AMERICAN JN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONi V DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 34 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 10th, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII Kdo je naročil umor bivšega council-mana Potterja? Visoke osebe prizadete Republikanski vardni vodja v "2- vardi, William E. Potter, star 45 let, ena najbolj odličnih osebnosti med republikanci v plevel and u, je bil pred nekaj dnevi skrivnostno umorjen, kot sm° že včeraj kratko poročali. Umorjen je bil par dni prej kot bi moral nastopiti pred sod-ni|0> da se zagovarja radi krive Posege, p.ivši republikanski councilman Potter je bil že štirikrat prej pred sodnijo, da se zagovarja radi sleparije z mest-nirn denarjem, ko so razni meše-tar-ii osleparili mesto za $33,000 !)ri nakupu zemljišča na St. Clair Ave., in Coit Rd. Toda ker je bi-a Vsa zadeva zavita v tajno te-m(>. porota ni mogla councilma-Jlil Potterja obsoditi in je bil vse-le.) oproščen. Medtem je pa prišel državni pravdnik Miller na sled gotovim j7-.i a vam Potterja, da je slednji atfal, ko je govoril na sodniji, ra(li česar ga je dal ponovno aretirati in ga obtožil krive prižge. In ravno par ur prej, pred-n° '»i moral Potter nastopiti na R0('niji, so ga dobili umorjenega. William Potter je bil svoje dni "avaden zidar. S spretnim jezi-U"u i" z zanimanjem v politiki 'se je pa kmalu povzpel do enega Prvih republikanskih voditeljev v Cleveland«.' Njegovo truplo šo nasli preteklo nedeljo zvečer '»•'oli g ure v neki hiš, na 880 j^'kwood Drive, blizu Glenville Jolnice. V stanovanju niso našli 'J°benega revolverja, kar znači, a Potter ni storil samomor, pač ''a io moral biti umorjen, in si-C(i1' od osebe, ki bi bila močno Pl'i?-adeta, ako bi Potter pričal pre črnih las, dolgega, tenkega JJ0su- jako dobro oblečen. Z .■I'm zaeno je bila ob času, ko se p Najelo stanovanje, kjer je bil 22 r urnor.ien, neka blondika, , stara, ki ima najbrž tudi Kr'vdo na umoru. k Pravni pravdnik Miller je ta- 0J izjavil, da je bil Potter umor-iGn So PO naročilu višjih sil," ki n..se bale, da bi Potter pred sod-kaj povedal, kar ne bi bilo ,;ijc-m S žrelom iz revolverja, ta, cj'',a Je morala podreti vra-Tu sa ,Je d°spela v stanovanje. z obr- biU Potteria, ki J« ležal azom navzdol na naslonja- ^tedt t Pa se policija mrzli-itiorii1 da pride morilcern ali dnik M-n^ sled' Državni Prav* b°'jš<4 ?r Je dal sv°jega naj-lici j j „ "etektiva, Tonerja, po-a razpolag0. Toner je oni detektiv, ki je aretiral Harmon G. Atwater-ja, ki je bil tudi udeležen pri slepariji z mestnim denarjem. Dva druga najboljša detektiva iz urada državnega pravdnika sta dobila nalogo pomagati pri rešitvi umora. Medtem se je dognalo, da je umorjeni Potter pretekli torek se oglasil na Cleveland Trust banki in prosil za posojilo. Posojilo je bilo precej visoko, in ko je banka končno sklenila, da da posojilo, je pa Potter zginil. Dejstvo, da je Potter iskal posojilo, ki mu je bilo tudi obljubljeno, še bolj potrjuje fakt, da ni mogel sam iti v smrt, pač pa je bil umorjen. žena Potterja je povedala, da je bil Potter zadnjič doma pretekli torek. Potterjev dom se nahaja na 1842 Rudwick Rd. Policija je prijela včeraj Harmon Atwatra in Robert Bunowitza, ki sta bila v zvezi s sleparijo z mestnim denarjem. Državni pravdnik Miller je izjavil, da niti najmanj ne dvomi, da je bil Potter umorjen iz "Političnih ozirov." Umorjen je moral biti ravno dan pozneje, ko sta dospela v Cleveland bivši republikanski councilman -Schoo-ley in njegov sin, ki sta bila oba obsojena v dolgotrajni zapor radi iste sleparije. Prišla sta v Cleveland, da izpovesta pred dr-, žavno veliko poroto, kar vesta o slepariji, toda sta zopet ponovno in trdovratno molčala. Sedaj bi moral Potter iti pred sodnijo in povedati, kaj mu je znanega o slepariji, in ker je, po mnenju državnega pravdnika, Potter mislil izdati druge sleparje, je bil hipno umorjen. Naj-prvo so ga z udarci po glavi omamili, nakar so ga najeti morilci ustrelili. Vsa zadeva je v Clevelandu povzročila senzacijo prve vrste. Državni pravdnik, policija, poli-tikarji te in one vrste so mrzlično na delu, da se zadeva pojasni. Kako so zvabili Potterja, da je zapustil svojo ženo in se podal v apartment stanovanje na Parkwood Drive, je tudi velika skrivnost. Potter ni imel nobenega prepira s svojo ženo, in je žena policiji takoj sporočila, da je mož zginil neznano kam. Najnovejša poročila pravijo, da je dobila policija sedaj dve različni kroglji v sobi, kjer je bil Potter umorjen, kar dokazuje, da sta dva streljala. Zadnjič so Potterja videli pretekli torek zvečer ob sedmi uri. Ob tej uri je govoril s svojim svakom Jas. Hcffmanom, 18013 Euclid Ave. Hoffman je povedal policiji, da mu je Potter sporočil, da mora iti na nek sestanek, toda ni povedal kam. Potter je Hoffmana pa vprašal, če hoče iti z njim, toda Hoffman je izjavil, da ostane doma. Potter je bil videti zelo vesel. Glede krogelj, ki so .jih dobili v sobi, je ena iz revolverja 38 kalibra, druga pa 32 kalibra. Policija je mnenja, da je manjša krogi ja šla skozi Potterjev klobuk, katerega so dobili za-smojenega od smodnika, dočim je večja kroglja šla skozi glavo in pri levem očesu ven. Morris Gray, ki stanuje direktno pod onim stanovanjem, kjer je bil Potter umorjen, pravi, da je bil pretekli torek v svoji stanovanjski sobi in čakal na ženo, da ga pokliče k večerji. Naenkrat je slišal težak padec, Ameriška vlada Zakulisni boji se je ustrašila Mussolinija. o obravnavi proti Butlerju. Hear Admiral DAVID 1.'. Y,KI.Lin:S Gfineral 85JEHLEY D.< IJUTLE« Major UENfiY " i.hYt:;.\T:n Washington, 9. februarja. Kot smo že poročali včeraj je bila obravnava proti generalu Butler hipoma odpovedana in ustavljena. Mornariški tajnik Adams je na pritisk "višjih sil" odredil, da se obravnava ne bo vršila, pač pa dobi general Butler navaden ukor. Kot znano, je general Butler dne 19. januarja imel v mestu Philadelphia, Penna., govor, v katerem je silovito napadel laškega diktat o r j a Mussolinija. Laški poslanik se je radi tega govora takoj pritožil pri državnem oddelku vlade, in ameriška vlada, se je opravičila diktatorju Mussoliniju, in nemudoma izdala povelje, da se generala Butler-ja aretira in postavi pred vojno sodišče. General Butler je bil zadovoljen s tem in je izjavil, da je najel dobre odvetnike, ki mu bodo pomagali potrditi vse, kar je izjavil v svojem govoru. Naenkrat pa je Butlor pisal mornariškemu oddelku vlade pismo, ki je položaj popolnoma spremenilo. General Butler sicer ničesar ni preklical v svojem pismu, toda povedal je, da mu je žal, ker je ujegov govor povzročil sitno- tor ubil nekega otroka tekom avtomobilske vožnje, ko se je peljal z Amerikancem Vanderbilt-om. Mussolini je sprva zanikal, da bi se sploh kdaj peljal s kakim Amerikancem v avtomobilu, pozneje je pa svojo izjavo popravil v toliko, da "je mogoče, da se je peljal s kakim Amerikancem." Mornariški tajnik Adams se je zadnje čase mnogo posvetoval z državnim tajnikom Stim-sonom in s predsednikom Hoo-verjem. Očividno je bila zadeva vsem skupaj neljuba, ker so vedeli, da je Butler govoril resnico, toda so se bali zameriti se laški vladi. Zato so v naglici sklenili, tla postavijo ameriškega generala pred vojno sodišče, da bi to naredilo vtis, kot da laška vlada dobi opravičilo od strani ameriške vlade, a v istem trenutku je ameriška vlada mislila, da. svojega lastnega generala ne bo sodila radi njegovih izjav. Da pa ameriška vlada ne pride v neprijetno stališče, je na-svetovala generalu Butlerju, da se nekako "opraviči," nakar bi se ukinila vojaška obravnava. General Butler, ki videl, v Slika nam kaže major generala Smedley Butler, proti kateremu bi se imela pričeti obravnava 16. februarja, ker je v enem svojih govorov napadel Mussolinija kot ubijalca. Obravnava je bila nenadoma preklicana in general je dobil samo mil ukor. Na sliki zgorej je general Butler, v kotu na desne je major Leonard, ki bi imel general zagovarjati, in v levem kotu je slika admirala Sellers, ki bi bil predsednik vojaške sodnije. sti in homatije ameriški vladi. Izjavil je v pismu, da njegov govor ni bil namenjen za javnost, pac p h sti rao za člane gotovega kluba, pred katerimi je govoril. Kakor hitro je mornariški oddelek vlade dobil to sporočilo, oziroma pismo od generala But-lerja, je vlada takoj preklicala vojaško obravnavo proti genera-j lu Butlerju in "podarila" But- J lerju samo ukor, ki je pa bil zelo mil. Butler je govoril 19. januarja v Philadelphiji, in se je tekom | govora izrazil, da je laški dikta- Solnčni žarki regulirajo naše vreme 1 Washington, 9. februarja. Dr. j Abbott od Smithsonian zavoda je znova potrdil teorijo, da soln-čni žarki vpljivajo na naše vreme. Meteorologi so bili doslej splošnega mnenja, da je vreme odvisno od nepravilnosti zemeljske površine. Dr. Abbott je s j posebnimi aparati meril solnčne žarke in vselej dognal, da so slednji upljivali na spremembo vremena, bodisi v Ameriki ali kje drugje. Zaposljeni Mr. Rakar Preteklo nedeljo je bil naš slo-| venski brivec, pevovodja in pe-j vec in izboren igralec, Mr. Martin Rakar iz Collimvooda, prav gotovo najbolj zaposljeni Slovenec v Clevelandu. Popoldne je tekom slovenskega radio programa vodil svoj pevski zbor "Ilirija," zvečer je pa nastopil kot glavni igralec pri Triglavski igri "Nebesa na zemlji." Eno kot drugo je izborno rešil. Zlasti pri igri v S. N. Domu mu je navzoče občinstvo burno ploskalo. In prihodnjo nedeljo pa nastopi Mr. j Rakar v eni glavnih ulog opere- j i te "Darinka," ki se bo pela v Slo-| venskem Domu na Holmes Ave. IO tem poročamo še podrobneje. Razprodaja čevljev Opozarjamo na oglas Frank Suhadolnika, 6107 St. Clair Ave., kjer je sedaj v teku razprodaja najfinejših čevljev,- Cene so izvanredno znižane. kakšni zadregi se ameriška vlada nahaja radi svoje prenagljenosti, je bil toliko dober, da je pisal pismo na mornariški oddelek vlade, v katerem pravi, da njegov govor ni bil namenjen za širšo javnost, pač pa samo za prijatelje. S tem je bila ameri-šla vlada zadovoljna in je obravnavo preklicala. General Butler je poslal sledeče pismo na mornariškega tajnika Adamsa, ki je vrhovni predstojnik generala: V zvezi z odločitvijo mornariškega oddelka vlade, da se me postavi pred Mihelich predlaga Slovenski councilman John L. Mihelich je pri sinočni seji mestne zbornice predlagal, da mestna zbornica takoj razpiše $5,000 nagrade onemu, ki dobi morilca bivšega councilmana Potterja. Predlog je šel na pristojni odbor. "Kot je važno, da najdemo morilca councilmana Potterja," je rekel Mihelich, "pa je še veliko bolj važno, da najdemo one višje sile, ki so morilce najele!" 4 Igralcem Pasijona V sredo, 11. februarja, ob 7. uri zvečer se vrši skušnja v Slov. Narodnem Domu za vse igralce.' Vsem so poslane karte, katere prinesite s seboj, da jih izročite pri vratih. Važno je, da je vsak igralec točno na mestu. Pridite gotovo vsi. — Režiser. Seja direktorija Danes, v torek, 10. februarja, se vrši redna seja direktorija S. [N. Doma. Pričetek ob 8:30 zve-ičer. Ker je na dnevnem redu več važnih zadev se prosi vse direktorje, da se gotovo udeležijo seje. — Tajnik. Vile rojenice Obiskale so preteklo soboto družino Mr. in Mrs. Schumer, 18910 Chicasaw Ave. in prinesle zalo hčerko, čestitke! * 50 oseb je zbolelo v Los Angeles, ko so zavživale ekstrakt iz gingerja. * Epidemija influence je začela razsajati v Mexico City. vojno sodišče, bi rad pojasnil sledeče točke: "Meni je predsednik kluba, pred katerega člani sem govoril, povedal, da lahko "svobodno in odkrito govorim, da ne bo nihče izmed članov govora prinesel v javnost, da bom govoril takore-koč "med štirimi stenami." Ker pa je stvar prišla v javnost, zelo obžalujem, da se je to zgodilo in da sem povzročil sitnosti naši vladi." To pomeni toliko, da general Butler glede Mussolinija nj ničesar preklical, samo žal mu je, da je stvar o Mussoliniju prišla v javnost. Mornariški tajnik Adams je na to pismo odgovoril generalu Butlerju sledeče: "V očigled izjave generala Butlerja in v očigled sijajnega rekorda, ki ga ima general Butler pri vojaštvu, je mornariški oddelek vlade sklenil umakniti obtožnico proti generalu Butlerju in razpustiti vo-j.jaško sodišče, ki bi ga. imelo so-Idili. Toda, general Butler naj si [zapomni, da nikakor ne odobrava enakih izjav, ker privedejo do tega, da se poslabšajo mednarodne razmere, in so enake izjave, od strani ameriških vojaških uradnikov obsojanja vredne. S tem vam mornariški oddelek vlade pošilja uradni ukor." Cornelius Vanderbilt pa medtem poroča iz Phoenix, Arizona, da je "zelo vesel," ker je bilo vojno sodišče odpoklicano, in da general Butler ne bo sojen. Kot znano, je bil Vanderbilt dotični človek, ki je generalu Butlerju povedal vso stvar glede Mussolinija in njegove krivde. Ob-enem so se izjavili admirali, ki so bili imenovani, da sodijo generala, da so zelo veseli, ker .jim ni treba soditi v "neprijetnem slučaju." I Stric Sam naroča žganje za zdravila Washington, 9. februarja. Za-j kladniški oddelek vlade je naro-jčil raznim distilarnam v Penn-jsylvaniji in v državi Kentucky, da naredijo dva milijona galon žganja za medicinske svrlie. Ta naloga je glasom prohibicijske postave, ki zahteva od vlade, da ima vselej dovolj žganja na razpolago za medicinske s vrhe. Listnica uredništva | Mr. in Mrs. John Bazil, Eve-' leth, Minn. Prejeli smo vaše cenjeno pismo glede slovenskega radio programa, katerega ste slišali v Minnesoti. In nam svetujete, da bi najeli močnejšo postajo, da bi vsi Slovenci v Ameriki slišali 'slovenski radio program. Dober namen in nasvet imate, toda pomislili niste na stroške. Ena ura na WTAM radio postaji v Clevelandu velja $900.00, poleg tega pa je treba preskrbeti pevski talent, in poleg tega postaja ne bi dovolila oznanjevati v slovenščini. Torej .vidite, kje nas čevelj žuli. Veseli nas pa, da slišite v oddaljeni Minnesoti slovenski radio program, pošiljan iz Clevelanda. Lep pozdrav! Popravek V oglasu Chicago Chain Store od zadnjega petka bi se moralo glasiti, da se prodajajo moške nogavice po 15c, in ne ženske. * Danes je zadnji dan, da pla-čate račune za plin. Splošna zahteva, da se spremenijo postave glede dobitve državljanstva Washington, 9. f e b r u a r j a. Kongres dobiva dnevno splošne zahteve od številnih Amerikan- j cev, da se poceni pridobitev državljanskih papirjev. Prvi papir, ki je veljal pred 1. julijem, 1929, samo en dolar, velja danes $5.00, poleg tega, da si mora 'prositelj dobiti dve fotografiji. Stroški za drugi papir pa znašajo poleg tega, da mora prositelj dobiti dve fotografiji, prvič $5, | potem pa še $10. Tako znašajo stroški za pridobitev amerikan-ske pravice vsega skupaj najmanj $24.00. Kdor pa ne ve za ime ladje, s katero je dospel v Ameriko, ali za dan, kdaj je dospel, ta mora plačati še $20.00 posebne pristojbine in iti skozi | težavna pota vladnih uradov, predno se-mu posreči postati državljan. Prvi papir je glasom postave iz leta 1924 veljaven samo 7 let. Tisoče prvih papirjev bo letos postalo neveljavnih, ker ljudje nimajo denarja, da bi si preskrbeli drugi papir. Zato se nujno apelira na kongres, da nekaj sklene v tem oziru in olajša pridobitev ameriškega državljanstva. --o- Vreme! Bivšega republikanskega | councilmana Potterja so umorili. Znano mu je bilo najbrž preveč 0 grehih republikancev. * Prihodnji torek je pustni torek. | kot. bi kos pohištva se prevrnilo. Potem je vladal nekak šum skozi deset minut, nakar je vse 1 utihnilo. Sodnija je odločila, da zakonska žena lahko od-I reee materinščino New York, 9. februarja. Ako ; zakonska žena neče imeti otrok, mož ne more od nje zahtevati, da jih ima. Tozadevno je prvič v i zgodovini ameriških sodnij od-| ločila neka višja newyorška sod-1 nija. Celo v tem slučaju, ako bi žena pred zakonom obljubila, da postane mati, in je fizično za materinščino popolno zmožna,' da dobi otroke, da, celo v slučaju, da je bila materinščina ob sklepanju zakona obljubljena in pogojena, nima mož nobene pravice ženo prisiliti k materinščini. šlo se je za slučaj lepe, mlade, 23 letne stenografinje Mrs. Marion Kahn. Leta 1929 se je poročila z Alfredom Kahn, in se je v zakonu takoj branila, da bi postala mati. Mož jo je prosil in rotil. Opominjal jo je, da mu je pred zakonom obljubila, da bo postala mati, in povedal ji je, da je ne bi nikdar ne vzel, ako bi vedel, da neče postati mati. Ker je bilo vse zaman, se je mož obr-! nil na sodnijo. žena je pa naje-jla odvetnika, ki jo je tako us-jpešno zagovarjal, da je mož zgu-Ibil v vseh inštancah sodnije. -o-- Za West Park! V sredo, 11. februarja se vrši seja društva Valentin Vodnik, št. 35 S. D. Z. Ker pride na to sej o vrhovni predsednik Mr. John Gornik, so prošeni člani, da se seje udeležijo v največjem številu. Seja se vrši ob 7:30 zvečer v Jugoslov. N. Domu v West Parku. * 22 oseb je bilo ubitih včeraj v bližini Varšave, Poljska, ko sta dva vlaka trčila skupaj. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY N*W3PAP*R __ Published dally except Sunday «nd Holidays____ NAROČNINA: Z» Ameriko In Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po polti, celo leto «7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po polti, pol leta M.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.08 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. _Posamezna Številka 3 cente.___ Vaa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, $117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1631. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1908, at th« Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1871. No. 34. Tue., Feb. 10th, 1931. Lakota in "prosperiteta" deležen tiste ohceti, ki je zadnja | pred pustom." "Kdo se pa vendar ženi ?" "Kaj ne veš? županova Micka, in sicer ravno na pustno nedeljo; vzela bo pa tistega Anže-ta, ki jo je enkrat iz ljubezni objel tako močno, da so ji kar reb ra pokala." "O, če je tako, potem pa še jaz pridem, ker vem da bom dobi) še kako nogo od petelina." Vse to se bo vršilo 15. t. m. ob 8. uri zvečer. — Pa pripeljite še svoje prijatelje, ker je to zadnja nedelja za ples in drugo zabavo. Predstavo priredi dramatično društvo Naša Zvezda v šolskih prostorih sv. Kristine na Bliss Road. K. Floss. II. Uradniki in delavci Rdečega križa so obiskali na stotine in stotine domov prizadetih ljudi. Pri nekaterih teh družin ni bilo niti repe, niti kake druge zelenjave ali sočivja. Prav tako malo je bilo tudi krompirja, v nekaterih krajih pa sploh nič, kajti letina krompirja je bila skrajno slaba. O svežem mesu niso našli v teh krajih uradniki Rdečega križa niti sledu, kajti vsled neznosne suše je poginila tudi večina divjih zajcev in veveric. V nekaterih krajih so bile razmere naravnost nevzdržne1 in ljudje so se preživljali z nezaužitnimi stvarmi. V nekem okraju države Kentucky so farmerji, ki so bili zelo prizadeti vsled suše, domnevali, da drugod ne more biti slabše, kakor je pri njih; naložili so torej svoje siromaštvo na vozove ter se podali na pot v druge kraje. Uradniki Rdečega križa so končno našli te usmiljenja vredne reveže v neki zapuščeni premogarski naselbini, kjer so prebivali v zapuščenih kočah brez oken, stradajoči in premraženi. Možje, njih žene in otroci so bili skoro goli in pokriti le z najpotrebnejšimi capami. Nezaposleni delavci v južnih državah so na neprestanem pohodu iz kraja v kraj, in kdor ima sorodnike farmerje, se navadno zateče k njim, kjer pa ga čaka samo spoznanje, da je tam sila prav tako velika, kakor v mestih, ali morda še celo večja, in da je pričel samo z dežja pod kap. Ena najžalostnejših posledic te lakote je tudi ta, da se je obisk šol šolo-obveznih otrok zelo znižal. Iz vseh prizadetih okrajev dobiva vodstvo Rdečega križa od šolskih vodstev poročila, da se je zelo znižalo število otrok, ki pohajajo šole, ker ti otroci nimajo dovolj gorke obleke in mnogo izmed njih jih trpi pomanjkanje. Učitelji in učiteljice poročajo, da mnogo otrok ne prinaša s seboj nobenih sendvičev ali sploh kakega prigrizka, mnogo onih, ki ga prineso, pa se tega prigrizka ne dotakne, temveč ga odnesejo spet domov, ker so doma morda še bolj potrebni in gladni. V šolah teh okrajev je pričel Rdeči križ s pomočjo uči tejstva servirati otrokom opoldne topla živila. V gornjem sjno navedli samo nekaj najžalostnejših dejstev in razmer, v katerih se nahaja prebivalstvo Zedinjenih držav v prizadetih okrajih. K vsej tej veliki nadlogi, ki jo je prinesla prebivalstvu Amerike lanska suša, je v veliki meri pripomogla še sedanja republikanska administracija, ki je s svojimi odredbami, nespametno trgovsko politiko in visoke carino, storila svoje, da je stagnacija tembolj občutna in da povprečni delavec ne more ne živeti, ne umreti. Pri vsem tem pa je najznačilnejše in najbolj nezaslišano to, da se predsednik Hoover na vse kriplje upira ,da bi dala ameriška vlada potrebnemu prebivalstvu kako izdatnejšo pomoč Ameriška vlada je imela vedno dovolj denarja za pomoč po irebnim v drugih deželah; pomagala je od lakote prizade temu prebivalstvu Rusije in Nemčije, po potresu prizadetim Japoncem in drugim, nima pa denarja za svoje lastne stradajoče državljane, katerim je obvezana v prvi vrsti pomagati! Ameriški pregovor pravi : Charity begins at home, toda kakor je videti, je vladi ta pregovor neznan. Prav je lepo če vlada najbogatejše dežele na svetu pomaga vsem, ki so pomoči potrebni, nerazumljivo pa je, da ne pomaga svojim lastnim potrebnim državljanom, kajti koncem koncev je vendarle vsak sam sebi najbližji . . . Krilatica "Hoover for prosperity" se je žalostno izjalovila. Srednji sloji in delavstvo je spoznalo, da je prišlo z dežja pod kap, ker to občuti na lastni koži. In pri vsem tem je naravnost nerazumljivo to, da se še dobe politični voditelji in časnikarji, ki se drznejo v očigled vsega tega, kar nam je nakopala republikanska administracija na glavo, še isto .zagovarjati in priporočati, kakor se-slišijo tuintam tudi glasovi, da misli Hoover ponovno kandidirati pri prihodnjih predsedniških volitvah. Ta trud pa si Hoover prav lahko prihrani, kajti državljani Zedinjenih držav imajo več kot preveč prosperitete, ki sta jo dala deželi on in njegova stranka, zato bodo volilci Zedinjenih držav pri prihodnjih predsedniških volitvah poskrbeli, da bo končnoveljavno te repu blikanske "prosperitete" konec! Euclid, O.—Pri nas smo dobili novega župnika, Rev. A. L. Bombacha, katerega smo vsi prav veseli. Izvolili smo tudi nov odbor in upam, da bomo prav lepo napredovali. Brezposelnosti je tudi pri nas preveč, kot povsod. Tem potom se najlepše zahvalim elevelandskim ženam in možem za tako velikodušni dar, ki so ga darovali v denarju 1. fe-aruarja za pralni stroj. Ne morem se zadostno zahvaliti, oziroma moja žena. Obenem se za-ivalim tudi za lepa božična, darila, katere ste nam darovali. Ne bomo vas pozabili, dragi znanci in prijatelji, ker ste se nas spomnili v teh kritičnih časih. Zato se vam v imenu moje družine vsem še enkrat prav toplo zahvaljujem. Pozdrav vsem čitateljem, listu pa mnogo uspeha v 1931. Ignac, Ana Lužar in otroci, 21'020 N. Vine St. New York, N. Y.—Pri odhodu v staro domovino, predno se podam na tisto plavajočo hišo, katero smo "zarentali" po posredovanju tvrdke Mihelich Co. za kakih 6 dni, se potom Ameriške Domovine še enkrat poslavljam od vseh mojih sorodnikov, znancev in prijateljev, posebno pa od mojih otrok, ter se vsem prav iz srca zahvalim, kar so storili zame v času desetletnega bivanja med njimi in ob času odhoda iz Amerike. Zahvaljujem se vsem, ki so me spremili na kolodvor. Dalje se zahvaljujem g. L. Pircu za naklonjenost in slovenskemu radio klubu za lepo točko, meni v počast zaigrano. Lep pozdrav tudi uredniku kolone "če verjamete, al' pa ne," s katero se bom tudi za-naprej zabaval, če bo prišel časopis čez morje, če ga ne bodo ribe prej požrle. Vse tiste, kateri so me pooblastili z raznimi naročili za njih svojce v stari domovini zagotavljam, da bom vse opravil po svoji najboljši moči. Tudi željo mojega bratranca Fr. Levstika iz Lakewooda bom izpolnil in mu bom kupil v Sodražici, kadar bo tam semenj, konjička ribniške izreje. Ravno tako bom skušal ustreči tudi tistim, ki so mi naročili za rejte, lončene fajfe in tudi tistemu bom ustregel, ki je naročil rdečo marelo. Končno vse skupaj še enkrat prav lepo pozdravljam in ostajam vaš Jernej Perušek. bil pa za samo 30,000 Din. V preteklem letu je bilo 12,-106 izseljencev. V minulem letu se je izselilo iz Jugoslavije preko Jesenic 7,146 oseb v prekomorske države in 4,960 oseb v tuzemske države, torej vseh izseljencev v minulem letu je bilo 12,106. Povratnikov iz prekomorskih držav preko Jesenic je bilo 6,040. Deportiranih je bilo iz prekomorskih držav 267, iz tuzemskih pa 87. Repa-trirancev iz prekomorskih držav je bilo 928, iz tuzemskih 313. Vseh vrnjencev je bilo torej 7,635. Potnih listov je bilo pregledano na jeseniškem obmejnem policijskem komisarijatu ob priliki potovanja v državo ali iz nje Jugoslovanov 52 tisoč 994, Američanov 2430, Avstrijcev 23,294, Bolgarov 4,057, Grkov 1,362, Angležev 417, Italijanov 3,570, Madžarov 682, Nemcev 29,161, Poljakov 698, Turkov 138, Romunov 688, Francozov 995, čehoslovakov 9,150, Švicarjev 1,034, ostale države 2,361; vseh skupaj torej 133,030 potnih listov. Na ekspozituri komi-sarijata na Bledu je bilo potnikov med sezono 17,322. Vseh potnikov preko Jesenic je bilo torej 150,352. Kakor je iz tega razvidno, je v minulem letu pa-siralo jeseniško postajo lepo število tujcev. Tujski promet pri nas je izredno velik. Ves ta promet se poveča še s turisti, smučarji, izletniki, ki pri teh številkah še niso vračunani. Popravek Mrs. Mary Unetič, ki je zbirala prostovoljne darove za gasilsko društvo v žužemberku, nam je poslala sledeče popravke, ki so se nahajali v seznamu darovalcev: Nabiralka Mary Unetič; darovalci: po $1: J. Vidmar, F. Ahlin, Anton Pucelj in Mary Maren je darovala $1.00. Vesti iz domovine i Deklica se je zadušila v dimu, V neki viničariji na Polenšaku se je dogodila te dni nesreča, ki je zahtevala življenje 13 let stare deklice. V neki dolinici na Polenšaku pri Mariboru stoji vinčiarija vdove Sešerkove. žena je znana kot dobra gospodinja in je živela sama s svojo 13-letno hčerko. Te dni je Sešer-kova močno zakurila peč, spravila hčerjko spat in se odpravila k sosedovim, da si zmelje nekaj žita. Hišo je pred odhodom zaklenila in vtaknila ključ v žep. i Med njeno odsotnostjo in hčerkinim spanjem se je pa zaradi razbeljene peči vnela obleka, ki se je okrog peči sušila, in pričela tleti. Tlenje je provzročilo ne- znosen dim, ki je deklico tako dušil, da se je sicer prebudila, a v zmedi si menda ni mogla pomagati. Medtem se je mati vrnila in slišala hčerin jok. Ko pa je hotela vrata odkleniti, je opazila, da je ključ izgubila. Tekla je nazaj, da bi ga poiskala, a ker ga ni našla, je naposled s silo vlomila vrata, toda bilo je prepozno. Deklica je ležala trda in negibna na tleh. Kmet Sredoje Vasic iz vasi Či-[butkovica blizu Lazarevca v Sr-|biji je na polju kopal jarek. Na-! enkrat je opazil, da se mu bliža 5 volkov. Pustil je lopato in kramp ter splezal na drevo. Volkovi so šli do bližnjega bajerja, kjer pa ni bilo vode ter se skrili med trnje. Vasic je planil z drevesa ter bežal v vas k županu, Ta je obvestil orožnike, ki so organizirali pogon. Deset kmetov brez pušk je gonilo volkove, sedem pa jih je bilo oboroženih. V pol ure so postrelili vseh pet volkov. Nenadna smrt. Pišejo nam' Dne 12. januarja je bil sejem na Krki pri Stični. Bil je dosti dobro obiskan in se .je prodalo pre- Po 15 letih je izločil kroglo. Stanoje Sakovič iz Negotina je bil v vojni, leta 1915 ga je pa sovražna krogla iz trojne puške težko ranila v vrat. Dolgo je ležal v bolnici in se boril s smrtjo, vendar so ga rešili, toda svinčeno kroglo, ki ga ranila, v njegovem vratu niso našli. Tako se je Stanoje vrnil domov s krogljo v telesu. To ga ni oviralo pr> delu do zadnjega časa. Pred dnevi je pa začutil velike bolečine in moral je leči. Končno je šel k zdravniku in prosil za pomoč. | Zdravnik dr. Stanoja Nešič ga je preiskal in ugotovil, da ima nesrečnež v mehurju svinčenko. ki mu je povzročila velike bolečine. Bolnik je po nekaj dneh cej rejene živine. Na sejem so je odpravil tudi posestnik France Lovše iz Pleš pri Hinjah. Gnal je lep par volov, ki so imeli čez .1,500 kg. Med potjo se je sešel z nekim sejmarjom, s katerim se je nekaj prerekal. Naenkrat pa mu je postalo slabo. Napravil je še nekoliko korakov in se zgrudil na gramoz ob cesti. Zgodilo se je to v vasi Gabrovi, ki je zadnja vas pred Krko. Priskočili so mu na pomoč, ki je pa ni več potreboval. Vsi navzočni so poni i lo val i marljivega in splošno priljubljenega, moža, za katerim žalujejo številni prijatelji in znanci. Pokojnik je rad pomagal vsakomur in je bil znan daleč naokrog. Naj počiva v mi-[ ru, domačim pa naše iskreno so žal je! Kmetje Ubili p«t Volkov. — svinčenko izločil. Kirurg dr. Nešič je izjavil da gre za prav redek primer v medicini, ki zasluži vso pozornost zdravnikov. Opisal je zadevo tako-le: Pred dnevi je prišel k meni Stanoje Sakovič in mi potožil, da že 20 ur ni šel na vodo. Imel je velike bolečine in po nekajdnevnem le-čenju je izločil projektil strojne puške. Strašen požar pri Kostanjevici. V vasi Dobe, št. 11 je pri posestniku Jožetu Gorišku nastal požai-, ki mu je pokončal vse imetje. Gorišek je moral ubežati skozi Okno, da si je rešil golo življenje. Poleg vsega imetja mu je zgorelo tudi 1,500 Din, katere je hranil, da si kupi prašiča. Ljudje pravijo, da takega požara že ni bilo od leta 1909. škode je nad 70,000 Din, zavarovan je Nečuven napad na goriškega nadškofa. "Piccolo" očividno v dogovoru z vladajočim sistemom in v pospešitev njegovih namer uporablja otvoritveni govor višjega državnega tajnika Julijske pokrajine, Mandruzzato, za napad na slovensko duhovščino in njenega najvišjega predstojnika, kakršnega kljub brezobzirnosti fašističnega režima do danes še nismo brali. Imenovani list pravi, da je "govor visokega dostojanstvenika, ki je vrhtega goreč katoličan v smislu najčistejših tradicij rimske cerkve, odkril vso protidržavno in proti-italijansko miselnost tako slovanske duhovščine kakor goriškega metropolita. Katoliška Cerkev v Julijski Krajini ni rimska, ampak slovanska. Njena naloga se uporablja izključno v obrambo neke slovanske kulture, proti kateri govorita tako zgodovina kakor dobri okus. Proti-italijanska miselnost gotovih prelatov je vrgla s sebe celo dosedanjo krinko političnega nad-strankarstva in se najvišja cerkvena oblast v Gorici obnaša tako kakor bi se obnašala v Ljubljani. V kraških cerkvah se moli Bog v najgršem izmed vseh jezikov, kakor da bi bila latinščina, ponos rimske cerkve, bogoskrun-stvo. Nadškof ničesar ne stori, da bi se vzgajal italijanski duhovniški naraščaj. Italijan se v primorskih cerkvah čuti popol-homa tujega, niti mentaliteta niti obleka duhovnika ga ne spominja, da se nahaja v katoliški, apostolski in rimski cerkvi, če je ovčica italijanska, se pastir, zanjo sploh ne zmeni. Ni enega samega slučaja, da bi se bil najvišji cerkveni pastir Julijske Krajine kdaj postavil na stran italijanske oblasti v svrho koristne politične in verske kola-boracije, kakor svojčas v Avstriji. "Evidentno je," vzklika na koncu tržaški dnevnik, "da se tak položaj ne more nadaljevati!" Nova doba ha Goriškem. Goriški prefekt Tiengo se je lotil dela z vsemi svojimi nfladimi silami. Fašisti napovedujejo po novem letu "novo dobo." V akcijo stopijo skvadristi pod poveljstvom fašističnega tajnika Avvenalitija, ki je že organiziral "skvadre." Napovedani so pohodi v vasi, ki jih fašisti smatrajo za odporne. V Gorici se je vršil sestanek fašističnih zaupnikov z dežele, zdravnikov, učiteljev in občinskih načelnikov, Vodil ga je g. Avvenanti. S kleti j eno jo bilo, da se uvede "nova doba:" zginiti mora vsa slovenska inteligenca, vsi zavedni trgovci in gostilničarji ter bolj izobraženi kmetje. V teku petih let mora biti manjšinsko vprašanje v Italiji za vselej rešeno! Poslej ne sme biti več govora o Slovencih. Nadaljevati je treba brezobzirno boj proti slovenski duhovščini. Fašisti trde, da novi prefekt povsem odobrava Av-venantijev načrt, da je tudi on mnenja, da se da slovenstvo v teku petih, let povsem iztrebiti. Vodstvo vse politike je prevzel Avvenanti, ki pravi, da se mu je posrečilo zrušiti celo ustanove, ki jih je poklica! k življenju sam Če vrjamete, al' pa ne. Mussolini! Davek na prešiče. Na Gori škem je kmet doslej plačal 20 lir občinskega davka za vsako svinjsko glavo. V času, ko je fašistični tisk poln "veselih" novic o znižanju davkov v Italiji, pa je bil ta občinski davek povišan nt> 45 lir! Marsikateri kmet sploh ne more zaklati prašiča, ker nima denarja, da bi plačal davek. V goriški občini, h kateri so bile nedavno priključene čisto kmečke Vasi štandrež, Podgora, Sol kan, št. Peter in Vrtojba, znaša zdaj ta davek kar 70 lir od 100 kg žive teže. Ker se svinjina prodaja izpod 4 lire kilogram, je razvidno, da mora kmet plačati občini skoro petino vrednosti prašiča! Po pravici trdijo kmetje, da je bilo bolje pod grofi, ki so terjali desetino. Davek je treba plačati ne glede na to, ali se prašič proda ali pa zakolje za domačo uporabo. Občine upravljajo fašistični komisarji, ki po svoje gospodarijo z občinskim imetjem. Ljudstvu niso odgovorni. Božič na Vipavskem. Na sveti večer je maševal v Dobravljah oče kapucin iz Sv. Križa. Po "Ite missa est" je začel pridigati v italijanskem jeziku. Verniki so takoj zapustili cerkev. Na sveti dan je pa v Skriljah opravil službo božjo oče kapucin iz Šv. Križa. Med sv. mašo se je lotil pridigati v italijanščini. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. S klopi je vstal sivolas starec in pozval vernike: "Predragi! Molimo rožni venec v čast Kristusovemu rojstvu!" Potegnil je iz žepa molek in pričel moliti naprej; verniki so nenavadno glasno odgovarjali in pater je utihnil ... še prejšnja leta so svetokriški kapucini hodili pridigat v okoliške fare. Pridigali so vselej slovenski. Letos so hoteli uvesti italijanščino v cerkev. Ljudstvo jim je primerno odgovorilo. Opomniti je treba, da so kapucini prišli iz Italije mesto pregnanih slovenskih. -o- ZAKAJ SE KONJ NE UTRUDI. KADAR STOJI Vsem tistim, ki si belijo glave, zakaj ni bilo zadnji petek moje kolone v listu tem potom naznanjam, da ne bom povedal, zakaj je ni bilo. In tudi če bi povedal, bi mi ne verjeli, ker ste že vsi napravili svojo sodbo o tem in tudi vem kakšno, še celo Martin Rakar je pel v nedeljo: Ko b' vinčka ne bio . . ., kakor da bi moral res povsod imeti ohajčan svoje prste vmes. A Majaronček se ga je bil nale-zel in toliko da se je primajal do domače hiše. Do hišnih vrat so vodile tri stopnice, katere so se zdele Majarončku tako visoke, kot Triglav. Poskusil jih je preplezati in je z velikim trudom prilezel do druge stopnice, dalje pa ni šlo. Ko Majaronček vidi, da ne bo šlo, se pa lepo komodno vleže na trato pred hišo, kjer tudi kmalu prav sladko zaspi-Bilo je to na 25. januarja in dasi brez snega, pa vseeno precej hladno. Nekaj časa ga je še grel ohajčan, pa je "furnez" kmalu ponehal in začelo ga je zebsti, da se je prebudil. Pa se sklone na komolec in zavpije: "Mica, kaj ti nisem še stokrat rekel, da ne puščaj okna odprta! Saj veš, da me začne takoj trgati, ako name vleče prepih. Kar takoj mi zapri okno!" A Mož je bil lahkoživček, žena pa jako skrbna gospodinja. Vse pridige in drugi "priročni" nasveti niso izdali, mož se kar ni hotel poboljšati; In tako je zopet nekega dne prišlo med njima do naslednjega razgovora: "Pa se ne boš nikdar poboljšal? Kam bomo pa prišli, ko vse zapiješ in zaigraš, jaz se pa ubijam;; lin. kolikokrat si mi že obljubil, da se kesaš in da boš ves_ drugačen." "Saj se kesam, strašno se ke-sam." "Šur da se kesaš; kako dote0 se pa. že kesaš?" "Odkar sva se.vzela." Mi vidimo konje stati na cesti in v hlevu po ure in dneve in nam gotovo večkrat pade na um, zakaj se konj ne utrudi, ko stoji. Priroda je pač ustvarila konje tako, da jih stoja ne utrudi in da se od dela odpočijejo, ne da bi jim bilo treba ležati, členki konjskih nog so tako zgrajeni, da jim noge stojijo tako trdno kot stolpi brez posebnega mišičnega napora. Konjsko telo stoji na nogah, kakor miza na svojih nogah, šele pri hoji ali teku mora konj napeti svoje mišice. — Večina konj pa leži po-Vibcl v hlevu, to pa ne zato, da si odpočijejo noge. ampak vrat, ki mora nositi težko glavo. Konjska glava namreč ni kakor človeška, ki je podprta s primerno debelim in krepkim vratom, ampak konjski vrat je dolg in širok, ki potrebuje ponoči počitka svojih mišic. So pa tudi konji, ki nikdar ne ležejo, ampak spijo stoječ, pa se vendarle pri tem dobro počutijo. A "Jaz pravim, da je velika krivica za moške, da imajo ženske povsod prednost in v vseh ozi-lih lažje, kot pa mi moški." "Kje pa misliš, da imajo laž- je r> "Pri desetih božjih zapovedih." "Kako to?" "No, ženske jih imajo sanio devet." "Samo devet?" "Ja, samo devet; saj prav' deseta božja zapoved: Ne požel' svojega bližnjega žene! Ta vendar za ženske ne velja." A i "Gospod doktor, vi ste n>| vendar zatrjevali, da boste reši" mojega moža vseh bolečin, zdaJ je pa mrtev." Zdravnik: "No, ali ga zd»i kaj boli?" 0 A "Slišal sem, da bo odšel Jackson na večmesečni izlet po Evropi. Ali mu je to svetoval njegov zdravnik?" "Ne, njegov odvetnik." A "Predno vzamem vaš slučaj v_ roke, hočem vedeti: ali ste kri V1 aH ne," reče odvetnik novemu k'1' jentu. "če sem kriv ? Mislite, da W najel najdražjega odvetnika v mestu, če bi bil nedolžen?" A Kmetica prinese v Ljublj«*1? v jerbasu jajca naprodaj. Gi'e' doč čez frančiškanski most, zadene vanjo eleganten gospo' tako, da pade kmetici jerbas * glave in se vsa jajca ubijejo "Pardon, mama, pardon!" opravičuj e vljudni mešče1)1 Kmetica se pa oglasi: "Ti bo# jaz dala pardon, nič pardon, W ca plačaj. škric!" s« d Od Soče do Jadrana DOPISI Euclid, O.—Evo nekaj novic:' Dobro poznani rojak Anton Pu-| šnar se je podal v Florido na po- j čitnice za par tednov. — želi-: mu mu dobro zabavo v solnčni j Floridi in srečen povratek To zimo imamo zares krasne! dneve in posebno pri nas v Eu-j clidu je zelo lepo in prijazno,! prav kakor spomladi. Dnevi so tako lepi, da človek kar ne Str- j pi v hiši, zlasti sedaj, ko nismo prevfeč zaposleni. Pa pustimo to! Samo da bi se kaj ženili se-! daj v predpustu. Kakor vsak j drug, tako sem tudi jaz Radove- den in začel sem povpraševati svoje prijatelje in znance, kje da bo kakšna "ohcet" na pustno nedeljo. Toda nihče ni nič vedel in mi ni vedel dati odgovora. Nato se podani s svojim "Špancirštokom" na izprehod po naši beli Ljubljani in srečam našega "kranjskega Janeza" iz Ljubljane. "Kam pa ti kolovratiš?" ga pobaram. "I, veš kam? Doli k blagajni-: ku društva "Naša Zvezda;" on | ima še nekaj vstopnic v predpro-daji, k«;,r želim, da bom tudi jaz črna žena ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran , Po onem čudnem dogodljaju ?fe že legala na zemljo deseta Kakor takrat je stal Fran-ce Z0Pet nocoj na istem mestu na straži, na najskrajnejši postojanki zunaj mesta. — Ura je bite Polnoč. Vsa narava je poči-Vala in snivala sladke sanje in ,latl zemljo je vladala skrivnostma tišina, le France je korakal Umišljeno semintja. čuj! tam sPodaj v bičevju se je nekaj zga-ndo in zašumelo. Bila je svetla Il0l ^ zadnji krajec mesecev je P°šiljal na zemljo še toliko moč-J10 svetlobo, da. se je precej natanko lahko razločilo daleč na okrog-. France se je hitro ozrl tjakaj in opazil, kako se je pre-!ra! temen zvitek oprezno »kozi bičevje. Bliskoma je poteg-'»1 meč in zakričal: "Stoj! kdo u •" Postava v bičevju se je po-ajila in se začela pomikati na-zaj. Kmalu je izginila Franceto-očem. Pol ure je zopet vla-d&la tišina, kar je zaslišal od nasprotne strani neki zveneč glas. ili so mehki, nežni in vabeči Pasovi gosli. In zdaj je zadonel svirajoče gosline glasove še ženski glas — za Boga! bila je ; ^ana! spoznal je njen mehki ^ Pretresujoče nežni glas. — Pela je: Odkar mi mati v grobu spi, Brce. mi vedno bolj medli..." itd. * ranče je že nameraval dati znamenje sosednjim stražam, a uPadel mu je pogum, v prsih ni T* Čutil tolike moči; deloma se ^ Namreč sramoval, da bi zara-dl slabotne ženske sklical skupaj s.traže> deloma ga je skrbelo, a bi s takim činom utegnil Ni-Sano spraviti v nesrečo. In z mi-°Sr<-'jem se je zopet-vzbudila v n J ego vem srcu ljubezen do žene ■n hrepenenje po sreči . . . Toda sme ga videti, ne sme govori-z njim, zlasti ne tu na straži, jp Medtem, ko je premišljeval, wlJ bi ijkrenil, so se mu vedno °'J bližali glasovi in v noč se je Razlegala še krepkejše in strast-,1(-Jše ciganska pesem: Po svetu jaz okrog blodim, ul)og cigansk otrok; v samoti tihi se solzim, SaJ čuva me le Bog.. na vasi se igral, nikdo ni maral me, nikdo mi roke ni podal, le vsak me karal je. ^zemite, prosim vas, med se, kako vas rad imam; prekali so mi smeje: Cl£an naj bode sam. Zato oko se mi solzi, i svet sovraži me, £ ena duša še živi, kl vendar ljubi me. ato pa h(Xiini v temni log, ,Jer Ptički žvrgole, ani zabi tuge in nadlog Uzaljeno srce. K o Pridem k mili mamici, pač bodem spet; Kmalu, kmalu tja dospem Jer več ni zla, ne zmot." j, Pu ' U,lC.° ^ "apeto poslušal. Sa-)(; ,Ul.u je zastajala, srce se mu Kaj naj stori? — Prav goz(i.nje?a '"astel gost jelšev grm ' "aj se li skrije vanj? Iz opazoval vse v0 katero spada pod njego- °PaziiaŽ°' njefc'a bi pa "ihče lle Sum0' , Rečeno, storjeno. •— grniu l>ai' skokov in že je bil pri Si'in . "itro Je vtaknil glavo v Hiti s 1 1Jre) ta in moje puške ni več, — j® vzkliknil tedaj Cook, ki je stopil takrat k vratom ter instinktivno segel po svoji puški, — Kaj se lahko vrata od zunanje strani odpro? — je vprašal zdaj Sander. — O ne. nikakor, — je rekel Cook. — Božja strela, zdaj mi je tudi jasno, zakaj so bili psi vsi iz sebe in čemu so hoteli na vsak način v hišo. . . Jaz, osel kronani, sem pa lopovu sam pomagal pobegniti! . . . — Ali nimate užigalic v hiši? — je vprašal Sander, — saj vlada taka tema tu, da si človek lali-ko vrat zlomi. — čakajte, pustite me tja, — je rekel James. — Takoj bom podpihal ogenj. Cook pa je mod tem v temi tipal.okoli za torbami in strelivom. — Sto vragov, — je mrmral predse, — ali je ta paglavec — Bil — Bili! Kam, si položil torbo s strelivom? Piratje na reki Mississippi SPISAL FRIEDRICH GERSTAfcCKER Z a "Ameriško Domovino" prerel A, Sabfr Bili se je zbudil, ko je čul klicanje svojega imena, toda v zaspanosti dolgo ni mogel zapopa-sti, kaj se od njega zahteva. — James pa, ki je medtem razpi-haval žerjavico, je rekel: — Na stolu, levo od vrat, visi ena, druga pa — prokleti pepel, ki me bo še oslepel — druga pa mora ležati na sedežu stola — ta je moja. (Dalje prihodnjič.) TE CENE SAMO TEKOM TE Razprodaje Ne zamudite prilike KRASNE ŽENSKE ZAPESTNE MOŠKE ZAPESTNE in ŠPORTNE | URE, Benrus znamke, belo ali rume- ti 1 no zlato, navadna sena $39.75. f URE, svetovnih izdelkov, navadna Pristni in čisti dia mantni prstani, scv POPUSTA lidno belo zlato naj Diamantni prstani, poročni prstani, stenske in žepne ure, srebrnina, t o i 1 e t n e priprave, torbice in drugo. novejšega modela 6033 St. Clair Ave. CREDIT JEWELRY, RADIO & MUŠIC HOUSE 'XIIXXXIXXXXXXXX VELIKANSKA RAZPRODAJAj katera je bila oznanjena na RADIO se prične V SREDO dopoldne ob 9 URI I FRANK CERNE, 6033 St. Clair-av.; Tu vam je dana v resnici sedaj prilika, da si prihranite denar—naša izguba, vaš dobiček. | Vse blago v trgovini znižano 25% do 50%. Primerjajte naše blago z istim po drugih trgovinah § in čudili se boste našim cenam. Prostor ne dopušča, da bi omenili vse. i PRIDITE SAMI IN PREPRIČAJTE SE O RESNICI Sedaj r Sedaj 19' cena $15.50. URE BUDILKE $1.50 sedaj 69c $100.00 Sedaj samo ti 25-50% FRANK CERNE SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA v nedeljo 15. februarja, 1931 V GRDINOVI DVORANI 6025 St. Clair Ave. ZA PLES BO SVIRAL IZVRSTEN ORKESTER Začetek veselice ob 7. uri zvečer VSTOPNINA 50 CENTOV Cenjeno občinstvo je prav prijazno vabljeno, da se udeleži te veselice. Ker je to predpostna nedelja, bi ne smel nihče ostati doma, ker bo dovolj najlepše, domače zabave za stare in mlade.1 Ves čisti dobiček gre v sklad za novo cerkev sv. Vida, ki se sedaj zida. VABILO NA PLESNO VESELICO katero priredijo Ko je potipal v omaro, je začutil v svoji roki veliko skledo, v kateri je bilo mleko, kakor se je kmalu prepričal. Vesel jo je dvignil do svojih suhih ustnic in v dolgih požitkih se je začel k renčati s to osvežujočo in redil-no tekočino. Komaj se je odločil, da je postavil skledo spet nazaj na svoje mesto, kajti najti je hotel že kaj drugega užitnega, kar bi mogel vzeti seboj. — Potipal je spet z roko v omaro, kjer je našel še dva koščka koruznega kruha, ki ju je naglo spravil za srajco, nato pa spet prijel skledo ter jo zopet nagnil na usta. — Pustite 'še meni malo! — je tedaj nenadoma rekel neki glas tik Mulata, ki se je tako prestrašil, da bi bil kmalu izpustil skledo na tla. Tresel se je kakor trepetilka na vodi in niti dihati si nj upal. —■ Mr. Cook, — je rekel spet isti glas. — Mr. Cook! — Kaj pa je? — je vprašal ta, napol v spanju, iz svoje postelje. — Zapodi ga ven . . . skočil je preko plotu. — Kdo? — je vprašal Sander začuden. — Vranec, — je zamrmral Cook. — Neumnost! Ta brblja v spanju o plotovih in vrancih, da je še mene zbudil, ki sem mislil, 'da nekaj pije. — Da, da, kaj pa je? — je za-klical zdaj Cook, ki se je obrnil ter pri tem popolnoma predramil. — Ali ste me klicali ? — Strašno sem žejen, — je rekel Sander, — in mislil sem, da vas čujem piti. Kje pa stoji posoda z vodo? — Zunaj pred vrati — na deski, takoj na levo, — je odvrnil Cook, ki se je mod tem popolnoma predramil, — korec pa visi na žeblju takoj nad posodo. Ampak — nočete rajši mleka? V omari ga je polna skleda; do jutri se bo itak skisalo. Mulat je hitro in tiho postavil skledo spet na njeno mesto ter potegnil nož. Njegovo odkritje se je zdelo zdaj neizogibno, kajti v temi ni smel tvegati nobenega koraka, da se ne izda. Saj ni niti vedel, kam, ne na koga utegne stopiti. — Ne, hvala, — je odvrnil Sander; — voda bi mi bila ljubša. Toda tema je pa taka tu notri, da si človek lahko polomi noge. — Podpihajte ogorke v kamina, — je rekel Cook, — v kotu leže suhe trske. Mulat je še bolj trdno oprijel ročaj svojega moža in mislil samo še na to, kako bi planil na prosto, čim ogenj zaplapola in ga ugledajo možje. V temi pa se ni smel di*zniti napraviti nobenega koraka, ker ni poznal položaj v sobi in ker je bilo ono mesto, na katerem je stal, začasno najbolj varno. Sander je začel na vso sapo pihati v žerjavico, toda ognja ni mogel razpi-hati, temveč je sam sebi napihal pepela v oči. Nevoljen je vstal in rekel: — Hudič vzemi ogenj; niti enega živega ogla ni več. — Ampak saj ne morete iz-grešiti in niti iz hiše vam ni treba stopiti, če hočete dobiti vodo, — je rekel Cook. — čim stopite na prag, imate na svoji levici škaf z vodo. — Koliko pa je ura? — je vprašal zdaj James, ki se je mod tem tudi prebudil. — Ne more biti še pozno, — je rekel Sander. — Ampak, strela božja, zdaj sem si opraskal kožo na nogi na petelinu neko puške, in . . . kaj pa jo to? Vrata so odprta in gotovo je eden od teh prekletih psov prišel notri. Kdo pa je pustil puško ležati tukaj ? — Nu, moja puška vem, da ni, — je rekel Cook, — ker sem jo snoči obesil na njeno navadno mesto. — Hm, potemtakem pa je prišla sama od sebe dol, kajti zdaj je tukaj, in da je temu res tako, to svedoči praska na moji koži. — Torej jo je moral ta. presneti dečko imeti . . . Hej, Bili! — Ah, za božjo voljo, pustite ga, naj spi! Nikar ga ne budite! — S temi besedami je Sander spet obesil puško na klin nad vrati, stopil k vratom, našel škaf z vodo ter začel z globokimi po-žirki piti. — Ah, — je rekel, ko je iskal s korcem v roki žebelj, na katerem je korec visel, — to je dobro delo! Resnično, nič ni boljšega, kadar koga resnično žeja, kakor nekaj požirkov hladne vode. — Posebno če je polovica žganja v njej, — je .rekel Cook, ki je tudi vstal in stopil k škafu, da si uteši žejo. — Ampak kje so vsi psi? Hej, Deik, Ned, bohs, Watch, hallo, sem! Kje pa tiči-te, mrhe! Psi. ki so dozdaj ležali za hišo, so prišli cvileč k vratom, migali so z repi ter.se hoteli vzpenjati na svojega gospoda. — Proč z vami. mrhe! — je zaklical Cook. — Kaj pa ležite vsi tam zadaj pri mesu? Eden je dovolj! Ti. Watch, ali se spraviš! In ti, Bohs, vrag vas vzemi, pasja zalega, ali se mi pobereš, mr-ha! — Kaj pa imajo? — je vpraša! Jamse. — Hudič vedi! Mrhe hočejo po vsej sili sem notri, — je zaklical Cook jezno, — in vohajo, kakor da čutijo tukaj divjo mačko ! Vrag jih vzemi! Ob teh besedah se mu je posrečilo zapreti vrata, dasi sta si hotela oba največja psa s silo utreti pot v notranjščino. Ko je zaprl vrata, je položil za vrata težko leseno klado, prijel San-derja za roko ter tipaje odšel nazaj proti svojemu ležišču. Pri tem pa je neprestano zabavljal na "mrhe?" kakor jih je zdaj imenoval, ki so cvilile pred vrati. Sander je končno spet zaspal, Cook pa se je še vedno preobračal po postelji, kajti psi so postajali čedalje bolj nemirni in so zdaj že začeli praskati s kremplji na oni strani hiše, kjer je stala omara z jestvinami. Eden od teh psov, najbrže Bohs, je celo tam odtrgal desko, porinil glavo kolikor mogoče daleč v odprtino ter tako tulil in zavijal, da je bilo groza. — Božja strela, to je pa že od sile! -- je zavpil Cook. — če mi takoj ne utihnete, proklete mrhe, začnem streljati na vas! Am- pak nekaj pa morajo vendarle vohati, sicer se ne bi tako obnašali. — Vohati, — je zamrmral Sander, ki se je vsled hrupa zopet. zbudil, — kaj pa naj vohajo tukaj ? Ko sem stopil k vratom, imel puško v rokah, neumne živali pa zdaj mislijo, da hočemo iti na nočni lov na kune. < te pse! — je zaklel James ter planil pokonci. — Nocoj pa res ni miru, tako da človek vso noč ne more zatisniti očesa. Samo poslušajte te proklete mrhe! — Hallo, kaj pa je? — se je oglasil Cook, ki se je tudi prebudil. — S kom pa govoriš, James? — S kom govorim? — je ponovil nagovorjeni, — hm, kako, hudiča, naj to vem? Vrata so se odprla, na to prisežem, in mislil sem, da je kdo izmed vas pri vratih; toda ker sem bil zaspan, sem se morda motil. Ta-rkoj nato pa so psi začeli povzročati ta prokleti škandal, ki je zdaj — — — Sto hudičev, vrata so odpr-