivih dejanj zoper družino in otroke. Kako je bilo s tem v letu 2021? »Kot sem že omenil, je bilo teh kaznivih dejanj sicer manj za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2021, a je bila njihova intenziteta nekoliko hujša oz. z bolj grobimi oblikami nasilja. Kljub temu da je bilo teh dejanj nekoliko manj, se številke še vedno gibljejo znotraj desetletnega povprečja in jih je še vedno preveč. Vsako tako dejanje je preveč.« Kako je bilo s prometno varnostjo na območju občin Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Tabor in Vransko? Ali k izboljšanju varnosti v dolini kaj pripomorejo nove infrastrukturne pridobitve, krožišča, pločniki in druge? Dvakrat napad z nožem K. R. Leto se je v Preboldu pričelo z dvema nasilnima dejanjema, ki sta odmevala po vsej Sloveniji. Prvi poskus uboja se je zgodil v domu za starejše, drugi pa v enem od preboldskih stanovanj. Kot je v številnih odzvih povedal tudi zaslužni profesor za kriminalistično psihologijo dr. Peter Umek, gre za naključno zgostitev hudih kaznivih dejanj. V noči na ponedeljek, 3. januarja, se je v domu upokojencev v Preboldu zgodil poskus umora. 64-letnik je z nožem napadel spečega 71-letnega sostanovalca in ga hudo telesno poškodoval. Ranjencu so prvo pomoč nudili v domski ambulanti, nato pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Po podatkih policije poškodbe niso bile smrtno nevarne. Storilca so policisti prijeli na kraju dogodka zaradi suma poskusa umora, preiskovalni sodnik pa je zanj pozneje odredil pripor. V domu so bili seveda pretreseni zaradi napada, saj se kaj takega pri njih do takrat še ni zgodilo. V četrtek, 6. januarja, pa so bili policisti okoli 21.30 obveščeni o poskusu uboja. 45-letni moški je zabodel 44-letnega moškega in ga hudo poškodoval. Ponoči so policisti v sodelovanju s pripadniki specialne enote osumljenemu in še trem osebam odvzeli prostost in jih pridržali. Kot je pozneje povedal vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Damijan Turk, se je pet moških, starih od 24 do 45 let (štirje so bili Preboldčani), družilo v enem od stanovanj v graščini. Prišlo je do prepira in pretepa, med katerim je eden od njih 44-letnika zabodel v nogo. Ranjenec je zbežal iz stanovanja, zatem pa so ga reševalci prepeljali v celjsko bolnišnico. Policisti so prostost odvzeli vsem štirim osebam, ki so bile v stanovanju, pozneje pa ugotovljali, kdo od njih je dejansko uporabil nož. Ovadbo zoper vse štiri so prekvalificirali s poskusa uboja na povzročitev hude telesne poškodbe, za kar je zagrožena kazen do pet let zapora. Gorazd Trbovšek »Prometna varnost je bila v letu 2021 skozi statistične podatke nekoliko slabša, saj smo obravnavali 183 prometnih nesreč, leta 2020 pa 173. Največ nesreč se je zgodilo na območju občin Žalec in Polzela, vendar ne po težjih oblikah oz. hujših posledicah, ampak zgolj po povzročeni materialni škodi, saj je bilo največ prometnih nesreč obravnavanih v Še vedno izstopajo kršitve, ki se dogajajo v zasebnem stanovanju v povezavi z alkoholom in drugimi težavami, ki jih v družini niso sposobni reševati na primeren, nenasilen način. Edini porast kršitev, ki smo ga zaznali, je rast kršitev iz Zakona o zaščiti živali, predvsem na račun neodgovornih skrbnikov psov. mestnih ulicah. Ugotavljamo, da je še vedno preveč alkoholiziranih povzročiteljev, in tudi v letu 2021 jih je bilo več kot leto prej. Če se dotaknem posledic prometnih nesreč, sta bili 102 nesreči z materialno škodo, šest s hudimi telesnimi poškodbami in 72 z lažjimi telesnimi poškodbami. Žal so se zgodile tudi tri prometne nesreče s smrtnimi izidom, od tega sta preminula dva motorista. Kljub vsemu je treba povedati, da nove infrastrukturne rešitve absolutno pripomorejo k večji varnosti, saj ugotavljamo, da je tam, kjer so krožišča, pločniki, nove preplastitve vozišč, ustrezna signalizacija in podobne izboljšave, bistveno manj prometnih nesreč in bistveno manj hujših posledic, saj se večina prometnih nesreč konča z materialno škodo.« V letu 2020 ste zabeležili 30-odstotno rast kaznivih dejanj na področju gospodarske kriminalitete, kako je bilo v letu 2021? »V letu 2021 smo obravnavali skoraj 46 odstotkov manj kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, kar pa ne pomeni, da jih je bilo toliko tudi dejansko manj, saj je več težjih primerov v reševanje prejel tudi Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Ugotavljamo, da se je zelo povečalo število spletnih prevar in kaznivih dejanj v povezavi z računalniško kriminaliteto. Na tem mestu opozarjamo, da takšnih dejanj lahko pričakujemo čedalje več, saj je poslovanja preko računalnikov vse več. Ljudje naj bodo pri tem zelo previdni, naj ne nasedajo raznim spletnim goljufom, predvsem naj se zaščitijo z ustreznimi spletnimi orodji, ki bodo prepoznala lažne spletne strani, in naj se zavedajo, da lahkega zaslužka preko noči enostavno ni.« V povezavi s covidom-19 je bila zelo izpostavljena afera z izdajanjem ponarejenih kovidnih potrdil v ZD Žalec, med vključenimi naj bi bil policisti, in sicer tudi z žalske policijske uprave. Če je res, koliko je bilo v to vključenih žalskih policistov in ali je zoper njih odrejen kakšen ukrep? »Tega primera posebej ne morem komentirati, saj ga obravnava Sektor kriminalistične policije. Lahko pa vam zagotavljam, da s Policijske postaje Žalec v to afero ni bil vpleten niti en policist in je šlo za čiste dezinformacije nekaterih medijev, ki se nam do danes še niso opravičili. S tem je policistom PP Žalec nastala velika moralna škoda.« Ali prinaša leto 2022 kakšne novosti, posebnosti, na katere bi opozorili prebivalce Spodnje Savinjske doline? »Kolikor kaže, se bomo še naprej, vsaj še nekaj časa, spopadali z epidemijo in na tem mestu pozivam k strpnosti. Kar se tiče dela policistov PP Žalec, sprememb ne bo. Še naprej se bomo trudili po svojih močeh, da bomo svoje delo opravljali strokovno, zakonito in učinkovito. Za nas je najbolj pomembno, da se občani našega območja počutijo varne.« PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 10 ŠT. 1 I januar 2022 Foto točka v okras Tabora D. N. V Občini Tabor v neposredni bližini občinske stavbe in cerkve je od veselega decembra dalje postavljena lepo narejena pokrita klop s srčki, ki je namenjena domačinom in obiskovalcev občine kot nekakšna foto točka. Ličen leseni objekt s klopjo je lep okras tega dela Tabora. Z veseljem se na klopco usedejo sprehajalci, marsikdo pa ob tem naredi tudi kakšno lepo spominsko fotografijo. Novo pridobitev je izdelal domačin Vinko Kos iz Lok, postavljena pa je bila v sklopu novoletne okrasitve kraja. Ob postavitvi in predaji v uporabo jo je preizkusila občinska uprava z županom na čelu. Sedaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bila to dobra poteza, saj občani in drugi obiskovalci radi uporabljajo to klopco, se fotografirajo in tako tudi zabeležijo svoj obisk z lepo fotografijo. Foto točka ostaja tudi po odstranitvi novoletne okrasitve, okraševali jo bodo letnemu času primerno, svoje mesto pa bo imela tudi po ureditvi prostora pri cerkvi, ki naj bi se letos tudi zgodila. Klop in koš pred občinsko zgradbo v Braslovčah Klopi in koši T. TAVČAR Pred uporabo jo je preizkusila občinska uprava z županom. Zaključek projekta pešpoti Občina Braslovče je pričela s postavitvijo novih klopi in košev za smeti po celotni občini v sklopu enotne ureditve urbane opreme. Konstrukcija klopi je iz ročno litega debelostenskega aluminija, ki je prašno barvan. Leseni del je iz obsto- ječega tropskega lesa. Klopi in koši so enotnega videza. Skupaj bo po celotni občini postavljenih 22 klopi in 24 košev, ki so proizvodi slovenskega proizvajalca Atriva iz Radelj ob Dravi. D. N. AKTUALNE INFORMACIJE ZA PODJETNIKE – FEBRUAR 2022 JAVNI RAZPISI V TEKU Ob hoji po pešpoti še malo dodatnega razgibavanja Decembra je Občina Tabor zaključila z dvoletnim projektom pod nazivom »Pešpot Razgan-Tabor jug II. faza«, s katerim je uspešno kandidirala na 2. javnem pozivu za izbor operacij CLLD, financiranih iz sredstev EKSRP na območju LAS Spodnje Savinjske doline. Kot je povedala Saša Zidanšek Obreza, so glavne aktivnosti projekta zajemale ureditev javne razsvetljave na območju Tabor – jug (nameščenih je bilo kar 24 svetilk), postavitev urbane opreme (igrala, klopi, koši za odpadke), ureditev vodovodnega priključka in postavitev pitnika, obnovo obstoječe lesene lope za potrebe športa, postavitev nadstreška z mizami in klopmi za prostor za druženje, prireditve, postavitev zaščitne lovilne mreže na nogometnem igrišču ter organizacijo in izvedbo gibalnih aktivnosti na pešpoti in igrišču. »Z izvedbo projekta skušamo zagotoviti zmanjšanje tveganja prometnih nesreč in poškodb, zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja (LED ulične svetilke), zmanjšanje onesnaženost zraka z izpušnimi plini vozil (pešačenje), zmanjšanje uporabe plastenk (pitnik), pozitiv- Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO no vplivati na javno zdravje (oskrba s pitno vodo), spodbuditi ljudi h gibanju in posledično k zdravemu načinu življenja (hoja zmanjšuje dejavnike tveganja za zdravje), povezovanje in druženje ljudi in s tem zmanjšanje medgeneracijskih razlik (skupno rekreiranje, praznovanja, sodelovanje na prireditvah ...), vključevanje vseh ranljivih skupin v skupne aktivnosti, spodbuditev ranljivih skupin k iskanju novih poslovnih priložnosti (samozaposlitev) na področju organizacije prireditev in delavnic, ustvarjanje privlačnega bivalnega okolja in spodbujanje priseljevanja ter oblikovanje novih partnerstev (povezovanje partnerjev na projektu z udeleženci prireditev iz in izven lokalne skupnosti).« Celotna vrednost projekta je znašala cca. 46.000 evrov, znesek dodeljenega sofinanciranja, ki bo realizirano v letošnjem letu, pa je cca. 13.700 evrov, je še povedala Zidanšek Obreza, ki je tudi vodja projekta. NAJAVA razpisa za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za leto 2022 Uradna objava omenjenega razpisa je najavljena za mesec februar 2022. Predmet javnega razpisa bo dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih, določenih v razpisu, za naslednje ukrepe: UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samozaposlitev; UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč pri trženju izdelkov in storitev; UKREP 4: Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje nastanitev v turistične namene; UKREP 5: Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe (»incoming« turizem). Javni razpis bo objavljen na spletni strani Razvojne agencije Savinja (https://ra-savinja.si/domov/razpisi/) in Občine Žalec (https://zalec.si/ za-obcane/razpisi/). Dodatne informacije za posamezne ukrepe: - Dejan Jazbinšek, RA Savinja, za ukrepa 1 in 3: e-mail: dejan.jazbinsek@ ra-savinja.si, 03/713 68 62 - Petra Centrih, Občina Žalec, za ukrepa 4 in 5: e-mail: petra.centrih@ zalec.si, 03/713 63 28 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 7. javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2021; rok za oddajo: 1. 6. 2022; dodatne informacije: https://skp.si/aktualno/infotocke Slovenski podjetniški sklad P7C-2 2021 COVID – Krediti za blažitev posledic epidemije COVID19 na gospodarstvo; roki za oddajo: 25. 2. 2022, 25. 3. 2022; dodatne informacije: (02) 234-12-88, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si. P7 2021 – Mikrokrediti; roki za oddajo: 10. 2. 2022 in 1. 3. 2022 do 14. ure; dodatne informacije: (02) 234-12-88, e-naslov: bostjan.vidovic@ podjetniskisklad.si. SPIRIT Slovenija »On-line« usposabljanje ABC podjetništva 2022 Usposabljanje je namenjeno vsem podjetnicam in podjetnikom začetnikom ter potencialnim podjetnikom in podjetnicam, saj je namen opolnomočiti vse podjetnike začetnike s strokovnimi vsebinami na začetku podjetniške poti s posebnim poudarkom na podjetnicah začetnicah. Dodatne informacije: regijske točke SPOT svetovanje in spletna stran SPIRIT Slovenija, javna agencija https://www.podjetniski-portal. si/programi/spot-poslovna-tocka/on-line-brezplacna-usposabljanja-abc-podjetnistva PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 1 I januar 2022 11 Osemdesetletnica organiziranega odkupa mleka L. KOLAR ARHIV MLEKARNA CELEIA Praznovanje bodo v Mlekarni Celeia obeležili v okviru Mlečne ceste, ki trenutno povezuje več kot 800 kmetij. Začetki organiziranega odkupa mleka Mlekarne Celeia segajo v čas 2. svetovne vojne, intenzivnejši razvoj mlekarske industrije pa se je začel v povojnem času. Danes največja mlekarna v slovenski lasti bo osemdesetletnico z različnimi aktivnostmi obeleževala skozi vse leto, vse skupaj pa bo ponazarjal jubilejni logotip. V mlekarni v Arji vasi je danes več kot 200 zaposlenih, mleko pa odkupujejo od več kot 800 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. »Obletnice so vedno priložnost, da se zahvalimo tistim, ki vsak dan s svojim delom prispevajo k skupnemu uspehu naše zgodbe. Slovenija je bila, je in mora ostati prepoznavna tudi po svoji odlični hrani, kamor zagotovo sodijo mlečni izdelki, ki so plod tradicije slovenskega mlekarstva,« je ob obletnici povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But. Danes so vsi izdelki mlekarne brez gensko spremenjenih organizmov, mnogi nosijo certifikat Izbrana kakovost Slovenija, številni so za svojo kakovost vsakoletno nagrajeni z različnimi nazivi in priznanji. Začetki Mlekarne Celeia segajo v leto 1942, ko je pod nemškim okupatorjem, imenovana Molkerei Cilli, odkupovala mleko s širšega celjskega območja in ga delno predelovala v sir. Od leta 1955 je nekaj časa poslovala v sklopu Zadružne zveze Celje, z januarjem leta 1962 pa se je vključila v Kmetijski kombinat Žalec, kasneje Hmezad. Delovanje mlekarne je bilo tega leta prestavljeno v Medlog, mlekarni pa se je priključila tudi sirarna iz Šmarja pri Jelšah. Zaradi zastarele opreme in želje po bližini pomembnih prometnih poti se je kmalu pojavil predlog o preselitvi proizvodnje na novo lokacijo v Arjo vas, kjer mlekarna deluje od konca junija 1984. Mlekarna Celeia je svoje ime prejela leta 1995 in vse do današnjega dne ostaja zvesta tradiciji slovenskega mlekarstva in domačemu izvoru raznolike ponudbe mlečnih izdelkov. Najbolj je prepoznavna po svoji krovni blagovni znamki Zelene Doline, ki je bila prvič predstavljena leta 1997 in slovi po mlečnih izdelkih iz najboljšega mleka slovenskih kmetij, ki so GSO (gensko spremenjenih organizmom). »Spoštovanje tradicije slovenskega mlekarstva in povezanost s slovenskimi kmeti sta tisto, kar je Mlekarno Celeia vodilo skozi vseh osem desetletij in še danes, ob jubi- Popravek V decembrski številki Utripa Savinjske doline se nam je v članku Decembra brez druženj, a pozornosti drugače na strani 11 po pomoti zapisalo ime direktorja Mlekarne Celeia. Pravilno ime je Vinko But in ne Franci But. Za pomoto se opravičujemo. Mlekarna Celeia bo letošnjo obletnico obeležila s priložnostnim logotipom. Uredništvo Začetki današnje Mlekarne Celeia segajo v začetek 2. svetovne vojne, intenzivnejši razvoj pa se je začel v 50. letih. lejni obletnici, ostaja najbolj pomemben del njenega poslanstva,« so ob obletnici sporočili iz Mlekarne Celeia. VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Postanite naš sodelavec v proizvodnji! Ponujamo: • urejeno in stabilno delovno okolje, • dodatna usposabljanja, • možnost napredovanja, • in korektno plačilo. INFORMACIJE: BREDA.HLADNIK@BINTG.COM 12 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2022 Tri želje? Zdravje, ljubezen in … BINA PLAZNIK, DARKO NARAGLAV Namesto ob zaključku minulega leta smo naključno izbranim prebivalcem Spodnje Savinjske doline vprašanje o željah za leto pred njimi zastavili ob zaključku prvega meseca novega leta, ko so se glave že zbistrile in ko je sanjavost luči zamenjal realni vsakdanjik. Kaj bi si želeli, če bi v igri na srečo zadeli zajeten znesek denarja ali če bi jim lahko tri želje izpolnila zlata ribica? Jože Marovt, Braslovče: »V prvi vrsti bi zlato ribico prosil, da se znebimo te korone, da bi se vsi malo bolj prosto sprehajali naokrog. Druga želja, ker sem pač hribolazec, je varen korak v hribih za vse, ki radi hodijo v hribe, kjer lahko vidiš veliko narave. Rad se potikam naokrog in občudujem naravo. Tretja želja pa bi bila, da so družinski odnosi v redu. Že celo življenje ohranjam in izpolnjujem te želje in bolj kot ne ostajajo vseskozi iste. Pomembno je tudi, da skrbimo za svoje zdravje in včasih podelimo kakšen nasvet tudi z drugimi. To so moje glavne želje.« Tjaša Kuder, Žalec: »Moje tri želje za leto 2022 so: zdravje vseh v družini, sreča na ljubezenskem področju in moja bolj konkretna želja – poročno potovanje. Nimam navade, da bi si želje zapisovala. Bom pa razmislila o tem, da bi si pričela želje zapisovati. V tem trenutku pa najbolj delam na tem, da načrtujem poroko.« Blaž Ribič, Ojstriška vas: »Zagotovo je velika želja, in najbrž tudi vseh drugih ljudi, da se ta pandemija konča in se življenje vrne v normalne tirnice. Sam delam v zdravstvu na reševalni postaji, tako da to še toliko bolj občutim. Druga želja je povezana z družino, saj sem pred nekaj meseci postal oče, in zato si želim, da bo naše skupno življenje čim lepše, da bomo vsi zdravi in zadovoljni. Ker sem po srcu in duši ljubitelj športa, pa si želim, da bi lahko čim prej znova postal polno aktiven, saj sem pred mesecem dni na smučanju staknil poškodbo kolena. Najbolj se ukvarjam z gorskim tekom, gorskim kolesarjenjem, turnim smučanjem in tudi drugimi športnimi aktivnostmi.« Petra Tratnik, Žalec: »Moje tri želje. Prva je, da bi se preselila nekam ven iz mesta, bolj na deželo. Šla bi na potovanje. Hmm, ne vem. Aha, zlato ribico bi prosila, da mi pomaga, da bi lahko delala res tisto, kar si želim. Sem grafična oblikovalka in bi rada bila čisto na svojem, da mi ne bi bilo treba za nikogar delati, pa da bi mi šlo dobro in mi prineslo denar za preživetje. Na tej tretji točki že delam in se trudim. Sem optimistična.« Jernej Pocajt, Ponikva: Če bi zadel na loteriji oziroma če bi mi želje lahko izpolnila zlata ribica, bi si zagotovo zaželel imeti dobro finančno stanje, ki bi mi omogočilo uresničiti željo po svojem lastnem podjetju, saj sem izučen za peka. V tem poslu sem, ko pomagam očetu, ki se ob svoji pokojnini s pekarstvom z veseljem ukvarja. Sicer pa sem redno zaposlen v podjetju z mačjo in pasjo hrano, imam družino, s katero živim nedaleč stran od očeta. Živimo lepo, tako da ni kakšnih drugih velikih želja. Vsekakor pa je tako moja želja kot vsakega človeka, da bi bili zdravi, veseli in srečni, da bi živeli v miru in slogi in da bi lahko svobodno delali tisto, kar nas veseli.« Vanesa Strnad, Podvrh: »Ne morem vam zaupati svojih osebnih želja (smeh). Lahko pa vam povem, kaj si želim na splošno za vse ljudi sveta. Hmm, da pomislim. Jaz bi ljudem najprej izpolnila, da imajo srečo tisti, ki je ne morejo imeti, potem bi dala na drugo mesto srečo in veselje za vse ljudi, tretje pa se ne morem spomniti. No, zdravje je pa sploh v prvi vrsti. Najbolj pa sem hvaležna, da imam službo, da se lahko preživljam.« Mija Vedenik, Prebold: »Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi nenadoma dobila veliko denarja ali če bi, tako kot v pravljici, dobila priložnost, da mi zlata ribica izpolni tri želje. Najbrž sem še premlada, da bi se lahko pametno odločila, kaj z denarjem oziroma kaj si zaželeti, da bi bilo najboljše. Kot srednješolka na Gimnaziji Celje – Center pa si vsekakor želim, da bi jo uspešno dokončala in da nato nadaljujem študij na eni od fakultet. Katera bo ta, še ne vem, v gimnaziji se izobražujem v programu predšolske vzgoje, vendar nisem prepričana, da bo to moj poklic. Želim si tudi, da se ta epidemija čim prej konča in da bom lahko v Celju normalno trenirala nogomet.« Amadej Kreča, Črni Vrh: »Če pomislim, je nedvomno moja prva želja, da bi bilo konec te korone in da bi lahko znova sproščeno zaživeli. Druga želja je, da bi bil sprejet na fakulteto in tam tudi dokončal svojo začeto pot izobraževanja. Za sabo že imam štiri leta na Biotehnični šoli v Mariboru in sem veterinarski tehnik. Sedaj sem še na Ekonomski šoli v Celju, kjer delam maturitetno diplomo za sprejem na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani. Tretja želja pa je predvsem biti zdrav, dokončati ta šestletni študij in postati veterinar, kar si želim že od nekdaj, saj imamo doma kmetijo in sem že vse življenje povezan z živalmi in nasploh z vsem delom, ki ga na kmetiji ne manjka.« Lučka Borišek, Žalec: »Moja ‘top’ želja je, da bi bil moj otrok zdrav, da bi se mu pridružila še kakšna sestrica ali bratec, da bi imel lepo in zdravo otroštvo ter mladost in bil uspešen v šoli in življenju nasploh. Druga želja je, da bi mi uspevala karierna pot, kot sem si jo zamislila in se tudi uresničuje, saj se v podjetju, kjer sem zaposlena, nekako vzpenjam po lestvici. Tretja želja pa je, da bi bila obdana z ljudmi, ki mi ogromno pomenijo in so iskreni. Že dolgo trajajoča želja pa je, da bi s partnerjem šla na svoje in si zgradila hišo, saj sva v najemniškem stanovanju v bloku. V tej smeri že delava in upava, da nam bo uspelo. Če bi zadela na loteriji večjo vsoto, pa bi bilo to hitro rešeno.« Jernej Jeriha, Braslovče: »Zlata ribica bi mi zagotovo pomagala prej kot pa veliko denarja (smeh). Najprej bi si zaželel, da ne bi bilo več korone, in pri tem denar ne more ravno pomagati, zlata ribica bi to mogoče izpolnila. Hmm, potem … Ne vem. Res, no, da ne bi bilo več korone, ker to nas tako omejuje, da je grozno. Druga želja, ki bi jo rad obkljukal konec leta, je, da uredim okolico hiše. Potem pa, ne vem … da bi ostali zdravi.« Ester Fijavž, Šempeter: »Želja je lahko veliko, jaz pa bi izpostavila ta koronski čas, ko se ljudje vsakodnevno ‘ubadamo’ z zdravstveno krizo in ukrepi za njeno rešitev. V zvezi s tem si želim, da bi zdravstvo spet lahko normalno delalo in da bi vsi tisti, ki potrebujejo kakršnokoli zdravstveno pomoč, to tudi dobili v primernem času. Kot materi dveh otrok je to pomembno tudi zame in mojo družino. Vsega drugega pa pravzaprav ne pogrešam. Imamo vse, kar potrebujemo, bi pa denar, če bi ga dobila na kakšni loteriji, zagotovo vložila v naš posel, nove proizvode in še večjo prepoznavnost naše pekarne. Moja želja je tudi, da bi lahko spet uživali in se veselili kot pred epidemijo.« Bojan Klanšek, Žalec: »Da bi jaz sebi izpolnil tri želje? Prva bi bila ta, da bi šel na Nordkapp. Šel bi s potovalno agencijo, letalo, avtobus, ladja. Videl bi še Finsko. Rad bi videl 24 ur dneva, polnočno sonce, torej sonce celo noč. Zakaj si tega ne izpolnim? Ker je problem denar (smeh). Druga želja je, ker imam star avto in bi ga moral zamenjati, nov avto. In če je tako, bi zamenjal še stanovanje. Na Nordkapp bom enega lepega dne zagotovo šel.« Roberta Zavšek, Prebold: »Če bi zadela na lotu, bi si kupila zdravje, ki se ga da v našem zdravstvu kupiti. Res, če bi imela denar, bi si kupila tudi zdravje (smeh). Če imamo dovolj denarja, smo finančno neodvisni. Ja, moja dolgoročna želja je imeti apartmaje za oddajo. In tretja želja je, da gremo z družino na potovanje po celem svetu. Imam pa že načrt za finančno neodvisnost in ta želja bo prva izpolnjena.« Maja Mohorič; Šempeter: »Posebnih želja nimam, saj imam lepo družino, dva otroka, službo in nam nič ne manjka. Smo veseli in zadovoljni z življenjem, ki ga imamo. Če bi dobila veliko vsoto denarja, pa bi kupila kakšno nepremičnino, hišo, stanovanje … Vsekakor pa bi tudi več potovala, saj to zelo rada počnem že vseskozi. Najbrž pa bi mi denar tudi omogočil, da bi imela več prostega časa in se tako lahko še več posvečala družini in vsemu, kar imamo radi. Sedaj živimo v bloku, potem pa bi zagotovo kupili hišo in tudi imeli psa, ki si ga otroka želita. V bloku je to malo težje in bolj komplicirano. Če bi zlata ribica lahko izpolnila kakšno željo, pa bi si želela, da zaživimo brez strahu pred okužbo.« Gašper Sedminek, Žalec: »Da bi meni ribica izpolnila tri želje? Zdravje je zagotovo na prvem mestu. Če nisi zdrav, tudi ljubiti ne moreš. Tako da na drugem mestu je zame ljubezen. V življenju moraš imeti tudi srečo. Torej bi si zaželel sreče. Skratka, rekel bom, da če tole leto ostane tako, kot je, bo čisto OK.« Irena Topolovec, Tabor: »Če sem iskrena, nisem nikoli razmišljala o tem, kaj bi naredila, če bi imela res veliko denarja. Najbrž pa bi si privoščila kakšno potovanje, še lepše uredila vikend in hišo, pomagala pomoči potrebnim in naredila še marsikaj, saj je, kot pravijo, denar sveta vladar. Čeravno je pa tudi res, da mnogi, ki ga imajo veliko, niso srečni. Zaradi nespametnih in lahkomiselnih odločitev pa se marsikomu tudi ne izide, denar požene in propade. Jaz sem zadovoljna, tako kot je, bi si pa želela, da bi bili vsi zdravi, da bi otroci imeli primerne službe in da bi si lahko sami kaj ustvarili. To pa bi bilo zame čisto dovolj in za to ne potrebujem zlate ribice.« ŠT. 1 I januar 2022 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Po 22 letih nov predsednik OO SD Žalec D. NARAGLAV Predsednik je postal Marko Repnik, ki je na tem mestu zamenjal Romana Viranta. Že v novembru in decembru 2021 so Občinske organizacije SD v Spodnji Savinjski dolini, Mladi forum in Ženski forum, ki tvorijo Območno organizacijo SD Žalec, izvedli svoje zbore članov in izvolili delegate ter oblikovali kandidatne liste. Petnajst delegatov je za novega predsednika Območne organizacije SD Žalec izvolilo mag. Marka Repnika, za tajnico pa Tanjo Trobiš. Vodja Ženskega Udeleženci primopredaje predsedniške funkcije foruma je postala Tanja Razboršek Rehar, Mladinski forum pa bo vodil Matic Krajšek. Ob primopredaji se je dosedanji predsednik OO SD Roman Virant, ki je območno organizacijo vodil kar 22 let, zahvalil za zaupanje članstva v minulih letih in izrazil zadovoljstvo, da območno organizacijo prevzema mlajša generacija s svežim elanom in novimi izzivi, ki jih v letošnjem supervolilnem letu ne bo manjkalo. Ob tem je dejal tudi, da s ponosom gleda na njihovo dosedanje delo in prehojeno pot pri vzponu socialne demokracije in organiziranosti v Spodnji Savinjski dolini. Ob predaji funkcij so bili navzoči predstavniki občinskih odborov SD in župan Janko Kos. Ta se je ob tej priložnosti za minulo delo zahvalil Romanu Virantu in med drugim dejal: »Le redkim je dano, da se po 22 letih vodenja neke organizacije lahko poslovijo z dobrimi rezultati in z dvignjeno glavo. Tebi je to uspelo. […] Verjamem, da tako ti kot mi, ostali ‘stari borci’, še nismo rekli zadnje besede in bomo Marku Repniku nudili vso podporo pri nadaljnjem vodenju območne organizacije. Če kdaj, je sedaj čas, ko moramo pravi tovariši in domoljubi stopiti skupaj.« Lidija Ivanuša pri dobrodelni akciji Obdarili sedem družin L. K. ARHIV SDS POLZELA Člani polzelskega občinskega odbora SDS, podporniki in podjetja so v dogovoru z Rdečim križem v prednovoletnem času zbirali dobrine in obdarili sedem družin. S tem so se že drugo leto zapored decembra odzvali na pobudo poslanke Lidije Ivanuša po zbiranju sredstev za občane v stiski, ki jim je epidemija še otežila pogoje za življenje. »Direktno smo zbirali dobrine iz pripravljenega seznama in finančne donacije svojih članov, s katerimi smo nakupili izdelke iz dotičnega seznama. Na pomoč so nam priskočili člani Rdečega križa za lažje usklajevanje in zagotovilo, da so potrebščine res prišle v prave roke. Za sedem družin smo pripravili sedem enakih paketov, vrednost paketa je bila okrog 60 evrov,« je povedal predsednik OO SDS Polzela Alen Vrtnik. Odziv članov OO SDS Polzela, ki pomagajo tudi ob drugih akcijah, je bil izjemen, so sporočili iz SDS Polzela, prav tako so posebej hvaležni poslanki za pobudo in podjetjem, ki so priskočila na pomoč. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Uredništvo UTRIPA SAVINJSKE DOLINE PRAVILA MESEČNIKA UTRIP SAVINJSKE DOLINE ZA VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS, KI BODO 23. 4. 2022, in za druge volitve v letu 2022 V skladu z zakonom o medijih, zakonom o volilni kampanji in programsko zasnovo mesečnika Utrip Savinjske doline je uredništvo Utripa Savinjske doline sprejelo pravila Utripa Savinjske doline v času volilne kampanje, ki veljajo za volitve v Državni zbor RS, ki bodo 24. aprila 2022. Pravila volilne kampanje bodo v veljavi vse leto 2022 in veljajo za vse volitve v letu 2022. Pravila Utripa Savinjske doline bodo objavljena tudi na spletni strani izdajatelja www.zkst-zalec.si. Mesečnik Utrip Savinjske doline bo o dogodkih in aktivnostih, povezanih z volitvami in delovanjem političnih strank in gibanj, ki so z njimi povezani direktno ali posredno, poročal v skladu s profesionalnimi novinarskimi merili, normami nepristranskega in enakopravnega novinarskega poročanja. Uredništvo bo o vsebini, dolžini in načinu predstavljanja odločalo samostojno. Samostojno bo odločalo o objavah z volilno tematiko in zavrnilo pisma bralcev, popravke in druge objave vsem, ki jih bodo poskušali izkoristiti za prikrito volilno kampanjo. Politične stranke, gibanja in drugi zainteresirani za oglaševanje vsebin, ki so povezane z volilno kampanjo in volitvami, lahko naročijo in plačajo oglasne objave, pri katerih bo naveden naročnik, ki odgovarja za točnost in resničnost navedb v oglasu. Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD v OS Območna organizacija Socialnih demokratov Žalec je v začetku januarja pripravila volilno konferenco, na kateri so izvolili novega predsednika in nove organe predsedstva. Zaradi znanih epidemioloških razmer je bila volilna konferenca izvedena korespondenčno. V prostorih OO SD v Žalcu so 11. januarja opravili tudi uradno predajo funkcij. Za volilne oglase velja redni cenik Utripa Savinjske doline, ki je na voljo na sedežu časopisa v Žalcu in na spletni strani ZKŠT (www.zkst-zalec.si/ sl-SI/directory/utrip-savinjske-doline/informacije). Prav tako veljajo za volilne oglase enaki terminski plani naročanja in oddajanja gradiv kot za redne oglase in so objavljeni na isti spletni strani. Plačila za volilne oglase v času trajanja volilne kampanje morajo biti izvedena po predračunu (velja za objave v Utripu Savinjske doline, ki izide v mesecu pred terminom volitev, v primeru volitev v Državni zbor je to marčevska številka Utripa Savinjske doline, ki izide 30. marca). Volilni oglasi na naslovnici in zadnji strani časopisa niso mogoči, o razvrščanju na notranjih straneh pa odloča uredništvo. Pravila so objavljena tudi na spletni strani www. zkst-zalec.si, informacije in naročila na: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol. net. Lucija Kolar, odgovorna urednica Žalec, 26. januar 2022 PO DOLINI 14 ŠT. 1 I januar 2022 Obiskali in obdarili starejše D. NARAGLAV Prostovoljcem iz RK so se pri obdarovanju starejših pridružili tudi ljudje dobre volje iz podjetij. Praznični čas mnogo starejšim ne prinese snidenja s sorodniki, zaradi česar so osamljeni. V tem obdobju se jih spomnijo prostovoljci Rdečega križa, Karitasa in drugih dobrodelnih organizacij. Obiščejo jih ter jih obdarijo, z njimi tudi poklepetajo in jim polepšajo trenutke osamljenosti, s spomini pa zajadrajo tudi v nekdanje čase. Kot je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar, so tudi v teh koronskih časih z upoštevanjem ukrepov Vlade in NIJZ poskrbeli za tovrstna snidenja in obdarovanja, saj je skrb za starejše ena izmed poglavitnih nalog prostovoljcev krajevnih organizacij Rdečega križa. Pred korono so za njih pripravljali srečanja v gostinskih lokalih in kulturnih domovih, obiskali pa so jih tudi na njihovih domovih in v domovih za starejše. Za njihova obdarovanja so s sofinanciranjem poskrbeli tudi Občina Žalec in drugi, prostovoljci območnega RK Žalec in krajevne organizacije pa so v zameno za voščilnice, ki so jih v novembru in decembru izdelovali učenci osnovnih šol Griže, Šempeter in Prebold ter prostovoljka Klavdija Jelen iz Prebolda, zbirali prostovoljne prispevke za darila. Znova so se izkazali tudi zaposleni v podjetjih Sico in Robust iz Arje vasi, ki so starejšim namenili 27 daril, hkrati pa sta podjetji podprli Rdeči križ s finančnimi sredstvi za nakup daril. Direktorja obeh podjetij Marjan Volpe (Sico) in Marko Krajnc (Robust) sta ob tem povedala, da svoje sodelavce nadvse cenita zaradi predanosti delu in hitre odzivnosti, ko je treba pomagati. Dobro se zavedajo, da leta hitro tečejo in bodo tudi oni kmalu njihovi upokojenci. Pavla Artnik, predsednica RKS – OZ Žalec, je o teh srečanjih in Vodja projekta Liza Hočevar ter njeni tesni sodelavki Natja Kapitler in Maša Petrovič Narisali nasmehe na obraze T. TAVČAR Prostovoljci krajevnih organizacij RK so starejše obdarili tudi s 27 darili, ki so jih jim namenili zaposleni v Sicu in Robustu. Na fotografiji sta oba direktorja s predsednico OZ RK Pavlo Arnik in Tomažem Deželakom. obdarovanjih dejala: »Srečanj starejših zaradi epidemije že drugo leto ne organiziramo, zato so pogosti obiski, ko upoštevamo zaščitne ukrepe, in daljši telefonski pogovori med starejšimi zelo dobro sprejeti, saj jim s tem popestrimo predolge dneve. Z veseljem jim naši prostovoljci povedo, da na njih mislijo mnogi zaposleni in drugi, ki lahko pomagajo.« Tako kot v obeh omenjenih podjetjih, ki se jima v Rdečem križu še posebno zahvaljujejo, gre velika zahvala tudi vsem ostalim, ki kakorkoli pomagajo, da starejši in pomoči potrebni vidijo, da niso sami. V zvezi s tem pa ima velik pomen tudi lani sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi pri starejših – poleg tega, da bi dalj časa ostajali doma, in sicer z obiski različnih služb (prostovoljec za družabništvo, fizioterapevt, psiholog, socialna delavka, delovna terapevtka in kineziolog) – med drugim tudi premagoval njihovo osamljenost. »Takšne celovite socialno-zdravstvene storitve bi zagotovo izboljšale kakovost prebivanja ljudi v lokalni skupnosti,« je prepričana Artnik. Dobrodelna stojnica D. N. Dobre vile in vilinci so v času božično-novoletnih praznikov obdarili 206 otrok iz občin Spodnje Savinjske doline. Prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Polzela z vodjo projekta Lizo Hočevar iz Pariželj na čelu se vsem zahvaljujejo za sodelovanje pri tej zdaj že tradicionalni dobrodelni akciji Dobra vila. »Žal se zaradi epidemioloških razmer v državi z otroki nismo smeli družiti, zato smo jim pakete z zagotovljeno varnostjo dostavili na vnaprej določene postojanke ali pa kar na dom,« je pojasnila prostovoljka Liza Hočevar. Poleg paketov, ki so jih pripravili dobre vile in vilinci, so s pomočjo donatorjev obdarili tudi dve ranljivi skupini: 21 varovancev Varstveno delovnega centra Muc in šest stanovalk Materinskega doma Mozirje. Pakete so jim dostavili v njihove prostore. »Čudeži se zgodijo, ko vsi sodelujemo kot eno,« ob koncu še pravijo člani polzelskega Rdečega križa in dodajajo, da lahko že majhna pozornost nekomu prinese veliko sreče. Poklon komandantu in svetovnemu prvaku D. N. V petek, 7. januarja, bi praznoval svoj 80. rojstni dan velik športnik in častni občan Občine Prebold Adi Vidmajer, ki je dal svoj velik prispevek v osamosvojitveni vojni kot komandant 81. območnega štaba teritorialne obrambe Žalec in nasploh društvenemu življenju v svojem lokalnem okolju ter tudi na nivoju države. V spomin nanj so se točno na dan njegovega rojstva na preboldskem pokopališču ob njegovem grobu, ki tudi simbolizira njegovo ljubezen do domovine, narave, planinstva in očaka Triglava, zbrali njegovi nekdanji sodelavci – člani predsedstva OO ZVVS Spodnje Savinjske doline na čelu z novim predsednikom Zdenkom Terpinom, delegacija veteranov iz Šmarja pri Jelšah in predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik. Ob prisotnosti pokojnikove žene Hedvike so na grob položili spominski aranžma in prižgali sveče ter se poklonili njegovemu spominu in njegovemu rojstvu pred 80 leti. Popravek V decembrski številki smo na strani 14 v članku z naslovom »Karitativna dejavnost jih druži pet let« napačno zapisali skupno število let, ki družijo preboldski Karitas. Pravilno je, da preboldski Karitas deluje že 15 let. Podatek smo namreč povzeli po zapisu v župnijskem Pavlovem listu iz decembra 2020, kjer je bila navedena letnica ustanovitve Karitasa 2016. Zato smo zapisali, da preboldski Karitas deluje šele pet let, dejansko pa že 15 let, saj je bil ustanovljen marca 2006. Vsem prizadetim, zlasti prostovoljkam, ki so vseskozi vpete v delo v tej dobrodelni organizaciji, se opravičujemo. Uredništvo Stojnica z najrazličnejšimi podarjenimi predmeti, ki je namenjena vsem. Pred božično-novoletnimi prazniki je v Preboldu na dvorišču DC Marof – tržnica Prebold že drugo leto zapored oživela VsehNasStojnica. Pobudo za to je v decembru leta 2020 dala predsednica Košarkarskega kluba Prebold 2014 Ksenija Rozman. Na stojnico so lahko darovalci odlagali najrazličnejša živila, dobrote in igrače za otroke ter razne druge uporabne predmete in jih s tem podarili naključnim obdarovancem. Ti so se lahko ustavili pri stojnici in z nje vzeli, kar so želeli oz. jim je prišlo prav. Gotovo gre za pohval- no potezo organizatorjev v času, ko se obdarujemo in radi pomagamo pomoči potrebnim. Vsekakor dobrodošla akcija, vredna posnemanja. Tokrat so darilca za otroke, nekaj pa tudi za odrasle, poleg pobudnice akcije pripravile članice preboldskega medgeneracijskega centra. 15 % gotovinskega popusta PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2022 15 Stoletnica na dan ustanovitve D. NARAGLAV Ob stoletnici PGD Ložnica so pripravili priložnostno razstavo dokumentov iz zgodovine društva, izdanih stenskih koledarjev in drugih eksponatov. Del zapisnika ustanovnega zbora Zg. Ložnicaizletniška točka. V dvorani PGD Ložnica pri Žalcu je bila v sredo, 5. januarja, krajša jubilejna slovesnost, s katero so obeležili rojstni dan društva, ki so ga njihovi predniki ustanovili točno pred sto leti, na dan 5. prosinca (januarja) 1922. O tem priča tudi ohranjeni zapisnik ustanovnega zbora. Iz zapisnika je razvidno, da gre za ustanovni občni zbor gasilskega društva Zgornja Ložnica. Predlagatelj občnega zbora Ivan Novak je ob ustanovitvi povedal, da je vlada pravila o ustanovitvi društva potrdila in da se je v društvo vpisalo 19 članov, ki so tudi vsi navzoči. Za predsednika zborovanja je predlagal Ivana Naraksa in Martina Steinerja. S slovesnostjo letošnjega januarja pa so ložniški gasilci tudi odprli jubilejno leto. Kot je povedal predsednik društva Matej Antloga, si želijo najprej izpeljati 100. občni zbor, pripravljajo pa tudi svečano sejo ob stoletnici, ki naj bi bila, takoj ko bodo ukrepi glede covida bolj sproščeni. Upajo, da bo to mogoče že aprila. Pred začetkom poletja, točneje 18. junija, pa naj bi bil velik koncert s tradicionalno gasilsko veselico, posvečen stoletju delovanja. Podpisana je že pogodba z znanim in nadvse priljubljenim slovenskim pevcem ter drugimi glasben- Ustanovni člani društva PGD Ložnica imi gosti. Jeseni načrtujejo še piknik za člane društva in povabljene, ki ga bodo morda izpeljali v sklopu tradicionalnih vaških iger. Jubilejno leto pa naj bi zaokrožili še z enodnevnim izletom – strokovno ekskurzijo za člane društva. Poleg predsednika so na jubilejni dan ustanovitve, ki ga je zaznam- ovala tudi priložnostna razstava dokumentov iz zgodovine društva, izdanih stenskih koledarjev in drugih eksponatov, zbrane nagovorili še nekateri gostje (Edvard Kugler, Uroš Žibret, Janko Kos), ki so izrekli vse čestitke ob stoletnici društva in poudarili pomen gasilstva skozi zgodovino in v sedanjem času. Nekaj glavnih mejnikov iz zgodovine društva Leto po ustanovitvi je društvo pridobilo prvo vprežno ročno gasilsko črpalko. Leta 1925 so pričeli z izgradnjo prvega gasilskega doma. Štiri leta kasneje (1929) so nabavili prvo motorno brizgalno, ki je renovirana še danes v ponos in okras v njihovem domu. Leta 1934 so pridobili svoj prvi gasilski avtomobil – Praga. Konec vojne leta 1945 so nabavili gasilsko vozilo znamke Ford. Prvo novejšo motorno brizgalno Rosenbauer so kupili leta 1973, štiri leta kasneje (1977) pa še orodno gasilsko vozilo TAM 2000. Nadvse pomembno obdobje v mozaiku zgodovine in razvoja društva je izgradnja sedanjega gasilskega doma, ki se je gradil v obdobju 1982–1996. Prvo vozilo GVM-1 VW, transporter s prikolico, so nabavili v letu 1994. Štiri leta kasneje (1998) je sledila nabava nove motorne brizgalne Ziegler. Prelomno leto v zgodovini društva je leto 2009, saj so takrat kupili prvo avtocisterno, in sicer od PGD Tepanje, posledično pa je bilo zanjo treba zgraditi tudi garažo. Ob svoji 90-letnici so pričeli tudi s postopno obnovo gasilskega doma, ki po etapah traja še danes. V vmesnem obdobju leta 2015 so svoj vozni park obogatili še z novim vozilom GVM-1 VW transporter ter v letu 2018 še z rabljeno avtocisterno DAF 75 4×4, letnik 1999, z nadgradnjo Rosenbauer po tipizaciji GVC 16/25. Udeleženci dogodka ob jubilejnem dnevu Obnova hiše Neže Maurer po načrtih T. TAVČAR Obnova rojstne hiše Neže Maurer – pesnice, pisateljice, novinarke in častne občanke Občine Polzela – v Podvinu pri Polzeli poteka po veljavnem terminskem načrtu izvajalca gradbenih in restavratorskih del Remonta iz Celja in bo končana junija letos. Naložba je vredna 216.560 evrov, od tega sredstva Ministrstva za kulturo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v LAS Spodnje Savinjske doline) skupaj znašajo 139.000 evrov, preostanek sredstev v višini 77.560 evrov pa bo v proračunu zagotovila Občina Polzela. Ker je hiša Neže Maurer registrirana kot nepremična kulturna dediščina, obnova poteka pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Celje. Do sedaj sta bila delno sanirana in delno na novo narejena temeljenje in odvodnjavanje. Sanirane so bile razpokane in posedene nosilne stene, na posameznih odsekih so bile zaradi prevelikih razpok tudi na novo postavljene. Zaradi zagotavljanja Kolednik pri eni od družin na Polzeli Trikraljevsko koledovanje za dober namen T. TAVČAR Obnova rojstne hiše Neže Maurer kljub zimi poteka nemoteno. stabilnosti je bila narejena betonska plošča, ki bo v celoti povezala objekt. Pri tej izvedbi so bili posebej zaščiteni vsi konstrukcijski elementi, ki se ohranjajo. Z dosedanjimi deli so dosegli statično stabilnost objekta. Trikraljevsko koledovanje, ki je od lani vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, je star ljudski običaj, ki v Spodnji Savinjski dolini še vedno živi. Mladi koledniki iz Župnije Polzela pod mentorstvom katehistinje Jelke Plevnik so tudi letos v začetku januarja obiskali številne domove, prinesli veselo sporočilo božičnega časa in zaželeli srečo v novem letu. Obenem so zbirali darove za misijone in povezovali ljudi v župniji. Koledovanje, kot ga poznamo danes, ko otroci, preoblečeni v kostume, pojejo kolednice in uprizarjajo kratke dramske prizore, se je začelo po osamosvojitvi Slovenije. Na pobudo Misijonskega središča Slovenije ga spremlja trikraljevska akcija, s katero zbirajo denar za misijone. Letošnja nabirka bo namenjena gradnji dodatnih učilnic na misijonu na Madagaskarju in sanitarnih prostorov v šoli v kraju Adami Tullu v Etiopiji ter izgradnji novih hiš v Gramshu v Albaniji in šole v Senegalu. Denar bo obenem porabljen še za gradnjo sanitarij, nakup opreme za knjižnico v Mozambiku in obnovo otroškega igrišča v Kazahstanu ter v potresu poškodovane cerkve sv. Polikarpa v Turčiji. 16 PO DOLINI ŠT. 1 I januar 2022 Zimski pohodi v Marijo Reko že 45 let D. NARAGLAV Drugi januarski vikend je bil tradicionalno v znamenju planinskih in spominskih pohodov. Nekaj jih je bilo zaradi širitve koronavirusa tudi odpovedanih, kot na primer pohod in spominska slovesnost na Osankarici, kjer je padel Pohorski bataljon. Drugod pa so z upoštevanjem ukrepov pohode vseeno izpeljali ali pa so se udeleženci samoiniciativno podali na pot. Težko si zamišljajo, da se v prvih januarskih dneh ne bi podali na tradicionalno pot do svoje priljubljene planinske točke, vrha ali koče. Takšnega mnenja so bili tudi številni udeleženci, ki so se letos podali na 45. tradicionalni pohod krajanov Občine Prebold in drugih udeležencev v planinski dom pod Reško planino, ki je tudi sicer priljubljena točka številnih ljubiteljev želeli,« je povedal Matic Pečovnik in dodal, da so bile aktivnosti njihovega društva prilagojene času: »Ko je bila prepoved vseh dejavnosti, nismo bili aktivni, ko pa se je sprostilo, pa imamo vseskozi pohode, precej pa smo bili aktivni pri obnovi doma, kjer bomo drugo soboto v juniju tudi obeležili 50-letnico društva in prav tako tudi planinskega doma. Upamo na lepo vreme in ugodno zdravstveno situacijo.« Že več kot polovico let obstoja doma in društva je kot oskrbnik, sedaj pa kot pomočnik v življenje in delo v planinskem domu vpet Stane Pišek z življenjsko sopotnico Ivanko, ki je zlasti nepogrešljiva v kuhinji, kjer pripravljajo najrazličnejše kulinarične dobrote. Staneta Piška smo povprašali, kako je potekalo minulo leto, ki ga je zaznamovala tudi obnova doma. »Obdobje, ki je za nami, je bilo kar težko za gostinstvo, bili smo osem mesecev zaprti. Po svoje pa je to zaprtje omogočilo tudi lažjo obnovo doma, ki smo ga začeli obnavljati lansko leto v mesecu marcu. S prvim junijem smo imeli v domu že otroke iz Vrtca Prebold in nato še šolarje, tako da je bila druga polovica kar uspešna glede na Matic Pečovnik narave in planin iz celotne Savinjske doline in od drugod. Tudi letos so se udeleženci podali na pot iz različnih smeri, glavnina pa je za izhodišče izbrala Prebold in pot preko hriba Žvajge ter mimo Lobnikarjeve domačije do planinskega doma. Na cilju so prijali topel čaj ali kuhano vino oziroma še kaj iz ponudbe oskrbnikov, ki kočo »pazijo« že četrt stoletja. Letos je udeležence planinski dom pričakal povsem prenovljen, dokončno podobo pa bo še dobil v naslednjih mesecih z novo fasado. To bo tudi krona na celotno obnovo ob 50-letnem jubileju planinskega doma in društva, ki ga že lep čas vodi Matic Pečovnik. »Kar nekaj časa smo razmišljali, ali organizirati pohod ali ne. Na koncu smo se, glede na to da tudi vsi športni dogodki v dvoranah ali zunaj potekajo, odločili, da pohod izpeljemo v skladu z danimi možnostmi. Za vse ostalo, preverjanje pogoja PCT in druge ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe, pa je v notranjosti doma zadolžen in odgovoren najemnik. Je pa res – če smo si prejšnja leta želeli čim bolj množičnega obiska, si ga letos nismo Stane Pišek obnovo doma in da so obiskovalci pri nas lahko tudi koristili državne bone 2021 za hrano, tako da je bilo leto kolikor toliko uspešno. Nosilec dejavnosti je sedaj že pet let moj zet Rok Potočnik, s tem da sva z Ivanko še vedno enako vpeta v to delo, ki sva ga kot oskrbnika opravljala 22 let. Sedaj se vsi skupaj trudimo, da je vse tako, kot mora biti, in da so ljudje zadovoljni. Tokratni pohod je takšen, da ljudi sploh ni treba vabiti, saj je močno zakoreninjen v zavest mnogih ljubiteljev pohodništva in planin. Je pa res, da vsem nam ta zdravstvena situacija povzroča težave. Upam, da bo prihodnje leto spet tako kot nekdaj.« O samem pohodu in njihovih SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA : - Aranžerski tehnik - Hortikulturni tehnik O - Fotografski tehnik NOV - Cvetličar - Vrtnar Petek, 11. 2. ob 9. in 15. uri Sobota, 12. 2. ob 9. uri WWW.HVU.SI Planinski dom na dan 45. pohoda je marsikoga presenetil z novim videzom priljubljenega planinskega doma. Ta pohod je res v pravem času, po praznikih, ko smo se mogoče preveč polenili, hkrati pa je dobra uvertura v novo pohodniško sezono.« Pohoda v Marijo Reko skoraj zagotovo ni brez Jožeta Marolta iz Braslovč, ki je bil tudi dolgoletni predsednik PD Braslovče: »Naše društvo se redno udeležuje tega pohoda ter tudi drugih. V tem zimskem času poleg tega v Marijo Reko še pohoda Irena Korun aktivnostih pa smo povprašali še nekaj pohodnikov. Irena Korun iz Spodnjih Gorč pri Braslovčah nam je povedala: »Ta pohod je nadvse priljubljen in vedno se nanj rada podam skupaj s planinci iz našega Planinskega društva Braslovče. Sicer pa grem na ta pohod rada tudi zaradi tega, ker sem v Preboldu bila doma in srečam tudi veliko nekdanjih sokrajanov. Lepo je podoživljati in se spominjati nekdanjih časov, ki smo jih preživeli skupaj, tudi tu v Mariji Reki in teh pohodih. Vsekakor pa mi planinarjenje veliko pomeni in z veseljem se bom tudi v prihodnje udeleževala tega in ostalih pohodov.« Velik ljubitelj planin je tudi Franci Potočnik iz Zabukovice, ki je delovno obdobje življenja preživljal kot rudar v rudniku lignita v Velenju: »Na tem pohodu sem bil že kar nekajkrat. Lani zaradi korone nisem bil tukaj, sem pa obiskoval druge pohode ali hribe bodisi sam ali z družbo. Rad sem v naravi, rad hodim in na ta način naredim nekaj za svoje zdravje. V hribih se sprostim in uživam in želim si, da bi bilo še dolgo tako. Joze Marolt aktivnosti, ampak bolj posamezne. Za letos pa je planiranih okrog 40 raznih pohodov in planinskih izletov, vsak mesec po trije ali več, poleg ostalih akcij. Upamo, da jih bomo lahko čim več tudi izpeljali.« Pohoda v Marijo Reko se udeležuje tudi veliko mladih, kar je še posebno razveseljivo. Med mladimi udeleženci je bila tudi Nika Kosmač iz Dolenje vasi, ki se je podala na pohod od doma skupaj s svojima prijateljicama: »V Domu pod Reško planino sem bila skupaj s starši že večkrat v tem zimskem kot tudi v kakšnem drugem letnem času. Zadnjih nekaj let tu nisem bila, tako da je to moj prvi takšen pohod brez njih. S prijateljicami smo se odločile, da preživimo nedeljo v naravi, in se tako z veseljem podale v Marijo Reko. Vse smo vesele, da smo se za to odločile, saj je pot bila zanimiva in ne pretežka.« Franci Potočnik na Goro Oljko, sami pa smo organizatorji pohoda na Dobrovlje in drugih pohodov. V Dom pod Reško planino se podajamo iz različnih smeri, bodisi iz Tabora ali Prebolda. Letos smo se podali iz Prebolda, preko Žvajge in Lobnikarjevih do doma. Pot je bila prijetna, saj je bilo pomrznjeno, zadnji del poti pa je bilo tudi malo snega, da je bilo še bolj zimsko. Lansko leto zaradi ukrepov ni bilo veliko skupnih pohodnih Nika Kosmač Pohodnike je pričakal vroči čaj INFORMATIVNI DAN VIŠJA STROKOVNA ŠOLA : - Hortikultura - Snovanje vizualnih komunikacij in trženja Petek, 11. 2. ob 11. in 16. uri Sobota, 12. 2. ob 11. uri ŠOLA ZA HORTIKULTURO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 1 I januar 2022 MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Najamem NJIVO ali TRAVNIK. Info.: 051 367 723 PRODAMO sončno 450 ali 900 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO ob cesti v Vrbje. Tri strani lega nezastrta. Info.: 051 327 044 OBČINA ŽALEC 17 OBČINA PREBOLD Petek, 4. februar Postavitev razstave dijakov umetniške gimnazije … GCC: Sobivanje, plakatna mesta po mestu Žalec Proslava ob kulturnem prazniku s podelitvijo 11.00 malih Savinovih odličij (program: baletna pantomima Možiček), Dom II. slovenskega tabora Žalec Mladinski center Žalec kuha: Turška 18.00 kuhinja z Ece, Hiša sadeži družbe Žalec Proslava ob kulturnem prazniku s podelitvijo 19.00 Savinovih odličij (program: baletna pantomima Možiček), Dom II. slovenskega tabora Žalec Sobota, 5. februar Pohod na Krim, start: parkirišče 7.00 pri Mercatorju, PD Šempeter 8.00(vsako soboto) Podeželska tržnica 12.00 Žalec, tržnica pri fontani piv Torek, 8. februar 24. pohod na Šmohor, start: izpred 9.00 bencinskega servisa Frece, PD Liboje Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem 10.00prazniku: brezplačen ogled Savinove hiše in 14.00 Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Sobota, 12. februar Večno samska (monokomedija Tine Gorenjak), 17.30 Špas teater, Dom II. slovenskega tabora Žalec Večno samska (monokomedija Tine Gorenjak), Špas teater, Dom II. slovens20.00 kega tabora Žalec - nadomestni termin za odpadlo prestavo z dne, 22. 1. 2022 Četrtek, 17. februar 16.00 Delavnica za otroke: majčka v masko, MC Žalec Sobota, 19. februar Pohod - Atilova pot, start: parkirišče 7.00 pri Mercatorju, PD Šempeter Petek, 25. februar Trening za telo in duha s Katjo Plaskan, 18.00 dvorana RS Biro, MC Žalec Sobota, 26. februar 15.00 Cirkokrog, dvorana RS Biro, MC Žalec Ponedeljek, 28. februar 8.00Počitniško varstvo: izdelam svoj animiran 12.00 film, prijave: info@mc-zalec.si, MC Žalec Za morebitne spremembe spremljajte spletne strani organizatorjev in www.zkst-zalec.si. www.turizem-zalec.si ekomuzej@zkst-zalec.si/03 571 80 21 Sreda, 2. februar (vsako sredo) Kako do uresničitve želja … po korakih (N. Meznarič), DC Marof Sobota, 5. februar 8.00(vsako soboto) Kmečka tržnica, DC Marof 10.30 Torek, 8. februar 8.00 Zimski pohod na Mrzlico, izpred OŠ Prebold Petek, 11. februar 16.00 Odprtje drsališča, ŠP Žabjek Ponedeljek, 14. februar 9.00Brezplačna kava ali čaj za vse 12.00 Valentinčke, DC Marof 17.00Brezplačna kava ali čaj za vse 18.00 Valentinčke, DC Marof Torek, 15. februar 17.00Celostna samooskrba - hrana, semena, skrb 19.00 za oživljanje prsti in biotopa, DC Marof Ponedeljek, 21. februar Svetovni dan turističnih vodnikov 17.00voden ogled in kava v Medgeneracijskem 19.00 centru Prebold, DC Marof Četrtek, 24. februar 9.00Kuharske dobrote in oskrba ran ob morebitni 11.00 poškodbi (RKS OZ Žalec), DC Marof Za morebitne spremembe spremljate občinsko spletno stran www.prebold.si OBČINA BRASLOVČE Nedelja, 6. februar … Pohod na Ramšakov vrh, start: izpred OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče Nedelja, 13. februar … Pohod na Komen, start: izpred OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče Sobota, 26. februar … Pohod na Vrtaško sleme, start: izpred OŠ Braslovče, PD Dobrovlje Braslovče Za morebitne spremembe spremljajte občinsko spletno stran www.braslovce.si. 18 KULTURA ŠT. 1 I januar 2022 Godba na tradicionalnem novoletnem koncertu D. NARAGLAV V Domu II. slovenskega tabora so se v soboto, 8. januarja, na svojem letnem koncertu tradicionalno predstavili godbeniki Godbe Liboje. V SPOMIN MILENA MOŠKON (27. marec 1928–november 2021) Orkester z novim dirigentom Damirjem Fajfarjem in solistom na trobenti Andrejem Pergerjem Godba Liboje ima za sabo že 88 let delovanja, novoletne koncerte pa pripravlja od osemdesetih let dalje vsako leto, z izjemo lanskega leta, ko ga je zaradi epidemije odpovedala.Ob tem času pripravijo dva koncerta, prvega na božični dan, 25. decembra, v domači kulturni dvorani KD Svoboda Liboje, drugega pa že vrsto let po božično-novoletnih praznikih v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. Tokratnega so pričeli s koračnico Naša godba avtorjev Jožeta Antoniča in Vinka Štrucla, nadaljevali pa s filmsko glasbo iz filma o boksarju Rockyju Balboi, ki je osvojil tri oskarje in zanje imel kar sedem nominacij, med drugim tudi za najboljšo originalno skladbo. Temu je sledila še skladba iz filma Gladiator, ki ima danes kulten status. Za filmsko glasbo je Godba Liboje, ki jo od predlani vodi Damir Fajfar, nadaljevala koncert s Trobentačevo uspavanko, katere solist je bil na trobenti Andrej Perger, novi predsednik libojske godbe, ki je njen član že 27 let. Koncertni program je v nadaljevanju obogatila skladba Ross Roy, ki je sicer monumentalna vila, kjer je bila leta 1945 ustanovljena luteranska univerza St. Peters. Skladatelj je uporabil zgradbo kot metaforo za učni proces in oblikovanje mladih študentov. Sledila je skladba Jitterburg, nadpomenka za različne vrste plesov, ki jim je skupen swingovski ritem. V nadaljevanju večera se je na odru odigrala tudi pesem Think, ki jo je Aretha Franklin priredila in odpela v filmu Blues Brothers. Zanjo je v dvorani odmevala pesem Večno mladi avtorja Primoža Kosca. Ker si težko predstavljamo novoletni koncert brez Avsenikovih viž, so libojski godbeniki v program uvrstili tudi Avsenikov mix, nato pa še eno najbolj znanih božičnih pesmi All I want for Christmas is you (Vse, česar si želim za božič, si ti). Koncertni program, ki ga je povezovala Jolanda Železnik, so godbeniki sklenili še s skladbo Kranjsko dekle (Jože Antonič, Ivan Prešeren). Po bučnem aplavzu so dodali še skladbo Radetzky Marsch Johanna Straussa. Na božični dan je svoj tradicionalni koncert imela tudi najstarejša pihalna godba (1880) v naši dolini, Godba Zabukovica, ki je praznični čas obogatila s svojo glasbo v dvorani KuD Svoboda Griže pod vodstvom svojega dolgoletnega dirigenta Boštjana Mesarca. Na božični dan je imela običajno svoj koncert tudi Godba Prebold pod vodstvom dirigenta Marka Repnika, ki se ponaša tudi z najdaljšo tradicijo tovrstnih koncertov v naši dolini. Tokratnega koncerta prvič niso imeli za božič, ampak ga bodo imeli v petek, 28. januarja, v Športni dvorani OŠ Prebold. Citrarki navdušili poznavalce in ljubitelje T. TAVČAR Sestri Barbara Leister - Ebner in Monika Kutter z Dunaja sta muzicirali na drugem citrarskem koncertu v Žalcu. V nedeljo, 9. januarja, je bil v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec drugi koncert citrarske glasbe v sezoni 2021/2022, ki ga je omogočil Avstrijski kulturni forum Ljubljana. Barbara Leister - Ebner in Monika Kutter sta sestri, ki že od otroštva skupaj igrata citre. Njuna učiteljica citer je bila kar njuna mama, prof. Hannelore Leister. Odlikujeta ju tehnična dovršenost in iskanje novih glasbenih poti. Njun repertoar je zelo pester: od sodobne literature, bluesa, jazza in popa do tradicionalne in izvirne dunajske glasbe ter priredb baročnih skladb. Igrata tudi v Dunajskem citrarskem kvartetu (Wiener Zitherquartet), s katerim sta pred leti že gostovali v Sloveniji na Prešmentanih citrah v Velenju, ko je bila v tej zasedbi še njuna mati. Barbaro smo lahko 1. januarja leta 2018 občudovali v televizijskem Barbara Leister - Ebner in Monika Kutter prenosu novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov, na katerem je igrala znameniti citrarski solo iz Straussovega valčka Zgodbe iz dunajskega gozda. Na začetku koncerta je ljubitelje te zvrsti glasbe v imenu ZKŠT Žalec pozdravil umetniški vodja Peter Napret. Njun koncert v Žalcu je bil zanimiv tako za poznavalce citer kot tudi za druge ljubitelje glasbe. Njuno izvajanje so obiskovalci nagradili z dolgimi aplavzi. Novembra nas je tiho zapustila Milena Moškon, ki je bila z dušo in srcem vse svoje življenje predana umetnosti in muzealstvu. Umetnostna zgodovinarka in muzejska svetovalka Milena Moškon se je rodila 27. marca 1928 v Predgradu na Kočevskem. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je doštudirala umetnostno zgodovino. Podiplomsko se je izpopolnjevala v kabinetu Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti (JAZU) v Zagrebu in Albertini na Dunaju. Njena muzejska pot se je začela leta 1955, ko je začela svojo kariero kustosinje za umetnostno zgodovino v Pokrajinskem muzeju Celje. Velikokrat je povedala, da je peš ali z motorjem obiskovala bližnje in daljne kraje celjskega okolja. Z njenim prihodom je celjska muzejska zbirka postala veliko bogatejša. Poleg zbiranja in pridobivanja muzejskih umetnostnih predmetov, zapuščin in etnoloških predmetov je veliko delala tudi na področju razstavne dejavnosti. Bila je začetnica pri zbirki grafičnih listov starih mojstrov. Danes Pokrajinski muzej Celje zaradi njenega zbiranja in preučevanja hrani eno izmed največjih grafičnih zbirk v Sloveniji. Zanimali sta jo tudi etnologija in ljudska umetnost. Tako je nastala bogata zbirka panjskih končnic iz Zgornje Savinjske doline. Postavila je temelje zbirki savinjske keramike, tako hrani Pokrajinski muzej Celje danes posebno zbirko, ki vključuje tudi staro tovarniško zbirko Keramične industrije Liboje, h kateri je spadala tudi Keramična tovarna Čeplje. Zbirko keramik je ves čas svojega delovanja dopolnjevala in jo predstavila v monografiji Keramika spodnjesavinjskih fabrik (1999). Njena bibliografija zajema okoli 80 enot, med katerimi prevladujejo strokovne monografije in članki s področja umetnosti in muzealstva. Ves čas, tudi po upokojitvi, je sodelovala s številnimi likovniki ter jim s svojim bogatim znanjem svetovala in jih spodbujala. V začetku 60. let 20. stoletja je sodelovala v prizadevanjih za ustanovitev Likovnega salona v Celju. Zavzemala se je za popularizacijo umetnostnih dosežkov in spomeniške dediščine Celja. Za svoje strokovno ustvarjalno delo je prejela več priznanj in diplom, med drugim tudi Valvasorjevo nagrado, ki je najvišje priznanje slovenskih muzealcev. Leta 1995 je za življenjsko delo na področju muzejske dejavnosti, ki jo je opravljala v Pokrajinskem muzeju Celje, prejela zlati celjski grb. Živela je na Vranskem in bila redna članica Občinske knjižnice Vransko, ki je enota Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Rada je obiskovala prireditve, ki so jih organizirale kulturne ustanove na širšem celjskem območju, včasih je katero izmed prireditev tudi vodila. Umetnost je v polnem in najširšem pomenu besede bila njeno življenje. Živela je za njo in z njo. Karmen Kreže, domoznanski oddelek Medobčinske splošne knjižnice Žalec KULTURA ŠT. 1 I januar 2022 19 Od otroškega Fičfiriča do velikih opernih vlog BINA PLAZNIK TONE STOJKO, ARHIV ZKŠT ŽALEC Sopranistka in prvakinja mariborske opere Andreja Zakonjšek Krt – letošnja prejemnica nagrade Prešernovega sklada: »Na otroštvo v Žalcu, na sošolce in mnoge ljudi me vežejo najlepši spomini.« Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt se je rodila v Celju, kjer danes tudi živi. Po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti se je izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je z odliko diplomirala pri profesorjih Karlheinzu Donauerju (oratorij) in Gerhardu Zellerju (samospev). Že med študijem se je izpopolnjevala pri priznani (zdaj že pokojni) mezzosopranistki in prvakinji Opere SNG Maribor Dragici Kovačič. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG Maribor. Andreja Zakonjšek Krt Svoje otroštvo in mladost ste preživeli v Žalcu. Že iz časov šolskih klopi se vas marsikdo spominja po vašem veselju do nastopov in predvsem do petja. Kako se spominjate svojega otroštva v Žalcu? »Rodila sem se v družino, v kateri sta imeli glasba in tudi umetnost nasploh zelo pomembno mesto, kar je bila moja sreča, saj so že zelo zgodaj začutili in prepoznali moj dar. Starši in starejši brat so mi pripovedovali, da so ga opazili že pred mojim prvim letom starosti. Tako je petje postalo zelo pomemben del moje biti, še preden sem se tega sploh zavedala, in nekako spontano so se potem odvijali tudi številni nastopi, ki so bili pomemben sestavni del mojega življenja skozi celotno obdobje osnovne šole. Spomnim se, da sem se kot majhna deklica večkrat dolgočasila ob dolgih govorih na raznih občinskih proslavah. V posebno lepem spominu pa imam svoje prvo sodelovanje na prireditvi Pesem in mladost v Hmezadovi dvorani v Žalcu, kjer sem kot desetletna (mislim, da sem bila celo najmlajša od vseh tekmovalcev) zmagala s popevko Moja pesmica. Moja družina, prijatelji in še posebej prijateljica Alja so bili presrečni, morda še bolj kot jaz. Še danes se v živo spomnim močnih čustev, ki so nas takrat vse prevevala. Leto dni kasneje pa mi je bilo dano premierno zapeti lepo pesem Fičfirič, ki jo je na besedilo žalske pesnice Mete Rainer uglasbil gospod Marjan Kozmus. Ta pesem je postala pravi hit, ki se je, kolikor vem, obdržal vse do danes. Jaz pa sem jo prepevala ob različnih priložnostih vse do konca osnovne šole. Sicer sem ob številnih pevskih nastopih od prvega razreda dalje obiskovala tudi glasbeno šolo v Žalcu, kjer sem se učila klavir pri cenjeni profesorici Zlati Prodan. Z urami klavirja sem tudi po končani nižji glasbeni šoli nadaljevala na njenem domu vse do konca gimnazije. Tako je vse otroštvo in odraščanje bilo zelo povezano in prepleteno s petjem in glasbo nasploh. Vso osnovno šolo sem pela tudi v šolskem zboru, kar pa me mi preveč veselilo. Od ranega otroštva naprej se spomnim tudi mnogih druženj z družinskimi prijatelji, kjer se je vedno veliko pelo, moj oče pa je igral na harmoniko in slavljencem prebiral svoje verze, ki jih je tako rad zapisal ob vsakih pomembnih dogodkih, osebnih praznikih njemu dragih ljudi. Na otroštvo v Žalcu, na sošolce in mnoge ljudi me vežejo najlepši spomini. Z nekaterimi smo ostali povezani vse do danes.« Menda vas je za petje navdušil vaš oče? Kako to, da vas je prevzela ravno opera? »Moj oče je bil tisti, ki se je najbolj trudil, da bi svoj dar razvijala, ga izšolala. Kot velik ljubitelj opere, ki je kot študent raje kot za hrano dal denar za ogled operne predstave, je čutil, da bi bila lahko to moja pot. In prav je imel. Za petje kot tako pa me ni bilo treba navduševati, saj je bilo to zelo močno prisotno v meni, odkar pomnim. Kot majhna deklica sem seveda prepevala slovenske popevke; to je bil čas zlate dobe slovenske popevke in spomnim se, da sem prepevala kar naprej, tudi med igro … Malce kasneje sem bila zelo navdušena tudi nad Abbo in znala skoraj vse pesmi na pamet. V višjih razredih osnovne šole pa sem, kot precej mlajša od ostalih nastopajočih, z bratom sodelovala tudi na Dnevih akustične glasbe v Žalcu in na več drugih prireditvah. Lepi spomini. Po zaslugi očetovega vztrajanja sem se v 3. letniku I. gimnazije v Celju (tedanje Srednje družboslovne šole) vpisala še na Srednjo glasbeno šolo v Mariboru, smer solopetje. Takrat se še nisem zavedala, da bo klasično petje kdaj moj poklic. Hvaležna sem očetu, da me je tako lepo, na njemu lasten, nežen in nevsiljiv način usmerjal v učenje solopetja. Žal ni dočakal moje prve vloge v operi, saj je umrl, že tik preden sem dopolnila 20 let. Njegova izguba me je neizmerno prizadela. Potem je njegovo vlogo v veliki meri prevzela mama. Je pa bila želja v meni takrat že dovolj močna, da sem s solopetjem želela nadaljevati. Po končani srednji glasbeni šoli sem šla poskusit srečo na Visoko šolo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, in ker sem bila pri tem uspešna, sem vpisala študij solopetja tudi tam. Ob tem sem zaključila tudi študij na Pedagoški fakulteti, kot profesorica glasbe pa v razred nisem nikoli stopila.« Kakšna je bila pot vaše operne kariere? So se vam uresničili vaše sanje in pričakovanja? Ste morali tudi osebnostno dozoreti? »Moja pevska pot se je v bistvu potem odvijala zelo hitro. Še pred diplomo v Gradcu sta mi bili v mariborski operi zaupani dve vlogi, Otilija v opereti Pri belem konjičku in Rosina v operi Seviljski brivec, tik pred slednjo pa tudi redni angažma operne solistke v SNG Maribor. Tako da so se mi sanje uresničile že prej, kot sem si upala pričakovati. Od samega začetka dalje so mi bile zaupane same lepe in velike vloge. Kmalu je sledilo tudi povabilo v ljubljansko opero, kjer sem nekaj let bila celo bolj prisotna kot v matični hiši in tudi tam ustvarila več nepozabnih vlog, med katerimi ima (iz več razlogov) posebno mesto vloga Suzane v Mozartovi Figarovi svatbi. Suzana je najdaljša sopranska vloga, kot mladi pevki mi je bilo v veliko čast tudi to, da mi je bilo dano peti ob velikih, tudi mednarodno uveljavljenih umetnikih, kot sta Ana Pusar Jerič in Marko Fink, s katerimi smo močna občutja, ki jih je težko opisati z besedami.« Imenujejo vas tudi prvakinja mariborske opere. Letos vam je Ministrstvo za kulturo podelilo nagrado Prešernovega sklada. Kakšen pomen ima takšna nagrada za vas? »Dovolite, da vas popravim. Ne gre za imenovanje, ampak za naziv prvakinja mariborske opere, ki je posledica, rezultat uspešnih izvedb številnih vodilnih in glavnih vlog v dolgoletnem obdobju. Nagrado hvaležno dojemam kot največje priznanje svojemu predanemu dolgoletnemu delu, ki ga sestavljajo številne operne in operetne vloge, ustvarjanje? »V času pandemije je bilo v nekem obdobju časa kar preveč. Imela sem veliko srečo, da sem lani, natančneje 5. februarja 2021, ko so bila gledališča zaprta, imela v vokalnem abonmaju Slovenske filharmonije koncert samospevov s harfistko Urško Križnik Zupan, na katerem sva izvedli samospeve C. Debusya, G. Faureja, B. Ipavca, R. Schumanna in R. Straussa ter noviteto skladateljice Katarine Pustinek Rakar, ki je uglasbila poezijo pesnice Neže Maurer. Koncert je bil neposredno prenašan kot ‘live stream’ in preko valov Radia Slovenija. Publike v dvorani seveda ni bilo. Zaradi te drugačnosti kot posle- Andreja Zakonjšek Krt kot Grofica Marica marica na žalskem odru se tudi po človeški plati zelo lepo ujeli. Vse to mi je bilo v neizmerno oporo in pomoč, saj sem v privatnem življenju takrat doživljala eno največjih stisk. Življenje mame se je zaradi hude bolezni mnogo prezgodaj iztekalo. Na neizmerno veselje naju in vseh najinih dragih je na premieri še bila, dober mesec za tem pa se je poslovila.« Savinjčani vas poznamo iz žalskih produkcij operet. Kaj vam pomeni sodelovanje v takšnih produkcijah? »V Žalcu se je zgodila moja prva vloga, to je bila naslovna vloga v opereti Planinska roža R. Gobca, davnega leta 1994. Pod taktirko dirigenta Francija Rizmala smo imeli veliko repriz, tudi gostovanj. Takrat sem bila še študentka, zato so bile prve igralske izkušnje, ki sem jih pod budnim očesom režiserja Iztoka Valiča pridobila, moje prve in zato zelo dragocene. Tudi na vse sodelujoče v opereti in prijetna druženja z njimi imam najlepše spomine. Naslednja produkcija, opereta Hmeljska princesa, se je zgodila enajst let kasneje in dve leti za njo še opereta Melodije srca, ko je bilo za mano že kar nekaj prehojene profesionalne pevske poti. Zadnja opereta, v kateri sem nastopila na odru žalskega Kulturnega doma, pa je bila Grofica Marica leta 2011. V vseh zadnjih treh omenjenih operetah je kot solist sodeloval tudi moj mož Primož. Rojstno mesto verjetno v srce vsakega izmed nas prikliče nešteto spominov na najzgodnejša življenjska leta, na ljube ljudi in dogodke, povezane z njimi. Tako nastopi v Žalcu vzbujajo v meni posebna in najrazličnejši koncerti, snemanja, skratka vsi vrhunci na moji pevski poti z – v obdobju zadnjih treh let – izpostavljenima vlogama Amelie v Verdijevi operi Simon Boccanegra in Margarete v Gaunodovem Faustu.« Z možem Primožem Krtom sodelujeta in prepevata tudi v cerkvi, sin je ministrant. Zelo ste povezani s domačo župnijo, vendar pogosto sodelujete tudi z mariborsko stolnico. »Mož, po poklicu sicer arhitekt, je organist in zborovodja pri sv. Jožefu v Celju, pod katerim živimo, zato je z domačo župnijo najbolj povezan on, sin Vid je ministrant, obiskuje pa tudi glasbeno šolo, kjer se že sedmo leto uči violončelo, zadnje leto pa ob tem še violino. Z velikim veseljem je tudi član obeh orkestrov Glasbene šole Celje. Sama zaradi narave svojega dela zapojem v cerkvi bolj ob posebnih priložnostih. Sodelovanje z mariborsko stolnico pa se je še posebej okrepilo v času, ko so bile cerkve po državi zaprte in naju je stolni župnik, gospod Marko, kar dve veliki noči zapored in še enkrat vmes prosil in povabil, da sva ‘glasbeno opremila’ maše, ki so bile direktno predvajane na Televiziji Slovenija. Kot mož in žena, torej iz istega gospodinjstva, sva bila za te čase še posebej dobra in primerna rešitev. Vsak nastop, ne glede na kraj in prostor, mi predstavlja spoštovanje in odgovornost do publike, hkrati pa mi je vedno tudi v veselje.« Kako pevka kot vi preživlja svoj prosti čas? Kaj vam predstavlja največjo sprostitev in kako si naberete novih moči in navdiha za dice specifičnosti tega časa in razmer je bil stres še večji, kot je sicer. Hkrati pa je bil ta koncert nekaj najlepšega v zadnjih letih mojega ustvarjanja. Tudi zato, ker sem med poglobljenim študijem samospevov lahko vsaj malce pozabila na negotov in zaskrbljujoč vsakdan. Nekaj mesecev kasneje sva vse skladbe posneli za Radio Slovenija in v kratkem bo izšla najina zgoščenka. Po napornih obdobjih vaj in predstav se moram najprej spočiti. Takrat mi ustreza samota, da uredim vsa občutja, se umirim in nekako vrnem v ‘normalno’ življenje. Saj učenje, izdelovanje zahtevne vloge ali priprave na samostojen koncert samospevov … vse to zahteva celega človeka. Ga prevzame, okupira, tudi noči niso mirne, ampak polne razmišljanj, iskanja rešitev … Zato vsemu temu sledi kratkotrajna utrujenost, včasih tudi izčrpanost. Sicer pa prosti čas preživljam z družino. Radi smo doma, radi pa se tudi kam zapeljemo, v naravo, na morje, v tujino. V veselje so mi tudi druženja s prijatelji, ki jih v zadnjem času že močno pogrešam. Upam tudi, da se bomo z družino spomladi lahko odpravili v Švico, kot smo se vedno vsaj enkrat na leto, dokler se ni zgodila pandemija. Tam imamo prijatelje, sicer iz Žalca, in moževega brata ter njegovo družino. Srčno upam, da se to zaskrbljujoče in žalostno obdobje čim prej konča.« Kdaj vas bomo imeli priložnost spet videti v Žalcu? To pa je predvsem odvisno od tega, kdaj me bodo v Žalec povabili. ŠPORT 20 ŠT. 1 I januar 2022 Zmagal na svetovnem pokalu T. TAVČAR OSEBNI ARHIV T. J. Tim Jevšnik s Polzele, član Slovenske reprezentance, je na Svetovnem lokostrelskem dvoranskem pokalu v francoskem Nimesu, ki je potekal od 21. do 23. januarja, osvojil zlato in postal zmagovalec svetovnega pokala. V Nimesu na največjem lokost- relskem dogodku v Evropi je tudi letos nastopilo več kot 700 tekmovalcev iz 26 držav sveta. Po napornih kvalifikacijah in eliminacijah, kjer je Tim premagal Italijana, Izraelca in na koncu še slovenskega sotekmovalca, je bil v nedeljo, 23. januarja na finalni tekmi boljši še od še od francoskega konkurenta in osvojil zlato. Najboljše ekipe Na DP v mini odbojki nastopilo 32 ekip T. TAVČAR Merili so se v Šempetru, Preboldu in Braslovčah Odbojkarski klub SIP Šempeter je 9. januarja pripravil 4. Odprto prvenstvo Slovenije v mini odbojki U-11 za deklice in dečke – letnik 2011 in mlajši. V Šempetru, Preboldu in Braslovčah je na dvanajstih igriščih tekmovalo 32 ekip iz vse Slovenije. Za nekatere igralke in igralce je bil to sploh prvi tekmovalni turnir, zato je bil motiv za igro zelo velik. Pri deklicah se je v konkuren- ci 20 ekip prvega mesta zasluženo veselila ekipa iz Braslovč. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Ljutomera, tretje mesto pa ekipa SIP Šempeter. Braslovške deklice so turnir odigrale zelo suvereno, saj svojim nasprotnicam niso oddale niti niza. Pri dečkih je v konkurenci 12 ekip zmagala ekipa Žužemberka, druga je bila ekipa SIP Šempeter. Braslovški fantje so osvojili peto mesto. Pokale in medalje je podelil pred- stavnik generalnega pokrovitelja turnirja in predsednik odbojkarskega kluba SIP Šempeter Boštjan Pražnikar. Tekme so sodili sodniki DOS Žalec in klubski sodniki OK SIP Šempeter. Strokovni vodja domačega kluba Sebastjan Cilenšek je na koncu turnirja čestital vsem udeležencem za prikazano igro in borbenost ter se številnim pokroviteljem in donatorjem zahvalil za pomoč. Zapoznela športna priznanja D. N. Pred božičnimi prazniki, 23. decembra, sta Športna zveza Prebold in Občina Prebold podelili priznanja športnikom za pomembne tekmovalne dosežke v športu za leto 2020. Tim Jevšnik je zmagoslavno dvignil lok ob zmagi na svetovnem pokalu. ŠPORT NA KRATKO T. T. KOŠARKA V 13. kolu Lige Nova KBM so Hopsi s Polzele doma v lokalnem derbiju premagali ekipo Zlatoroga Laško z rezultatom 98 : 87. Ob šesti zmagi Hopsov v sezoni se je vnovič najbolj izkazal tretji strelec lige Miha Vašl, ki je igral vseh 40 minut in dosegel 31 točk. V 14. kolu so Hopsi gostovali v Šentjurju in izgubili 89 : 79. Tekma 15. kola, ki bi morala biti med Hopsi in Rogaško odigrana v soboto, 22. januarja, je preložena. ROKOMET Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je januarja odigrala le eno tekmo, in sicer je v domači dvorani v Žalcu izgubila v tekmi 12. kroga 1. DRL z drugouvrščeno ekipo na lestvici, z ŽRK Mlinotest Ajdovščina 27 : 34 (11 : 15). Tekmi z Litijo (11. krog) in Izolo minuli vikend (13. krog) sta bili prestavljeni zaradi okužbe s korono. Žalčanke so ob velikih težavah s poškodbami in z zdesetkano ekipo trenutno na 8. mestu lestvice s šestimi točkami (dve zmagi, dva neodločena izida, sedem porazov v 11 tekmah sezone) ODBOJKA S tekmami 15. kroga Sportklub I. odbojkarske lige začenjajo ženske z zadnjo tretjino rednega dela prvenstva. Igralke SIP Šempeter in GEN-I Volley se bodo med seboj pomerile 9. februarja. Na lestvici so Šempetranke na tretjem mestu. Slovenska ženska odbojkarska izbrana vrsta do 17 let si je v Zadru, kjer je potekal 1. krog kvalifikacij, priigrala uvrstitev na julijsko evropsko prvenstvo na Češkem in naslov srednjeevropskih prvakinj. Slovenke so bile v velikem finalu z 2 : 3 boljše od Hrvatic. V slovenski izbrani vrsti do 17 let sta nastopili tudi Maji Lebič in Urški Sevčnikar iz OK SIP Šempeter. Na tokratnem dogodku so podelili priznanja še za leto 2020. Zaradi koronavirusa so tradicionalno prireditev za športnico in športnika leta večkrat prestavljali. Te tudi tokrat ni bilo, so se pa s tem srečanjem in podelitvijo priznanj vsaj malo oddolžili športnikom za njihove uspehe v letu 2020. Vse prisotne športnike in starše sta v prostorih Občine Prebold sprejela predsednik Športne zveze Prebold Bojan Jereb in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Ob prijetnem druženju so športniki obujali spomine o tem, v kako drugačnih razmerah so potekali treningi in tekme v letu 2020. Zaradi okrnjenih športnih tekmovanj so tokrat podelili priznanja le za pomembne tekmovalne dosežke v športu za leto 2020, razglasitve športnice in športnika leta pa ni bilo. Priznanja so prejeli: Vita Črnila – članica OK Savinjska dolina SIP Šempeter in igralka prve članske ekipe, Hana Podbregar – članica Plavalnega kluba Neptun Celje in državna prvakinja v plavanju 4×50 mešano, Nejc Zorec – član kluba borilnih veščin Fudoshin in državni prvak v borbah za kadete in člane, Brina Kodrun – članica OK Braslovče, uvrščena v 1.b žensko ligo, Neja Zorec – članica kluba borilnih veščin Fudhosin, druga na državnem prvenstvu v borbah, Neža Kodrun – članica OK Braslovče in regijske reprezentance, Luka Ukmar – član kluba borilnih veščin Fudoshin, drugi na državnem prvenstvu v borbah, in Vasja Zupanc – član KBV Fudoshin, državni prvak. Poleg teh je priznanje tudi tokrat prejel Rafael Končina, državni prvak med kolesarskimi veterani. Dobitniki pokalov in medalj Šahisti na prazničnem turnirju T. TAVČAR V četrtek, 30. decembra, je bil organiziran 7. božično-novoletni turnir ŠK Braslovče. Odigranih je bilo sedem kol z igralnim časom 10 min/5 s na igralca. V absolutni konkurenci je zmagal Alen Vodovnik, ki je zbral 7,5 točke, drugi je bil Grega Kočevar, 6 točk, in tretja Ivana Flander s 4,5 točke, podeljena sta bila še dva kompleta medalj. ŠPORT ŠT. 1 I januar 2022 Na olimpijske igre z dobro popotnico D. NARAGLAV 21 Zmagal na prestižnem »trailu« P. KAVČIČ OSEBNI ARHIV M. Č. Timi Zajc z odličnimi rezultati v posamični konkurenci, posebej s tretjim mestom v Engelbergu, ter z ekipno zmago v Zakopanah obeta tudi pred odhodom v Peking. Slovenski skakalci so na generalki pred zimskimi olimpijskimi igrami na moštveni preizkušnji v Zakopanah deklasirali konkurenco in drugouvrščene Nemce premagali za debelih 67 točk, kar je rekordna slovenska zmaga. To je bila že enajsta ekipna zmaga slovenskih orlov in pri vseh je imel prste vmes Peter Prevc, ki je v sobotni ekipni tekmi navdušil kot v šampionskih časih. Lovro Kos in Anže Lanišek sta dočakala prvenec in naš Timi Zajc se je pred tem enkrat že veselil ekipne zmage. Na olimpijskih igrah v Pekingu, ki se bodo začele 4. februarja, bo nastopilo pet skakalcev, med njimi Junaki ekipne tekme v Zakopanah pred razglasitvijo, med njimi naš rojak Timi Zajc vsi štirje junaki ekipne tekme: Peter Prevc, ki bi zmagal, če bi ta dan bila posamična tekma, Anže Lanišek, ki je v Zakopanah poleg ekipne zmage na nedeljski tekmi bil posamično tretji, Lovro Kos, ki je v tej svoji prvi sezoni med elito nadvse presenetil in že stal na stopničkah, naš Timi Zajc, ki je spet pokazal, da je iz pravega testa, saj je poleg te ekipne zmage Nepozaben pogled na rezultat v Zakopanah, saj s toliko prednosti Slovenija še ni zmagala. v tej sezoni že bil na tretjem mestu v Engelbergu v Švici, peti mož pa je Cene Prevc, ki se je prav tako izkazal z izjemnimi skoki. Cene se je v smučarsko karavano vrnil po odhodu z novoletne turneje. S tem pa je po svoje omogočil, da je na njegovo mesto stopil še naš drugi Savinjčan, Žak Mogel iz Podgorja pri Letušu, ki je prav tako kot Timi Zajc član SSK BTC Ljubno ob Savinji. Timi Zajc se je sicer izkazal tudi minuli vikend na nedeljski posamični tekmi v TitiseNeustadtu s 6. mestom (kjer je bil Anže Lanišek na sobotni in nedeljski tekmi drugi), ta vikend pa jih čaka še zadnji skakalni vikend z dvema posamičnima tekmama v Willingenu pred odhodom na olimpijske igre v Peking. Glede na odlične predstave vseh naših si obetamo tudi odličnih olimpijskih rezultatov, tudi našega Timija Zajca iz Hramš. Na olimpijadi bo prva moška tekma na srednji skakalnici 6. februarja, dan kasneje bo tekma mešanih ekip, 12. februarja bo posamična tekma na veliki skakalnici, 14. februarja pa še ekipna tekma. Matic Čačulovič je zmagoslavno pritekel v cilj. Odlično je v novo koledarsko leto vstopil član ATD Savinjčan Matic Čačulovič. Na enem bolj prestižnih italijanskih »trailov« La Corsa della Bora je 31-letni tekač, doma iz Griž, slavil veliko zmago. Progo, dolgo 80 kilometrov, zabeljeno z 2800 višinskih metrov vzponov, je pretekel v manj kot osmih urah. Boj za zmago z nekdanjim italijanskim reprezentantom in udeležencem svetovnih prvenstev v tej vse bolj priljubljeni disciplini Luco Carrara je bil zelo napet. Matic, ki je kot običajno začel nekoliko bolj rezervirano, je zvenečega tekmeca ujel dobrih deset kilometrov pred ciljem. Na zadnjem spustu se je otresel njegove sence in s slovensko zastavo v rokah zmagoslavno pritekel v cilj. V letošnjem letu Matica čakajo še številni izzivi. Je tudi ambasador savinjskega »traila« K6 in s svojimi rezultati pravi promotor naše doline tudi v tujini. Hitro slovo od evropskega prvenstva L. K. S. KOLAR Matic Nareks bronast na EP T. TAVČAR OSEBNI ARHIV Na mladinskem evropskem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu, ki je decembra potekalo v Novem Sadu (Srbija), je Matic Nareks iz Petrovč z izvrstno igro v posamezni konkurenci osvojil vrhunsko tretje mesto. Prvenstva se je udeležilo več kot 470 šahistk in šahistov iz 29 držav, slovenske barve je zastopalo 20 igralk in igralcev. Šahisti Celjskega šahovskega kluba, katerega član je Matic, so prispevali pet odličnih rezultatov. Matic je dosegel tretje mesto in bronasto medaljo v kategoriji U18. Blagotinšek je proti Makedoniji prispeval štiri zadetke. Matic Nareks s pokalom in medaljo za tretje mesto z družino Slovenska moška rokometna reprezentanca se je poslovila od aktualnega evropskega prvenstva, ki poteka na Madžarskem in Slovaškem, že po prvem delu tekmovanja, kar je bilo glede na kakovostno zasedbo in pričakovanja veliko razočaranje. Med boljšimi in najbolj učinkovitimi posamezniki v slovenski izbrani vrsti je bil visoki krožni napadalec Blaž Blagotinšek, po rodu iz Arje vasi. Blaž, ki je bil že večkrat razglašen za najboljšega obrambnega igralca v Evropi, je bil tudi na tokratnem prvenstvu steber obrambe, v treh tekmah pa je prispeval tudi 10 zadetkov; po štiri proti Makedoniji in Črni gori ter dva proti Danski. Slovenski rokometaši so sicer prvenstvo začeli z zmago proti Makedoniji s 27 : 25 (13 : 10). Odličen prvi polčas so naši rokometaši prikazali v 2. krogu proti (po mnenju mnogih) najboljši ekipi na svetu Danski, a po slabem drugem polčasu niso poskrbeli za presenečenje, izgubili so s 23 : 34 (14 : 16). V odločilni tekmi 3. kroga evropskega prvenstva v Debrecenu pa so po slabi predstavi izgubili proti Črni gori z 32 : 33 (19 : 16), in to kljub kakovostnejši zasedbi in zaradi težav s korono zdesetkani ekipi Črne gore. Slovenija je v skupini A osvojila tretje mesto in končala svoje nastope na letošnjem zaključnem turnirju, selektor Ljubomir Vranješ pa je v dneh po slovesu s prvenstva že dobil nezaupnico RZS in ni več selektor izbrane vrste. 22 HOROSKOP ŠT. 1 I januar 2022 UTRIPOV HOROSKOP ZA FEBRUAR 2022 OVEN Vaš glavni planet Mars bo ves februar potoval po znamenju Kozoroga, kar bo usmerilo glavnino pozornosti v materialne zadeve. Vaš praktičen duh bo prebujen in ukvarjali se boste z zelo različnimi stvarmi. Sodelovanje z ljudmi iz vaše okolice bo odlično, zato lahko zelo lepo napredujete tudi s skupnimi načrti. Na čustvenem področju bo nekaj nejasnosti, mogoče tudi negotovosti ob sredini meseca. Kasneje se bo situacija obrnila in ponovno se boste počutili zadovoljne in srečne. BIK Vaša vladarica Venera bo končno ponovno direktna v sorodnem zemeljskem znamenju, kar je odlična novica. Zastoj, ki ste ga tako težko prenašali pretekla dva meseca, bo zgolj spomin in preteklost, vendar tudi opomin, kako ravnati v prihodnje, kajti nekaj ste se naučili iz vsega skupaj. Energije boste imeli ogromno, saj bo Mars prehajal sorodno znamenje, ki vam je skladno. Venera in Mars v medsebojnem objemu v tem mesecu sta garancija, da bo čudovito tudi na ljubezenskem področju. DVOJČKA Vaš vladar Merkur se končno 4. v mesecu obrne v direktno smer, kar bo olajšalo komunikacijo in končalo marsikatero zmešnjavo. Ob sredini meseca Merkur zapušča Kozoroga in vstopi v Vodnarja, kar vas bo vidno sprostilo, zato boste lažje napredovali. Še zlasti odlično vam bo šlo od rok tudi vse, kar je povezano s pisanjem. Družabno življenje bo pričenjalo cveteti od sredine meseca dalje, kar vam bo zelo všeč. Zatišja in samote pač ne marate preveč! RAK Čas okoli polne lune, ki nastopi 16. v mesecu, bo precej naporen, zato velja, da uporabite diplomacijo in modrost v svojem delovanju. Pred vami je mesec, v katerem boste morali previdno ravnati s svojo energijo. Pozornost usmerite v dvig vitalnosti in preventivo na zdravstvenem področju. Bistvenega pomena sta tudi vaša psihološka drža in način, na katerega se boste spopadali z vsakodnevnimi situacijami. LEV Polni novih načrtov boste vstopili v drugi mesec leta. Postavili si boste zelo konkretne cilje in pri tem vam bo v veliko pomoč sodelovanje s podobno mislečimi ljudmi. V prvih dneh meseca se bo še malce zatikalo, kasneje bo šlo vse bolj gladko. Vladavina Vodnarja v prvih treh tednih in Saturnov vpliv vam bosta pobirala kar nekaj energije. Vaša vitalnost ne bo na najvišji ravni, zato poskrbite za dodatke vitaminov, mineralov, spočijte telo in duha! DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. STRELEC Vaš vladar Merkur bo od 5. v mesecu dalje ponovno direkten, kar bo za vas predstavljalo konec določenim zastojem ali zmešnjavam. To vam bo močno olajšalo delo in dogovarjanje. Mars v sorodnem znaku vam prinaša veliko energije in notranje moči, uspešni boste. Venera in Mars v skladnem odnosu z vašim znakom prinašata odlične energije tudi na čustvenem področju. Trdnost in stabilnost sta lastnosti, ki ju lahko v tem času močno utrdite. Vaša vladarica Venera bo končno potovala ves mesec direktno, kar pomeni, da ste pustili preteklost za seboj. Usmerili se boste v prihodnost, ki bo točno takšna, kakršno si boste ustvarili. Sonce, Merkur in Saturn v sorodnem znaku vam bodo v ogromno pomoč. V prvi polovici meseca boste precej resnobni, zaposleni tudi z deli, ki vam mogoče niso najbolj pisana na kožo. Bo pa zato preostanek meseca bistveno bolj zanimiv in prijeten. Energije in notranje moči vam nikakor ne bo zmanjkalo. Vodila vas bosta jasna vizija in nezlomljiv duh, zato ste na odlični poti, da dosežete zastavljene cilje. Nekdo vas bo opazoval in vas hotel tudi posnemati, ampak bo neuspešen. V času okoli polne lune, ki tokrat nastopi 16. v mesecu, bo zelo veselo. Pripravite se tudi na kakšno presenečenje na čustvenem področju! Pripravljeni boste trdno delati za svoj uspeh. Čisto ob pričetku februarja lahko pričakujete še manjši zastoj, kasneje pa se situacija sprosti in lažje boste funkcionirali. Veliko pozornost boste namenjali financam in izboljšanju svojega materialnega stanja. V neki družbi bodite previdni in ne nasedajte sladkim besedam. Po eni strani vam bodo zelo prijale, vendar boste čutili, da niso iskrene. Boljša je prva zamera kot pa druga! KOZOROG Še vedno je večje število planetov v vašem znamenju, kar je odlično. Merkur od 5. dalje pričenja svojo direktno pot, kar vam bo dalo krila. Konec je nejasnostim in nedorečenostim, odločno se boste postavili zase in za svoje cilje. Zelo uspešna bo prva polovica meseca! Venera in Mars, skladna v vašem znaku, sta dobesedno garancija, da boste zadovoljni tudi na čustvenem področju. Če ste še sami, je čas idealen za novo ljubezen. Sicer pa bo vaš videz odličen! VODNAR Februar je tradicionalno vaš mesec, saj v prvih treh tednih Sonce potuje po Vodnarju. To vas bo napolnilo z energijo, vitalnost se bo izboljševala. Mlaj, ki nastopi prvi dan v mesecu, bo spodbudil željo po novem ciklusu, po spremembah. Ni ovir, da ne bi česa spremenili na tem področju. Zasebno boste prav tako blesteli¸ še zlasti v večernih urah. Dovolite si nekaj več počitka in delovanja v zmanjšanem ritmu. RIBI Odličen mesec za vas. 18. februarja vstopi Sonce v vaše znamenje Ribi, zato bo vitalna energija iz dneva v dan boljša. Vaše razpoloženje bo nihalo. Enkrat boste vitalni in energični, drugič se utegnete malce umakniti. To je napaka. Držite se svojega koncepta, ker je odličen! Jupiter, ki potuje po vašem znaku, prinaša odlične priložnosti. Eno je tisto, kar vam bo ponujeno, drugo je tisto, kar še morate razrešiti. Uspelo vam bo! Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ISTA PESEM Enkrat ali dvakrat na leto si ljudje, ker smo pač zelo razumna bitja, zaobljubljamo, kaj vse bomo v novem letu pri sebi ali na sebi popravili, izboljšali, čemu se bomo tokrat pa zares odpovedali, da bo naše življenje od zdaj naprej res drugačno, bolj zdravo, kakovostnejše. Pri večini je na prvem mestu izguba kilogramov takoj po novoletnem prenajedanju, če takrat ni zelo uspešno, pa vsaj pred sezono kopalk. Ampak vam garantiram, da to ni več problem, to področje je rešeno. Samo malo posediš pred televizorjem ali prižgeš radio in prisluhneš raznoraznim strokovnjakom, bivšim vrhunskim športnikom, našim znanim, starim in novim obrazom estradnikov, predvsem estradnic, ki so – ne boste verjeli – že po nekaj mesecih uspeli pridobiti še lepšo postavo, kot jo je večina imela v najboljših letih. Da o trebuščkih po porodu teh div sploh ne govorim. Srečnice. No, med njimi nas je sicer še kakšnih sto tisoče žensk, ki svojih oblin pač nismo postavljale na ogled. So pač zdaj drugačni časi. Danes ležiš na kavču, se bašeš s čipsom, oreščki, kolami, pogoltneš par teh čudežnih tabletk, prehranskih dopolnil, ki jih mediji cele dneve propagirajo, spiješ čudežni eliksir in si super in fit, pa še hormoni sreče začnejo delovati s polno paro. Znanost, ni kaj. In tako, vidite, naše dobro počutje in naše zdravje nista več naša skrb. Kljub osebni zaobljubi, da se ne bom več toliko spuščala na spolzko področje našega vsakdana – saj veste, kam merim –, bom danes to zaobljubo požrla in omenila nemogoče in hitro pozabljene obljube, s katerimi nam bodo pomladi sadili iste rožice stari in novi obrazi z vseh mogočih in nemogočih polov, z zagotovitvijo, da tokrat bo pa res drugače. In kakšna je torej razlika med našimi lastnimi zaobljubami in obljubami tistih, ki jim bomo dali glas in bodo krojili naša življenja in našo prihodnost? Je ni! Je pa res, da si pri požrtih lastnih zaobljubah grenimo samo svoje življenje, poklicni obljubarji pa ga grenijo vsem nam. Ja, kaj hočemo, takšna je realnost. In na koncu, nolens volens, bo leto minevalo tako kot vsako leto do sedaj, z vzponi in padci, z uspehi in neuspehi, marsikdo bo izgubil boj za kakšen dober položaj, drugi bo ta boj dobil, vsi pa se moramo samo zavedati, da je življenje kurja lojtra, kot poje naša pesem … Pa še nekaj si položimo na srce: da je zdravje in samo zdravje največja dobrina in sreča. Sicer pa vam v upanju, da vam bo uspelo uresničiti vsaj kakšno zaobljubo in obljubo, želim predvsem zdravja in varno potovanje po poti, ki je pred nami in katere končni cilj je srečno in staro, normalno življenje, kot smo ga poznali. Ola Mar VABIMO K SODELOVANJU VSE, KI VAS ZANIMA NOVINARSKO IN FOTOREPORTERSKO DELO Kako se prijavite? Na e-naslov uredništva utrip@zkst-zalec.si pošljite: kratek življenjepis in predstavitev svojih izkušenj pri pisanju novinarskih prispevkov, kratek opis, zakaj si želite delati v uredništvu, primer novinarskega poročila o dogodku v Sp. Savinjski dolini po vaši želji (resničen ali izmišljen). Uredništvo bo povabilo k razgovoru tiste, ki bodo najbolj prepričali s svojo predstavitvijo in novinarskim poročilom. Seveda je nujna elektronska pismenost, mobilnost in opremljenost s sodobnimi komunikacijskimi pripomočki. Delo je honorarno. Vabljeni k sodelovanju. Uredništvo Utripa Savinjske doline UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 1 I januar 2022 23 Z Erasmusom+ v Španijo L. K. ARHIV ŠOLE Španska dogodivščina žalskih osnovnošolcev je minila v duhu druženja in spoznavanja španskega jezika, kulture, kulinarike, zgodovine in arhitekture. Žalski osnovnošolci in učiteljice izkušnje z Erazmusa v Španiji ne bodo pozabili. Skupina petih učencev in dveh učiteljev I. OŠ Žalec se je 25. novembra lani odpravila na teden dni trajajoč obisk Španije, kjer se je srečala s partnerskimi šolami, ki sodelujejo v projektu Erasmus+ z naslovom: »Stay healthy. Enjoy life.« »Po več kot enoletnem sodelovanju in komuniciranju preko spletnih orodij smo se resnično veselili, da bomo končno tudi v živo spoznali učitelje in učence iz Španije, Romunije, Turčije in Grčije. Organizacija same mobilnosti je potekala brez težav, kljub temu pa smo z nekaj napetosti čakali dan odhoda, saj so epidemiološke razmere v Sloveniji postajale vedno slabše,« je o projektu povedala mentorica projekta Jasmina Vršnik. V Madrid so poleteli z Dunaja. Španski gostitelji so jih pričakali s toplo dobrodošlico. Odpravili so se v starodavno mesto Toledo, ki spada pod Unescovo svetovno dediščino. V Linaresu, mestu gostiteljske šole, so si ogledali pridelavo oljčnega olja ter se udeležili degustacije oljčnega olja. Ogledali so si mesto Baez z renesančno arhitekturo in bogato zgodovino. Nedeljo je zaznamoval obisk Alhambre, palače in trdnjave v Granadi, ki je najpomembnejši ostanek obdobja islamske vladavine na Iberskem polotoku. Gostitelji so jih naslednji njihove španske dogodivščine povabili v svojo šolo. »Tam nas je pozdravil ravnatelj šole, ogledali smo si učilnice in se med glavnim odmorom družili s španskimi učenci. Spoznali smo športni klub in trenerje, ki urijo igralce namiznega tenisa iz cele Španije, ter občudovali njihovo igro. Nato smo se lahko s športniki pomerili še sami. V šolski telovadnici so sledile športne igre v mešanih skupinah, ki jih je za nas pripravil španski učitelj športa. Po pestrem dopoldnevu smo popoldne preživeli ob tradicionalni španski hrani in glasbi ter ob prijetnem druženju,« je še dodala Jasmina Vršnik. Dan pred vrnitvijo preko Dunaja v Slovenijo sta sledila obisk Cordobe z njenimi številnimi znamenitostmi in vrnitev v Madrid, kjer so si ogledali še neodkrite kotičke ter si med drugim vzeli veliko časa za ogled znamenitega muzeja Prado. »Teden, ki smo ga preživeli v Španiji, je minil v duhu druženja in spoznavanja španskega jezika, kulture, kulinarike, zgodovine, arhitekture in še bi lahko naštevali. Dvomim, da si bomo še kdaj v tako kratkem času imeli možnost ogledati toliko znamenitosti, ki so uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine, kot smo si jih v Španiji, ki je na tretjem mestu med vsemi državami na svetu po številu znamenitosti na tem seznamu. Vsi pa smo se strinjali, da je bil najboljši del obiska ta, da smo končno v živo srečali ljudi, s katerimi smo že tako dolgo sodelovali in za katere se nam je zdelo, kot da se poznamo že od Dobro razpoložene plesalke po opravljenih nastopih na zagrebškem plesnem tekmovanju saj smo spoznali nove prijatelje iz ostalih držav. Najbolj mi je bilo všeč mesto Madrid, saj smo že prvi dan odšli na ogled parka Retiro, zvečer na ogled lučk in zadnji dan v muzej Prado. Zelo so se potrudili s programom, saj smo vsak dan odšli na celodnevne izlete in hkrati imeli dovolj prostega časa.« Živa Štorman, 9. a: »Odhod v Španijo je bila ena izmed najbolj edinstvenih in lepih izkušenj, ki sem jih doživela v svojih letih šolanja, in mislim, da je ne bom nikoli pozabila. Spoznala sem veliko novih ljudi, Plesalke uspešne v Zagrebu BINA PLAZNIK ARHIV COOL KIDS MAVRICA 18. decembra se je plesno društvo Cool Kids Mavrica udeležilo mednarodnega festivala Open Zagreb Christmas Ball 2021, na katerem so si njihove plesalke priborile visoke ocene. Trenerka in vodja plesne šole Zina Vovk je s ponosom opisala rezultate: »Plesalke so kljub dolgemu počitku zaradi ukrepov covid-19 odlično in ponosno predstavile svoj klub in Slovenijo ter si v več plesnih kategorijah izborile prva in druga mesta. Na naše presenečenje se je tekmovanja udeležilo veliko plesnih klubov, ki so na plesišču končno lahko pokazali svoje plesne performanse in zanimive koreografije. Najbolje so se odrezale naše mlajše plesalke, stare 8–9 let. V kategoriji ‘show dance’ do 12 let so bile najmlajše, s svojo energijo na plesnem odru pa so dokazale, da lahko s strastjo in pogumom tudi zmagajo. Dosegle so 1. mesto.« V kategorijah »solo« in »duo acrodance aerialhoop« so blestele Neža Rojc (13 let) s solo točko ter duo Lina Novak in Tjaša Fale (9 let). Občinstvo jih je nagradilo z močnim aplavzom in visoko oceno sodnikov – oceno devet. Starejša skupina (junior do 16 let) je v kategoriji »jazz formacija« čustveno zaplesala na pesem pevke Adele »Easy on me« in dosegla prvo mesto. »Bravo punce!« je ob tem dodala Zina Vovk, saj je bil to resnično lep zaključek sezone 2021. V plesnem društvu si želijo, da bodo uspešno zaplesali tudi v letu 2022. Šest štipendistov T. T. Kljub zaščitnim ukrepom zaradi covida je bilo doživetje enkratno. nekdaj. Upamo, da bomo srečanje že kmalu lahko ponovili in pridobili še nove dragocene izkušnje, veščine in znanja,« je neprecenljivo dogodivščino v okviru projekta Erasmus+ ocenila mentorica Jasmina Vršnik. Viktorija Navodnik, 9. a: »Mobilnost v Španijo mi je bila zelo zanimiva in simpatična. Naučila sem se nove stvari o Španiji, njeni zgodovini, pa tudi malo španščine ter nekaj besed romunščine. Spoznala sem veliko novih prijateljev in se z njimi imela fantastično. Celotno potovanje je bilo odlično organizirano.« Zara Veligošek, 9. c: Bilo je super, kultur in se naučila nekaj besed v njihovih jezikih. Vsak dan je bila nova izkušnja, saj smo potovali od jutra do večera ter si ogledovali nove znamenitosti in mesta. Izkusila sem tudi veliko stvari, ki sem jih počela prvič v življenju, kot na primer letenje z letalom. Od vsega pa mi je bilo najbolj všeč, da sem spoznala veliko novih prijateljev svojih let iz Grčije, Španije in Romunije ter z njimi preživela ves teden. Na začetku nisem bila prepričana v to, da bi se vpisala k Erasmusu, vendar niti malo ne obžalujem te odločitve.« Ustanova Dobrodelni županov sklad Polzela je za šolsko leto 2021/22 podelila šest štipendij, ki jih bodo v znesku 120 evrov na mesec prejemali dijaki in študentje: Urška Turnšek, Lana Govek, Urša Adamič, Hana Govek, Mihael Pospeh in Hanna Turnšek. Sredstva ustanove se bodo tudi v letu 2022 zbirala izključno na prostovoljni osnovi, predvsem z donacijami in prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb ter z izkupičkom organizacije različnih prireditev in dogodkov. 220 daril prinesel poštar T. T. Občina Vransko že vsa leta posveča pozornost obdarovanju najmlajših. Običajno so si otroci pred obdarovanjem ogledali otroško predstavo, nato pa jih je z darili razveselil eden od dobrih mož. Letos so otrokom že drugo leto zapored prinesli darila poštarji. Darila (športni komplet z loparjem za mehki tenis, frizbijem in kolebnico) je prejelo 220 otrok v starosti od 0 do 6 let (rojeni v obdobju 2015– 2021), ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Občini Vransko oziroma so iz drugih občin in obiskujejo Vrtec Vransko. Za novoletno obdarovanje otrok je Občina Vransko namenila 2.200 evrov. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2022 »Čas korone je eden najplodnejših dni v mojem življenju« BINA PLAZNIK »Živimo v času, ki lahko v nas prebuja talente in sposobnosti, za katere nismo vedeli,« je še povedal Bernard Založnik s Polzele. Po naključju sem pred časom spoznala zanimivega sogovornika, ki je pritegnil pozornost predvsem s pogledom na svet, ki ga v vsakdanjih pogovorih v zadnjem času nisem vajena. Namesto da bi negodoval nad drugačnimi razmerami, ki jim ni videti konca, mi je zaupal, da je med razglašeno epidemijo doživel nekakšno razsvetljenje ter uspel udejanjiti idejo za projekt, ki je v njem rasel že cela tri desetletja. To je Bernard Založnik, nasmejan možakar, ki priznava, da v življenju ni naredil vsega prav, vendar se trudi uživati vsak dan posebej. nekako usmerili v ustvarjalnost. Raziskovali ste pozitivni učinek negativnih ionov. Kako ste prišli na to idejo? “Čas korone je eden najplodnejših v mojem življenju, kajti v tem času sem doumel veliko globokih stvari. Eni se ukvarjajo s težavami, drugi pa z vzpodbudami. Mene je potegnilo v to smer. Kaj lahko naredi človek v času, za katerega se zdi, da ni nobenega upanja v boljši jutri. Spremljala me je misel, kaj narediti za dobro ljudi. Za človeka so izredno pomembni naravno pridelana hrana, zrak in čista voda. Zanimalo me je, kako kot način zdravljenja avtorja L. Leonardosa. Negativni ioni se v telesu v krvi vežejo na proste radikale, kar izboljšuje imunski sistem, in posledično vplivajo na dobro počutje, delovanje pljuč in srca ter bistrijo naše možgane. Lahko naštejem še vrsto koristi negativnih ionov: večajo telesne zmogljivosti, pretok kisika v organe, ščitijo pred nalezljivimi boleznimi (dihalni trakt pred draženjem in vnetji), uravnavajo krvni tlak, zmanjšujejo glavobole, vplivajo na boljši spanec, čistijo zrak prahu, cvetnega prahu, prhljaja hišnih ljubljenčkov, spora plesni in drugih alergenov.« V Ameriki ste kupili napravo za merjenje negativnih ionov in sami v svoji delavnici izdelali napravo, ki jih proizvaja in je tako močna, da prekaša vse ostale, kar ste jih kdaj videli. Zato da bi pomagali sebi in svoji družini … »V koroni se je čas za nekatere ustavil, za nekatere pa je to čas novih idej. Ob velikodušni podpori moje življenjske sopotnice Marjane se mi odpirajo nove in nove zamisli. V enem tednu sem dobil napravo za merjenje negativnih ionov od prijatelja, ki domuje v Ameriki, in v svoji delavnici izdelal napravo, ki se ji reče ionizator zraka. Z inštrumentom, ki meri negativne ione, pa sem ugotovil, da moja naprava deluje neverjetno dobro. Na slovenskem tržišču sem kupil ionizator zraka, ki pri meritvah še zdaleč ni dosegel tako dobrih rezultatov kot moj. Ugotovil sem, da z izumom lahko pomagam svoji družini ter prijateljem in znancem. Povratne informacije vseh, ki uporabljajo ionizator zraka, so presenetljivo dobre, v Poleg hčerke mu je v veliko oporo življenjska sopotnica Marjana. je sprehod v naravi, kar z Marjano veliko prakticirava, tudi prebiranje dobre knjige in pogled vase, vsekakor pa uporaba ionizatorja v zaprtih prostorih ne bo škodovala. Torej je moja filozofija povezana z idejo, da Bernard v svoji delavnici z ročno izdelano napravo zaproizvajanje negativnih ionov. Bernard Založnik živi na Polzeli, kjer je obiskoval že osnovno šolo. Sam pravi, da ga šola ni nikoli zanimala: »Misli so vedno uhajale drugam – v raziskovanje. Že kot otrok mi je bilo dano, da sem vedel, kaj bom počel kot odrasel človek v življenju. Izredno sta me zanimala elektrika ali les. Že kot najstnik sem eksperimentiral z različnimi aparati, ki pa niso bili vedno deležni popravila. Radio sem razstavil, ker me je zanimalo, kaj je v njem, in ne, ali ga bo možno še naprej tudi poslušati. Ker so bili stroji za obdelavo lesa precej dragi, sem se odločil za prijateljico elektriko. Vpisal sem se na Elektro šolo v Velenju in z veliko muko pridobil poklic elektromehanika, kajti bolj me je zanimala praksa kot teorija. Poklic mi je še vedno velik izziv, saj se vse življenje prepleta z mojim hobijem.« Od nekdaj vas ljubiteljsko zanimata elektronika in gospod Tesla? »Že v otroštvu je bil moj vzornik človek z veliko začetnico, genij s tisoč patenti, velik duh časa – Nikola Tesla. Njegov izum izmenične napetosti je botroval moji izbiri poklica električne smeri, ki je hkrati moj konjiček. Zato zelo uživam pri svojem delu, medtem ko opažam, da nekateri v svojem poklicu reci in piši trpijo.« Med epidemijo ste, namesto da bi obupovali, strah in negotovost vplivati na čistejši zrak v prostoru, saj smo bili prisiljeni več časa preživeti v zaprtih prostorih. Tako se je porodila ideja za projekt Zdrav zrak – negativni ioni. Negativni ioni lahko odlično izboljšajo naše počutje, sploh v času nenehnih pljučnih obolenj. V medijih se veliko govori o virusih – negativni ioni so uničevalci virusov in alergij. Ideja, kako izničiti viruse v zraku, je tlela v mojem umu 30 let, sedaj pa je prišel čas eksplozije. Kako ustvariti napravo za proizvajanje negativnih ionov. Ob pojavu korone sem obiskal bosanske piramide na Visokem. V piramidah je ogromna koncentracija negativnih ionov, zato jih ljudje množično obiskujejo, saj blagodejno in zdravilno vplivajo na zdravje. Za uresničitev projekta me je dodatno spodbudil in navdušil dr. Semir Osmanagić, ki je vodil ogled piramid in dejal, da lahko vsak od nas pripomore za boljši jutri.« Kaj so negativni ioni? Od kod zanimanje za negativne ione? »Negativni ioni so vitamini v zraku. Negativni ioni ali njihovo nepoznavanje so še danes tabu tema. A vse, kar je skrivnostno in zavito v tančico, me v življenju privlači. Inspiracija pri izumu mi je bila knjiga Negativni ioni Misli upokojenca Delal sem 40 let za sebe, državo in svet. Moje žuljave roke prestajale so težko delo in gorje. Kuverta z denarjem bila je tanka, kot da notri denarja še nekaj manjka. Stroške življenja nam narekuje pokojnina, a na koncu meseca več denarja nima. Vse, kar smo mi zgradili, v roke kapitalisti so dobili. Pred volitvami poslanci govorijo vse prek, da za upokojence ne bo več zadreg. A ko so volitve mimo, poslanci pokažejo nam figo. Svojo napravo uporablja v dnevnem prostoru, po potrebi pa tudi v kuhinji in spalnici ali otroški sobi. tem času imajo občutno manj težav z dihali, če pa je kdo le imel diagnozo ‘covid’, je bolezen prebolel v lažji obliki.« Veliko se je v teh letih razglašene epidemije pri ljudeh nabralo negativne energije, strahu in negotovosti. Vam je uspelo vse to usmeriti v ustvarjanje. Je to vaš recept za kakovostnejše življenje v negotovih časih? »Že mnogo let ne gledam televizije, ne poslušam črne kronike na radijskih valovih, kot tudi ne spremljam drugih medijev z negativnimi informacijami. Zdravilo proti epidemiji lahko tudi v negotovih časih človek živi zdravo, pozitivno in predvsem ustvarjalno. Živimo v času, ki lahko v nas prebuja talente in sposobnosti, za katere nismo vedeli. Naj oživijo tudi pri vas! Mogoče je to izziv za vse nas, da končno spoznamo sebe, kdo v resnici smo. Da sistem služi nam, nikakor pa mi njemu, kot je bilo do sedaj v navadi.« Kakšni so vaši načrti s to napravico? »Optimistično gledam v prihodnost, zadovoljen in vesel sem za vse, ki jim moja naprava krepi zdravje in bistri duha.« Hitro čas nam teče, da skoraj dneva ne zazna, upokojenec pa živi, kakor ve in zna. Ivan Vodlan, Podvin, Žalec Ob kulturnem prazniku čim več srčne kulture! SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 1 I januar 2022 Po treh presaditvah jeter oskrbnik planinskega doma Planinski dom na Homu, s katerega je čudovit pogled na skoraj celotno Spodnjo Savinjsko dolino, ima že od sredine aprila 2021 novega oskrbnika. Sandi Skornšek (levo) z mamo in sodelavcem Luko Lukancem Pri sedemnajstih zbolel Njegova težka življenjska zgodba se pričenja pri sedemnajstih letih, ko sta njegovi beločnici naenkrat postali rumeni. Obiskal je zdravnika, ki ga je najprej pomiril, da gre zgolj za zlatenico in da bo vse v redu, a se je kasneje izkazalo, da pot do ozdravitve le ne bo tako enostavna. »Padel sem v komo, in ko sem se po štirinajstih dneh prebudil, nisem niti vedel, za kaj je šlo. Preiskave so pokazale, da mi jetra odpovedujejo zaradi avtoimunske bolezni, pri kateri se celice lastnega telesa obrnejo proti telesu in napadejo jetra, ki so mi jih zato morali nemudoma presaditi,« pripoveduje Sandi Skornšek, čigar organizem novega organa ni dobro sprejel. Zaradi darovalca iz Slovenije,« pove Sandi Skornšek, ki mu je že pri prvi presaditvi šlo za las. Bil je namreč v tako veliki življenjski nevarnosti, da so ga že nameravali odpeljati v Avstrijo, kjer bi ga priklopili na napravo, ki bi ga ohranjala pri življenju še 24 ur, a je na srečo še pravi čas dobil organ, ki je ustrezal potrebnim parametrom. Z darovalcem se morajo ujemati krvna skupina, telesna teža, obseg prsnega koša, starost, kljub temu pa lahko telo zavrne novi organ, tako kot pri Sandiju, in je potrebna nova operacija. V Hom zagledan že od otroških let Od tretje presaditve jeter mineva že sedem let. Od takrat je Sandijevo življenje povsem drugačno, sploh zadnja leta, ko se počuti zdravega. Ostajajo pa težki spomini na prestano pot, ki ga je pri 28 letih pripeljala tudi do invalidske upokojitve. S tem pa se ni zato sem začel pomagati na planinski postojanki na Kalu. V tem okolju, v naravi sem se zelo dobro počutil. Ko sem videl razpis, da se išče oskrbnik za planinski dom na Homu, nisem pomišljal, saj se mi je to zdela idealna priložnost zelo blizu mojega doma. Prijavil sem se in bil sprejet, kar mi je prineslo še dodatno energijo. Moram priznati, da je Hom s planinskim domom in cerkvijo zame že od nekdaj predstavljal poseben kraj, na katerega sem skoraj vedno pogledal ob vračanju domov iz šole. Z veseljem pa sem se podajal tudi v njegov objem in z njega občudoval svet pod menoj in daleč naprej proti Pohorju, Dobrovljam, Savinjskim Alpam, Uršlji gori … Sedaj lahko to vidim tako rekoč vsak dan, predvsem pa ob vikendih, ko je dom odprt,« še poudari Sandi Skornšek, ki je od leta 2017 tudi predsednik Slovenskega društva Transplant, ki združuje bolnike s presajenimi organi in tkivi, njihove svojce in medicinsko osebje. sprijaznil, ampak se je zagnano lotil obrniti nov list v življenju. Kot kuhar z dokončano srednjo in višjo gostinsko šolo ter z večino izpitov na študiju za živilstvo in prehrano, pri čemer sta mu zaradi zdravstvenega stanja zmanjkala dva izpita, se je odločil delati v svojem poklicu. »S samo invalidnino sem vedel, da ne bo šlo, Nova oskrbnica je Rebecca Trauner iz Zabukovice s partnerjem Žigo. V Občini Prebold je kar nekaj zanimivih lokacij, kamor ljudje iz občine kot tudi iz drugih krajev Savinjske doline radi prihajajo. To velja tudi za vse tri hribovske domove, ki so na območju občine, in sicer so to Planinski dom v Mariji Reki, Planinski dom na Homu in Lovska koča na Golavi, ki je last Lovske družine Prebold. Preboldska lovska družina deluje že od leta 1924 in bo tako kmalu praznovala stoletnico svojega obstoja. Pomembna prelomnica v njihovem delu je leto 1955, ko so se odločili zgraditi svojo lovsko kočo na Golavi, ki so jo pozneje še močno povečali. Še en mejnik je leto 1964, ko so začeli z lovskim turizmom. Prijetno zatočišče sta mu dajali tudi njihova lovska koča in družina Novak na čelu z oskrbnico Tilčko Novak, ki v gostinskem objektu, restavraciji Brunarica jezero Braslovče ob Braslovškem jezeru. S partnerjem pa sta tudi pomagala in dežurala na planinski postojanki na Bukovici, tako da sta vešča svojega posla. »Ob teh izkušnjah in znanju, ki ga imava, sva se odločila, da greva v tem poslu na svoje, in tako sva sedaj oskrbnika tega res lepega lovskega doma na Golavi. Upava, da bova uspešno peljala svojo podjetniško zgodbo ter s ponudbo in gostoljubnostjo zadovoljevala obiskovalce. Glede na obisk prvega vikenda vidiva, da so ljudje res pogrešali to destinacijo in njeno ponudbo, zato z optimizmom zreva v prihodnost. Ob tem si želiva, da bi čim prej izzvenela korona in da bo lovski dom znova tako zaživel kot nekoč, ko tu ni manjkalo praznovanj raznih jubile- Ponudba za vsakogar nekaj Vsi dosedanji oskrbniki doma na Homu so se po svoje trudili, da so se obiskovalci počutili zadovoljni, zaželeni in so se z veseljem vračali. Z daleč najdaljšim stažem, skupaj skoraj tri desetletja, je bil oskrbnik že pokojni Ivan Pinter, že kar nekakšna legenda, ki so mu pravili tudi Podhomski Ivan in je svoje mesto našel tudi v narodno-zabavnih vižah. Tudi Sandiju je bil Ivan nekakšen vzornik in zato sedaj s toliko večjim Planinski dom s prvotno kočo in prizidkom Zanimiva cerkev sv. Magdalene z ločenim zvonikom stoji v neposredni bližini planinskega doma. kronične zavrnitve novih jeter, ki so jih zanj našli v Belgiji, je moral čez deset mesecev ponovno prestati podobno operacijo. Tokrat je nova jetra dobil darovana iz Nemčije. »Naslednjih osem let sem nato imel mir, nakar se mi je na jetrih zaradi okužbe naredil ognojek. Transplantacijo je bilo treba ponoviti, jetra pa sem tokrat dobil od Lovski dom na Golavi znova odprt D. NARAGLAV D. NARAGLAV Novi oskrbnik Dragovega doma na Homu je 32-letni Sandi Skornšek iz Šešč, ki ima za sabo težko življenjsko zgodbo. Prestal je namreč kar tri operacije presaditve jeter, zaradi česar je v desetih letih v bolnišnici preživel vsega skupaj kar tri leta. Na tretjo januarsko soboto popoldne smo ga obiskali na planinskem domu, kjer je skupaj z Luko Lukancem in svojo mamo skrbel za ponudbo številnih obiskovalcev Dragovega doma, ki je last in ponos Planinskega društva Zabukovica. Kljub delu si je vzel nekaj časa in na terasi doma, od koder je čudovit razgled po dolini, hribih za njo in okrog nje, smo spoznavali njegovo življenjsko zgodbo in razloge, ki so ga pripeljali do oskrbnika tega doma. 25 veseljem opravlja svoje poslanstvo. Pomembno ogledalo v zvezi z gostinsko ponudbo pa mu je nastavil njegov predhodnik Andrej Veligošek, ki je bil oskrbnik doma zadnjih nekaj let. »Trudimo se nadaljevati vsaj v takšnem ritmu in obsegu ponudbe kot moji predhodniki. V gostinskem delu doma imajo na razpolago okrog 40 sedežev, še nekaj več jih je lahko, če je treba, v prizidku, podobno število pa jih je lahko pri mizah zunaj doma. Na meniju imamo kot stalno ponudbo enolončnico, gobovo juho z žganci, krajnske klobase, telečja jetrca, pečena jajčka za zajtrk z domačimi ocvirki, ki so že od nekdaj posebna tradicija za nedeljske zajtrke, in še marsikaj. Ne manjka pa tudi drugih dobrot, kot so štruklji, jabolčni zavitek, palačinke … Tako da se za vsakega najde nekaj. Za zaključene družbe pa lahko po predhodnem naročilu naredimo tudi kaj izpod peke, kosilo in še kaj,« za konec pogovora še pove Sandi Skornšek in odhiti nazaj na delo. Oskrbnica Rebecca Trauner s partnerjem Žigo na dan ponovnega odprtja doma je kar 47 let s hrano in pijačo skrbela za njihovo dobro počutje. Nadvse pa so ob njenih kuharskih mojstrovinah uživali tudi številni drugi, saj je lovski dom postal priljubljen kraj za številne zabave, rojstne dneve, poroke in razna druga praznovanja. Po prenehanju delovanja družine Novak se je zvrstilo še nekaj oskrbnikov, zadnja je bila Darja Ažman, ki je bila s partnerjem oskrbnica tri leta, a je koronski čas naredil svoje in tako je bila koča za obiskovalce zaprta. V soboto, 15. januarja, je lovska koča znova odprla svoja vrata za obiskovalce, česar so se nadvse razveselili v prvi vrsti lovci LD Prebold, predvsem pa številni ljubitelji te turistične točke in njihove ponudbe iz Prebolda in drugih krajev Savinjske doline. Nova oskrbniva je skupaj s svojim partnerjem Žigo postala Rebecca Trauner iz Zabukovice, ki ima za sabo že vrsto let gostinskih izkušenj, saj je po poklicu gostinka in je bila zadnja štiri leta zaposlena jev, poročnih slavij in drugih veselih dogodkov,« je poudarila novopečena oskrbnica Rebecca in dodala: »Lovski dom je odprt ob vikendih, ki se začenjajo s petkom popoldne in končujejo v nedeljo zvečer. V tem času bodo v ponudbi razne kulinarične dobrote, od golaža in drugih jedi na žlico do okusno pečenih jajčk in narezkov, vključno s slaščicami, med katerimi tudi ne bo manjkalo domačih kremnih rezin.« Lovski dom ima veliko prostora za zaključene družbe, saj lahko sprejme do 100 obiskovalcev v osrednjem notranjem prostoru in najmanj toliko tudi na zunanjih sediščih, kjer je še posebno lepo posedeti ob lepem in toplejšem vremenu s pogledom na dolino. Dom lahko nudi gostoljubje pohodnikom, ki se odpravijo tudi na 834 m visok vrh Golava ali tistim, ki se odpravijo tja iz doline peš, s kolesom ali z avtom. Lovski dom na Golavi je impozantna izletniška točka. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 1 I januar 2022 Obeležili 130 let Savinjske železniške proge BINA PLAZNIK B. PLAZNIK, T. TAVČAR 27. decembra je minilo 130 let, odkar je po Savinjski železniški progi, od Celja do Velenja, prvič zapeljal vlak. nost ob jubileju Savinjske železniške proge. Prireditev so poimenovali »Že dneve in tedne … že 130 let!«. Med drugimi gosti je zapel tudi Oto Pestner. Nosilca priprave projekta jubileja sta bila Občina Šmartno ob Paki in njen mladinski center. Dandanes na tej progi poleg tovornih vlakov redno vozijo potniški vlaki, ki so stari skoraj pol stoletja ter služijo kot prevozno sredstvo za prevoz na šolanje v večje kraje in tudi na delo. Častitljivo obletnico je počastil tudi »France Prešeren«. Potniki v pričakovanju doživetja vstopajo na vlak. Častitljivo obletnico so obeležili s slavnostno vožnjo z najmodernejšim vlakom Slovenskih železnic, švicarskim Stadlerjem. Posebno vožnjo so z uvodno slovesnostjo pričeli na železniški postaji v Celju. Vlak je iz Celja odpeljal ob 10.52 s Ob130-letnici so natisnili posebne vozovnice. prvimi potniki: celjskim županom, podžupanom ter državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Polono Rifelj. Jubilejne vožnje so se udeležili tudi župani savinjskih in okoliških občin, predstavniki Slovenskih železnic ter drugi gostje. Jubilejni dogodek so v značilnih kostumih za čas pred več kot stoletjem popestrili tudi člani različnih kulturno-umetniških društev Savinjske doline ter tudi tako imenovani »obiravci hmelja«, ki so nekoč prihajali z vlakom v Savinjsko dolino, da so si prislužili kakšen dinar. Železnica je od nekdaj povezovala kraje, v katerih je že bila uveljavljena industrija ali so imeli pomembno gospodarsko funkcijo, s kraji, kjer bi lahko izkoriščali naravna bogastva. Gospodarski razlogi za gradnjo in rentabilnost železniške proge med Celjem in Velenjem, dolge 48 kilometrov, so temeljili na delovanju rudnika lignita v Velenju, premogovnika in kamnoloma južno od Žalca, gozdnem bogastvu zahodnega Pohorja, razvoju kmetijstva in obrti. Vlak pa je imel pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma in družabnega življenja. Jubilejni vlak se je na poti ustavil v Žalcu, na Polzeli, Šoštanju, Velenju in v Šmartnem ob Paki, na poti nazaj, po železničarski malici v Martinovi vasi, pa je sledila tudi osrednja sloves- Kulturniki v kostumih značilnih oblek izpred več kot sto let Kostumirani člani KUD Vrbje Zdravica v posebnih kozarcih Najnovejša pridobitev Slovenskih železnic, švicarski vlak Stadler Obiravke čakajo na vlak, ki jih bo popeljal na delo ... Fotografijo parnega vlaka, ki je bil med zadnjimi delujočimi parnimi vlaki na poti iz Velenja v Celje, nam je poslal Boris Skalin. K njej je pripisal: »Zelo se jim je mudilo in niso utegnili v Velenju obrniti lokomotive. Iz Velenja v Celje je lokomotiva peljala vzvratno, kar se lepo vidi na fotografiji, posneti v Šempetru.« NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 1 I januar 2022 O težavah okrog nove železnice JOŽE TLAKER bra 1918 sta dokončno odpravila nemščino na vseh postajah. A glej ga zlomka – kmalu so morale železniške postaje k slovenskim imenom pripisati tudi imena v cirilici. Po izvirnih poročilih tiska iz časa izpred 130 let je jasno, da je novo železnico Gradnja proge pospremilo precej težav, od nasprotovanja slovenskim napisom, predragi Progo je gradilo (podatek za julij 1891) kar 1279 težakov in 288 zidarvozovnici za vožnjo, do tatinskih italijanskih gradbenih delavcev. Ob pohvalnih in vznesenih besedah govornikov na odlično organizirani 130. obletnici smo slišali številne izjave o pomenu »železne ceste« za razvoj naših krajev. Pričakovano in upravičeno. A vendar: pregled izvirnih poročil tiska iz časa izpred 130 let nam razkrije tudi nekatere težave in nasprotovanja. Gre za boleče poglavje rabe slovenščine na železnici, gre za visoke cene prevoza in za povečano splošno nevarnost na nezavarovanih prehodih čez progo. Borba za slovenske napise Slovenščina kot drugi deželni jezik ob prelomu stoletja ni imela dostopa do uradnih oz. državnih zadev, med katere so šteli tudi železnico. Tu je bilo vse podrejeno uradnemu nemškemu jeziku. Tako je bilo tudi na novi savinjski progi: vsi napisi na zgradbah, v čakalnicah, v uradih, vozni redi, vozovnice, usmerjevalne table – vse je bilo le v nemščini. Na postajnem poslopju v Žalcu se je bohotil napis: SACHSENFELD. Le tu in tam se je ob cesti našel osamljen slovenski opozorilni napis »Pozor, vlak«. Domoljubno zavedni Slovenci, zlasti napredna inteligenca, se s tem dejstvom niso sprijaznili. Tako so že v pripravah na izgradnjo železnice Celje–Velenje okrajni zastopniki v Šoštanju sklenili podpreti gradnjo proge z 10.000 goldinarji pod pogojem, da bodo napisi dvojezični. Tudi občine Savinjske in Šaleške doline so zaprosile, naj se ta zahteva upošteva. Odgovor deželnega odbora v Gradcu pa je bil odklonilen, celo žaljiv, in je med ljudmi povzročil hudo nejevoljo. Oglejmo si, kako je burno polemiko z zasedanja deželnega zbora za Štajersko v Gradcu spomladi 1892 povzel časopis Slovenski gospodar:* »Deželni poslanec dr. Lipold je protestiral: ‘Kakor smo se tudi slovenski Štajerci, posebno v Savinjski in Šaleški dolini, veselili nove železnice, vendar pa sedaj, ko je završena, naše veselje ni popolno; prav neljubo — naj ne rečem ostreje besede — zadela nas je nedobrohotnost deželnega odbora, ki ni sprejel enakopravnosti slovenskega jezika ter je dal napise pri postajah narediti le v nemškem jeziku …’ Ugovarjal mu je poslanec dr. Schmiderer, da so napise zahtevala mesta, pa tudi več slovenskih občin. Pa da bi dvojezični napisi samo motili … Med slovenskimi poslanci je završalo. Hoteli so izvedeti imena teh občin ter koga in zakaj bi motili dvojezični napisi. V polemiko se je vključil poslanec dr. Dečko iz Celja s trditvijo, da železnica teče po ozemlju, kjer žive pretežno Slovenci in dvojezičnost nikogar ne bi žalila. Kot skrajno neprimerno pa je citiral izjavo deželnega glavarja grofa Wurmbranda, ki je na odprtju v Velenju na vljudni pozdrav občine zbranim povedal, da ‘naj manj pijejo in več delajo’. Takšno javno izjavo bi si po Dečkovem mnenju lahko privoščil samo kakšen turški paša. Baron Hackelberg je oporekal Dečku, da tukaj živijo tudi Nemci, ki da jim Slovenci ne priznavajo enakopravnosti, kajti v več občinah ne najde človek nemških napisov. Zakaj se torej Slovenci postavljajo na zadnje noge … (velik krik na strani slovenskih in konzervativnih poslancev). Baron se na to izgovarja, da mu je beseda ušla ter da ni hotel žaliti slovenskih poslancev. Če hočejo slovenske napise na železniških postajah, naj pustijo tudi nemške napise v občinah. Dober odgovor je baronu dal poslanec Mihael Vošnjak iz Šoštanja, nakar sta barona branila še dva poslanca z nemške strani, za katera bi bilo bolje, če bi bila držala jezik za zobmi.« Kakorkoli že, oblast je ostala pri svojem. Nemška liberalna stran je bila v večini in je »povozila« osem slovenskih in dvanajst nemško konzervativnih poslancev. Šele razpad AvstroOgrske po končani 1. svetovni vojni in ustanovitev Kraljevine SHS novem- jev, kamnosekov, minerjev in drugih obrtnikov z vseh koncev monarhije, zlasti z italijanskega ozemlja pod upravo Avstro-Ogrske. A domačini teh prišlekov niso bili ravno veseli. Zakaj: ob prostih nedeljah so si Italijani po svoji tradiciji radi privoščili »piknike« na prostem in je zato marsikatera domača mačka ali kokoš izginila in skrivaj pristala na njihovem ražnju. Podobno, kot se je to dogajalo 97 let pozneje, ko se je gradila avtocesta po Spodnji Savinjski dolini. Počasni prevoz in visoke voznine Veljavne prevozne tarife so bile zelo visoke, tako da je bil prevoz z vprežnimi vozovi cenejši. Potniški promet so vzdrževali z mešanimi potniško-tovornimi vlaki, zato je zaradi številnih preklapljanj vagonov na posameznih postajah vožnja od Velenja do Celja trajala več kot dve uri in pol. Hitreje je šlo z vozom kot z vlakom. A zaradi velikih količin prepeljanega lignita iz šaleških premogovnikov je bila proga od prvega dne dalje rentabilna. Zgodba z otvoritve Savinjske železnice** »Napočil je 27. december 1891, ki ga je vsa Štajerska z veseljem pričakovala. Slavnostni vlak je odpeljal s strojem »Austria« iz Celja ob 8.30. V vseh edinicah je bil predviden Nagradna križanka ZKŠT ŽALEC Pokrovitelj križanke v januarju je ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9a, Žalec, do vključno 14. 2. 2022. Rešitev križanke iz prejšne številke: TORTE-IN-SLADICE-BRGLEZ-ZA-VSE-PRILOŽNOSTI. 27 postanek; tam je čakala množica ljudstva. Vlado je zastopal deželni glavar grof Wurmbrand, ki ga je spremljal cel štab višjih uradnikov in političnih prijateljev. Ti so ga med drugim informirali, da je Savinjska dolina zelo narodno zavedna. Opozorjen je bil na žalskega slovenskega župana Hausenbichlerja in na nemčurskega župana Lenka iz Petrovč. Nesreča za zadnjega pa je bila ta, da je vladni zastopnik zamenjal osebi obeh županov. Tako se je zgodilo, da je slovenskega župana izredno pohvalil, nasprotno pa petrovškega okrcal, češ da naj se bolj posveti županovanju in ne politiki, ki je ne razume. Pripomnil je še, da naj Lenko malo manj pije. Ta curek zbadljivk je napravil mučen vtis na prizadetega in tudi na navzoče, ki so pričakovali za Lenka pohvalo. Slavnostni vlak je dosegel končno postajo Velenje ter se po postanku 15 minut vrnil v Škale, kjer je bilo kosilo do 15. ure. Vlak in gosti so se vrnili ob 16.50 v Celje.« Naj dodam, da je deželni glavar grof Ladislav Wurmbrand, sicer po poklicu ugledni avstrijski arheolog, istega dne otvoril tudi novo deželno hiralnico v Vojniku in tam zagotavljal enako skrb države za vse siromake ne glede na narodnost. A kot zvest pripadnik nemške liberalne stranke ves dan ni spregovoril nič po slovensko, pa čeprav je kot lastnik gradu Borl ob Dravi tamkaj preživel kar nekaj časa in mu naš jezik ni mogel ostati popolnoma neznan. A to je že politika, ki je po njegovi izjavi petrovški župan Lenko pač ne razume. *Časopis Slovenski gospodar, Maribor, št. 14, od 7. aprila 1892. **Jože Jenko: Savinjska železnica, zbornik Kronika, Ljubljana 1964. Nagrajenci: 1. Urška Grabner, Gomilsko 37, Gomilsko; 2. Barbara Lovrenčič, Ul. Janka Kača 4, Žalec; 3. Olga Krajnc, Vrbje 75, Žalec. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 1 I januar 2022 Z rezultati ob zaključku projekta Biothop zadovoljni LUCIJA KOLAR T. T. IN ARHIV IHPS Iz kompostirane hmeljevine so izdelali številne, za trg zanimive produkte, vrtnarske lončke, posodice za kremo, embalažo za steklenice, igralne kocke, papir, žlice za obuvanje čevljev, pladnje za avtodome, zobe za kombajne in podobno. Po dveh letih in pol, kar so začeli z aktivnostmi v okviru evropskega okoljskega projekta Life Biothop na Inštitutu za kmetijstvo in pivovarstvo Slovenije, se projekt počasi zaključuje. Opravljeni so bili vsi načrtovani poskusi in aktivnosti vpeljevanja krožnega gospodarstva v hmeljarstvo. V projektu so tudi v zadnjem času sodelovali hmeljarji, ki so preizkušali biorazgradljivo vrvico BioTHOP v svojih hmeljiščih in sedaj z bogatimi izkušnjami sodelujejo pri pripravi tehnoloških navodil za kompostiranje hmeljevine. Nastala je zelo pestra paleta izdelkov iz kompostirane hmeljevine, ki je uporabna na različnih področjih. O projektu smo se pogovarjali z vodjo projekta na IHPS dr. Barbaro Čeh. škropljenje in druge vplive, ki jim je izpostavljena tekom rastne sezone hmelja v hmeljiščih. Na trgu pa je letos že tudi vrvica iz celuloze, ki smo jo testirali na IHPS vzporedno projektu BioTHOP v sklopu svoje strokovne naloge in se v hmeljiščih tudi dobro obnese, ima pa vsaka od teh dveh biorazgradljivih vrvic svoje prednosti.« Kakšna je razlika med biorazgradljivo BioTHOP vrvico in celulozno vrvico? »Obe vrvici sta biorazgradljivi in kompostabilni. Razlika je, da je BioTHOP vrvica narejena iz polimlečne kisline (PLA), ki začne razpadati pri ustreznih pogojih kompostiranja, to je pri primerni vlagi in temperaturi nad 55 stopinj v kompostnem temperature za njen razkroj niso potrebne, v bistvu se razgradi zelo hitro v sami vlažni biomasi. Vendar je zaradi higienizacije rastlinske biomase in pridobitve kakovostnega komposta pravilno kompostiranje vseeno priporočljivo, za samo vrvico pa ni nujno. Če je hmeljevina namenjena kompostiranju ali za ekstrakcijo vlaken, namenjenih mešanju s polimlečno kislino v biokompozit, iz katerega delamo vrtnarske lončke in druge brizgane izdelke, ni pomembno, katero od teh dveh vrvic smo izbrali. Za ekstrakcijo vlaken za izdelavo embalaže za steklenice pa pride v poštev le celulozna vrvica, saj PLA moti njeno izdelavo. Za prakso ta problem ni pereč, ker predvide- Preizkušanje polnjenja BioTHOP lončkov prvih serij v rastlinjaku IHPS V minulem letu ste se omejili na štiri izboljšane tipe biorazgradljive vrvice BioTHOP. Kljub velikim težavam z vremenskimi ujmami v hmeljiščih Spodnje Savinjske doline je vrvica razmeram odlično kljubovala, ste ugotavljali. »Z napeljavo hmeljarji niso imeli težav, prav tako se je odlično obnesla tekom rastne sezone. O nekaj težavah so nekateri hmeljarji poročali pri obiranju na rezalnem stroju, saj se jim je vrvica nekoliko slabše rezala in se navijala na strojne dele. Drugi hmeljarji pa že sedaj nimajo nobenih težav pri obiranju hmelja s to vrvico. Redno čiščenje strojnih delov in dobro nabrušeni noži so preprečili vse morebitne težave.« Projekt teče že dve leti in pol, v začetku ste govorili samo o biorazgradljivi vrvici, skozi testiranja pa je ta doživela veliko izboljšav. Kakšne in na katerih osnovah ste jih opravili? »Dobavitelj s Portugalske je eden od sedmih projektnih partnerjev v tem evropskem projektu. Njihova vrvica na osnovi polimlečne kisline (PLA) je bila izdelana za paradižnik in se že več let uporablja v nasadih paradižnika v rastlinjakih na več sto hektarjih. V okviru našega skupnega projekta so jo na podlagi testiranj s strani IHPS v hmeljiščih na skupaj 60 hektarjih tekom trajanja projekta modificirali med vsako zimo in tako imamo v letošnjem letu na trgu dodelano vrvico, ki je prilagojena na vremenske ujme, maso hmelja, kupu, kjer mora biti izpostavljena nekaj časa. Potem se kup premeša in tako pride v notranjost tudi tista Embalaža za transport steklenic BioTHOP vsebuje 50 % hmeljevih vlaken. vrvica, ki je bila v začetku v obodu kupa. Postopek se tekom dveh mesecev nekajkrat ponovi, da pride na to temperaturo res vsa vrvica. Obenem so ti pogoji potrebni tudi zato, da se biomasa higienizira, kar pomeni, da se uničijo morebitni patogeni in semena plevelov. Tako uničimo več muh na en mah. Potem kompostni kup pokrijemo in zori do spomladi. Za celulozno vrvico višje vamo, da bo v ta namen šla res zelo minimalna količina hmeljevine. Poleg tega se lahko namesto celulozne vrvice v ta namen uporabi tudi vrvica iz sisala, kar smo tudi preizkusili. Za vse te izdelke se hmeljevina takoj po obiranju storžkov posuši. Najbolj smiselno je, da se listi izločijo in posušijo, v nadaljnjo predelavo pa gredo le stebla. Listi ostanejo kot organska masa za gnojenje. Za kompostiranje pa je bolj primerno, da gre v postopek celotna biomasa po obiranju, torej listi in stebla.« Biorazgradljiva vrvica BioTHOP je bila testirana ne le v hmeljskih nasadih, ampak tudi drugje. Kje se je najbolje obnesla oz. kako so jo sprejeli uporabniki? »V sezoni 2021 smo BioTHOP vrvico preizkusili tudi v pridelavi zelenjave v rastlinjakih in na prostem (visok fižol, paradižnik in jajčevec), kjer se je odlično obnesla, popolnoma primerljiva je bila polipropilenski vrvici. Problem lahko nastane z njeno razgradnjo na majhnih kmetijah, če bi jo želeli kompostirati, pa nimajo dovolj biomase, da bi tvorili dovolj velik kompostni kup, kjer bi se temperatura v notranjosti ustrezno dvignila. V tem primeru se biorazgradljiva in kompostabilna vrvica lahko odvrže skupaj z rastlinskimi ostanki v rjavo kanto. V industrijski kompostarni se bo vsekakor razgradila na naravne snovi. V pridelavi visokega fižola v hmel- Barbara Čeh z biorazgradljivo vrvico in lončkom za sadike, enim izmed produktov iz kompostirane hmeljevine. jiščih pa je lahko problem v tem, da ga obiramo pozno jeseni, ko je kompostni kup hmeljevine že prešel termofilno fazo (torej nima smisla, da bi jo dodajali v ta skupni kompostni kup), saj je fižolovka kot sama zelo slab material za kompostiranje. Stebla so namreč suha, in ker ni listne mase, se vse skupaj prehitro suši in s tem proces kompostiranja ne more steči. Sicer pa je vrvico BioTHOP preizkušalo v svojih hmeljiščih vsako leto 12 hmeljarjev (vsak na enem hektarju hmeljišč), tako da so izkušnje že v praksi v naši dolini. Pri napeljavi in odzivu v hmeljišču je vrvica popolnoma primerljiva polipropilenski vrvici, na obiralnih strojih pa je bilo še nekaj težav s tem, da je za nekatere še malenkost premehka in se jim je nekoliko navijala na vrteče dele. Ta problem se bo rešil letos tekom zime. Večina od vključenih hmeljarjev pa tudi na obiralnem stroju ni imela nobenih težav.« Ali je kompostiranje edina »rešitev« za reciklažo vrvice? »Vrvice ostanejo po obiranju hmelja tesno prepletene s stebli hmelja in jih je nemogoče odstraniti. Najbolj smiseln je zato postopek kompostiranja, pri katerem se razgradijo na naravne snovi skupaj z biomaso v kompost.« Kompostiranje prinaša tudi nekatera odprta vprašanja glede zakonodaje. »Hmeljarji lahko svojo hmeljevino kompostirajo v okviru lastne kmetije in na svoji kmetiji pridelan kompost tudi porabijo. V tem primeru hmeljevina ne pade pod zakonodajo o odpadkih, krog na kmetiji je zaključen. Kakor pa bi hmeljevina ali iz nje pridelan kompost zapustila kmetijo, pa pade zadeva pod zakon o odpadkih in se mora vključiti pooblaščeno podjetje za ravnanje z odpadki. Trenutno se ureja zakonodaja glede lokacije kompostiranja na kmetijah in izdelujemo strokovna navodila za kompostiranje, da bo postopek vodil res do kvalitetnega komposta in pri tem ne bomo obremenjujoče vplivali na okolje. Zakonodaja glede odpadkov, torej če bi hmeljevina ali kompost zapustila kmetijo, pa je jasna, postopek je znan.« Iz hmeljevine ste izdelali več izdelkov. Kako pa je s potencialnimi izdelovalci izdelkov iz hmeljevine? »Partnerji v projektu, ki prihajajo iz štirih držav EU (Slovenija, Nemčija, Češka, Španija), so iz hmeljevine, prepletene s to biorazgradljivo in kompostabilno vrvico, skušali izdelati različno paleto biorazgradljivih in kompostabilnih izdelkov. Vsi izdelki BioTHOP, torej tudi vrvica, se namreč pri ustreznih pogojih kompostiranja biološko razgradijo, in sicer na vodo, ogljikov dioksid in organsko maso. Nastali so lončki – posodice za kremo, embalaža za steklenice, igralne kocke, papir, žlica za obuvan- Oblika kompostnega kupa pravilne tristrane prizme višine okrog 1,5 m po sesedanju se je v praksi izkazala za najbolj idealno obliko za ta način kompostiranja. ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 1 I januar 2022 je čevljev, pladnji za avtodome, zobje za kombajne in podobno. Podjetje Dolejši modni gumbi je testno izdelalo gumbe in nakit, vrtnarske lončke in žlice za obuvanje čevljev pa brizgajo pri partnerju v projektu TECOS v Celju. Zelo zanimivo bi bilo, če bi se v naši dolini lotili tudi proizvodnje katerega drugega izdelka, seveda, uporaba le-teh pa je v dolini zelenega zlata najbrž sploh zanimiva.« Projekt se počasi končuje, zanj je bil predviden čas treh let. Ali se s tem konča raziskovalno delo inštituta in kje se potencial, ki ste ga nakazali, razvija naprej? »Po koncu projekta bo naše raziskovalno delo na inštitutu potekalo še naprej. Navodila za strokovno utemeljeno kompostiranje hmeljevine bomo s pridobivanjem novih rezultatov in na podlagi novih dejstev, ki se pojavljajo v zakonodaji, dopolnjevali in nadgrajevali. Ta postopek je namreč zelo pomemben člen krožnega gospodarstva na kmetijah, in to ne le na hmeljarskih. Če zna kmetovalec sam pridelati svoj lasten, vnesti z drugimi, tudi kupljenimi organskimi gnojili. Organska snov v tleh je eden najpomembnejših parametrov rodovitnosti tal, ki pozitivno vpliva na številne lastnosti tal: izboljšuje zračnost in poroznost tal, vpliva na vezavo hranil ter nevarnih snovi v tleh, zmanjšuje erozijo tal, predstavlja življenjski prostor za številne organizme ter omogoča ponor atmosferskega CO2. Močno izboljšuje strukturo tal, s čimer se poveča tudi kapaciteta tal za zadrževanje vlage. Organska snov lahko namreč nase veže do petkrat več vode, kot je njena masa – boljša je zračnost tal, uravnava se temperaturni režim tal. Organska snov veže nase hranila v izmenljivi obliki ter tako omogoča preskrbo mikroorganizmov in rastlin, poleg tega se s tem hranila zavarujejo pred spiranjem in s tem varujemo vode ter druge naravne ekosisteme. Pri pravilnem kompostiranju se uničijo semena plevelov in patogeni organizmi. Z vračanjem kompostiranih rastlinskih odpadkov se torej ne poveča le vseb- 29 Tradicionalno v Golarjevem peklu D. N. G. RAMŠAK Predpraznični spust je bil že petnajsti po vrsti. Ekipa na dnu spusta med spominskim posnetkom jubilejne akcije Preboldski jamarji so tudi minulo raziskovalno leto zaključili s tradicionalnim prednovoletnim spustom v 317 m globoki Golarjev pekel na Podolševi nad Solčavo. Podolševa v Zgornji Savinjski dolini je pravi jamski El Dorado za jamarje. Med Matkovim kotom in Solčavo namreč dolino reke Savinje nad njenim levim bregom spremljajo prepadni kraški osamelci, ki jih sestavljajo triasni, slaboplastnati do masivni cordevolski apnenci. V notranjosti teh osamelcev, teh sten, ki so poimenovane kot Klemenča, Jamnikova, Golarjeva, Strevčeva in Huda peč, pa so skozi zgodovino nastale globoke podzemne jame oziroma brezna. Med njimi sta še posebno impozantna Klemenškov pekel s 310 m globine in Golarjev pekel s 317 m globne. Preboldski jamarji na tem področju raziskujejo že od leta 1974. Glede na razmere, ki vladajo v zvezi s korono, se je vanj pod vodstvom Grega Ramšaka, ki je tudi idejni »oče« teh spustov, podalo le pet članov kluba. Začetek letošnje sezone pa so preboldski jamarji v starejši veteranski sestavi začeli z obiskom spodnje Trebiške zijalke v bližini Igle v Zgornje Savinjski dolini, med Lučami in Solčavo, ki v tem zimskem času ponuja zanimive fotoposnetke z ledenimi kapniki. Dostop do nje pa lahko pomeni tudi delno kopanje v mrzli Savinji, saj se vhod v jamo nahaja na drugi strani reke, ki jo je treba prebresti. Ne prehitevajte z gnojenjem L. K. Biorazgradljivo vrvico so v tem času testirali na okoli 6o hektarjih kmetijskim zemljišč. varen in kvaliteten kompost iz rastlinskih ostankov na kmetiji ter ga uporabi za gnojenje svojih kmetijskih zemljišč, s tem vrne tja del hranil, ki jih je pri obiranju ali žetvi odnesel z njive, v tla pa se vnaša tudi dragocena organska snov, ki bi jo sicer morali nost hranil v tleh, pač pa tudi njihova rodovitnost. Zelo smo veseli, da projekt sofinancirajo tudi prav vse občine Spodnje Savinjske doline ter tudi Združenje hmeljarjev, saj so s tem jasno pokazali podporo tej okoljski zgodbi.« Kakšen je postopek kompostiranja? Kompostni kup je treba pripraviti tako, da so zagotovljeni optimalni pogoji za proces kompostiranja. Premajhen kup ne zagotavlja zadrževanja toplote, zato se zaradi zunanjih vplivov lahko preveč ohlaja, posledica tega pa je zmanjšana mikrobna aktivnost in proces ne steče pravilno. V primeru, da je kompostni kup prevelik, pa je oteženo obračanje in s tem zagotavljanje homogenosti kompostnega kupa, obenem pa se težko vzdržujejo aerobne razmere v sredini kompostnega kupa. Najmanjša količina hmeljevine za kompostiranje je glede na rezultate poskusov IHPS količina z enega hektarja (cca. 15 ton). Oblika kompostnega kupa pravilne tristrane prizme višine okrog 1,5 m po sesedanju se je v praksi izkazala za najbolj idealno obliko za ta način kompostiranja. Takšna oblika kupa zagotavlja ob primerni poroznosti materiala naravni zračni vlek skozi kup – učinek dimnika, saj naravno prezračevanje s konvekcijo (dimniški učinek) sicer ne zagotovi ustreznega dovoda zraka. Optimalna kombinacija premera kupa, mešanice materiala (stebla, listi, morebitni dodatki za kompostiranje), vlage, izmenjave plinov in pravilnega ter pravočasnega obračanja kupa, ki se kompostira, omogoča, da se kompostni material preko faze kompostiranja biološko pretvori v stabiliziran kompost. V kompostnem kupu se iz celotne hmeljevine (trta + listi) temperatura običajno dvigne že po enem dnevu na več kot 45 °C. Ko kup preseže 55 °C, začne prihajati do higienizacije, istočasno pa tudi do razgradnje PLA vrvice. To temperaturo poskušamo vzdrževati z rednim mešanjem in vlaženjem kompostnega kupa najmanj štirinajst dni. Po dveh mesecih kup pokrijemo s polprepustno membrano, da zori. S tem pristopom dobimo zdrav in kvaliteten kompost, obenem pa se vrvica iz PLA do spomladi popolnoma razgradi na naravne snovi. Tudi ob sprostitvi gnojenja velja omejitev na poplavljenih tleh, ali zamrznjenih tleh ali na tistih, zasičenih z vodo ali s snežno odejo. Kot opredeljuje Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, se po 15. februarja in po 1. marcu začenja obdobje, ko prenehajo veljati nekatere prepovedi gnojenja rastlin z organskimi in mineralnimi gnojili. A nekatere omejitve kljub vsemu ostajajo, je opozoril Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr., svetovalec specialist II za področje poljedelstva, zelenjadarstva in okrasnih rastlin. Z gnojenjem poskrbimo, da dajemo ustrezne količine hranil glede na vrsto kmetijske rastline, glede na založenost tal in na tej podlagi pripravljenih načrtov za gnojenje. Toda pri gnojenju z organskimi in mineralnimi gnojili je treba upoštevati tudi omejitve oz. prepovedi. »Poznamo splošne in časovne prepovedi. Splošne prepovedi gnojenja pomenijo brezpogojno prepoved gnojenja, če na kmetijskem zemljišču obstajajo okoliščine, zaradi katerih uporaba gnojil ni smiselna, strokovno utemeljena ali tehnično izvedljiva in zaradi česar bi njihova uporaba negativno vplivala na okolje, predvsem na površinske in podzemne vode. Tudi po omenjenih datumih velja omejitev gnojenja na poplavljenih ali zamrznjenih tleh ali na tistih, zasičenih z vodo ali s snežno odejo. Prepoved gnojenja po teh datumih velja tudi na kmetijskih zemljiščih, ki niso v uporabi, v bližini objektov za zajem pitne vode za javno oskrbo s pitno vodo, če vodni viri še niso zavarovani s predpisi, na vodnih in priobalnih zemljiščih vodotokov ter na gozdnih zemljiščih (razen izjem, npr. ob presajanju in sajenju ter ob ozelenitvah brežin),« je povedal Igor Škerbot. Časovne prepovedi gnojenja so namenjene prepovedi gnojenja, takrat ko rastline rastlinskih hranil ne potrebujejo (pozno jeseni in pozimi). Z gnojevko in gnojnico tako ne smemo gnojiti od 15. novembra do 1. marca. Od 15. novembra do 15. februarja je prepovedano tudi gnojenje za pripravo zemljišč za setev jarih žit, trav in TDM ter dognojevanje ozimin in sejanja travinja. S hlevskim gnojem, kompostom in digestatom pa je prepovedano gnojiti od 1. decembra do 15. februarja. Z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik (razen za gnojenje v rastlinjakih), se ne sme gnojiti od 15. oktobra do 1. marca, z mineralnimi gnojili z dušikom za gnojenje ozimin (vključno s sejanim travinjem) pa od 1. decembra do 15. februarja (ne velja za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih). Vnos dušika v tla v obliki mineralnih gnojil v času od 1. septembra do začetka trajanja prepovedi ne sme presegati 40 kg N/ha. Poleg tega je treba upoštevati tudi zahtevo, da je na strmih zemljiščih, ki so nagnjena k površinskim vodam, treba odmerke organskih in mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik, razdeliti v več delov, tako da enkratni odmerek dušika ne presega 80 kg/ha. »Zaradi vseh navedenih omejitev (splošnih in časovnih) je treba v tem času ob koncu januarja in v začetku februarja z gnojenjem še počakati vsaj do sredine februarja in kasneje do začetka meseca marca, ko bo treba biti še posebej preudaren ob odločitvi, kdaj je za vašo njivsko površino primeren čas za izvedbo prvega gnojenja tako z dovoljenimi organskimi gnojili kot tudi z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik. Zato v teh še zimskih dneh bodite posebej pozorni, da ne boste dognojevali ozimin ali pred setveno aplicirali gnojil za setev jarin, trav in TDM, če so na vaših površinah tla še zamrznjena ali zasičena z vodo in poplavljena. V tem primeru je treba počakati, da tla odmrznejo ali se odcedijo, kar bo pomenilo možnost, da rastline dodana hranila iz tal počrpajo in porabijo za kakovostno in hitro nadaljnjo rast in razvoj v zgodnji pomladi. To pomeni, da bo za vaša tla konec prepovedi še kakšen dan, dva ali več kasneje, kot je zapisano zgoraj, da bodo tla sploh sposobna sprejemati gnojila.« 30 KRONIKA ŠT. 1 I januar 2022 V našem srcu ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš … ZAHVALA Zapustil nas je dragi ANTON BREZNIKAR iz Matk 79 (7. 5. 1940–9. 12. 2021) Iskrena hvala vsem za izraze sožalja in prijazne besede opore ter vsem, ki ste bili z mislimi z nami. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice LJUDMILE UDRIH iz Šempetra (29. 5. 1948–29. 12. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane svete maše, sveče, cvetje ter darove za cerkev. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, ZD Žalec in župnišču Šempeter. Hvala vsem in vsakemu posebej. Pogrešamo te … Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … V SPOMIN 22. januarja je minilo leto dni, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, stari ata, tast ALBIN ROMIH iz Matk (1931–2021) Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke v spomin. Vsi njegovi Tvoji najdražji Nikoli ni pravi trenutek in vedno boli, tolaži nas misel, da v naših srcih še vedno živi. V naših srcih si zapisan, čas te nikoli ne bo izbrisal. Čeprav spokojno spiš, z nami vedno ti živiš. ZAHVALA V SPOMIN Ob boleči izgubi naše ljubljene AMALIJE MALČKE HRIBERŠEK iz Gotovelj (3. 7. 1933–5. 12. 2021) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni 16. januarja je minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi ati, sin, brat, stric in nečak RADO JELEN iz Podloga (27. 5. 1973–16. 1. 2007) Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na vaju, draga starša, ostaja in živi. V SPOMIN 14. januarja je minilo10 let, odkar nas je zapustil naš dragi ati in dedi DRAGUTIN SVRŽNJAK (1950–2012) Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečko. 6. oktobra bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga mami in babi Vsi njegovi, ki ga imamo radi DANICA SVRŽNJAK (1955–2012) Hvala vsem, ki ju ohranjate v lepem spominu, se ju spominjate, postojite ob njunem grobu in prižigate sveče. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN V SPOMIN MARJANU DOLINARJU Pogrešamo vaju. DANICI LAZNIK iz Šempetra (29. 1. 1950–20. 1. 2021) 9. januarja je minilo leto dni, odkar te ni več med nami, naš dragi ati, prijatelj in življenjski sopotnik. Čas mineva, ti pa ostajaš v naših spominih. Ostaja prostor, v katerem živiš naprej, ta prostor je nekje globoko v nas, varujemo in negujemo ga. Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče v njen spomin. Žalujoči: Vlasta in sin Matjaž Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 2. januarja je minilo prvo leto brez ljubečega moža FRANCA VREČKA iz Zabukovice Pogrešam te vsak trenutek, vsak dan, tvojo ljubezen, smeh, dobro voljo. In nihče naj ne reče, da vse na svetu mine, da čas omili bolečino … Z neskončno praznino v življenju in toplimi spomini v srcu. Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi ati in dedi MIRKO–FRIDRIH RAČNIK iz Zg. Grušovelj 18b Vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za denarno pomoč. Hvala tudi g. župniku Mirku Škofleku, pogrebni službi Ropotar, govornici Veri Šolinc in njenim pevcem ter vsem ostalim, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. Leto je okrog, ne izgine bolečina, a v srcih naših sredi zime misel nate je toplina. V SPOMIN Žena Majda, Zdenka in Marjan Bremena življenja te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za tabo ostala je praznina, ostal v naših si mislih … ljubljenemu možu, atu in pradedku IVANU MEDVEŠKU (22. 6. 1936–4. 12. 2020) Iskrena hvala vsem za besede tolažbe, pomoč in darove, ki ste jih lani namenili. Hvala tudi za vse prižgane sveče atu v spomin. Vsi njegovi V SPOMIN 16. januarja bo minilo eno leto, odkar te ni več med nami JOŽEF ZUPANČIČ po domače TIČARJEV JOŽE iz Zakla Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki se ga še spominjate. Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo, do 14. februarja 2022, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Vsi njegovi domači KRONIKA ŠT. 1 I januar 2022 31 Bil si skrben in vztrajen v življenju, junaški v zadnjem trpljenju. P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ZAHVALA JOŽE PODMILJŠAK iz Levca (22. 2. 1946–14. 11. 2021) Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in svaka se zahvaljujemo vsakemu posebej za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žena Zlata - Zlatka, sin Jani z Natašo ter vnuka Naj in Jon Toliko lepega vsem nam si dal, a zdaj za vedno si zaspal. Z ljubeznijo nas vse boš grel, v naših srcih do konca z nami boš živel ... ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Kruta neizprosna bolezen je bila močnejša od njegove želje in volje živeti ter se veseliti vsakega novega dne. V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan FRANJO ŠPOLJAR iz Tabora (8. 8. 1960–30. 12. 2021) Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedka, pradedka, brata in svaka JOŽEFA KOSTANJŠKA ZAHVALA V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, stric in svak IVAN KOLAR iz Petrovč 18 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, darovali razne pozornosti in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: žena Marija, hči Nataša in sin Robert iz Prebolda (5. 11. 1940–3. 12. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za ostale darove. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, g. župniku Srečku Hrenu in vsem ostalim, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da smo se od njega poslovili z občutkom, da je bil cenjen in spoštovan. Hvala vsem, ki boste postali ob njegovem grobu in mu namenili kakšno lepo misel. Žalujoči vsi njegovi Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. Ob slovesu našega dragega moža, očeta in ata SLAVKA RIBIČA se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Hvala doktorju Strouhalu, gospodu župniku in pogrebni službi Ropotar za opravljen obred. Žalujoči: žena Zinka, hčerki Milica in Metka z družinama Najinega dragega življenjskega sopotnika in atija ni več med nami. Ostali sva sami brez njega v žgoči bolečini. Ostali so spomini na naše prelepe skupne dni in vezi, ki smo jih stkali v skupnih letih življenja. V teh za naju težkih trenutkih se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste ga bodrili v času njegove bolezni in mu vlivali upanje. Zahvaljujeva se vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti slovesa, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke in darove za cerkev. Hvala za ljubeče stiske rok, tople in sočutne objeme, iskrene besede tolažbe … Verjemite, vse to nama pomaga. Zahvaljujva se njegovim sodelavcem pošte za spremstvo na pogrebu, g. Franju Pasariču, članom ZŠAM Savinjske doline, članom NOB Tabor, sodelavcem FURS-a, Top Car Cafe, pevcem, trobentaču in g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvala družini Boštjana Jelena za vso pomoč pri organizaciji zadnjega slovesa od našega Frančiška in vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu namenite lepo misel. Ni res, da si odšel – nikoli ne boš! Vedno boš v najinih srcih. Radi te imava. Tvoji Mija in Valerija Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, brata, tasta, dedija, svaka, strica in botra ZAHVALA ZAHVALA ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 JANEZ VEDENIK - IVI (11. 1. 1929–17. 12. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in društvom iz Prebolda za lepe besede ob spominu na dragega moža, atija in ata Ivija, izrečena sožalja in ponujeno pomoč ob teh težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Lovski družini Prebold, Lovski družini Velika Nedelja, vsem lovcem in rogistom ter pogrebni službi Ropotar za pogrebni obred. Hvala za vse. LUDVIKA IGRIŠNIKA iz Svetega Lovrenca 45 (23. 7. 1945–17. 12. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečene besede sožalja in besede opore, ter vsem, ki ste bili v mislih z nami. Žalujoči vsi njegovi Kakor valovi na obalni prod tako trenutki naši v nič hite; val valu za seboj napravi pot in temu drug za drugim vsi slede. (W. Shakespeare) Žalujoči: žena Viktorija, hči Alenka in vnuk Armando Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel, vse življenje boriti si se znal, a v tem zimskem jutru za vedno si zaspal. V SPOMIN Minevata dve leti, odkar je v knjigi svojega življenja popisala še zadnjo stran, odložila pisalo, jo zaprla in postavila tja, kjer ji je mesto. Potem je zaprla svoje oči, zaspala in odšla. Odšla k svojima Petroma in vsem Šprongovim ter se jim pridružila. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 75. letu zapustil dragi mož, oči, dedi, brat, stric in svak JOŽE HRVATIN iz Liboj 6 V večnosti spominov ni minljivosti in ne izgube. V večnosti spominov je vse tako živo in polno, kot je bilo nekoč. V spominih ljubljeni živijo, kot da nikoli ne bi zares odšli. Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom za darovane sveče in denarna sredstva. Posebej se zahvaljujemo SB Celje – gastro oddelku in medicinski sestri Špeli Zajc za nesebično pomoč. Hvala pogrebni službi Morana, govorniku g. Dušanu, gasilcem PGD Kasaze – Liboje ter družini Oset za odpete pesmi ob slovesu. Hvala vsem in vsakemu posebej za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njeni Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali PAVLA PUNGARTNIK (10. 1. 1935–6. 1. 2020) ZAHVALA MARIJA KLANČNIK iz Šempetra (2. 4. 1928–18. 12. 2021) Ob boleči izgubi naše drage mame in ome se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečene besede sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in darove. Hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo, besedo in pesmijo dali posebno toplino njenemu zadnjemu slovesu. Vsi njeni 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 1 I januar 2022 »Se ne sekirata!« BINA PLAZNIK 88-letni dvojčici Mara in Joža iz Topovelj. »Mladi naj se držijo in naj se pazijo, da ne zbolijo, naj bodo pridni, pa radi naj se imajo.« Dvojčici Mara in Joža sta za svoja leta, ki se nagibajo k devetdesetim, neverjetno vitalni in iskrivih misli. Prav navdihujoča je zgodba o sestrah dvojčicah, ki sta še vedno polni moči in dobre volje. Pripravljeni sta bili stopiti pred objektiv v malce nevsakdanjih opravah in z nami deliti delček zgodbe o svojih življenjih. Leto 1934 je letnica njunega rojstva. Letos marca bosta tako dopolnili 88 let. Živeli sta v Topovljah. Sta najstarejši od sedmih otrok. Trije – brat in sestri ja: »Takoj, ko smo prišli iz šole, nas je mama okregala, »kod hod’mo«, češ, »a ne veste, koliko mrve imamo za spravit!« Tudi Mara se spomni, da jih je oče kar naprej naganjal delat, pa da je morala kot majhna deklica orati njivo z vpreženo živino in jo je kar zanašalo, ker je bila taka drobna in majhna. Povesta, da so vsi otroci kmalu odšli od doma. Joža se je v iskanju službe preselila v Domžale, prav tako njun brat Matija. Tam sta si ustvarila družini. Njun drugi brat Leopold pa si je družino ustvaril na Polzeli. Joža se je redno vračala v domači kraj obirat’ hmelj. Mara je ostala doma, na domačiji, ki jo danes upravlja njen sin Stanči. Celo življenje se dobro razumejo in redno srečujejo. Obe pravita, da se nič ne sekirata v življenju. Tu in tam se skregata, kadar sta kaj sitni. Mara pove: »Jaz vsak večer molim za vse žive in pokojne. Res. Celo uro molim. (smeh) Pravita tudi, da je dandanes podobno, kot je bilo včasih, samo malo več vsega imamo. In kakšen nasvet bi dale mlajšim generacijam? Mara: »Mladi kar naj uživajo, če bodo le lahko.« Joža: »Mladi naj se držijo in naj se pazijo, da ne zbolijo, naj bodo pridni, pa radi naj se imajo.« Pri obnovi hmeljske žičnice pri Rojnikovih v Sp. Grušovljah Obnavljajo stare in postavljajo nove T. TAVČAR Lepe zimske dneve hmeljarji izkoristijo tudi za postavitev novih hmeljskih žičnic ali pa za obnovo obstoječih. »V zadnjem obdobju je vsako leto v času rasti hmelja vsaj eno neurje in zato je še toliko bolj pomembno, da so žičnice res redno vzdrževane. Posledice dotrajanosti žičnic so lahko trganje tekačev, popuščanje sider in lomljenje stebrov, nenazadnje pa lahko pride tudi do rušenja žičnic. Z vsakoletnim rednim vzdrževanjem pa vse te nevšečnosti hmeljarji lahko preprečijo ali vsaj omilijo,« je o tem povedala Irena Friškovec, svetovalka specialistka za področje hmeljarstva in dodala: »Tudi letos nekateri hmeljarji postavljajo nova hmeljišča na tako imenovanih ‘deviških zemljah’ (na teh površinah hmelj še ni nikoli rastel) ali pa na zemljiščih, kjer že zelo dolgo ni bilo pridelave hmelja. Tudi na ta način želijo preprečiti širjenje karantenske bolezni, hude viroidne zakrnelosti hmelja.« so pokojni. Ostali so še štirje. Joža je rodila dva otroka, Mara pa tri. Sta ponosni babici in prababici. Nič kaj romantično se ne spominjata starih časov. Nikoli se nista enako oblačili. Lahko sta bili srečni, da sta sploh imeli obleko in čevlje. Svojega otroštva se spomnita po težaškem delu, ki so ga morali otroci opravljati, namesto da bi svoj čas preživljali v igri in brezskrbnosti. Joža se spomin- Narava podarila led za zimske užitke B. PLAZNIK Kljub pomanjkanju snega po nižinah v letošnji zimi so si marsikje zaradi nizkih temperatur lahko privoščili drsanje v naravi. Braslovčani so bili v zadnjih tednih nizkih januarskih temperatur pravi srečneži glede drsalnih užitkov. Poleg tega, da jim je občina postavila drsališče z umetno maso, so bili deležni še pravega naravnega ledu v najbolj senčnem predelu Braslovškega jezera. Tam so si otroci uredili pravo hokejsko igrišče, ostali pa so se predajali drsalnim užitkom na drsalkah ali pa kar s čevlji. Po nekaj negotovih prvih korakih po zaledenelem jezeru so se pogumno drsali v čedalje večjem številu. Dober glas potuje v deveto vas. Prvi skok je bil v stilu z rokami naprej, dogodku pa je na mostu in ob bregu prisostvovalo veliko gledalcev. Peti novoletni skok pri petih stopinjah D. NARAGLAV Drsanje na naravnem ledu V Šeščah so tudi letos na novoletni dan pri mostu čez Savinjo poskrbeli za novoletno kopanje ali – bolje rečeno – skoke v mrzlo reko, ki je ta dan imela le pet stopinj. Tokratni dogodek je bil že peti po vrsti. Pobudo zanj je pred leti dal domačin Matjaž Dolinar, ki je tudi sam sodeloval pri novoletnem skoku v mrzlo vodo. Letos se je temu odpovedal zaradi prehlada. Tako kot vsako leto so zadnji teden pred dogodkom zbirali prijave. Pravega odziva na »kdo si upa« ni bilo, saj sta se do 31. decembra našla le dva junaka, Uroš Ramšak in Vasja Goropevšek, sicer tudi udeleženca skokov iz minulih let, ki sta bila to pripravljena storiti. Stvar sta vzela v svoje roke in upala, da se jima bo še kdo pridružil. Opogumil se je še en domačin, Klemen Cijan, tudi že udeleženec teh skokov. Z mrzlo Savinjo pa sta se poleg treh domačinov spoprijela tudi dva gostujoča skakalca, ki sta za dogodek izvedela preko spleta. To sta bila Borut Zalokar iz Griž in Ana Cencelj iz Petrovč, ki je bila tudi prva ženska predstavnica, odkar so ti tradicionalni skoki na novoletni dan v Šeščah. Eden za drugim so poskakali v hladno vodo, na glavo ali pa na noge.