46. Številk«. Ljubljana, v soboto 25. febravarja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja Taak dan svsčer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake deSele za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa Četrt leta ■ gld. 30 kr, sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr za Četrt leta. — Za tuje delale toliko več, kolikor poštnina sna&a. — Na naročbe, brea istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stirtstopne petit vrste po 6 kr, Če Be oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr, Ce se trikrat ali rečkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 5t. 12. T«;l«»loii ni. 3*4. industrijalnim delavcem, obdavčiti prav tako, kakor drage trgovine, po vzora tako-iraenovane .Umsatzsteuer", katero so uvedli v Nemčiji. To je politična stran tirjatev trgovcev in obrtnikov, in organizacija trgovcev in obrtnikov bo v politične borbe posegala samo v toliko, da bo silila poslance, naj se z a v z e m o za tako ali jednako premembo zakona o pridobitvenib zadrugah. V očigled tem jako moralnim, sploSnokoristnim namenom trgovcev in obrtnikov, ne moremo zatajiti svojega začudenja na postnem pastirskem p i a m u prerailostnega gospoda knezoškofa, v katerem je tudi naslednji odstavek: „ Bogastva pa tako ni treba, preveč je nevarno. Le z malim bodimo zadovoljni. Pa tudi v tem oziru si pomagajte z združenimi močmi. Dandanes ni rešitve po drugem potu. Zato je prav, ako se snuje razne zadruge kmetu, delavcu in trgovcu v pomoč Drago mi je, ko vidim, da duhovniki z besedo in dejanjem pomagajo. Ali varujte se, da Vam tudi to ne bo v škodo, ker človek je često že tako nespameten, da tudi najboljše naprave more zlorabiti, da so mu potem v kvar, ne pa v korist. A ko na pr. lože dobite denar in bolj po ceni na posodo, naj vas to ne zapelje, da bi si več izposodili, kakor je ravno zares potrebno; kar ste ga vzeli na posodo, skrbite vestno, da ga o pravem času zopet vrnete. In ko si prizadevate sebi pomagati, postopajte tako, da ne oškodujete bližnjika, ki si pošteno kruh služi; vsaj se krščanska ljubezen ozira tudi na bližnjega, da se mu ne zgodi krivica ; ona rajši sebi kaj pritrga in potrpi. Zatajujte se, premagujte se! Posebno na.-gnusnega žganja se varujte ! Nikar ne sedite po gostilnicah že predpoludnem in morebiti mej službo Božjo ; nikar ne sedite dolgo na večer: prosim vas, če ste si čašo dobrega vina privoščili in se mej seboj pogovorili, ko pride čas večerje in večerne molitve, hitro pojte domu, pa zberite pri mizi in pri molitvi okoli sebe vse svoje otroke, pa tudi odrasle fante in dekleta. Potem pa v strahu Božjem idite spat in drugi dan zopet veselo na delo. Gorje pa gostilničarjem, ki točijo pijače, morda še pokvarjene, mej službo Božjo, ki jih točijo dolgo v noč, jih točijo že na pol pijanim pivcem. Gorje jim, če vabijo svet k sebi s slabimi časniki in no-vinami! Gorje jim, ker za krivičen dobiček kvarijo našo mladino, kvarijo narod I Gorje pa tudi vsem, ki bi mogli in morali vse to preprečiti, pa tega ne store. Prišla bo smrt, za njo pa sodba in večnost I- Ta odstavek knezoškofijskega pastirskega pisma se lahko tolmači, kakor kdo hoče. Nekateri so mnenja, da je knezoškof hotel na rahel način svariti pri posojilnicah in konsumnih društvih angaževane duhovnike in njihove žrtve, duhovniki sami patolmačijo pastirsko pismo tako, da jih premilostni gospod knezoškof še vspodbuja knadalje-vanju njihovega počenjanja. Ne zdi se nam verjetno, da bi bil premilostni gospod knezoškof to slednje nameraval, saj se samo v klerikalnih posojilnicah navajajo ljudje v lahkomiselno zadolževanje in saj se prav v konsumnih društvih zapeljujejo k pijančevanju, ali če se je tudi sam premilostni gospod knezoškof postavil na stran tistih duhovnikov, kateri vodijo iz političnega sovraštva gospodarski boj proti trgovcem in obrtnikom, nas to ne odvrne od začete akcije. Stvar, za katero se gre, ni malenkostna. Nekateri interesovani krogi so sicer tega boja že siti in so mnenja, naj mirno pi-fou.ščamo trgovce in obrr.aike njihovi usodi, toda mi se temu mnenju ne moremo pridružiti. Boj proti konsuranim društvom ni druzega nego silobran in ker spoznavamo, njegov veliki pomen, nadaljevali ga bodemo do zadnje kaplje krvi, dokler se potrebno organizovanje kmetskega stanu ne postavi na zdravo in naravno podlago, katere klerikalna organizacija nima. Proti konsumnim društvom. V celi deželi se je začelo mogočno, še vedno naraščajoče gibanje proti pogubnemu delovanju konsumnih društev in sa krepko organizacijo trgovskega in obrtnega stanu. Trgovci in obrtniki so spoznali, da zamorejo koristi svojega stanu in svoj obstanek zagotoviti samo, če se po vzgledu drugih stanov združijo vsi, ne glede na politično mišljenje, v skupno postopanje, in že sedaj lahko povemo, da je veliki shod kranjskih trgovcev in obrtnikov popolnoma zagotovljen, in da se na tem shodu ustanovi krepka organizacija trgovcev in obrtnikov. To veselo gibanje mej trgovci in obrtniki je v klerikalnih krogih obudilo veliko zbeganost, in klerikalno časopisje se trudi na vse možne načine, da z vsakovrstnimi grožnjami in sumničenji prepreči nameravano organizacijo in občinstvo proti trgovcem in obrtnikom naščuje, češ, da se ho čejo organizovati proti konsumentom, in da gre naš list v boj sploh proti vsaki organizaciji kmetskega stanu. Ne jedno, ne drugo ni resnično, jedna kakor druga trditev je zgolj zavijanje. Klerikalci bi radi videli, da ostanejo trgovci in obrtniki neorganizirani, ker vedo, da bi jih tako po vrsti, druzega za drugim lahko uničili, dočim bi organizovanemu stanu ne mogli do živega. Trgovci in obrtniki ne mislijo na boj proti konsumentom, nego na boj proti konkurentu, ki pomanjkljiv zakon izkorišča v nemoralen političen boj in oškoduje trgovski in obrtni stan, ne da bi konsumentom količkaj koristil. Konsumna društva so pri nas zavodi, kateri pod krinko hu-manitete ljudstvo demoralizujejo in oškodujejo, zavodi za strankarsko polititično propa,gando, in LISTEK. Sobotno pismo. Gospod urednik! Ker vem, da nimate preveč sodelavcev pod Črto, ponudim vam na razpolago spretno svoje pero. Ne radi tega, ker pri nas dandanes že vsak šuštnar podlistke piše, nego radi tega, ker se vam predstavljam kot poštenega in pravega na-zadnjaka kakor ga do sedaj mej svojimi sotrudniki še niste imeli. Originalna misel je pa gotovo, če se Vašemu listu posveti nazadnjaško pero, in oče te misli sem jaz, bodoči Vaš sotrudnik. Dosedaj se nisem upal na dan: živel sem le svojemu gospodu župniku in svojemu gospodu kapelana. Ta dva sem občudoval, in če mi je pri tem duhoraornem dela še kaj časa ostajalo, skočil sem na vrb, da sem poslušal tam travo rasti, kar je od nekdaj nam nazadnjakom jako priljubljen posel. Od kar pa je moj nezakonski brat •Naprednjak" v „Slovencu" žel toliko uspehov, sklenil sem stopiti v javnost. Čemu naj bi nam nazadnjakom naprednjaki vso slavo pojedli t Mej nama rečeno, gospod urednik, jezi me pa tudi, da odpira »Slovenec", to glasilo čistega katoliškega prepričanja, svoje predale liberalnim naprednjakom. Nad črto »Framasone" obeia, pod črto Jih pa kot Blata teleta na oltar po- zato je boj proti nj im vseskoz moralen I in tudi konsumentom na korist. Nismo nasprotniki vsake organizacije kmetskega stanu, ali tako organizacijo, kakor jo snujejo pri nas klerikalci iz politič- I nih nagibov, obsojamo odločno. Glede or- 1 ganizacije kmetskega stanu zagovarjali smo vedno snovanje takih zadrug, kakršne so v Nemčiji. Ali kmetske zadruge v Nemčiji so pravo nasprotje naših zadrug. Tam ne poznajo konsumnih društev, tam ne prodajajo kave in sladkorja na drobno, tam nakupujejo zadruge svojim članom gnojila, semena, stroje itd. ter prodajajo njih pridelke, pivnic, kjer bi členi pod vodstvom duhovnikov pijance vali, pa tamkaj že celo ne poznajo. Kakor doslej tako bomo tudi v prihodnje vedno krepko podpirali vsako organizacijo, ki meri na to, da se povzdigne produkcija in da se zboljšajo dohodki kmet skega stanu. Konsumna društva pa pri nas sploh nikomur nič ne koristijo, ampak so obče škodljiva. Organizacija trgovcev in obrtnikov nima strankarsko-političnega namena. Nje prva in poglavitna naloga bo, utrditi trgovski in obrtni stan za konkurenco proti konsumnim društvom, dokler je v veljavi sedanji zakon, nadalnji namen pa jej bo, delovati na premembo zakona o pridobitvenib z a d rugah. Tudi vtem oziru nam je lahko uzor Nemčija, kjer se je stvar ugodno rešila. Zakon se mora tako premeniti, da bodo morali zadružniki svoje deleže popolnoma vplačali, dočim dajejo sedaj le nekaj malega na račun : zagotoviti se mora stroga kontrola, da bodo konsumna društva v istini prodajala svojo blago samo členom, ne pa vsakemu, kdor se izkaže z izposo jeno knjižico; za pivnice morajo konsumna društva dobiti gostilničarsko koncesijo, in mora zanje veljati vse ono, kar velja za vsako gostilno, končno pa se morajo konsumna društva, koder niso namenjena samo stavlja, da postanejo slavni in imenitni možje! To je vendar proti vsakemu redu! Ko sem toraj videl, da pri „Sloven-Čevih" naprednjake ali liberalce v službo jemljejo, mislil sem si, ti pa se vdinjaš kot nazadnjak pri „Narodu", da se dobi na ta način nekaj ravnotežja, in da se na to v „Narodu" poravna, kar se je zagrešilo v „Slovencu". Vaš sotrudnik bodem torej, in sicer raznovrsten, če morda tudi ne tako raznovrsten, kakor je bila ob svojem času raznovrstn a znana Lukrecija, ki je bila še bolj znanemu svojemu očetu hči, žena in sinaha, in sicer vse ob jednera! Hočem pa se vender poskusiti na različnih poljih časnikarskega sodelavstva. Zagazim takoj in medias res, ter pričnem z intervivi. In zakaj ? V „Slovencu" čitam, da ni nič kaj zadovoljen z razgovorom, kojega ste imeli Vi, gospod urednik, s prvim podpredsednikom poslanske zbornice. Niti jedne originalne misli ni obelodanil ta razgovor, trdi „Slovenec**, in prav ima. Dr. Ferjančič bil bi zadnji, kojemu bi hotel jaz, pravi in pošteni nazadnjak, z intervivom kaj duševne masti iztisniti, čemu se sili v ospredje, ko imamo na ostajanje nazadnjaških poslancev, ki so pravi originali, ne samo glede na ideje, temveč v vsakem ozira. To so možje, ki imajo izvirne misli, le več, nego jih ima Goriška „Soča", ki v »vojlh dobrih urah ne fiuje samo trave rasti, nego tudi korenje in repo. In te može ste potisnili v stran, in prav po nepotrebi ste se obesili suhemu viceprezidentu okrog vrata. Prav se Vam godi, da Vas je „Slovenec" okrcal po prstih. Meni se pa kaj tacega ne bode pripetilo; ne bodem lazil okrog liberalcev, ostanem raji pri svojih možeh. In hvala Bogu, da jih imam na izbero! Jaz rad intervivam, ali s parlamentarnega kislega mleka posnamem samo smetano. Pri tem se ne brigam za dr. Ferjan-čiča, ki je po mojem, globoko vkoreninjenem nazadnjaškem prepričanju mej poslanci to, kar je slabo vipavsko vino mej izvrstnim petijotom po krivici preganjane vipavske zadruge. Z jedno besedo: za žabe na tiru — da se poslužim besed slavnega člena ljubljanske prisilne delavnice — za Žabe na tiru se ne brigam; mar so mi samo vrli pošteni, katoliški možje, ki sede s Ferjan-čičem v parlamentu, ter ga nadkriljujejo — dolgost telesa je seve izvzeta — v vsakem drugem oziru. Ha! je-li potreba, da Vam, gospod urednik, še dalje štreno razmotavam. Sklenil sem intervivati, in sicer intervivati prve glave, ki kaj pomenjajo, ki bodo nekdaj naši ministri, če žive* namreč vsaj Še sto let! Kupil sem si torej svinčnik v „Katho-lische Buchhandlung" in notes, ter se podal na to v ljubljansko župnišče, da intervivam rimskega dohtarja, gospoda Ignacija, ki je v neparlamentarnih urah neodgovorni urednik našega vrlega „Slovenca". Pa mi .Slo- venec" očitaj, če mu je mogoče, da ni bila to originalna misel! Evo vam kratke slike tega zgodovinsko pomenljivega interviva. Jaz: Smem li vas kot uplivnega, na vse strani izvežbanega parlamentarca intervivati ? Dohtar Ignacij: Moram li pri tem resnico govoriti ? Jaz: čisto, kakor ste v to razpoloženi. Pri tem vam dajem popolno prostost. Dohtar Ignacij: Potem pa Že. In-tervivajte torej! Jaz: Odgovorite mi tedaj kot skušen parlamentarec, da govorim brez ovinkov kot prav i strokovnjak na tem polju, odgovorite mi samo na jedno vprašanje! Dohtar Ignacij: In kako je to vprašanje? Jaz: Ali je skušenemu in uplivnemu parlamentarcu in državnemu poslancu dovoljeno imeti več programov? Pardon, to je vprašanje za Vencajza, oprostite. Vam odmenjeno vprašanje slove: Ali je državnemu poslancu dovoljeno — tukaj naj se poslužim najrahlejšega parlamentarnega izraza, — govoriti neresnico? Tu se je gospod dohtar iz Rima globoko zamislil, uprl je svoje oči v strop kV.*£ toliške svoje redakcije, in dolgo, dolgo premišljal. Jaz pa sem imel občutel tičim v sredi prelmenitnega, zgodovini trenotka, ko se bode dobila nezmotljiva V ■ JuMJanl, 25. februvarja Socijalni demokratje proti obstrukeiji. Za posl Reseljem, ki se je izrekel z veo odločnostjo proti obatrukcijonistični taktiki opozicije, je govoril v Tešinu posl. Schrammel ter dejal: S svojo ponesrečeno taktiko so dale obstrukcijske stranke grofu Tbunu povod, da je smel poslati parlament domov, ter so pomagale večini iz stiske, ali naj glasuje za nagodbo ali proti njej. Sedanj1 parlament je le še senca pravega parlamenta. Goli absolutizem je boljši kakor sedanji, prikriti. Schrammel se je na to i/rekel za glavno točko socijalno-demokratičnega programa, za splošno, jednako in direktno volilno pravico. Ogerska kriza je končana. Vlada in zstopniki opozicije so že sklenili in podpisali kompromisno pogodbo, katera se predloži še konferenci ODO* zicijonalnih strank in liberalni stranki. Danes pride Szell na Dunaj, da predloži listo svojega ministerstva. Dissidentje se vrnejo že v kratkem zopet v vladno liberalno stranko, v kateri vlada sedaj baje popolna sloga Pogodba obsega te-le točke glede opozicije. Po konstituiranju nove vlade opozicija ne bo ovirala volitve državno-zborskega predsedstva, rešitve indemnitete Ln vojaške predloge, nagodbenega provizo rija z Avstro-Ogersko in Hrvatsko, proračun se reši do 1. maja; mej revizijo opravilnika in mi'j kurijalnim sodiščem se ohrani jun-ctim; definitivna nagodba se sklene po besedilu, katero so sklenili zaupniki opozicije; glede raznih kandidatur mora podati mini-sterski predsednik pomirjevalne izjave. — Kandidatje za predsedstvo so bivši notranji minister pl. Perczel ter poslanca pl. Thallian in Daniel. Razoroževalna konferenca. Holandsk i vlada je vsled stališča Italije, ki se konference radi razoroževanja ne udeleži, ako se je udeleži papež kot posveten suveren, povabilo na to konferenco odklonila. Poročevalec „NTeue Fr. Presse14 iz Rima javlja, da je Anglija z Italijo solidarna. Program konference se je že do cela spremenil, odkar ga je ruska vlada predložila vlastim. Malo naklonjeni sta konferenci švedsko in norveško časopisje. Odredbe carja glede Finske so zbudile največje nezaupanje do Rusije. Kreta. Višji komisar za Kreto, princ Jurij, je otvoril krščansko narodno skupščino z nagovorom, v katerem je naglasa!, da so mu velevlasti naročile, da mora priznavati su-zereniteto sultanovo ter razobesiti turško zastavo na utrjenem kraju Krete Plača višjega komisarja znaša po novem statutu 200.000 frankov. Krečanska vlada bo ob stojala iz 5 členov, ki bodo imeli naslov državnih svetovalcev. Mohamedanci bodo zastopani po jednem členu. Izgredi v Parizu. Izgredi, ki so se primerili po pogrebu Faureja, niso bili tako nedolžni, kakor se šitev pretežavnega parlamentarnega vprašanja. Občutek pa sem tudi imel. da je mož pred mano izmej slovenskih državnih poslancev pred vsemi poklican, da kot obče priznani strokovnjak reši definitivno in jedenkrat za vselej to težavno, in mej nami nazadnjaki tako prepirno vprašanje. Odgovoril je na to, nekako s tisto svado. s katero spušča — vsakega pol leta jedenkrat — moi nazadnjaški prijatelj Kri-Špin svoje čezoknice iz mestnega sveta, odgovoril mi je potem Ignacij tako-le: Na stavljeno vprašanje odgovarjam Vam po svoji vesti in po svojem prepričanju: da ne v se 1 ej. Jaz: Kdaj pa? Dohtar Ignacij: Samo takrat, če je položaj tak, da se neresnica brez nevarnosti podpre s častno besedo! Ali ni to originalno ! In Vi lazite okrog dr. Ferjančiča, ki ni v stanu, da bi Vam kaj novega, kaj izvirnega povedal! Občudujte vendar, kako priprosto, kako lahotno, skoraj bi rekel, kako igraje je gospod Ignacij rešil vprašanje, ki je mnogim parlamentarcem napravljalo že mnogo preglavic! To je prava originalnost, in ž njo mora zadovoljen biti tudi „Slovence", ki je tako po meni izvedel nekaj novega, kar do sedaj o gospodu Nacetu še n i k d o na svetu vedel ni. Vam, gospod urednik, se pa priporoča Vaš Valentin Nazadnjak, nekdanji spisatelj „polimano marelo" v „Slovencu". je poročalo. Policija je zaprla okoli 200 ljudi j, mej katerimi je bilo mnogo odličnih Francozov. Mej pouličnimi pretepi je bilo mnogo Jjudij ranjenih. Nastopanje antisemit-skega poslanca Deroulčda in njegovih tovarišev, Haberta in Mille?oya, pa je bilo naravnost veleizdajalako. Besni nasprotnik revizijoniatov, Dčroulčde, ki je aranžiral že več demonstracij in izgredov proti vladi in proti somišljenikom onih, ki žele revizijo Drevfusove obsodbe, se je vedel prav puntarsko. Opetovano je pozval generala Ro-geta in njegove čete, naj gredo v Elyse>, da psspode novega predsednika ter vržejo rainiaterstvo. Sam Dupuy, ministerski predsednik, je odredil, da Derouleda zapro. Kot puntar bo Deroulede baje obsojen na deportacijo ali pa v strogo ječo od jednega do petih let ter v globo 3OO0 frankov. Delavska stranka je izdala oklic, s katerim ostro obsoja monarhistične, bonapartistične in klerikalne izgred*', ki bi radi ustanovili novo vlado policijskih beričev, vojaštva in klerikalcev. Vstaja na Filipinih. Vstali so hoteli zažgati Manilo ter so v ta namen podtaknili ogenj na treh krajih mesta. Požar se je hitro razširil, a vojaki so ga končno vendar-le udušili. Škode je baje pol milijona dolarjev. General Otis je sedaj odredil, da morajo biti po 7. uri zvečer vsi prebivalci Manile v svojih hišah, ter pomnožil posadko za GOOO mož. Filipinci često napadajo Amerikance ter je vsak teden nekaj manjših in večjih prask. Dopisi. Iz Oorice 23. februvarja. „Soča", kakor dokazuje s svojimi, vedno se ponavljajočimi zbadljivkami, ne more živeti brez prepira. Povsod in vselej bi hotela le ona prav imeti. Kakor hitro je kdo drugačnega mnenja in se drzne to tudi javno pokazati in povedati, takoj je ogenj v strehi. Ne da si miru; nalik stari, od vseh zapuščeni, strašno nervozni devici obdela zdaj tega, zdaj onega. Svoj čas je prinesel „Slov. Narod" moj dopis, v katerem sem objavil, kar sem doznal iz najzanesljivejšega vira, da so italijanski poslanci pripravljeni zbolj-šati ueitelj-itvu sedanje borne plače. Ta moja trditev jej ne da miru. Že trikrat je pogrela to, njej tako zoperno zadevo! A pri vsem je in ostane dotična ve31 resnična, ako niso slovenski politični voditelji v Gorici laž-njive i (naj in i blagovole oprostiti ta izraz, s „Sočo" je treba v takem tonu govoriti). Diugi dopis, ki „Soči" tudi ne da miru, je oni, s katerim je nekdo sporočil v „Slov, Narodu" to, kar se je splošno tu. v Gorici in po deželi govorilo, namreč, da bo raz-puščen deželni zbor, in da bodo nove volitve, za katere se že delajo priprave in posebej še, da se hoče izkoristiti duhovščina proti učiteljstvu. Kaj je na tem, ne vem, to pa sem slišal iz ust onih, ki sodelujejo pri „Soči", da si nadomesti .Soča" izgubo pri učiteljatvu z duhovščino — o tem se je govorilo, naj „Soča" to zanikuje, kolikor jej drago! Vemo dobro, da jej ni ljubo, da prihajamo na sled vsem njenim tihotapskim činom, ki so naperjeni proti učiteljstvu. (Kakor je bil svoj čas oni, s katerim je hotela zapreti učiteljstvu predala vseh slovenskih listov) ali ust nam ne zapre ta, ne „Soča", ne njen lastnik. Tudi „Primorski List", ki ponižno caplja za mačeho „Sočo", se je brez povoda zaletel v „SIov. Narod" baš radi onega dopisa, ter mu predbaci val, da seje prepir mej duhovščino in učiteljstvom. „Slov. Narod" ni zagrešil druzega, nego da je priobčil oni dopis — vsa odgovornost (moralna) zadene dopisnika. Uredništvo „Slov. Naroda" ne more vedeti, ali je res, ali ni res, kar mu sporočajo dopisniki, odgovorni so torej v tem obziru dopisniki. Sicer se pa z onim dopisom ni niti najmanje žalilo ali napadalo duhovščine, ne „Prim. Lista", ampak samo trdilo, da se hoče od raerodajne strani pridobiti duhovščina proti učiteljstvu. Zakaj se toraj oglaša „Prim. List", ko ga nikdo ne vpraša po ničemur P Ako je hotel pošteno odgovoriti, lahko bi bil storil to in jednostavno zanikal ono vest, ne pa sumničiti in dol-žiti, kakor delajo hudobneži. To ni krščansko! „Prim. List" naj pometa doma — „SIov. Narod" naj pa pusti v miru, kakor ta njega. ^^^^^^ Zločin v Lille. (Skrivnosti katoliškega konvikta.) V P ar is a 22. februvarja*) Francija ima novo .afero*, čim se polete razburjenost povodom smrti preži-dentove, pride ta nova afera v parlamentu na razpravo, in takrat se izve še- ksj več, kakor je sedaj snano. Povod razpravi bode dal jeden sam členek, obsezajoči zakonski načrt, kateri je dne 10. februvarja, neposredno po prvih poročilih o dogodbah v Lille, predlagal poslanec Canaud in kateri se glasi: „ Moški, ki je storil obljubo čistosti, ne sme na Francoskem poučevati". Sedaj še ni mogoče povedati, kaj vse je gola in čista resnica v časniških poročilih o skrivnostih samostana Ignorantincev v Lille, in o zločinu, zaradi ka'erega je prišlo v tem mestu do jako velikih, proti duhovščini sploh, zlasti pa proti redovnikom naperjenih izgredov. Oasniška poročila si močno nasprotujejo. Socijalistično in radikalno časopisje skuša stvar kar možno izkoristiti proti klerikalcem, duhovniško časopisje pa zagovarja in opira obdolžence, ker se boji javnega mnenja. Vsled tega je dobila stvar politično lice. Na srečo pa izhaja v Parizu tudi več verodostojnih listov, ki ne iščejo senzacije in ne ljubijo škandalov, ki niso niti radikalni, niti socijalistični, niti klerikalni in na katere se je lahko zanašati. Po poročilih teh listov je sestavljen pričujoči dopis. Redovnik Flamidien je obdolžen, da je z dvanajstletnim šolarjem z imenom Faveau ostudno počenjal in ga potem umoril. Ali je Flamidien kriv ali je po krivici obdolžen tega dvojnega hudodelstva? Klerikalno časopisje poskuša na vse možne načine odvaliti krivdo od Ignorantincev (»Freres de la doetdne chretienne") in dopovedati ljudem, da je bi! rečeni šolar Faveau umorjen zunaj konvikta, ki je v zvezi s samostanom, in da so morilci potem truplo utihotapili v samostanski par-loir, hoteč tako zvaliti sura na „Brate krščanske doktrine". Glavna zagovornika redovnikov, „La Croix du Nord" in „Le Nouvelist", se pri tem posebno sklicujeta na pismo, ki ga je samostanski predstojnik že 29. januvarja pisal bratu visitatorju : „Naznanjam Vam, da nameravajo neki ljudje proti učiteljem naše šole uprizoriti škandal". Preiskava pa kaže, da to pismo ni v zvezi z redovnikom Flamidienom, nego z drugimi sramotnimi dejanji, ki so se zgodila v tem konviktu, in katera se zdaj, po zaslišanju raznih voditeljev sod-nijsko zasledujejo. Krivda ali nekrivda redovnika Flami-diena se izkaže pred sodiščem, istina pa je, da sta preiskovalni sodnik in državni pravdnik popolnoma prepričana, da je redovnik Flamidien izvršil najprej ostudno hudodelstvo in svojo 121etno žrtev potem umoril, vsled Čeaar se nahaja Flamidien tudi v zapora. Državni pravdnik Tainturier, torej mož, o čegar najpopolnejši nepristranosti ni prav nobenega dvoma, se je o tej stvari razgovarjal z nekim časnikarjem. Ta inter-view svedoči, da smatra državno pravd-ništvo Flamidienovo krivdo za dokazano. Državni pravdnik je v utemeljevanje svojega prepričanja povedal mej drugimi naslednje okolnosti: Redovnik Flamidien je velik komedijant. To je pokazal, ko je bil aretiran. Pred preiskovalno komisijo je uprizoril veliko dramatično sceno. Ali njegove deklamacije ob truplu malega Faveaua so bile tako očitno neodkritosrčne, da mu ni nihče verjel. Pripoveduje se, da se je Flamidien vedno lepo vedel. To ni resnično. Poročila iz SaintQuena, kjer je prej živel, se glase jako neugodno. Redovniki trde, da je mali Faveau dan umora šel iz kapele konvikta na dvo rišče, da bi se tam igral in da je od tam izginil. Dva gojenca pa sta povedala, da sta ga videla tisti dan, ko je Šel pod streho, kjer ni imel prav ničesar iskati. *) Vsled surovih napadov „Slovenčevih" radi nadih jako diskretnih poročil o tej stvari obrnili smo se brzojavnim potom do slovenskega rojaka v Parizu • prošnjo, naj o stvari poizvedujo in nam kratko in nepristransko o njej poroča. Tej prošnji Je cenjeni naš rojak ustregel, in mu isrekamo sa to najtoplejšo zahvalo. Od tistega trenotka, ko je Šel pod streho, ga ni nihče več videl. Truplo njegovo 3<= je našlo v samostanskem parloirju v nekem saboja. Na trasin se je poznalo, da je bilo s veliko silo stlačeno v zaboj. Besa dvema js bil deček pod streho umorjen. Ker Je v samostana nebroj skritih kotičkov, kakor sploh v vseh samostanih, je policija prvi dan zaman iskala dečkovo truplo. Truplo je bilo v samostanskem parloirju nekako tsatralično, vseksko jako ostentativno postavljeno. To je popolnoma v smislu mahijavelističnega načrta, kateri so si napravili redovniki oziroma morilčevi pomagači in po katerem so poskušali do-kazati, da so tuji ljudje truplo vtihotapili v samostan, da zvale krivdo na nedolžne redovnike. Flamidien mora imeti tudi sokrivcev, kajti na dan, ko v mestu še živa duša ni vedela, da je deček izginil, je prišel neki redovnik k portirju konvikta in mu rekel: .Pazite na vse, kf pridejo; vemo, da hočejo utihotapiti necega otroka v samostan!" Od kod jo to redovnik vedel? Zakaj se zdaj ne oglasi? Zakaj ni takrat pristojnemu oblastvu ničesar naznanil?! Pri mrtvem dečku je ležal listek, na katerem je bilo zapisano: „Ne dolžite celega reda, krivec je samo jeden". Preiskovalna komisija je zahtevala, naj Flamidien te besede prepiše. Flamidien se je z vso silo, z vso odločnostjo branil. Na noben način ni hotel navedenih besed zapisati Naposled je sodna komisija dovolila, d» zapiše neke druge besede. Flamidien se je očividno trudil, da spremeni svojo pisavo, a vzlic temu, pravi državni pravdnik, je bilo na prvi pogled spoznati, da je Flami-dienova pisava popolnoma tista, kakor pisava na omenjenem listku. Tako imenovani državni pravdnik. Preiskava je glasom časopisov spravila še druge reči na dan, zlasti preiskava obleke Flaraidienove, katere vse potrjujejo mnenje državnega pravilnika. Po poročilih listov se je začela tudi proti drugim redovnikom sodna preiskava, ker se je neki izvedelo, da se je v onem konviktu zgodilo jako veliko hudodelstev proti nravnosti, a če bi verjeli radikalnim listom, potem so se v konviktu godile reči, proti katerim so vsi grehi Sodome in Gomore prav nedolžne igrače. Stvar se bo, kakor rečeno, razpravljala pred sodiščem in v parlamentu in tedaj se, ustrezajo Vaši želji, zopet oglasim. A. Z. Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. februvarja. — Ossbne vesti. Računski orlcijal pri nadsodišču v Gradcu, g. Matevž Trobec, je imenovan računskim revidentom. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo se bo pela zadnjič komična opera .FraDiavolo". Ta predstava bo hkratu poslovni večer g. tenorista Rusa. — V torek, 28. t. m. bo gostovala na našem odru veleznamenita umetnica, gospa dr. Linhartova in sicer v operi „Aida". Gospa Kullioh dr. Linhartova je obiskovala dunajski konservatorij pod vodstvom Hel-mersbergerjevim ter bila že kot učenka odlikovana z dvemi prvimi darili Še predno je konservatorij absolvirala, zanimala je zbog svojega nenavadno velikega glasu vse kroge, ter je vsled opetovane prošnje ravnatelja brnske opere, Baumanna, proti volji svojih učiteljev nastopila v Brnu. Pozneje na brnski operi 2 leti angažirana, odšla je za jedno leto k operi v Frankfurt ob Menu, odtod pa za 2 leti k operi v Vra-tislavo. Nastopala je s sijajnimi uspehi — kar pričajo tedanje ocene — v najtežjih dramatičnih ulogah, tako v „Donna Ana", „Lohengrinu", „Tannhauser-jutt, „Židinji", „Hugenotih", „Oberonu" i. dr. Že njen slavni učitelj, prof. Gensbacher izjavil je o učenki, da ni še čul tako velikanskega, obsežnega, a ob jednem i milega glasu! Od voditelja dunajske dvorne opere, direktorja Jana pozvana na Dunaj za ensemble-pripravo k najtežjim dramatičnim vlogam, je svoj umetniški polet nenadoma pretrgala s tem, da je stopila v zakon, omoživši se z dr. Linhartom, s katerim biva sedaj v Lukovici, Gospa bode pela 28. t. m. vlogo „Aide" v slovenskem jeziku, kar treba pri rojeni Čehinji omenjati s posebnim priznanjem_, 03T Dtljt v prilogi. "901 Priloga »Slovenskemu Narodu" št 46, dn6 25. februvarja 1899. — Slovensko gledališče. Včeraj je nastopila kot gost na slovenskem odra heroina zagrebškega gledališča, gospa Marija markiza Strozzi - Ro t ičks, umetnica po milosti božji. Igrala je Marijo Stuart ter dosegla najsijajnejši uspeh. Ves slovanski svet je poln njene hvale in alave: kraljevi Zagreb jo ljubi in visoko ceni, zlata Praga jo je okitila z lovorom, a tudi bela Ljubljana je vzduševljeno vzplamtels v najsrčnejših simpatijah do izredno popolne umetnice. Le žal, da ni bilo včeraj več občinstva v gledališču. Če je bilo včeraj mnogo stolov praznih, kdaj pa bodo vendar zasedeni, ko nimamo vsak dan prilike, da bi mogli občudovati igralko, kakoršna je gospa Strozzi-Ružička? Ljubljanci so zaspanci, bi dejali z narodnim pesnikom, ki nimajo srca in razuma za dramo ! Žal nam je to toliko bolj, ker je igrala gospa Strozzi - Ružička tako, kakor še nismo videli niti jedne igralke igrati, odkar stoji novo gledališče. Gospa Strozzi - Ružička ne igra, ona živi. Živi tako na odru, da živi vse okolo nje. Platnene kulise, in platneni prospekti se prečarajo v realnost, vse igralsko osobje prešine elektriški tok . . . vse se giblje, živi, diha . .. svet, kakorsen je, stoji jasno in živo pred nami. Bog ji je podaril dara mojstrskega dramatiškega ustvarjanja v bogati meri, in če hočemo govoriti resnično in pravično, moramo kratko reči, da je gospa Strozzi • Ružička umetnica v popolnem pomenu te besede. Nje umetniško naravo pa dviga nje elegantna, lepa zunanjost. Marijo Stuart je igrala prekrasno. Vrhunec svoje popolnosti pa je dosegla v prizoru, ko se sestane z Elizabeto in pa v zadnjem dejanju, ko se poslavlja od svojcev. Jasno je, da je bilo občinstvo razvneto do burnega ploskanja in neprestanega pohvalnega klicanja. Nje češki kolegi so jo počastili z lepim cvetičnim darom. — Drugo igralsko osobje nam je znano izza prejšnih predstav „Marije Stuart". Gospa Danilova, gdč. Ogrinčeva, gg Inemann, Danilo, Lovšin in drugi so prav dobri v svojih ulogah. Novi so bili g. Deyl (Mor-timer), Housa (Talbot) in Fedyczko\v-ski (Kentski), ki so prav častno rešili vsak svojo ulogo. Prav posebno nam je ugajal g. Deyl. Skratka: „Marija Stuart'1 je v celoti in posamič lepo uspela ter je bila izmed najboljših dramatičnih predstav v tekoči gledališki sezoni. — Na korist Prešernovemu spomeniku. Na povabilo gospe Franje dr, Tavčarjeve zbrale so se v četrtek zastopnice vseh ženskih društev ljubljanskih in so sklenile, prirediti na belo nedeljo veliko veselico na korist Prešernovemu spomeniku. — Družbi sv. Cirila in Metoda je rodoljubna firma Škaberne ob prodaji Ciril-Metodovega platna darovala 100 gld. — Vsa čast požrtvovalni tvrdki. — Napoved osobnoga davka (doho-darins). Iz občinstva prihaja nam pritožba, da so se dotične tiskovine za gori omenjeno napoved od slavne c kr. davčne administracije veČini strank dostavile uradno, dočim mnogo strank takih tiskovin ni prejelo, in vsled tega tudi marsikateri ni napovedal dohodarine, češ: „če so jedni dobili dostavljeno obrazce, dobiti jih morejo tudi drugi". — Na ta nedostatek opozarjamo slavno davčno administracijo. — Iz konsumnega društva na Igu. Božji blagoslov ne počiva v preobilni meri na tem društvu. Njegovo delovanje je tako, da se je dr. Mauring že gotovo prepričal, da je pot v nebesa posuta z bodečim trnjem. Dr. Mauring bo imel prebiti še velike težave, predno doseže popolnost njegovo konsumno društvo. Jedno tako težavo je prebil v torek zvečer. PodnaČelnik Martin Novak in kaplan dr. Mauring sta bila prišla radi društvenih zadev navakriž. Najprej sta se podajala z besedami, in ko tudi najrobatejše besede niso ničesar zalegle, sta začela drug druzega prepričevati s pestmi. Dr. Mauring je pokazal pri tem, da ima že nekaj prakse, kojo si je pridobil pri znanih ponočnih praskah, ali krepkim rokam Martina Novaka le ni bil prav kos. Splošno se sodi, da je bil zmagovalec v tem boju Martin Novak, a tudi dr. Mauring ni bil iz lahka premagan. Na bojišču je obležal raztrgani „ krogel jcM dr. Mauringa, Martin Novak pa je društvo zapustil z raztrganim .lajbčem", ki se sedaj nahaja v spretnih krojaških rokah. Dogodba je sicer a ozirom na stan dr. Mauringa jako žalostna, ali vslio temu se ji ljudstvo smeje in zlasti se smeje vse dr. Mauringu. A komaj je bil nesrečni dr. Mauring prestal bolečine, katere mu je provzročila žuljava roka Martina Novaka, komaj je bil spet spravil v red svojega rojstva že večkrat zrahljane kosti, zadela ga je nova nesreča V četrtek so prišli orožniki v konsumno društvo in so ustavili prodajo vina. To se je zgodilo po naročilu c. kr. okrajnega glavarstva, ker v društvu vinotoča „niso pravilno začeli in sploh niso pravilno delali". Krčmi v društvu je za sedaj konec, a bržčas bo dr. Mauring storil vse korake, da dobi zopet dovoljenje točiti vino, ki je zraslo v kletih tirolske fabrike, ako ga sreča ne zapusti in ne pride spet — v roke kakemu Martinu Novaku I Le čvrsto naprej! — V varstvo trgovine. Kakor iz raznih drugih krajev, tako je došla trg. zbornici tudi iz Bohinja prošnja ondotnih trgovcev in obrtnikov, naj se trgovinska zbornica zavzame za njihove interese proti pogubnemu delovanju konsumnih društev. — Oospod Fran Rus, drugi tenorist slovenskega gledališča, se poslovi jutri pri predstavi igre ,Fra Diavolo" od svojih rojakov v večji vlogi Lorenza. Pri slovenskem gledališču deluje g. Rus že od I. 1890., prvi čas v čitalnici in potem v sedanjem dežel, gledališču. Pel je tu pri vseh operah, operetah in spevoigrah in sicer I. tenor v zboru, ter razne solo-vlope za bariton in tenor, izmej katerih naštevamo: „Cane-bas" (naborni častnik), „Stari ženin" (Nacek), ^Prenočišče v Granadi" (Vasco), „Čarostrelec* (Max in Kiljan), „V vodnjaku" (Janko). „Trubadur" (Ruiz), „Grof Ur h celjski" (Valentin), „Fra Diavolo" (Lorenzo), „Čarobne gosli" (Antoin). „Ernani" (Riccardo), „Rigoletto" (Borsa), „Prodana nevesta" (vodja glumačev), „Norma" (Fla-vij), .,La Traviata" (Gaston), ,.Halka'1 (dudlar in mladi kmet), ,Afričanka' (Don Alvaro), „Aida" (poslanec), „Lohen-grin'1 (glasnik), ,.Maskaradni ples" (sodnik), „Vesele žene" (Slender) „Mornar j i na krov" (Nikolaj), ,,Lepa Helena" (Ajax) i. dr. Gosp. Rus je pel torej lepo vrsto solovskih vlog in vsako je izvršil pohvalno. Tekom let je postal vsestransko porabna moč, zato je tem bolj obžalovati, da zapusti naše gledališče. Obiskovalci slovenskega gledališča mu ohranijo najlepši spomin, hkratu pa mu želč, da najde v Djakovu novo hvaležno polje, kjer bode sedaj deloval s svojo marljivostjo in sposobnostjo. — Pevsko društvo „Slavec" priredi mu jutri dne 26. februvarja t. L po operni predstavi prijateljski večer v .,Na-rodnem domu". — Občni zbor zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev i. t. d. v Ljubljani vršil se je dne 23. t. m. v prostorih g. Josipa Kramarja, kavarnarja in restavraterja v Ljubljani, kateremu je ob navzočnosti gospoda magistratnega svetnika šešeka kot obrtnega komisarja pred-sedsedoval g. načelnik Fran Pock. Zapisnik zadnjega izvanrednega občnega zbora z dne 14. julija 1898 in zadružni račun za leto 1898 sta bila soglasno odobrena; poročilo o delovanju zadružnega starešinstva v letu 1898 vzelo se je odobruje na znanje, ter so se zajedno nova zadružna pravila v zmislu c. kr. deželne vlade popravila. Namesto izstopivših so bili na novo voljeni: g. Ivan Tosti kot načelnik, g. Jakob Za-laznik kot podnačelnik, gg.: Fran KrapeŽ, Josip Maček, Anton Zupan kot odbornik in g. Alojzij Pogačnik kot namestnik odbornik. — K raznim predlogam oglasil se je gosp. Ivan Tosti, kateri je opozarjal na škodljivost konsumnih društev, ter predlagal, da naj zadruga proti ustanovljenju konsumnih društev napravi peticijo na c. kr. trgovsko ministerstvo, kar je občni zbor soglasno odobril. G. Pock je grajal postopanje slavnega mestnega magistrata proti Členu g. Hrenu, kateremu ni dovolil izvrševati njegovega gostilničarskega in krčmarskoga obrta v Zdešarjevi hiši, ter je vsled tega in radi pomanjkanja drugih pripravnih prostorov moral g. Hren svoj obrt ustaviti, kar je povzročilo, da je popolnoma ubožal. Konečno je še g. Tosti v imenu zadruge pozdravil gosp. obrtnega komisarja Šešeka kot zaščitnika zadruge, ter mu isto toplo priporočal v njegovo varstvo; isti se je ob jednem tudi spominjal triletnega neumornega delovanja odstopivlega g. načelnika, Frana Pooka ter mn sa njegov trud in marljivost v korist zadruge izrekel najtop- lejšo zahvalo in priznanje cele zadruge kateremu govoru je občni zbor z „Živio" in ,Na zdar" klici pritrdil. — Dirkališka zadruga je na svojem občnem zboru dne 23. t m. izvolila v na-čelstvo za tekoče leto naslednje gospode: načelnikom Josipa Prosenca, blagajnikom Ivana Freliha, tajnikom Frana Čudna, odbornikoma Frana Barleta in Ivana Devčiča. računskima pregledovalceroa Ivana Primožiča in Milana Leusteka. njunima namestnikoma pa dr. Ivana Jenka in Ivana Gri-Čarja. Glede popolne asanacije zadruge se je sprejelo več primernih nasvetov, katere izvršiti bode naloga novega odbora. Pri razpravi o odobrenji računskega sklepa za pretečeno leto, kakor tudi o proračunu za tekoče leto se je pokazalo, da se zadrugi za nadaljni obstoj ni treba bati, dasiravno se je od neke strani delovalo na propad taiste. Koliko premore naša narodna požrtvovalnost, pokazalo se je tudi pri tem na rodnem podjetju. — Litijske-Šmartinske Slovenke so poslale trgovcu g. Ivan Perdanu v Ljub ljani zahvalno pismo, ker je od vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda naklonil tej družbi že toliko stotakov. Ta požrtvovalni rodoljub nam daje gotovo najlepši zgled, kako naj se gmotno podpira prekoristna naša družba — Politični shod v Jurkloštru. Celjsko politično društvo „Naprej" je imelo v nedeljo, dne 19. t. m. shod v Jurkloštru v prostorih župana Andreja Šmida. Prišlo je poukaželjnih iz vseh sosednih župnij. PodJ predsednik, dr. Josip Karlovšek je otvoril zborovanje ter dal besedo društvenemu tajniku A. Begu, ki je podal kratek pregled o razvoju tužne naše slovenske zgodovine, priporočal brigo za politične zadeve, da nas ne bodo našli politično nezrele in nepripravljene vsakojaki preobrati, kakor se nam je to zgodilo 1. 1848 , ko nismo vedeli, po čem naj sežemo, dokler da so opravili vse brez nas. Nevstrašenost in odločnost za našo narodnost vselej in povsod, storili nas bosta najprej politično zrele. Potem je govoril dr. Karlovšek o gospodarski in socijalni bedi, podal vzglede o lahkomišljeni brezbrižnosti, vsled katere trpi kmet škodo na zdravju in žepu, navedel več slučajev iz dejanskih prepričanj za odpravo marsikaterega zla in podal navodil k izboljšanju. Zadnji govornik, Drag Hribar, razložil je sedanji naš politični in narodno-gospodarstveni položaj. Zanimivim govorom sledilo je ljudstvo z veliko pazljivostjo. — Z goriškega učiteljišča. V Gorici je žensko učiteljišče za Slovenke, Hrvatice in Italijanke. Toda kakor vse kaže, kmalu odpade hrvatski oddelek, in to zaradi ljube nemščine. Letos n. pr. so šle vse gojenke iz kastavske pripravnice v Zader, ker so se bale nemščine. Čemu naj se tudi uče predmeta, kateri jim ne bo nikdar služil, saj v Istri ne govori po deželi nikdo nemški. Ako bi vsaj ne bile tirjatve iz tega predmeta tako pretirane, zlasti od nekaterih neslovenskih učnih oseb, bi se še potrpelo, ali tako . . . Naj bi vsaj dež. šolski nadzornik odprl oči. Kakor v zasmeh pa ni za hrvatski jezik, v katerem bodo morale poučevati bodoče učiteljice, niti učitelja Hrvata, ki bi jedini bil zmožen poučevati bodoče učiteljice. Na učiteljišču bi morali delovati najboljši učitelji, zlasti v materinskem jeziku, ki je glavni predmet za vsakega ljudskega učitelja. — Učiteljsko gibsnje. S Tolminskega se nam piše: Učiteljstvo se po celi Avstriji in v posameznih deželah vedno intenzivnejše giblje v dosego izboljšanja svojega bednega stanja, ki ne bi bilo v korist le učiteljstvu, nego tudi Šolstvu in ljudstvu. Tudi učiteljstvo na Primorskem je storilo v tem oziru nekoje prvotne korake, a to je bil začetek, pri kojem ne smemo ostati. Naprej! Deželni zbori na Primorskem niso Še v svoje delovanje sklicanj a utegnejo biti sklicani okolu 15.—20. marca Bil bi umesten in potreben shod v Trstu vsega učitelj stva na Primorskem, pred zasedanjem deželnih zborov. Na ta shod naj bi se povabilo tudi naše gg. državne in deželne poslance. Na tem shodu bi podali učiteljski deputatje račun o uspehih na Dunaju, ponovila naj bi se prošnja za avdijenoo k cesarju in v adresi ali v katerikoli spomenici naj bi ae omenilo, kakor je bilo sklenjeno, tndi najmanjše učiteljske plače: plače učiteljic, podučiteljev in pod-učiteljic (800 in 280 gld.), kako so preskrbljene nase uboge vdove In sirote itd, Čemu to zatajevati, in zakaj nas bi bilo sram najmanjše plače povedati in se tudi za učiteljice potegniti? Na tem shodu naj bi se storil korak naprej glede učiteljskega časopisja. Tovariši! Ne opešati, nego moško in taktno naprej' — Za norcs nss imajo. Piše se nam i Navada je, da se inseratom, s katerimi se išče službe ali uslužbence pristavlja: »Kje, pove upravništvo". Takov inserat je bil nedavno tudi v .Slovencu". Vprašal sem z dopisnico, pri kateri je bila druga za odgovor — a gospodom se ni zdelo vredno, zapisati par besed, še do današnjega dne nimam odgovora. Kakor meni, zgodilo se je tudi že drugim. Kdor torej po „Slovencu" išče uslužbencev ali službe, naj vselej navede v inseratu svoje ime, sicer je denar za inserat v vodo vrgel. Iz Velesovega se nam piše: Bral sem zadnjič v cenjenem „SIov. Narodu", da je kupil nekdo v Ljubljani svinjo, ki je tehtala 7 centov. Izvrstna svinoreja je to. Naznanim pa, da je letos imel tudi tukaj posestnik Josip Murnik dve svinji, jedna je tehtala 61 , centa, in je dobil zanjo 138 gl, jedno je doma zaklal, ki je imela 5 centov. Pri nas prašičjareja torej napreduje. — Vreme je kaj lepo tu. Temperatura ugodna. Na šolskem vrtu breskve, mirabele itd. kar poganjajo. — Na pustni torek so odrašeni fanti kurili pusta. Pri tem so se v norčiji kepali. Jeden pa vrže tako nesrečno sekiro v nogo drugemu, da mu odbije peto in ga rani prav nevarno v gležnje. Morali so ga pripeljati v bolnico. — Italijansko gospodarstvo v Istri. Občina Boljun je šele pri zadnjih volitvah prešla v hrvatske roke. Poprej so jo vedno vodili Lahi. Novi odbor je seveda najprej pregledal občinske račune in našel jih je v takem redu. da jih predloži — državnemu pravdništvu — Goljufija pri sodišču. Na Reki so se pri sodišču zgodile večje goljufije. Dva sodna uradnika, Benedikt Milinovich in Avg. Superina, sta bila že aretovana, kompromi-tovanih pa je še več druzih uradnikov. — Letošnji glavni nabor bo: za mladeniče rojene 1. 1876., 1877. in 1878. ter v Ljubljano pristojne, dne 14. marca, za tuje, katerim se je stavljenje v Ljubljani dovolilo, pa dne 13. marca, vsaki krat ob 8. uri zjutraj. — Zgradba justičnega poslopja na svetu, ki je bil last Zeschkotovih dedičev prične se, kakor čujemo, to pomlad. — V Prulah zgradila se bode to pomlad še jedna nova hiša in je dotični svet že nakupljen. — Vremenska hišica v parku ob BIeiwesovi cesti je sedaj zopet urejena. Razen ure funkcijonirajo vsi instrumenti. — Zopet nevarne cigarete. Iz Dalmacije poročajo, da je minolo nedeljo neki orožnik v Kurčoli zbiral cigarete drama. Jedna mu je prišla pod prste, ki se mu je zdela nenavadno trda. Prelomil jo je in — našel v njej razstreljivo kapsulo. Cigareto in kapsulo so poslali finančni oblasti v Dubrovnik. — Društvo za promet tujcev na Bledu je imelo dne 11. t. m. svoj občni zbor. V odbor so bili izvoljeni gg. dr. Emil Klimek, načelnik; Feliks vitez\Veil, načelnikov namestnik; Jos. Verderber, blagajnik; Fran Tirraan, zapisnikar; Gustav vitez Pongratz, Jakob Peternel in Ot. Wolfling odborniki. — Novomeško zdravstveno okrožje je prispelo 1898. leta 2200 gld. za bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. — Cirkus Henry pride koncem meseca marca t. 1. v Ljubljano in bo v Lat-termannovem drevoredu prirejal predstave. * Škandal princesinje Lujize Ko-burike. Princ Filip Koburški je živel več let s svojo soprogo, princesinjo Lujizo, sestro nadvojvodinje Štefanije, v srečnem zakonu. Živela sta večinoma na Dunaju, pa tudi na prinčevih posestvih na Oger-skem, ali v Parizu, ali v Bruslju, na dvoru belgijskega kralja očeta princesinje. Sestri, Lujiza in Štefanija, sta se vedno prav dobro razumeli, dokler se niso začele pojavljati pri živahni Lujizi čudne, prismojene ekscentričnosti, katerih Štefanija nikakor ni odobravala. Lujiza je postala nakrat tudi sila potratljiva; naročala si je najdragocenejše toalete In sicer toliko naenkrat, da bi jih ne mogle par desetletij porabiti obe sestri skupaj V Opatiji se je seznanila v zimi l. 1896 97 Lujiza z nad-poroenikora Gezo Matasich-Kegle-v i c h e m Ta je potomec stare, obožane hrvatske družine, ki nima razen napol razpadlega gradu v Loborju ničesar več. Na tem gradu živi sedaj nadporočnikova mati v drugem zakonu z grofom Kegle-viohem. ki je sinovea Gezo posinovil. S tem revnim, po rodu hrvatskim, a sedaj madjaronskim oficirčkom, torej se je seznanila ekscentrična princesinja Lujiza v Opatiji ter ga imenovala kmalu nadzornikom svoje konjarne. Kot tak je dobival nad-poročnik od princesinje lepo plačo, zategadelj je nastopal t^daj pustolovec Mattasich prav kavalirsko potratno. Razmerje mej njim in mej princesinjo pa je postalo polagoma prav prijazno in končno — najintimnejše... Spremljal je Lujizo povsod. Tudi v češke Karlove vare je prišel, kamor je došla princesinja z več nego 100 kovčegi ter prebivala s svojim ljubimcem v vili Rosenfeld. Tu je nadporočnik sprejel — kot bi bil soprog princesinje! — celo župana in okrajnega glavarja. Iz Karlovih varov sta delala predrzna zaljubljenca izlete v London, Pariz, Nico in drugam ter potrošila ogromne svote . . . Princ Filip pa je končno vendar le zvedel za grešno razmerje svoje žene z nad poročnikom. Pozval ga je na dvoboj, a bil sam na roki jako nevarno ranjen. Princesinja je zašla v tem času v velike dolgove, in hotela si je denarje izposoditi pri neki dunajski banki. Ta pa ji ni hotela posoditi ničesar, ako ni na menici poleg njenega podpisa še podpis druge ugledne osebe. Takrat je nadporočnik ponaredil podpis Štefanije, in Lujiza je dobila 600000 gld. posojila. Ko pa je Štefanija smrtnonevarno obolela, je začela banka skrbeti za menico, in takrat je prišlo sle-parstvo nadporočnika na dan. Mattasich je poskušal svojo srečo v Monte Carlu, a zaman Zaigral je vse. kar je imel ter končno pribežal z Lujizo na očetovski grad v Loborju Da bi ušel vojaškemu sodišču, se je hotel Mattasich vojaščine oprostiti. Upal je namreč da bode dvor — iz strahu pred škandali — obravnavo pred civil. kaz. sodiščem onemogočil, ter da se bo tako odtegnil vsaki kazni. Toda Mattasicha so v Zagrebu zaprli ter ga minole dni obsodili v šestletno ječo, v izgubo plemstva in častniškega naslova. Princesinjo Lujizo pa so — „na njeno lastno željo" (??) — vtaknili v sanatorij Rudinger v Purkersdorfu. Dolgovi, katere je napravila princesinja tekom dveletnega ljubezenskega razmerja s sleparskim Mattasiobem, pa znašajo 2l/, mil. gld * Faureov pogreb. Dne 23. t. m. je bil pogreb umrlega francoskega predsednika Faurea. katerega se je udeležilo ne številno ljudstva. Po cestah, koder se je pomikal sprevod, so stali vojaki v vrstah, za njimi pa je stalo natlačeno polno ljudij Za mrtvaškim vozom so stopali Faureovi sorodniki, takoj za njimi pa novi pred sednik. Loubet, katerega je vse spoštljivo pozdravljalo. Pogreba se je udeležilo mnogo zastopnikov vse Evrope. Zastopane so bile: Angleška. Nemčija, Rusija, Avstro-Ogerska, Italija, Portugalska. Belgija, Španija, Bul-garija. Rumunska, Srbija, Luksenburška, Danska, Švica, Brazilija in Monako. Vse ceremonije so se povsem mirno vršile, pri petili se niso nikaki izgredi. Ljudje so po lagali vso pot vence na krsto in vozove, tako da je bil sprevod pravcati cvetlični korzo. Po pogrebu, ko so se ljudje začeli razhajati, so nekateri začeli demonstrovati, a redarstvo je te nemire kmalu zatrlo ter zaprlo glavne razsajače, mej njimi prismojenega antisemita Dćrouiedeja ki je baje duševno abnormalen. * Rodbina novega francoskega predsednika, Emila Loubeta. Z izvolitvijo Lou beta se je začelo časopisje zanimati tudi za familijarne razmere novega predsednika francoske republike. Loubetova žena je hči trgovr-a Picarda v Montelirnarju, kjer ima še svojo prodajalnico. Loubet irna 3 otroke hči je omožena s sodnikom Souberanom v ej Marseillu, starejši sin je pred kratkim po stal doktor, mlajši, Emil, pa jo šele 6 let star Predsednikov brat je zdravnik. Sivo lasa mati Loubetova je stara 85 let ter živi v Marsanu, kjer je bil predsednik ro jen. Ko je bil Loubet že minister in senatov predsednik, je zapustil često Pariz ter šel obiskat svojo priprosto mater. Nekdaj ji je pomagal Loubet gnesti testo za kruh, drugi pot je pomagal očetu orati. Sploh je Loubet prav preprost mož. Rad se peča z lovom ter mnogo puši. Njegovo privatno premoženje je vredno okoli 400 000 frankov. Kot pred sednik pa bo imel 1,200.000 frankov na leto dohodkov. * ..Bismarckov dom". „Nationalztg." je sprožila misel, naj se zgradi v Berolinu monumentalna stavba velikanske oblike na čast Rismarcku. Hiša naj bi bila muzej za kolikor možno vsa dela, ki so se napravila v proslavo Bismarcku, torej slike, kipe, knjige, arhivarije, risarije in dr V to hišo naj bi se prenesel tudi Bismarckov muzej iz Sch<-nhausena. Hišo naj bi sezidali dr-žrva in čestilci Bismarcka. Telefonična in brzojavna poročila. Sprava ns Tirolskom. Dunaj 25. februvarja. „Reichs\vehra, ki je zdaj glasilo nemških klerikalcev, javlja da so Kathreinova pogajanja a tirolskimi Italijani imela ta vspeh, da so Italijani sklenili opustiti zahtevo glede avtonomije Trentina in se zadovoljiti z narodnimi kurijami v tirolskem deželnem zboru. Nsmiki postulati. Dunaj 25. februvarja Danes so se sešli v Pragi drž poslanci Baernreiter, Funke, Pergel t, Prade, in dež. poslanca Schlesinger ter Karol Schiicker, da se zjedinijo glede narodnopolitičnih tirjatev Nemcev na Češkem. Izjavili so kakor drž. poslanci pri prvih dogovorih, da formuliranje narodnopolitičnih postula-tov nima namena, vatvariti podlago za pogajanja z vlado, ali z večino. Izjava je povsem nepotrebna, saj je očitno, da je Nemce same strah, formulirati svoje narodne politične postulate in se čedalje bolj kaže, da se prav sprožitelji te ideje trudijo, nameravano formuliranje preprečiti. Preganjani občinski svetniki. Dunaj 25. februvarja. Sotrudnik razgrajačev v drž. zboru in župan dunajski, dr. Lueger, je dal pred kratkim dva obč. svetnika, Brixa in Mittlerja, po uradnih slugah iz občinske dvorane ven vreči, ker sta ugovarjala njegovemu počenjanju. Ker sta se imenovana obč. svetnika uprla uradnim slugam, ki so jih ven vlekli, jih zdaj irž. pravdništvo preganja po {J 81. in 82. kaz. zakona, češ, da sta se dejanjsko uprla dvema, oblastveno povelje izvršujočima organoma. Ogerska kriza. Dunaj 25 februvarja. Danes zjutraj je prišel Szell semkaj in je bil ob 10 uri sprejet v avdijenci, ki je trajala dve uri. Szell je cesarju poročal o dogovorih z opozicijo, in ko je cesar dogovore odobril, je Szell stavil svoje predloge glede sestave novega mini-sterstva, katerim je cesar pritrdil. Szell odpotuje še danes v Budimpešto. Imenovanje novega rainisterstva se razglasi v ponedeljek, kateri dan pride Szell zopet sem, da predstavi cesarju nove ministre, in da se izvrši zapriseženje. Francoska kriza. P a r i z 25. februvarja. Poslanska zbornica je v včerajšnji večerni seji z veliko večino dovolila sodno postopanje proti poslancema Dčroulčde in Habert, in privolila, da ostaneta v preiskovalnem zaporu. Deroulede in Habert sta bila še zvečer odpeljana v zapore de la SantA Pariz 25. 'februvarja. Dćrouleđova liga patrijotov je hotela sinoči prirediti javen shod v dvorani St. Paul. Vlada ga je prepovedala, a vzlic temu se je zbralo mnogo tistih znanih elementov, kateri so v službi raonarhistov in klerikalcev in prišlo je do večjih izgredov, ki so trajali do 11.ure. Policija je mnogo razgrajalcev aretirala. Pariz 25. februvarja. V prostorih Deroul^dove lige patrijotov se je včeraj izvršila hišna preiskava. „Figaro" poroča, da je policija mej drugimi papirji našla tudi mnogo pisem raznim višjim častnikom in generalom, v katerih se jim je prigovarjalo, naj prouzroče državni preobrat. Pariz 25. februvarja. Deroulčda in Habert prideta pred porotno sodišče in ju torej ne bo sodil senat, kakor javljajo nekateri listi. Iztirani vojvoda. Bruselj 25. februvarja. Belgijska vlada je včeraj iztirala vojvodo d' Orleans iz Belgije. Vojvoda je odpotoval v Turin. U smrčanje 7krstnags morilca. Praga 25. februvarja. V Chrudirau je bil danes zjutraj obešen Fran N o v o t ny, kateri je zastrupil sedem svojih otrok, šeat zakonskih in jednega nezakonakega No-votny je včeraj do pozne noči jokal. Tolažila sta ga dva duhovnika. Pomiril se je toliko, da je zahteval klobas, kave in vina. Ko so ga pripeljali pod vešala, je tekel: „Vseni odpuščam., samo 12 muzikantom ne in onima dvema —" nadaljni govor je prepreči* krvnik \VohsIch1ager iz Prage. Z 12 muzikanti je Novotnv mislil porotnike, „oni dve11 pa sta njegova žena in njegova ljubimka, kateri dolži, da sta ga spravili v nesrečo. Darila. ..Podpornemu društvu ta slovenska vlso-koaolce ns Dunaju" darovali so poslednji čas sledeči p. n. gospodje: Prem. knez in ikof la-vsntinski dr. Mih. Napotnik (ustsnovnik in društveni Častni član) kakor vsako leto tudi letos 20 K; vfl. g. Anton pl. Sulic, c. i. kr. polkovnik v r. v Celji 30 K; si. posojilnica v Ormolu 30 K; Anton pl. Olobočnik-Sorodolski vladni svetnik v p. na Dunaju, 20 K; si. hranilnica v Vipavi 30 K; g. Dragotin Lutertnk, c. kr. voj, uradnik v Zloczovvi (V Galiciji) 23 K; g M Polak v Trticu, 20 K; g. dr Vladimir Globočnik pl. Sorodoleki, c. kr. sekc. svetnik v finančnem ministarstvu na Dunaja, 12 K. — Po deset kron so darovali gospodje: Alojzij Kremžar, mag. svetnik na Dunaju, dr. Sem. Seachun, dvorni in sodni svetnik na Dunaju, Anton A. Knafelc, uradnik dr*, ieleanice v Beljaku (ibirko), dr. Alojsij Homan, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, dr. Fr. Jurtela, del. posl. in odvetnik v Ptuju, dr. J. Pov&ič, o kr. sod. tajnik prid. c. kr. najv. sod. na Dunaju, Jo«. Stritar, c. kr. prof. na Dunaju, Jak. Bratkovič, c. kr. prof. na Dunaju, dr. Ivan Rudolf, odvetnik itd. v Konjicah Ivan Mumik, ck. svetnik itd. v Ljubljani, Franc Tomaič, nadinlener v Blatni na češkem. Anton Svetina, c. kr. notar v Pli-berku. — Dalje so darovali: Vč g Ivan Plevanec, župnik v Soteski, 6 K, Štefan Klun, posestnik in gostilničar ▼ Ljubljani, 6 K; Božidar Stiftar, cars. ruski prof. v Kalugt, 5 K; Fr. Svetič, odgojitelj na Dunaju, 4 K; — Po dve kroni 80 darovali: Vč. g. Leop. Vozlič, kaplan v Radgoni, Karol Plehko, c. kr dež. sad. svetnik v Ljubljani, Egi-dij Fux. c. kr. poštar v Ljubnem, I. Mladič, c. kr. sod. pristav v Postojni, vč. g. Erzar, župnik v Selcah pri Šk. Loki: Eranc Berlec v Novem-mestu, dr. Andrej Kuhar, notarski kandidat v Ljubljani. — Vsem blagim darovalcem bodi naj-iskrenejša hvala ! Ker je druStvo v tekočem Šolskem letu podpiralo že 64 revnih dijakov na dunajskih visokih Šolah ter je v ta namen v 4 mesecih razdelilo 1293 kron in ker jo letos beda slov. dijakov na Dunaju posebno velika, prosi odbor vse slov. rodoljube naj-iskrenejo, da blagovole pošiljati darov za to pre-potrebno društvo vč. g. Fran. J an carju, p a p. čast. komorniku itd. na Dunaju I. Singer-a t r a s s e 70. Uredništvu naaega liata so posl ali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Vesela družba Jažnjive mize" v gostilni krakovske škofije 2 K 40 vin. — 0. Franjo Je rde v Cirknici 3 K 4 v in., nabrane v cirkniSki čitalnici na pustno nedeljo za „predpustno kamelo". — G. Ivan Nag u v Črnomlju 2 K „zarad nepobolj3anja v laži" in zopet 1 K kot kazen za laž. — Skupaj 8 K 44 vin. — Živeli rodoljubni nabiralci in nabiralke in njih posnemovalci! Za Prešernov spomenik : G. Fr. Burger v KrSkem 4 K, katere je darovala rodoljubkinja gospa Jugovic v Krškem kot nadaljni prispevek „poljskomu čifutu". —Živeladarovalkain pošiljatelj! Poslano."' Ker dohajajo mnoga vprašanja v mojo ofi-cino, kateri mojih pomočnikov je v gledališču toliko izneveril, primoran sem slavnemu občinstvu naznaniti, da Še drugo sezono nisem več jaa gledališki frizer, nego mi je ta zaslužek pod konkurenco prevzel — moj nekdanji utenec g. Fran Zupan, in si je za to delo preakrbel pomočnika, ki ni ne Slovenec ne Hrvat. Ves čas svojega poslovanja v gledališču, v katerem sem marljivo in vestno upravljal Bkoro 20 let, skrbel sem vedno za zanesljive in po Stene pomočnike in štejem ai v dolžnost s tem pojasnilom resiti čast svoji delavnici, kakor tudi mojim — in vsem drugim Hrvatom in Slovencem nase stroke. Z odličnim spoštovanjem IMijo Nežič načelnik zadr. frizerjev in brivcev. *) Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno lo toliko, kolikor določa zakon. (365) Dež. gledališče v Ljubljani. Stav. 44_Dr. pr. gas, V nedeljo, dne26. febcaiarja f—ST Zadnjikrat v sesoni: Fra Diavolo. Komična opera v 3 dejanjih. Spisal Scribe. Pošlo venil A. Funtek. Uglasbil D. F. Auber. Kapelnik g. H. Benisek. Režiser g. J. Nolli. ■IsgsJBMS m «V* »k 7. «\. — lafcUt »h • ,V iri. - In« »k I*. Pri praiitavi sidtluji irtistir si. e. ii Ir. pih. polki tupolđ ii. it. ti. V torek, dne" 28. februvarja: „Aida*. Gostuje gospa Kullich dr. Linhartova. Meteorologično poročilo. Vištmm gaj mgttgš fjgt ■»■ evaSji, »r»6»l Osi IMi mm čaa opisovanja 8taaje barometra Vetrovi 24. 9. zvečer 25. Narodno zdravilo. Tako so smo imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujočo, kot mazilo dobro znano ,My*s»y m. p** no*i osobni vlak v Trbii, B«|i«k Coloaae, franaonafaata, Ljabao; «tt Balribol An«* 8oloonr»d; Am Kkin Ra fliii«. » Staj*, v Line, ■a Doaaj vi* Aowtottaa. — Ob 7. ari o siotraj osobai vlak v Trbii. Poatobal, Bolink, Cotot«, Fran-_.nfti*-. Ljnnno, Dunaj; ees Solataal v Bolnograd; M Asaatotten aa Dunaj — Ob 11. ari 50 m. dopoldn« oaoboi vlak a Trbii, Poatobal, Beljok, Celovae, Ljubno, HslatboL Doaaj. — Ob 4. uri v ov popoludne osobni vlak v trbii, Baljak, Gotovac, Ljubno; eaa Balatbal v lolaoffra«, Looo-Omomb, Zeli ob jaaaro, Inomoat, Brtftaae, Curh, Oan«v», Pari«, «aa Kloia - ficifling v 8«eyr, Line, Bud^jffica, Pl»«nj Marijina vara, Heb, Fraeeovo vara, Karlova vara, Prag«. Lipako, Dunaj via Aaiatfltmi. — Pre«* v Veva aaooto ta v SaOevJe. Me*ani vlaki: Ob H ori 15 m. ajutraj, ob ]», ari oh on. popoladne, ob H. uri bO m. avaeor. — Vilko« «IdaMJaao j. k. Preo;* I* Trkala. Ob a. ari 44. aa. sjntrnj oaobni vlak s Dunaja via in-■Uttaa. ia Lieakagn, Prane, Franeovib varov, Karlovih varov, H«b», Marijinih varov, Plaoja, Budajevie, Solno grada, Linco, Btorm, Aaaaooa, Ljubno, Calovca, Bo-Tj«ka, Franoanafaite. — Ob 11. uri 17. m. dopoludna oaobni vlak s Daoaja via Anaatattan, Karlovib varov. Beba, Marijinih varov, Planja. Budaiavic, Solnograda Unca. *Uyro, Poriše, Ooiiava, Čunka, Broeaoco, Ino ojoeta, Zella ob jeseni, Loud OoaUiaa, Ljubša, Celovca, Lincn, Poaiabla. — Ob 4. uri h 7 n. popoludn« osobni vlek a Dnnnjo, Ljnbea, BoL-tkala, Baijasa, Ca-levea, Fiaaaaaafcili. Pontania. — Ob t. uri 4 m. o*o-oor oaobni vlak s Dunaja, Ljaana, Baraka, Colovco, ranaoklBv _n^seeje I a VevesTa> aeeeSe ks aT»o* oooja. Motani vUki: Ob e. ori IV ou. »Jutru*, ob *. OTltt na. papnb^aa ta ob H. in »6 n — ifit. 'siiVrai^ob^ t" ari f^tah papofodaa. oe 4 an BO ni. - Prtaed v MnnUnmn d. k. ta Mnanalka Ob 4. ari 6e aa. sjntraf, ob 11. • as. dopatadno, ob I vi iu m. (1) m takoj po nieki ceni prodajo. Vec" ae izvč pri lastnici (285—3) Mariji Borštnik Prešernove ulica it 52. Pristni "brinjevec ki ga sam žge, prodaja ali v steklenicah aH v malih sodčkih liter po 1 (Id. 30 kr. Franc Fojkar v Stariloki h. itav. 19, poita Škofjaloka. Firm, 47. Eins. I. 228. Bakanntmachong. Službo (364) akaien postni sluga, oziroma pismonoša ali raznaševalec telegramov, z dobrimi spričevali. Zmožen je slovenskega, nemškega in nekaj italijanskega jezika. — Ponudbe Saj ae pošljejo Pod naslovom: št. 820, pest« reatante, Št. Peter na Krnu. v vsaki množini, izborne kakovosti, po najnižji ceni priporoča za spomladno stavbno sezdno firma (374-1) Lndovik Herzmann v Ljubljani. Bei der im hiergerichtlichen Handelsregister fOr Etoaelfirmcn eingetrsgenen Firma Johnnn Jax vruvde die Eintrngung der vom Firmainhaber dem Herm Frana Leidonmuller ertheilten Prokura vollsogen. (361) L k- Lato aJs Hanit IsftrlcM Uliaca Abtk. m., am 90. Februar 189». (ftoanjvaa. — Pri ivrdki Johan Jax, vpisani v tukajanjem aodnem trgovinskem registru sa posamične firme na jo invrtil vpis od imejitelja firme gospodu Francu Leidenmulleriu podeljene Erokure. — C. kr. delelno kot trgovinsko sodišče jubljena, odd. HI., dno 90. februvnrija 1899 Išče se gostilničar za gostilno ,,pri Ribcu" na Ižanski cesti h. it. 4 in oddajo se prostori za kavarno ravno tam za Čas od 1. novembra naprej. V hiši št. 52 v Prešernovih ulicah oddajo se v najem lopi prostori kakemu društvu od 8. maja t. I. naprej. Po iz ve se pri lastnici hiš Mariji Borštnik <3711) Prešernove villoo žt. 52. Največje skladišče raznega semena in sicer velikanske pese Sotem nemške, štajerske, inkarnat, tur-ke in travniške detelje, raznih vrat pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peter-illj, zeleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste semens za zelenjad.. — Proseč mnogobrojnoga poseta (3U-3) Peter Lassnik. Ustanovljeno Brata Eberl leti 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulica 4. Pleskarska moJHtra c. kr. drž. in c. kr. pri v. 8 jusn« seleanlce. Slikarja napisov. Stuvbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika lzfalrka dr. Sohoex>feld-ovib barv v tubah 2a akad. slikarje. «•#• Zaloga vsakovrstnih čoploev sa pleskarje, ali-karjo ln sidarjo, Stedilnogn mašile sa hrastove pode, karbolinejn itd. Posebno priporofiuvu si. oboinst ru najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo t a likanja bobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporoćova aa tndi al. obcinatvu tta vne v na- Jino atroko »padajoče delu v meatu in na defeli tot prltosno reelno in fino po najniljih conah. Slavnemu občinstvu, posebno gospodom gostilničarjem priporoča podpisanec svojo izborno sodovico, napravljeno iz vode is mestnega vodovoda ter s ogljeno kislino (Kohlensaurej, koja je priznana kot najokusnejsa in najzdravejSa. (43—8) Vse odjemalce v naprej zagotavljajoč vsikdar točns iu vestne postrežbe, prosim za obila naročila ter beležim najudanejSe s spoštovanjem „ Gašper Bolte, izdelovalec ♦ sodovice, Rimska cesta št. 10. ; aeeaeaeaoeeoeeaeoeooeoeeeaooenee a* i Ljudevit Borovnik puikar v Borovljah (Forlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskušene. — Ilait'C-(114) vani ceniki taatonj. (7) 2e 50 let po c. kr. profesorjih in zdravnikih priporočana ustna voda za ohranjenje zob, proti vsem ustnim in zobnim boleznim, zobobolu, za osveženje ustne votline in najbolje učinkujoča je Po J*. "tO Zobni prašek ^^^i»aaSaw!//J x»; j 63 kr., zobna pasta v sto- ^^"Snja^*7«. klenih posodah 70 kr, v zavojih 36 kr., zobna plomba 1 gld , aromatično zeliščno milo proti vsem kožnim nečistostim itd. 30 kr. Dobiva se v vseh lekarnah, dro- gerijah in parfumerijah, kakor tudi v glavni zalogi (241—3) Rudolf Ttioliler emerit. lekarnar Danoj I., Krngorstrasao it. •. Posredovalnica stanovanj in služeb r Gospodske ulico it. 6 (330) lite: Otroiko vrteeHee a annslkalnlanl ve-Aneotnal k eleSaeana oUklotm, aaietaa alnie M flot; beeo nit to sjala etreiko «oklo e aartoevelt, ae aanej, Bi »esnaaneaae voojoaae otroke. Sna klan. It «1« sOnee; ajoeeo alt deklo ae otroke a prnoilee lepe aleveeMlae k S aoeekeaa en nooro gr>o4tno pri Oeljjt, nlnin po dagovora; aokaj Sala grajaklk kekarto aa ae deželo ta aa aaeete iS SO gld. plane; knkarloo k vlajt nnntmlikl rodblal S oseb v Trat, olugn je tona, iS gld. plaže, S gld. se v eter je; hotelske klala jo aa Za grob ; aokaj sprotnlk reetevraeljoklk hnkarlo na polotno leioae, iS—44 gld. plažo 2 brkati natakarloi a« Mrvaknke iskeran snnležak Itd. Itd. Mm prodaj Je Sfolaadsko-ameriška M*. Paniki vaiije se I krat do Škrat aa tažae Iz Rotterdama v New-York. Plaama aa knjoto: Dunuj, L, Kolowrntring S. rnorai ■ aožsoff: Danoj, IV., W avrleotra. 7 A. I. knJnU: opriU do 81. oktobra . . uonrk ISO dStr*) novembra do 81. suarco . . SSO—SSS a kojnta: Od 1. avgusta do 15. oktobra......aaark SOS . lf. oktobra do 81. julija....... . 18* *) Po legi in velikosti kajuto ia po nitionti in olo ranci panika. (3—8) L. Luser-jev obiiž za turisti. •Vltrane nnjkoljžo srodstvo p.oti) oujiaaoŽonnau. žuljosnttd Cilavaa aeloget .9-H) LSchsink-oia likirni, rruna: - MatldLllner Zabt.vajt.LlJSJr.jeY Dobiva aa v vseh lokernoh. V Ljubljani: SV. MaraotoctolifOr, 1. Mevr. A. Ploaoli. V Kranju: K. 8uvotfe, Odlikovan na rasatavah: Velike Mežirice. Boležov, Proitojav, Prerovo, Tisnov, Unmpolc. I Potrebna in koristna darila za | _vsako priliko!_' Čnikl križannkl specijalni snvod se platno! Svo|l k ovo|lna! Viljem V. Vejman I izdelovalec platnenega, pavolnatega in da-mastnega blaga v Prost ejevem na Mora vi j priporoča lentn* attalue IsdHlte na I roko po zmernih cenah in najboljši kako-j vosti : aeloplattuc»otlouia*e In te+leno platno vseh fiirokonti in finosti, pUlno i ae plnhte do 24'' cm., deuMuta < gradle, I namizne prte m blago, obrisacc, servijete, ! bele in barvane za h, 12 in 24 oseb, otirace, platnen in pavolnat kanetVig, lobce, bele in barvane, platnene, pavolnate in Bvilnate, i inlet in angin za sipke, oksford, krizet. i oble«ui pralni arflr in aotnko kleno se eleonoke obleke, platna I paiolnata, ruska, za Zimnice, alamnike, z .store itd , tnlhe, lifon, floridas, kreton, pike, barbent, aatin, brilantin itd., itd. Ugodne darila ~2B£Q 1BM— 27) ff3T In potrsba zs gospodinjstvo. LiiHtnl laalolel«. Trgovcem ae blago ne polilja. Kot utrokomjnk- in satno i; del or a lec lahko najbolje postrežem. Vzorci iu ceniki na zahtevanje. zfaroAeao blaajo poillja ae le pe požtnom povsetjl. Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom. Opreme za neveste od 50 gld. do 2000 gld so veduo v zalogi. (31*2» s šestimi stanovanji, s kletjo in z vrtom ▼ Vodmatn it. 103, tik Martinove ceate — Već se izve pri gospodarju._ Deteljno seme preden i te prosto, iza ku Sena travina semena ter najboljša dunajska in erfurtska vrtna semena prodajata (21—46; •arei6acXoill.es siri ,eZlss«e>re>s;i K sezoni priporočam svojo veliko Isteer navadnih do najfinejših otročjih vozičkov po izdatno znižanih cenah. Razprodaja traja samo šo do 6. sušca 1 l Zunanja naroČila z naznanilom približne cene efektujejo se s povzetjem. i'340—4) . Pakič, Ljubljana. St. 4247. (332—2 Podpisani magistrat naznanja stavo-dolžnim mladeničem: l O-lavni nabor se deželno stolno mesto LJubljana vršil se bo letos 13. in 14. marca ▼ telovadnici XI. mestne deške ljudake šole na Cojzevl ceatl in sicer 13. marca za one zunanje mladeniče, katerim se je dovolilo priti k naboru v Ljubljani, 14. marca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. Začetek ob 8. uri dopoludna. 2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k naboru, imajo priti v pravem času in snažni na nabira-lišče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost: a) kot kandidatje duhovskega stanu, kot posvečeni duhovniki in kot nameščeni dušni pastirji (§ 31 voj. zale); h) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (8 32 voj. zak.); c) kot posestniki podedvanih kmetij (g 33 voj. zak.); d) iz rodbinskih razmer § 34 voj zak.); e) enoletne prezentne službe (§ 25—29 voj. zak.V 3. Stavljenci, kateri žele ugodnosti po 68 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, morejo se /glasiti, ako bi se jim odklonila prošnja za kako prejo menjenih ugodnosti, za ugodnost enoletne prezentne službe pri glavnem naboru. 4. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 6. februvarja 1899. erilo za gospode najboljšo blago in kravate prodaja 8 Alojzij Perschćs Pred škofijo, poleg mestne hiše. IMehanik Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji s pO najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko BpadajoCa popravila izvršuje dobro in ceno. Vitanja nvoiila t« tofnn birtajljfi Anton Sv. Petra cesta št. G Ljubljana Sv. Petra cesta it. 8 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Oblaka po marl bo po najnovejših uaorcih in po najniljih cenah 8 solidno in najhitreje izgotovljajo. Klobuke najnovejši fapone priporoča po nizki ceni J. S. BENEDIKT na Starem trgu. Praktikanta ki je dovršil vaaj nižjo gimnazijo, vsprejmem takoj v svojo knjigotržnieo <29*—6) Ba?n sventner. knjigotržec v Ljubljani. Spreten in Tredč pomočnik norimberSke stroke, tudi za potovanje sposoben, dobi atalno službo od 1. majnika naprej. — Ponudbe s sliko in z zahtevo na: P. Kostič-a v Celje. (.333—3) Tomo Tollazzi priporoča avoja raznovrstna, pristna io^sraka vina crne in rumene, cena od 17 do 23 kr.; dalje pravi ietereki tropinoveo zadacan po 80 kr. liter. (221—8) Na zahtevanje posije tndi vzorce. Decimalne Cezitlznalzio itd.. 1234 -4) KM»l*sr krri|ilariin. C. in kr dvorni založnik Jotof FLORENS l.i Rothenthurmstrasse 26. Popravila se hitro izvršujejo. Telefon *>06T>. Nadaljne specijalitete: Pisalne in kopirne tinte. Vodovarno mazilo za usnja. Pat. ohranjevalo za podplat* ..Vandol". Kovinska snaiilna pasta In snažilno milo za srebro in zlato. Laki za usnje. Pasta za konjsko opravo. Mast za orožje in za kopita. Najbolje črnilo sveti! Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za lahka obutala samo (190—4) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se C. kr. pnv. povsod!. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulustrassa 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- £f FlfflOlindt. sti pazi naj s* natančno na moje ime £}^}^mlmm Dunajske žene -s= svojo lepoto v prvi vrsti rabi najprijatnaji«, najbolj učinkujoča in najslavniji« izvirne paste Pompadour katero ju iznajdel pok. med. dr. A. SlX. To lepotilno sredstvo prouzroči, ako se rabi. ino, avezo barvo obraza, sijajno lepo, brazgubno polt, tudi najpoznejle starosti, prežene, kar jo zajamčeno '.sicer a« vrne ianar pege, madeže, znake mtZUlcke, radsčico, vse nečistosti kože; vporabljajo jo že 40 let naJvlAja gospoda, nmatnikl itd., o fi*-mer so ou razpolago spričevala in zahvalna pisma. Dokaz za dobroBt in neškodljivost tega leuotiAnega sredstva je iOletai obataaek, ko se je med tem časom na tisoče takih sredstev pojavilo in zopet izginilo. Cena lončku za ti mesecev gld. 150. Zavojčki za poikninjo kosaai 50 kr. Pompadour»mleko prevleče kožo takoj z lekn podobno beloto in ostane tudi po umivanju na obrazu. Izviren flakon gld. 150. Pompadour - milo 30 kr. Pompadour • poudre roza, creme in bel gld. 125. Obr*č* naj se zaupno na WLUxelmlao llz s dr. vdovo - sinova (AntonUtz ta brat) jedinih izdelovalcev pristnih dr. Rixovih izdelkov, Dama|. Pralpmtrasie IH Kupujejo naj aa Is plombiram zavojčki. (1946—5) V Ljubljani prodajajo: Edvard Mahr v Židovski uliel in Karol Karlnger na Vestnean trgu. Koncesijoniran po visokem c kr. ministeratvu z odredbo z dne 7. maja 1894. leta, Btev. 5373. Severno-nemški v Bremenu. I Brcoparn t«i» l* «» Iz Bremen Southamptona avti Cherbourga sredah in nedeljah. Iz Genove oziroma Veapolja vožnje v ECevf«Toi*kI b ob torkih in sobotah, ob via Gibraltar 2— Bkcat mesečn- Bremen-Juž. Amarlka. V Montevldeo. Bremen V A delal do. Bremen-Iztočna Azija. V Kino. AvatralijT | jp/ [1918—ii: lelbonrae, Sydney. Bremen-Sev. Amerika. V Mewyork. V Baltlmore. Prekomorska vo2n|a r Newy«>rk S—7 dni j. Najboljša ln najcenejša potovalna prilika. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: EDVARD TAVČAR. Čokolade in Cacao Sickari Da ae v bodoče preprečijo le dogodivaa se neaporaau m 1 j en j a, se C. občinstvo oposarja na to, da tovarna PH. SUCHARD takozvane (108—6) lomne čokolade (Bruch-Chocolade) niti ne izdeluje, niti ne spravlja v trgovino. ČuaOiHuC SaCuoTu *° w" »ajamčano čisla. fiOiOluđB SuCuoTu *° *•* • »*"»j©l" zavite. Čokolade Sukaii - * SSbZ"** Čokolade Sockari *1BSttjag* V najem se d6 takoj vrt z rastlinjakom v Spodnji Šiški ii 66. Poizve ae pri lastnika v gostilni „Pri »druženji" v Spodnji olškl._(361-2) Učenec poStenih stariSev, kateri je dovršil vsaj štirirazredno ljudsko Solo, sprejme se v trgovino z mešanim blagom. — Natančneje se poizve pri podpisanemu. (322- 2) J3Mt*jt*vts. Peter I trgovec v Škocjanu, okraj Mokronog. (360-2, Zadruga brivcev naznanja slav. p. n. občinstvu, da bodo od 26. dne febr. t. I. vsako nedeljo vse brivnice v Ljubljani eb 2. uri popoludne zaprte. V prijazno znanje! Plzensko pivo katerega izborna kakovost je od nekdaj svetovno znana, imajo na prodaj v sodih v LJubljani: Gosp. Fantini, restavrater, Gradišče št 2; I Gosp. Karol Koiser, hotel pri „Maličuu; , Bilina a Kasch, pri „Roži"; | , Frohlioh, hotel pri .Slonu". Zalogo sa pivo v sodih in v steklenicah za Kranjsko ima g. Faatlal, Gradišču &t. 2. V steklenicah imajo je v Izvirni napolnitvi na prodaj: Gospod Fantini, gospod Staoul, gdčna Awanzo, in gospod Praunseiss. (336—1) generalni saatapnlk, Oradee, Jangferngasse it. 1. Št. 6640. (349-2 > V zmislu §. 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. leta, štev. 22 dež. zak.) naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev nas letamnje dopolnilne volitve v ebrlnekl osel neetnvijenl ln da ne saneje e>d pejntrnjinjeni naprej akes f4 dnlj tukaj preglede vas 11 in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne" 18. februvarja 1899. T7\e£a.; na IV. redni občni zbor Posojilnice v Brežicah, reglstrovane aadrage a aeoaaejeno zaveso kateri se vrsi v nedeljo, dne 5. marca (sušca) 1899 ob l/A. uri popoludne v lastni pisarni (ali dvorani »Nar. doma.**) V« p o i* g d : 1. Poročilo načelniStva za upravno leto 1898. 2. Potrjenje računa. 3. Razdelitev Čistega dobička. 4. Volitev načelništva in računskih pregledovalcev. 5. Razni nasveti. 363 Brežice, dne 23. svečana 1899. Načelstvo. F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in po varjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvfh havelokov po najnovejši fazoni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladi&ču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse sraven spadajoče predmete, kakor: sablje, moče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za iadelavanje talarjev In baretov. H r za vsako priliko! Frid. Hofffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tole, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo I dobre do najfinejše I kvalitete po nizkih oanah. v žepnih in stenskih urah ao vedno v nalogi, 8 Popravila ae Izvršujejo najtesneje. Fran Kaiser -53 puškar g»- prodajalec biciklov iz prvih tovarn & Ljubljana, Šelenburgove ulice 6. Najboljšo urejena delavnloa sa po* previjanja bloiklov In šivalnih strojev. • Vzorci na zahtevan]* poitnlni prosto. • S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina a suknom založena s najnovejšim blagom za pomladansko m in letno sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste. Priporočam se slav. p. n. občin' stvu sa mnogobrojen obisk a velespostovanjem 8 Suknenih ostankov volno veliko v lalofl. 82 Mladega in delavnega trgovskega pomočnika veSčega slovenščine in nemščine, sprejme špecerijska tvrdka (360—2) J. škerleo v Gornji Radgoni. Travina, vrtna, pesna in deteljna kakor tudi tirna«* vrntc »enteii priporoča tvrdka (375—1) Franc Stupica Ljubljana, Marije Terezije cesta št 1. Voiie karte ii tiiini Uiti i A meriko, Kralj, belgijski pošto« pomik Red Star Linie iz Animpiia naravnost ? Novi Jork in Filadelfijo. Koncesljovana od vfs. c. kr. avstrijske vlade. Poj*«/>il» daje rad..»oljno («12 — VH) Red Star Lsinie Dunaj IV., VViednergUrtel štev. 20 ali pa Julij Popper Bahnstrasse 8., Inomoat. T ajonalial drrvcMailarl v (■raadl&čia pri IJuhlJaiil se bode oddalo letošnjo pomlad več sto tisoč sadik dveletne**** crnr«a bora po 1 asld. »O kr.. trllctnraras Intreblje-nracn c'raacaraa bora* po i arld. SO kr., dvt-lrtnraii* helcara* hora po n icld. tO kr., triletne Miaareke po t *cl«I. 90 kr. in dveletni pre-anjenl auneeoial po V arjil. 511 kr« za vsakih tisoč drevesec, pri Černur so všteti že troski za izkopavanje in zavijanje drevesec v mah in .slamo, eventu valno tudi V zaboje in za prevažanje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani. Zglasila sprejema, dokler bode zaloga sadik, c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani Z glasilom je priložiti istočasno dotični novčni znesek. Manj premožnim in za povzdigo gozdnega napredka vnetim gozdnim posestnikom, katerih prošnje za podelitev sadik so od c. kr. okrajnih glavarstev potrjene, bode c. kr. deželna vlada oddajala naprošene gozdne sadike, dokler jih bo kaj, tudi brezplačno in samo proti povrnitvi troškov za izkopavanje in zavijanje istih v znesku petdesetih 150) krajcarjev za vsacih tisoč drevesec C. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani dne" 22. svečana 1809. (362-2) J^a»« rta o tfer-j g v«, lekarna „pri zlatem državnem jabolku44 Dunaj, I., Slngerstrasae štev. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice starosnano, lahko odvajalno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano domače zdravilo. Te krogljice so iste, ki so že več desetletij občinstvu znane pod imenom J. Feorhofer-Jeve kri olstilne krorljio* in se pristne izdelujejo samo v lekarni „pri alatom državnem Jabolka'% Dunaj, I, Bingeratrasse 16. Od teh krogi j ic stane: 1 škatljioa š 15 kroffljloaml 21 kr., 1 zvitek a e Ikatlji-oaml 1 gld. S kr. Če se poprej vpoftlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta posiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 26 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr. 8 zvitki 3 gld. :j6 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 6 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 svitek se ne more pošiljati i (320—2) Proal se Izrecno, J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice »ahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake Skatljicc na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofor in wn-or ž rudeOtmi črkami "*"""** esenca imenovana.) — Lahko raztopljujoče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 ,JSwi£,ca Tannochinin-pomada J. Pserhofer-jeve, najboljše sredstvo za rast las, 1 pusica 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Stendel-a, l lonček 60 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 76 kr. Univerzalna čistilna sol A W. Bnlrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. BaeT* Raaan tu imenovanih preparatov so v zalogi že vso v avstrijskih časnikih oglašene tu- ia tnosemske farmacevtifike specijalitete ter ae preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. PotUJatve »o pošt! lseriojejo aa najhltroje proti tema, da aa prej vpoiljo doaar, vodje mareeke tudi proti povzetja sneeka. švar 6e a« preje v polije denar 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletola je „Allianzo" velika čast, do si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt oglodal in o posebnom uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja noroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišjo priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzotje. Polno vplačani akcijski kapital I«0OO.r4eftechlate>cer, lekarna ,.Pri zlatem orlu". aj* A ^ Tint. zntmki: Sidro. ■*> ■*> m* ► LMENTCAPSICICOMP. iz Klohtsr-Jeve Iskane v Pragi primano taborno, boleelne tolaftaoe aaasllo: po 40 kr.t 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj aa blagovoli to tploiae prUJupljeno dona6a sdravilo vedno le v izvirnih tteeisaieak s nato ?ar stveno znamko ..Sidra" is Riciter j«ve 1« kara« in •prejme naj m is opresnoati le take itekleniee kot pristat, ki imajo to varat, mam ko. Richtarjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. (1669—22) i Krepak nfcnec 14—16 let star, aprajme se takoj aa etru-Tlmoosum Slmoteln-o, tarsko obrt pri v. Petra cesta it. 40 (78—7) Učenke za šivanje vsprejmejo um na Poljanski cesti aH. 26. (367—2) »Zastonj". Vaak, ki po&lje stojo natančno adreso, dobi proti malemu povrntila in d neskn sa carinske »troske 1 gld. eO kr. SO procicaotov in sicer: 1 rrjrulovano uro s verižico, sa katero so jamci, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik sa soaodke; 1 elegantno kavalirsko kravato is gospode; 1 prstan s imitoeanim draguljem; 1 iglo ta prsa a imitovanim draguljem, 2 mehanična gnmba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1" komadov finih angleških aa-vitkov; 1 etui sa soaodke in 1 predmet sa porabo; ker ae nadejam, da si pridobim mnogo narociteljev s tem, da jim blago takorekoč na pol poklanjam. -Tudi vsakomar takoj vrnem denar, če ne bi ara ftla natanko in bode vaak priznal, da je to podelitev. .Teditsfs zaloga lis r*4'«i>oaall|nn|e proti postnemu povzetja, evsotavelno tudi co se denar preje vpoilj«, pri (284—3) Wiener Uhren-Export Leon Blodek VVien, IV., Wi«dner Hauptatrasse 22. Kavarniška oprava. Dva dobro ohranjena biljarda, kredenca, igralne mize, stoli itd* se prav po ceni takoj prodajo. Već pove gospa Roza TIH v Ljubljeni, Zvezde it. 13. (341-3) Dr. Rose balzam z as, želodec is lekarne B. FRAla *K K-J« % Praaarl je Se veC kakor 30 let občno znano domače adravilo slast vzbujajočega, probavljanje pospeSujocega in milo odvaja-jočega učinka. SVARILO! ~fj* Vat deli anbalaže imajo zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga Ukana B. Frapteija i Pra.1 Mala Strana 203, ogolj O strokov* ulice. Velika steklenica 1 gld., mala 60 kr., po poŠti 20 kr. več. Po posti raasoailja ■• *ea* eaa. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-schlMger, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah AvBtro-Ogerske. a (367—1) Uaojem ai sv n. odjemalce ataati m mojo oblastveno dovoljesao razprodajo garantirano pristna Žime deloma lastnega izdelke opozarjati, pri koji sem cene za 10— 30 kr. pri kilogramu znižal. Razločiti je treba tako garantirano pristno žimo od one nepristne a fibrizom nametane, ki je kvalitativno za fio% ah. beja in ki ae v zadnjem lasu čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja. I s to tak o znižal sem ceno pri „crln d' Afrique" (morski travi) od 8 na 7 kr. kilogram. Na debelo le ceneje > M. Pakič, Ljubljana. N. B. Kupujem vsako množino konjakih in govejih repov po najvišjih cenah, katere pustim potem ačiatiti in v žimo apresti. <|4C 7) Nobeno sredstvo soper kaielj ne presege. Kaiserjevih prsnih bonbonov. OOAO notarsko poverjenik spričeval do-kaanje «.t«v asaeh prt kadija«. •Pri aaaollaeaja. mM Cena savojekn 10 kr. ia 20 kr. I V L|as>IJaMal ae dobivajo v leksuravl Trski •rla*'pri telesnem moatuinpriU.pl J«. (1660-18) Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regiaitrovaiia zadruga se neomejeno zavezo v Knezovi hiši, Marije Terezijo cesta it I obrestuje hranilne vloge po 4fL°|o brca odbitka rentneara davka*, katerega* posojilnica sama sa vložnike plačuje. Uradne uro: raiun nedelj in praznikov vsaki dan od 8. do 2. n? e dopoldan in od 3 do 6. ure popoldan. Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. (1766—8) Telefon at. 57. d^Ukd^Ukd^kd^kd^^kd^k djfik d^aVa ij^djg^dJĆMadaa^ ^5v^55^35^^??^v?^^5v^ v?* *3Er ^5^5?**??* Preselitev obrta! Usojam se s tem svojim p. n. naročevaloem naznaniti, da sem preselil svoj krojaški obrt z Dvornega trga itev. 1, v hiio Zahvaljujoč se najtopleje za zaupanje in za blagonaklonjenost, ki sta se mi izkazovali skozi več let, prosim, da se mi isti ohranita tudi nadalje, ter zagotavljam vsikdar naj8olidnej3o postrežbo. Z velespoštovanjem Fran Sark (370-1) krojaški mojster. P. n. Čast mi je najuljudneje naznanjati, da sem tukajšnjo trgovino špecerijskega in materijalnega blaga g. Jakoba Schoberja, Dunajska cesta 8 kupnim potem prevzel ter bom isto poleg svoje že obstoječe trgovine na Starem trgu nadaljeval. Prevzeto trgovino sem popolnoma prenovil in mi je z najboljšo novo zalogo ugodno nakupljenoga svežega blaga omogočeno, svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti. Proseč prijaznega ozira na moje naznanilo ter zagotavljajoč najnatančnejšo in solidno postrežbo, priporočam se z vsem spoštovanjem udani Karol Planinšek. <328-3) <^M^r^«^e-«15pti>d5a^d3£» d^eta 4j£y HŽfufr d^£» 4^ 4Č&4a3ŽHa3ČHŠS ^hththw>^tv^t» 435^ <3v* *35* *5v^ ^95^ ^35^35^35^35^ oooooooooo Pijte od dobrega le najboljše to je (217- originalno plzensko pivo iz zadružne pivovarne. Glavno zastopništvo: Ivan Oomi> Šelenburgove ulice št. 1. oooooooooo paa^r Dne 1. marca "Si se bode odprla nova trgovina za modno in manufakturno blago in za krojaške potrebščine ,,|3:ri novi pod firmo Konrad. Schuml t£ Co. v Ljubljani, Spitalske ulice štev. 9, v Filipovem dvorcu. Imenovana firma ima geslo, da bode imela vedno največje tudi inozemsko damsko blago in oddajala vse predmete po čudovito nizkih tovarniških cenah. Oprta na za temelj vzeto podlago, prodajati dobro blago po ceni« se usojata podpisanca nadejati se prav obilega obiska in beležita z veleštovanjem Konrad Schumi & Co. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip No 11 i. Tiaatnina in tisk .Narodna Tiskarna".