„DER SIBIRISCHE LANDWIRT" STAJERSKI GOSPODAR Nr. 13 - V. Jahrgang _Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. Marburg a. d. Drau, Samstag, 31. März 1945 Einzelpreis 10 Rpf Zapeljani in prod Dokazi komunističnega izdajstva na Spodnjem Štajerskem - Zanimiv letak bivšega ministra dr. Kreka — OF in „avstrijski" komunisti - Pravi obraz politike OF politike Nam Nemcem so že opetovano deiali, da smo I C • r - i rr i ,-n , . .... v politiki nespretni, preveč surovi in da naše i lse in9- Oiegftied Lreml časa m bilo mogoče ugotoviti zveza cilie odkrivamo vse nrcvef nHkritncrrnr, 7 rtm ■ . mea temi dejstvi. Migljaj je pomenil nek letak, gimi b^edami da smo ^e OTevečToštent in f ^blo,neke takozvane „Osvobodilne ki sta ga podpisala Dr. Miha Krek kot minister dHato nismo dorasl?!T "Narodne osvobodilne vojske" svoja za Slovensko Ljudsko stranko in dr. Zalar za matični naših naSprotSC.P 9 P SrtZent* m ^^ ^^ bol^eviška ^^ansko N,arodn° strank°' Ta letak je R„ , .. . ., . . . . . , stremljenja. bil razširjen predvsem v ljubljanski pokrajini, Res je da so nasi nasprotniki mojstri v izko- V zadnjem času je bil odkrit dogodek, ki zelo posamezne izvode pa se je našlo tudi na Spod- nscanju lazi in hlimbe za svoje načrte. Res je jasno označuje brezobzirno in neskrupulozno njem Štajerskem. V tem letaku je bilo citati tudi, da ne odgovarja nemškemu čutu, dajati komunistično politiko, ki jo določa edinole tak- med drugim sledeče: „OF goji zveze z avstrii- garancijske obljube, glede katerih vemo že v tika. Da se je ta politika sorazmerno redko ba- skimi komunisti, ki hočejo Avstrijo in Koro- naprej, da jih nočemo ali pa ne moremo izpol- vila s konkretnimi razmerami na Spodnjem ško zopet restavrirati z delom Spodnje Stajer- mU. Tudi ne odgovarja našemu načinu, da bi Štajerskem, je bilo že preje očividno. Ko smo ske. Tako je prodala OF na tisoče koroških in TI C rA 1 r o». 1—. /Vfirttv» rvn .TMinlrnli n mm C 1 . __ 1 A i i t • i i ■ . * . . ..... inozem- • _ i j .. ,T . , , 7. ' , " " ----------j—^ « f™ ""*w x** uii uauvtdicinu SlOVGncO V je zopet pokazalo, da drzi Nemčija svoje ob- krajinskega odbora Komunistične stranke z dne Kreka in ZaRtrja" glede zvez in dogovora med ljube do zadnjega, čeprav je pnsla vsled tega 7. maja 1944, naslovljeno na okrožni odbor te OF in med avstrijskimi komunisti točno ali je v najtežje situacije. To radi tega, ker pojem stranke v Marburgu. V tem pismu se je na- bilo le zgolj domneva, se takrat ni dalo ugo- resnice in zvestobe za nas m nikaka fraza, hajal stavek, ki takrat mnogim ni bil povsem toviti. Med tam se je to sooročilo absolutno S?T ob .sebl, razumljivega, jasen. Ta stavek se je glasil takole: „Ob meji potrdilo. V nekaterih delih Spodnje Štajerske Končno se bo — kakor se to deloma ze dogaja ne postavljamo naših teritorijalnih zahtev tako je bil namreč razširjen letak z nadpisom Av- ■ 7acvita A \TC O m -1 Ho -1 n 1___• j _ -1 i 1 i i...................._ r '' zasvitalo vsem evropskim narodom, da je točno, ker bi to škodovalo osvobodilni borbi strijci na Spodnjem Štajerskem", ki "ga je pod-K^ninl^? nemški resnici m naših sosedov." pisal v imenu avstrijskih komuniftov neki ne blestecim nasprotnim obljubam ki so se do- Povodom ustanovitve I. Dalmatinske tolo- Franz Honner, član centralnega odbora Komu-slej se vedno izkazale kot lazi s sleparsko ten- vajske brigade leta 1944 je imel Josip Broz-Tito nistične stranke Avstrije. Ujeti tolovaji, ki so aenco- govor, v katerem se je bavil med drugim tudi bili prijeti prilikom osvoboditve gornje' Savinj- Kakor v velikem dogajanju, tako je tudi v z obmejnimi vprašanji. Čudno je bilo, da se ske doline, so potrdili, da se je nahajal ta Hon-malem okviru. Ko je bivša Jugoslavija, nahuj- Tito kljub svojim blaznim zahtevam Spodnje ner pri štabu T V. operacijske cone V tem skana od Sovjetske Unije in Anglo-Amerikan- Štajerske ni dotaknil niti z besedico. To je bilo taku, ki je v originalu sestavlien v nemščini, cev, na sramotni način izdala Nemčijo in ko se tem čudneje, ker je nasprotna agitacija sma- je citati dobesedno: „Znana moskovska izjava je v nadaljnjem toku dogodkov zrušila pod trala ravno ta govor kot zelo važen in kot go- treh velesil je zajamčila avstrijskemu narodu udarci nemške oborožene sile, se je vrnila vor načelnega pomena. svobodo in neodvisnost. V soglasju z maršalom Spodnja Štajerska zopet v sestav Štajerske in je postala tako sestavni del Velike Nemčije. Tako je bilo vzpostavljeno naravno stanje, prekinjeno zgolj potom 231etne tujevlade. To naravno stanje je bilo preje 6kozi desetletja in stoletja nekaj samo ob sebi razumljivega. Naše delovanje na Spodnjem Štajerskem se torej opira na historično zraslo, zgodovinsko pravico. Tudi danes še enkrat ponavljamo, kar smo že opetovano zatrjevali: Spodnja Štajerska je že vedno pripadala nemški Štajerski. Danes je kot sestavni del neločljivo povezana z Veliko Nemčijo in tako bo ostalo tudi za vso bodočnost. Po aprilu 1941 smo naš politični program objavili do zadnje spodnještajerske kmečke hiše,, prebivalstvu pa smo prepustili odločitev, da se izjavi zanj ali ne. Izpoved pretežne večine Spodnještajercev v obliki prostovoljne prijave za organizacijo Steirischer Heimatbund je popolnoma potrdila naše mnenje. Ugotoviti je nadalje treba, da je večina spodnještajerskega prebivalstva kljub vsem težavam in obremenitvam podkrepila svoječasno izpoved z dejanjem. Vpostava prebivalstva na Spodnjem Štajerskem je sledila in se izvaja še danes v natančnem poznanju našega hotenja na Spodnjem Štajerskem. To naše hotenje je bilo — in to bodi še enkrat ugotovljeno — vsej javnosti odkrito, jasno in nedvoumno objavljeno. Temu nasproti pa se trudi naš komunistični nasprotnik z vsemi sredstvi tolikanj uporabljene laži, zakrinkovanja in hlimbe, pridobiti upliva. S pomočjo več tucatov primerov smo pokazali in dokazali, kako komunisti prikrivajo Zum Gegenstoß bereit ? In einem Dorf im Westen stehen gut getarnte „Panther" zum Gegenstoß bereit PK-Kriegsberichter Wette (Sch) Odgovor nemškega itaro Čim hujši je naval sovražnikov, tem trši je odpor nemških branilcev - Boj do zadnjega, geslo vseh Nemcev Berlin, koncem marca. Sovražni naval na Reich je zavzel v. zadnjih dneh najskrajnejšo silovitost. Ta ftaval je izzval v nemškem narodu tako reakcijo, kakor je »ovražnik pač ni pričakoval, če je pri tem meril nemški odpor s pripravljenostjo svojih lastnih narodov. Sovražnik je pričakoval, da bo v I-emčiji padla vojna morala, medtem pa je izzval še večjo odločnost nemškega naroda za boj. Zvišana resnost položaja je podvojila nem-iko pripravljenost. V teku te vojne se je pogled nemškega naroda za stvarnost zelo poostril. Vsi znaki kažejo, da skuša sovražnik proti vsem pravilom razuma izsiliti odločitev, ker ne more več čakati. Sovražnik se zaveda, da je obrat vojne situacije pred durmi, zato sili r odločitev. Zanimivo je, da razvija sovražnik neko sumljivo židovsko naglico. V boj mečejo vse, kar Imajo na razpolago. Podoba je, da je zagrabil sovražnika nekak paničen strah. Odločitev hoče Izsiliti čim prej v svojo korist. V sovražnem taboru se mučijo z. delikatnimi političnimi vprašanji. Narodi so že siti vojskovanja in bi hoteli imeti mir. Mirno že zatrjujejo, da mora njihova koalicija zmagati takoj, sicer se bo zrušila. Pri vsem tem pa imajo v sovražnem taboru tudi svoje prehranjevalne težave. V področjih, ki so jih okupirali Anglo-Amerikanci, vlada glad. Pod nemško okupacijo je bilo dovolj kruha in tudi dela. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da koristijo te kaotične razmere samo Moskvi. Sedaj gre za obstoj nemškega naroda in za rešitev človečanstva sploh. Izglec^ za bodočnost bi imela Evropa in z njim ostali svet samo tedaj, ako bi uspelo uničiti boljševizem. Nemški narod se zaveda v polnem obsegu sovražnih načrtov. Nemški narod tudi ve, da se bo moral v tem boju boriti do zadnjega. Z zagrizenim sovraštvom se zato zoperstavlia nemški narod sovražniku povsod kjerkoli se vršijo spopadi Tako izpolnjuje nemški narod Fuhrerjevo geslo: izsiliti zgodovinsko odločitev tega stoletja v korist Nemčije in ostale Evrope. „Napotil ho našega pome Preteklo nedeljo je govoril Pg. Ing. Siegfried Tremi, Leiter des Ftihrungsrfmtes II der Bun-desfiihrung, prvikrat pred ženstvom mesta Cilli o aktualnih političnih vprašanjih. Velika dvorana palače Deutsches Haus je bila napolnjena do zadnjega kotička, tako velik je bil interes za njegova izvajanja. Govornik se je najprej bavil z vprašanjem razvoja sedanje vojne. To vprašanje zanima zlasti žene, saj nosijo največji del duševne obremenitve, ki se izraža v skrbi za može, sinove, brate itd. Na vprašanje, da-li je vojskovanje potrebno, z njim pa bombardiranje in tolovajski teror, je odgovoril govornik takole: Adolf Hitler je bil v prvi svetovni vojni vojak na fronti in je na lastni koži skusil vojno z vsemi njenimi strahotami. V istem času so opravljali državniki v sovražnem taboru zgolj dobičkarske posle. Fiihrer se je hotel vojni iz- Titom je bilo že takrat določeno, da spada Spodnje Štajerska k naši novi, svobodni in neodvisni Avstriji." Če pustimo ob strani komunistične fraze in si ogledamo le jedro te objave, se nam odkrije naravnost groteskna slika komunističnega izdajstva v vsej jasnosti. Medtem ko se komunisti s pomočjo neke „Osvobodilne fronte", ki jo označujejo kot „narodno" in „slovensko" organizacijo, izdajajo kot „borci za slovensko Spodnjo Štajersko", da bi na ta način pridobili pristašev, skušajo istočasno s pomočjo nasprotnih obljub prav tako loviti svoje kaline. Povsem jasno nam je. da komunistom ni niti v enem in niti v drugem slučaju do poštenja, saj je boljševizmu narodna misel sploh načelno tuja. Izkoriščajo jo kvečjemu za to, da bi laže uresničil svoje razruševalne namene. Vedno in povsod torej ista pesem: V isti sapi, v kateri je nacionalno zakrinkani komunizem zapeljal lahkoverneže jih je tudi že izdal. Dejansko ne gre komunistom z njihovo OF in NOV niti za nemško niti za slovensko Spodnjo Štajersko. temveč edino le za anarhijo boljševizi-rane Evrope. Nemški narod s svojo pripravljenostjo za vpostavo in žrtve bo skrbel zato da boljševizem ne bo dosegel svojega cilja. Nemčija bo to vojno zmagovito prestala. Za nemško Spodno Štajersko pa se bo tedaj nadaljevala doba cvetoče obnove za blagor in srečo nienih prebivalcev ogniti, toda vojna, je bila neizogibna. Tu na-itane vprašanje: zakaj? Ker je bila Nemčija, v kateri je Führer odpravil brezposelnost vzgled socialne obnove za ves svet. Plutokralie in boljševiki so zavidali Nemčijo za njene uspehe na tem polju. Ob izbruhu vojne ni šlo torej za Poljsko, ki je bila le nekak zunanji povod, ni pa bila pravi vojni vzrok. Pg. Tremi je nadalje izjavil, da so se sovražniki silno zaračunali, ako mislijo, da so Nemčijo že spravili na kolena, ako so globoko prodrli v Nemčijo. Res je, da posedujejo sovražniki zaenkrat veliko gmotno premoč, toda nekega dne bo tudi temu konec Z vso silo bi nas radi uničili, toda to ne bo vedno tako. Tudi naše vodstvo ni spalo in nekega dne bo prišel dan našega povračila. Takrat bo nemško ozemlje zopet očiščeno. Govornik se je nato pobavil z vprašanjem to-lovaistva na Spodnjem Štajerskem. To tolo-vajstvo je pripisati zgolj Moskvi, ki je dala povelje za tako vojskovanje. OF nima nič skupnega z osvobodilno borbo, na svojo zastavo je zapisala zgolj umor rop in požig. Zelo ostro je obračunal govornik s tistimi, ki se nočeio nikomur zameriti in se tudi nočeio •izpostavljati. Zapomnili si bomo te brezznaraj-ne strahopetce — tako je izjavil Pg. Tremi — četudi bi do zmagi Nemčije še tako glasno kričali svoj Sieg-Heil. Spodnja Štajerska ima po mnenju govornika samo dve možnosti: Ali v srečno bodočnost z Nemčijo ali pa v boljševizem, ki bi pomenil njen pogin. Dolžnost vsakogar je torej, zavzeti v tej stvari svoje stališče. Vsakdo mora ostati na svojem mestu in delati ter se boriti. Tu imajo žene lepo nalogo. Ako bi zmagal boljševizem, 6e ne bi vprašalo ali imaš rdečo ali zeleno legitimacijo, ali si Parteigenosse ali Spod-nještajerc. Vse bi zadela ista usoda. Treba je torej boja in dela, da se bo tako izsilil ohrat vojnega dogajanja. Ta obrat je siguren, kajti v zgodovini je še vedno zmagala le pravica. Ob koncu bo nemška zmaga. Zenstvo ie nagradilo govornika za niegova izvajanja s toolim in burnim oritrjevaniem. Seme njegovega govora je padlo na rodovitna tla. * Anfuso — državni tajnik. Duce je imenoval dosedanjega poslanika v Berlinu, Anfusa, državnim 7nn3ftiona Tn' —S*'-- ti ii ornim i" Reichsmimister Dr Goebbels je objavil v tedniku »Das Reich« članek, v kateTem ugotavlja, da bo izgubila vojno in zaigrala zmago tista vojskujoča se stranka ki bo izgubila najprej tla pod svojimi nogam: Dr. Goebbels izjavlja z gotovostjo, da bodo porazil: Nemci sovražnika na vzhodu in zahodu Pri tem kliče nemškemu narodu: »Na delo in k orožju!« Pisec omenja nato, da se bo kriza v- bodoče verjetno še zaostrila ter radaljuje: »Kar 6e tiče politične stran, knjižimo mi koristi, sovr.>žn:ki pa škodo. Njihova vojaška stran se pa izraža ravno tako v njihovo korist, kakor se izraža v našo škodo Fno je odvisno od drugeqa. Čimbolj mislil« «ovražniki da se približujejo na podlagi svoiih vojnih uspehov uresničenju svoj'h voir h ciljev, temboli moraio uvide vati da to ne drži z o-irom na rah'o zavezništvo protinaravne koalicije. Angleži. Seve oamerikanc; in Sovjeti so si edini samo v namenu zrušiti N=mčijo ter izbrisati biološko nemšk narod. Takoi za tem je pa ltonec niihove sloge in se pojavljajo na-sprotstva na celi črti. Njihovi voini usoehi jih samo pospešujejo Medtem smo zaposleni z reševanjem vojaške krize in io moramo tudi reiiti, imajo noš: sov« ražn:ki polno dela s kontroliranjem in reševanjem svojih političnih kriz Cas, ko so nas sp avijala poročila o grozodejstvih, ki so prihajala iz ogroženega področja na vzhodu, v ohromelo rsgnrče-nost, je za nami. Danes se odigrava Dri našem narodu isti pojav, ki so ga ugotovili 5» Dri vsakem naskoku vzhoda na jedro Evrope da s« strah in bo'ecnost spremenita v sveto jezo in ogorčenost Tak upor se je v nadaljnjem b^iu izkazal vedno -ospeSneišega, k.vkor divia surovost srednieaziiskega plemena k' izmihi svojo urrčn-jočo moč. <":m trči -na močnejšo protisilo. N;kake potrebe nimamo, da bi o tem protilemu govorili z inozemstvom pa naj si bo s v-ažno ali nevtralno. Sovražno «as noče, nevtralno nas pa ne more spoznati, in oba nista v stanju, oceniti nevarnost1, ki pretijo nam vsem. Pr nas sta fronta in domovina potom tega, kar- doživljata, postali le še trši in zagrizenejäi Da nam ie sovražn k prizadel poraze, ie vzrok zgolj ▼ njeaovi materijalni nadrejenosti. pa tud; ta je precej oslabljena. K temu je še dodati, da smo izčrpali naše sile doslej samo do neke mefe. O tem ni danes govora. Novi ukrepi, ki so podvzeti, gredo radikalno v smer celote. Da stoji sovražnik pri nas na vzhodu in zahodu na naši zemlji, nas grenko boli Toda mi smo pripravljeni, brezobzirno izkoristiti vse s tem povezane taktične prednosti, pa naj nas stanejo kar koli. Vsi smo trdno odločeni, začeti znova. Z vsemi sredstvi delamo na tem, da ustvarimo za to potrebne predpogoje. Sovražnik bo svoiečasno občutil učinek vsega tega. Sovražnik ho kmalu videl, da je bil njegov trirrmf prekanjen, da ni in ne more biti niti govora o skorajšnjem zakliučku vojne, pač pa bo plačal vsak meter zavojevane nemške zemlje s potoki človeške krvi. Če nas bo 6kušal s terorjem spraviti na kolena, mu moramo zoperstaviti ravno tako učinkovit, če ne še učinkovitejši teror Mi smo p-ido-bili na času in s tem smo mnogo pridobili, če že ne vse. Ta čas smo izrabil' za odločilne protiukrepe, ki bodo prišli postopoma do učinka. Ako sovražnik napoveduje iz dneva v dan za danes ali jutri naš poraz in svoi triumf. predstavlja to neke vrste paniko, s katero nori lahko svoje lastne narode, nas pa ne more spraviti iz ravnotežja in miru Mi smo sicer revni na pomožnih sredstvih, poskusili pa bomo izravnati vse to z ve-lepotezno improvizacijo kar nam bo omogočilo dosego naših bližnjih in daljniih cili°v N"b°ne-ga dvoma ni, da vodi to h končnemu uspehu«. / Druck und Verlaq Marburqn' Verlags- und Druckpret-Ges mbH— Verlagsleitnng Egon Baumgartner Hauptschriftleiter Priednrh Golob: alle in MarfourqfDrau Badgasse G Zur Zeit für Anzeiqen die Preisliste Nr t vom IC April giiltiq Ausfall der Lieieruna des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt leeinpn Ar>sprirh Snrkzahlung des Bezuqsgeldes '"»«weiristermimmer RPK I 1017, Obrambni f liCllf! Sovjetski pritssk v področju mesta Danzig - Ojačen pritisk na Madžarskem Povsem neovirano so nemške čete v noči od 18. na 19. maro po načrtu izpraznile podravsko mostišče pri Siklosu. Medtem so te postojanke zavzeli boljševiki in Bolgari, ki so nato prejeli vsled zmešnjave lastni artilerijski ogenj in bombe iz zraka Med Szekesfebervarom in mestom Felsögala so nadaljevali boljševiki svoje napade z okrog 20 strel jskimi divizijami ter 60 razširili svoj vdorni prostoi v gorovju Vertes proti severovzhodu. Zapadno od mesta Tata je bil sovražnik zaustavljen, istotako v gorovju Bakony. Pri Neusohlu na Slovaškem se je boljševikom ponesrečil nameravani vdor. Prva ukrajinska fronta vsied nemških protinapadov pri Leobschiitzu in Neiße ni mogla razširiti svojih vdorov, proti za-padu in jugu. Nemške čete so obdržale nove postojanke v težkih bojih ter vrgle sovražnika na več odsekih proti severovzhodu. Velika bitka na Zapadno in Vzhodno Prusijo se je 19. t. m. še bolj ßtopnjevala. Ob nekaterih žariščih je vdrl sovražnik v odseke postojank, fronte pa kljub temu ni raztrgal ter je izgubil pri tem ponovno 119 tankov. S tem je bil preprečen sovjetski prodor v smeri k obali. Po poročilu z dne 21. t. m. je bila nemška fronta v gorovju Vertes z novimi rezervami ojačena. Sovražnik je pridobil nekaj terena le pri Szekeij-fehervaru in pri Tati. V Gornji Sleziji so nemške čete preprečile sovjetskim divizijam terenske uspehe v smeri proti Sudetom. Posadka mostišča vzhodno od Stettma je uničila v več tednih nad 600 sovjetskih tankov, preprečujoč sovjetski prodor v smeri na reko Oder. Nato se je umaknila na zapadno obrežje. V dvojni bitki na obeh straneh danziškega zaliva so nemške čete odbijale 50 sovražnih divizij in oklopniških odredov. Sovražnik je bil zaustavljen v glavnem bojišču, pri tem pa je izgubil 20 t. m. nad 100 tankov. Tudi v Kurlandu so Nemci izvojevali popolni obrambni uspeh, ko so zaustavili sovražnika pri Frauen-burgu v silovitem protisunku. Sovražnik je po poročilu z dae 22. t m. ojačil na Madžarskem svoje poskuse prodora ob fronti med Blatnim jezerom in Donavo. Sovražni napadi so bili večinoma zaustavljeni ali pa v protinapadih zavrnjeni. V Gornji Sleziji je sovražno napadalno delovanje v primeri s prejšnjimi dnevi nekoliko popustilo. Pri Neustadtu in Ziegemhalsu so nemške čete popravile svoje postojanke. Medtem se je stopnjevala obrambna bitka ob danziškem zalivu ob velikih izgubah na obeh straneh. V Zapadni Prusiji je sovražnik razširil boje do Hohensteina. V Kurlandu so bili ponovno izjalovljeni vsi sovražni, poskusi prodora. Pri Doblenu so Nemci zaustavili sovražnika v glavnem bojišču. Med Blatnim jezerom in Donavo so nemške čete v skrajšanih postojankah preprečile prodor močnih pehotnih in oklopniških sovjetskih od-redoir, ki so imeli velike izgube. Južno od Komorna je bil sovražnik v silnih protisunkih zaustavljen in zavrnjen proti jugovzhodu. V Gornji Sleziji je sovražnik ponovil svoje poskuse prodora pri Leobschützen in Hotzenplotzu. Po močni artilerijski pripravi je sovražnik napadel boke mostišča Küstrin, vendar e obležal v nemškem obrambnem ognju. Na obeh straneh danziškega zaliva so se nemške čete v težkih bojih upirala naskoku desetih sovjetskih armad Dočim je sovražnik s premočjo prodrl nekoliko pri Zoppotu in Praustu, so naši odredi v Vzhodni Prusiji izvojevali pri Heilig e-nheilu popolni obrambni uspeh. Tudi v Kurlandu so se izjalovili vsi nadaljevani sovjetski poskusi prodora. V srditi obrambni bitki na Madžarskem je bil sovražnik pri Veszpremu zaustavljen ob velikih izgubah. Južno od Komorna je bil sovražnik zavrnjen v nemškem protinapadu, nakar so Nemci ojačili svojo fronto. Južno od izliva reke Gran so se razvili težki boji. V Gornii Sleziii so preprečile nemške divizije sovjetske poskuse prodora med Bauerwitzom 'r> veHb-o eiblii- ve praske. Sovražnik je prekoračil med mestoma Worms in Ludwigshafen reko Ren. Pri Spe-yeru so se izjalovili njegovi poskusi forsiranja Rena. Bolj južno so se nemške čete umaknile v boju na vzhodno obrežje Rena. — Terorne bombe so padale na Hannover, Münster in Osnabrück. Amerikanci so bombardirali Eger in Prago. Zbitih je bilo 33 večinoma štirimotornih bombnikov. VELIKA NGC J Velika «loč ie praznik Jezusovega vstajenja. Nemci pravijo velikonočnim praznikom Ostern. Beseda izvira verjetno iz imena Ostara, boginje starih Germanov. Velikonočni prazniki predstavljajo enega najstarejših vseh krščanskih praznikov. Kakor nedelja, sega tudi nastanek Velike noči v dobo apostolov Velika noč je že od nekdaj veljala kot najbolj veselo razdobje v letu. Uvod za proslavo vstajenja predstavlja že od nekdaj veliki teden z raznimi verskimi prireditvami, ki 6e vršijo v glavnem na velikonočni četrtek. petek in na velikonočno soboto. Za veliki teden ie predpisala cerkev tudi postne dneve. Precejšne važnosti- jč bil veliki teden nekoč 6 sprejemanjem novih članov v cerkveno skupnost. Ker je določitev časa obbajanje vstajenja bilo povezalo z luninimi spremembami, je to vzrok, dn obhajam"' ta paznik mrnjajočega se datuma- Akorey.no ni manjkalo p>ecllogov, podprtih na gospodarsk.h in znanstvenih podlagah, da bi se določilo prazn'i. votaienja na gotov in nepremičen dar v letu, so ostali vsi taki pred-leni neupoštevani. Cerkev je kazala še največ zar.imartia za predloge, da bi pá^la Velika noč r\n prvo nedelin v mesecu april or. Razen v Angliji; kier fo leta l°?a. določi!i drugo nedeljo v mesecu aprilu za dan všta>tenia, ie" to vprašanje drugod ¿e nerešeno vse do današnjega dne Polpčitev Velike noči ie odvisno od sledečega: Vpi lronofna nedelja je vedno p>va nedelja po ^pomladanski pojni luni. Če pade polna luna na nedeljo, je prázñ'V vstajenja naslednjo ned^lio. Za T»c-tnl«it«nsko nolno luno ve.'ia tist-i polna luna. ki ns«f vek Te šege predstavljajo večinoma misli o obnovitvi življenja in narave, kakor je n. pr zažioanje velikonočnih kresov ter dajanje življenjskih sil, kar predstavlja velikonočna voda in velikonočna jaica. Življenj- sko silo prinašata v 6mislu teh navad tudi koriK kanje in jezdenje po tratah, okrog cerkve in skozt vasi. Med velikonočnimi jedili igra velikonočno jagnje posebno vlogo. Isto velja tudi za razno velikonočno pecivo. Kot velikonočna jajca uporabljajo kulturni na» rodi, posebno Germani,' kokošja, po nekaterih da« želah tudi go6|a jajca, ki jih barvajo. Po nekod slikajo na jajca tudi podobe in napise. Otrokoia pripovedujejo, da znesejo velikonočna jajca ver likonočni zajčki. Velikonočna jajca prinašajo zdravje ljudem in živalim, srečo v igri ter zaščito pred- bliskom. Katoliška cerkev blagoslavj» velikonočna jajca skupno z drugimi izbranimi jo» dili. Šege z velikonočnimi jajci imajo 6voi izvoi v pradavnem oboževanju pomladi ter so razširjene po vsej Evropi Zato izvora tega običaja ni iskati samo pri boginji Ostari, temveč tudi ▼ drugih ozadjih. Pradavno barvanje jajc 60 od" krile najdbe antike v grobovih ter najdbe starogrških besedil. Otroška vera, da znese velikonočna jajca v* likonočni zajček, je nemškega izvora. Zajček j« bil svet boginji Ostari, ali je pa gledati v njem vtelešenje rodovitnosti, kar ga je spravilo v povezanost z življenje vsebujočim jajcem. Sega j« prilagodena miselnosti in naivnosti otrok. - < > Velikonočne sveče pravijo svečam, ki stojijo v katoliških cerkvah poleg glavnega oltarja ia jih blagoslovijo na veliko soboto, nakar dobja hiranja. April leta 1941 ji je prinesel zopet sesti rumenih izplačilnih listkov, lahko dvignejo boljše razmere, toda komunizem je začel rovariti v nujnih izrednih slučajih svoje hranilne vlog» že avgusta istega leta. OF je prinesla našemu na- tudi brez povračilnega listka. Bližnje informacije rodu veliko hudega. Spodnještajerci so pa kljub se dobijo pri poštnih uradih. temu dokazali svojo zvestobo do domovine, kai Čuvanje pred letalskimi napadi v nizkem HALE VE SU J * Visoko odlikovanje hrabrega Spodnještajerca. Za izredno hrabro zadržanje pred ovražnikom na fronti je dobil ff-Unterscharführer Willi Wiwa, rojen dne 22. oktobra 1915 v Krottendorfu (Gemeinde Pettau) visoki red Deutsches Kreuz in Gold. Willi Wiwa je bil leta 1943 odlikovan za vpostavo kot pomožni policist v boju proti tolpam z odlikovanjem Kriegsverdienstkreuz II. Kl. mit Schwertern. Po svojem prostovoljnem vstopu v Waffen-ff decembra 1943, je dobil odlikovanje Eisernes Kreuz II. Kl., ker mu je uspelo ujeti neko sovražno skupino. 2e leta 1944 so ga odlikovali z redom Eisernes Kreuz I. Klasse, ker je osvobodil nekega ujetega poveljnika divizije. Ravnokar dobljeno izredno visoko in redko odlikovanje za hrabrost je pa dobil za uničenje 11 sovražnih oklopnikov z orožjem Panzerfaust na vzhodni fronti in ker je z dvajsetimi možmi držal in obranil neki važni odsek, ki ga je napadel cel sovjetski bataljon. Ta vzoren spodnještajerski junak je istočasen imejitelj značke Infanterie-Sturmabzeichen, nadalje značke Verwundetenabzeichen in Silber za petkratno ranjenje ter značke Nahkampfspange za več kakor 15 izvršenih bojev od blizu. * Zborovanje v Kreisu Pettau. V zborovanjih, ki se vršijo v Kreisu Pettau, dobiva ljudstvo razlage in objasnila o položaju. Višek vseh prireditev je tvorilo zborovanje v mestu Pettau, kjer je poročal Führungsamtsleiter Pg. Tremi. Iz njegovega izvajanja je sledil soglasen sklep: Sopomagati z vsemi silami, dokler ne dobojujemo zmage. * Zadnja pot. V Trifailu so položili k večnemu miru občinsko nameščenko Anno Trieb, ki je bila zahrbtno umorjena od tolovajev skupno z dvema moškima. Ob odprtem grobu se je poslovil od nje Bürgermeister Dr. Moder v imenu občine, med številnimi žalnimi gosti se je pa nahajal tudi zastopnik Heimatbunda. * 2ivilske karte 73. perijode so mišljene za prehranjevanje do 8. aprila. Nekateri potrošniki kupujejo živila, kakor da ne bi vedeli za podaljšanje roka perijode. Vsled tega je potrebno še enkrat ponoviti, da morajo izhajati potrošniki s kartami 73 perijode do 8. aprila in ne morda do 1. aprila, kakor je natiskano na kartah. 74. dodedilna perijoda se začne šele 8. aprila, torej teden dni po velikonočnih praznikih in je vsak nakup živeža pred tem datumom nemogoč. * Meso ne snada v izložbe. Reichsinnungsmei-6ter za mesarsko obrt je prepovedal okrašenje izložb z mesom in mesnimi izdelki, da se prepreči morebitno pokvarjenje. Prepoved se nanaša tudi na mast. — Vesti iz Bad Nenhausa. Rudolf Siwka je smrtno ponesrečil. Gospa Apollonia Tschermak iz Cilli-a je postala žrtev letalskega napada. Jose* Hrustel je umrl za ranami, zadoblienimi pri eskploziji nekega eksplozivnega predmeta. Razen teoa je umrla Maria Dobowitschnik iz Glanzberga. " Junaška smrt župana občine Gurkfeld. Na vzhodni fronti je padel junaške smrti za Führerja in Reich kot Leutnant v rezervi, Pg. Ernst Zurl, ki je bil župan Gurkfelda Pokojnik se je rodil leta 1907 v Morobitzr pri Gottschee-ju. — Poročila iz Sachsenfelda. Pri neki nezgodi je našla smrt Landdienstlagerführerin Pgn. Ursula velja v prvi vrsti za vojake, ki se hrabro bijejo poletu. Sovražni terorni letalci ne prizanašajo v boju proti boljševizmu. Na vprašanje, kaj so posameznikom. Če se pojavijo v nizkem poletu, naj zgodi s Spodnjo Štajersko, je odgovoril Kreis- se morajo zaščiti tudi na podeželju živeči ljudje, fiihrer, da bi zmaga boljševikov popolnoma zbolj- Kolikor je možno in izvedljivo, se je podati ▼ ševizirala Spodnjo Štajersko z*vsem, kar spada zaščito kakega poslopja. Ako se pojavi tako k temu: revščina, beda, suženjstvo in smrt. Spod- letalo pred ljudmi na cesti, njivi ali travniku ter nja Štajerska se je že odločila. V mislih na bo- ni niti časa niti možnosti za sklonitev v kako jujočo se fronto bo delala in se bojevala za ob- poslopje, je najbolje, vreči se na tla, v kakšen novo svoje lepe domovine. jarek, nižino, za kako brazdo ter ostati tam po- ' polnoma v miru, dokler ne izginejo letala. Če je pa v bližini kakšen grm, gozd ali kaj podobnega, potem jo je pa odkuriti čimprej tja. Vse to 6e mora zgoditi seveda, predno napada letala, I ker bi bilo drugače že prepozno. ■ ' Oddajajte po sovražnikih širjene letake! Vsako morebitno najdeno propagandno sredstvo naših sovražnikov, pa naj si bo letak časopis Srečne in zadovoljne velikonočne praznike želi ali karkoli, je nemudoma oddati prvi najbližji em brMcem našega lista uredništvo in založ- policijski ali strankini pisarni. Kdor tega ne bi storil, tako propagando skrival ali pa celo kazal in širil, se pregreši zoper bojujočo fronto in delujočo domovino ter bo kot izdajalec svoje domo- t vsem brucem našega ništvo »Štajerskega Gospodarja«. * Kako pišemo nemškim vojnim ujetnikom? vine kaznovan s smrtno kaznijo Kdor piše pisma našim v vojnem ujetništvu se • Orožje, municija in razstrelivo niso zo otroka. nahajajočim vojakom aH pa civilnim interniran- v Zittau-u je streljalo več fantov v neki gra- cem v inozemstvo, mora računati s tem, da se možni jami s puško lahkega kalibra. Prvotvno so taka pisma v inozemstvu strogo cenzurirajo, merili na papir, ki so ga pritrdili na neko drevo. Zato je priporočljivo, da se opusti vse vesti, ki Nato je padlo nekemu petnajstletnemu fantu na bi morebiti služile sovražni poizvedovalni in um, da je vtaknil list papirja na čepico, ki jo '« propagandni službi. Misliti je tudi na dejstvo, da imel na glavi ter pozival tovariše, da bi streljali izrabijo naši sovražniki vsako tudi najmanjšo na ta cilj". Po prvotni odklonitvi je končno eden zadevo v svoj prid. Izogibati se je tudi slabih njegovih tovarišev oddal strel proti čepici. Pri poročil, ker povzročajo našim ljudem po tabori- tem je pa zgrešil cilj ter zadel svojega tovariša ščih duševne obremenitve naravnost v čelo ter je povzročil tako i šn jo stnrt. * Ce Izgubimo zavarovalno polico. Kljub vsej — V Niederfrohna (Sachsen) se je neki fantek previdnosti se lahko pripeti, da izgubimo zava- igral s patrcmo. Pri tem je naboj eksplodiral ter rovalno polico. S tem pa seveda ni razveljav- težko ranil fanta na obeh rokah. Ijeno zavarovanje. Važno je, da nam je znana * Ne pobirajte najdenih nalivnih peres! Nedav- številka police, ime zavarovalnice in njen naslov no so objavili vest, da je pobral neki mladenifi in da ji sporočimo Izgubo. Zato je važno, da nalivno pero, ki so ga vrgli na zemljo anglo- imamo te podatke zapisane po žepnih beležnicah. ameriški letalci. Pri tem je isto eksplodiralo ter i >r i I t • —«-----« __1__4- nI.. 9 TTnlni: «nmA- .. .n^iln C -a i tr f\ i O na nolrai clirTIPnil Kdo lahko stanuje v hotelu? Hoteli so namenjeni v prvi vrsti za potnike, ki potujejo doka ga težko ranilo. Sedaj se je pa nekaj sličnega ponovilo. 17-letni dninar Franz Repnik iz Jeschen- zano radi vojno važnih opravkov. Stalnih gostov zen, občina Frauheim, je našel neki predmet, ki hoteli ne smejo prenočevati. Bivanje potnikov je sličil nalivnemu peresu. V mneniu, da ga ie brez dokaza o nujnosti potovanja in brez potr- nekdo izgubil, je istega pobral. Kakor v prvem ditve Reichskleiderkart, se mora omejiti na en primeru, tako je najdeno nalivno pero tudi tokrat dan. Dopuščeni so samo posamezni slučaji iz takoj eksplodiralo ter težko ranilo fanta na rokah okoliša kakih 75 km oddaljenosti Osebe, ki lahko in na prsih. Ne dotikajte se torej nevarnih eksplo- dokažejo važnost in potrebo potovanja, lahko zivnih predmetov, pa naj si bodo po izoledu na- ostanejo v hotelu do tri dni, to je po dve pre- livna peresa, svinčniki, barvila za ustnice, glav- nočitvi. Ako niso težave za prenočišča prevelika, niki, škatlje za cigarete itd.! Sovražnik hoče na se to lahko podaljša na pet dni, to je štiri pre- ta način raniti in ohromiti v prvi vrsti našo nočevanja. Ako gre za daljše vojno važno opra- mladino, ki v svoji življenski neizkušenosti in vilo, je zaprositi kraj"evne pristojne oblasti in je otročii radovednosti pobere vse ksr «e n dooade. take osebe prenočiti do možnosti v privatnih stanovanjih. Zbombardirane osebe lahko stanu * Odškodnina za izgubljene poštne oošiljke. Za na pošti izgubljene vrednostne pošilike, vredno- jeio v hotelih proti vpisu Reichskleiderkarte do stne nakete, plačilne nakaznice in druge počtne 14 dni. pošilike lahko zahteva pošiljatelj odškodnino, ako * Z gladovanjem bi radi pokončali nemški na- predloži potrdilo o oddaji ter izjavo, da mu pošta rod. Od uradne ameriške strani ie bilo obiav- ni vmUa pošiljke. Pri te mmora izdaviti tud; na- ljeno, da imajo naši zapadni sovražniki namen, slovnik, da ni sprejel pošiljke. Če na p-idejo uničiti po vojni dnevno najmanj 5000 Nemcev s take pošilike iz zasedenih področij ali področij, •sestradenjem. Po tem hudičevem načrtu bi iim ki niso dostopna, tedai primaniVujeio potrebna uspelo vsako leto spraviti v grob skoraj dva potrdila za odškodninski postopek. V snrslu od- miliiona Nemcev, ki bi umrli od lakote. London- redbe poštnega ministr.-., labko dovol;io odžkod- ska agenciia Reuter je komentirala to vest v tem nino poštni uradi tudi v tak;h prim°r'h če so po smislu, da bo treba načrt izvršiti brez vsake možnosti preiskali zadevo in sc na razpolaao sentimentalnosti. * "lapina Dachstein na bankovrih po 20 P»>rbs- mark. Novi poenostavljeni bankovci po 20 RM in preiemniki podpisati tudi izjavo, ki nadome- izjave pošiljatelja in prejemnika. Če preseqa odškodninska zahteva 250 RM, morajo pošiliateljl na eni strani sliko planinske žene s pla- šča prisego. Če se pa uničena vsa potrdila p^d ninko v roki, ozadie pa predstavlja planinski vplivom voinih dogodkov, ne pripada v smislu krai. Drurra stran bankovca nosi podobo drvarja svetovno-poštne pogodbe nikaka odškodnina. UMNI KMETOVALEC | Rastline kot pomočnice pri obrambi pred zajedava Dandanes bi morali biti vsakemu naprednemu sadjarju in vrtnarju znani razni načini obrambe naših kulturnih — zlasti sadnih in ze-Aenjadnih rastlin Ko z vso vnemo izvajamo obrambo s kemičnimi sredstvi (baker, žveplo, terova olja, nikotin itd.), tako radi pozabljamo na naravno ali biološko obrambo, ki sicer ni popolna kakor ona s kemičnimi pripravki, pa vendar ni da bi jo omalovaževali. Saj vemo kako koristne pomočnice so nam ptice pevke, pa tudi razne druge živali, ki se hranijo s škodljivo golaznijo. Pa je tudi med rastlinami nekaj takih, ki se z uspehom uporabljajo v boju z. zajedavci, posebno v vrtnarstvu. Ker tudi ta sicer malo znani način obrambe vsaj v nekaterih slučajih ni brez pomena, naj naštejemo nekaj primerov, ki so se v praksi dobro obnesli. "'"ra gojiteljem šcargljev je znano, da je ipargijeva muha najhujša nadloga v špargelj-njakih. Njena ličinka uničuje šparglje na ta način da vrta rove po rastlini in jo tako ugonobi Pokazalo se je pa. da muha ne mara za Sparglje, ki rastejo med drugimi rastlinami.' Poskusili so ©oseiati med vrstami špargljev ozek pas rži, tako, da je bilo videti kakor bi rasli ¿oarglji med ržjo. In glejte, muha se jih je ognila. V nezavarovanem nasadu je bilo 86% rastlin od muhe prizadetih pri z ržjo zavarovanih pa samo en sam odstotek. Nekatere rastline imajo poseben duh, ki se ga žuželke ogibljejo. Tako so tudi pri nas že dognali, da je kapusovemu belinu katerega gosenica uničuie vse kapusnice. zlasti, pa zeije, diiH koron1 ie tako zopem da se pri zaleganju jajčec odbije zelnikov kier med zeljem rastejo. četudi posamezne konoplje. Tasorotno pa ie mnogo rastlin, ki s svojo voniavo privlačujejo žuželke posebno razne maV in metulje. Na takih krajih se .zbirata- v velikih mnorinah in jih lahko oolovimo. Tako privlačno «ilo ima n. pr. pisani trstikasti mušec (nh.alaris arundinacea var. picta). Ako zaseje-mo na večiem zelniku le par kvadratnih metrov « to travo jo bo obletavalo na stotine belinov. ki jih lahko polovimo in pokončamo. Metulji se sploh radi zbirajo na dobri misli (origanum), na sivki (lavendula) in na navadnem trnoeliu (stachis vuJpare) V zelenjadnem vrtu se uspešno lahko uporablja solata kot vaba in past za razne podjede (ogrce, bramorje. stmne i. dr.), ki so jim solatne korenine posebno všeč. Kapusnicam in repi tako nevarni bolhači (bolhe) beže z gredic, kier je med kamisnicami nosejsna ali posajena solata. Med jagode nasadimo solate; njene korenine so ogrcem ljubše nego korenine od jagod S solato uspešno lovimo strune in ogrce. Ogrcem zoprna rastlina je mak. Kjer se ie bati teh nevarnih podiedov (n. pr. v drevesnicah), naseimo med orrožene rastline maka. Takih prostorov se ogibljejo tudi hrošči, ko zale-gnio jajčeca v zemljo. Osrrci pogineta ako žro makove korenine ("lesna se ogibljejo boihači. Mlade rastline kapusnic, repe i. dr., ki so v nevarnosti pred bolhači, zavarujemo, ako nasadimo vmes česna. Cespn rvdrrnnia tudi razne dmge žiri^ke zlasti gosenice. Se celo krt se ogiblje gredic posajenih « česnom. Dragocene sadike kapusnic (n. pr. karfijole) obvarujemo pred bolhači, ako nasejemo vmes redkvico; bolhači planejo nad njo, pa prizanašajo kapusnicam. Vrtno korrnie ima hudega sovražnika, to je korenjeva muha (psila rosae), katere Hčinka fivi v korenju in ga ovira, da se ne more razvijati. Dognali so, da to muho, ki zalega jajčeca na korenje, odganja por, ako je nasajen mr^ korenjem Mravlje se bojijo in od daleč o ribajo paradižnikov V bližini te rastline ne delajo gnezd. Ce namečemo na mravljišče nekaj listov ali zalist-nikov od paradižnikov se celo izselijo. Tako je nr-avljam zooern tudi bezeg in cvetje od sivke. Nekatere žuželke pre*enemo tudi s pranrotjo. Ljubitelji naj navedene pobude preizkušajo in se sami Drettričaio ako in v koliko so tudi v njihovih razmerah učinkovite in upoštevanja vredne. Možno je namreč da —~ lina v kakem primeru ne bo obnesla kakor je opisano. Ne smemo pozabiti, da so vmes razni vplivi, ki jih včasih niti ne opazimo in neuspehu ne vemo vzroka. GOSPODARSTVO_| Če je poškodovano knjigovodstvo Obveznost, voditi knjigovodstvo, ni razveljavljena, če se je na kakršen koli način uničilo ali poškodovalo knjige s pripadajočimi prilogami. Vsi trgovinsko- in davčnopravni predpsi ostanejo v veljavi. Pri tem se seveda ne bo nikdo epoc-tikal nad tem, če se bo tu in tam v takih primerih zadovoljevalo tem predpisom mimogrede manj strogo kakor drugače. Najbrž tudi n-e bo nikdo našel za nerednost, če se blagajniški promet v prvem času po nastali škodi, v kolikor gre Sa manjši promet, ne bo knjižil dnevno, kakor to zahtevaio predpisi v § 162 odredbe o državnih oddajah V6?ko podjetje, pa naj si je bilo po škodi še tako hudo prizadeto, ima neposredno po poškodbi velike izdatke v gotovini. Ravno tako malo počiva dohod gotovine na poštne in bančne če-' kovne račune. Prvo, kar nai predstavlja začetek novega knjigovodstva, je naložitev blagajniške knjige ali pa enostavne zbiralnice listkov in potrdil. Bančne in poštno-čekovne račune 6e mora reševati. Izplačevati ie seveda tudi mezde in plače, morda samo v obliki predujmov. Zopetna ureditev rezultatov dotakratnega knjigovodskega delovanja je možna edino v smeri ugotovitve 6tanja premoženja. Kjer so se izgubili vsi računi, vse knjige in vsa potrdila, j« rekonstrukcija kjigovodstva v vseh podrobnostih komaj možna. 2e ugotovitev premoženj-kega stanja za gotov dan je težavna. Zato je najbolje, če se v takih primerih omeji na ugotovitev premoženjskega stanja na dan poškodovanja podjetja, nato pa postavi prvi letni obračun kot izravnavo premoženja. Nepriporočljivo je opustiti sestavo bilance ob prvem letu po poškodbi, kar velja tudi za izravnavo premoženja v splošnem. * Vojvoda Windsorski postane agent? Nedavno smo poročali, da je odstopil brat angleškega kralja vojvoda Windsorski s položaja guvernerja Bahama-otokov. Sedaj pa poroča ameriški tisi. da i!« namerava ta -bivši angleški kralj posveti4 gospodarskemu udejstvovanfii. Zatrjujejo, da bo prevzel zastopstvo in razpečevanje Fordovih avU mobilov v Evropi. Po nekem drugem poročilu bi pa naj postal predsednik nekega ameriškega žr lezniškega koncema. V kolikor gre za ameriške časopisno raco ali pa za stvarnost, bo pokazal? bodočnost. Da bi Ford imel rad bivšega kralie Anglije, cesarja Indije itd za zastopnika in raz-pečevalca svojih avtomobilov, je verjetno, man' verjetno pa je, da temu ne bi nasprotovali oholi angleški dvorski krogi s 6vojimi priveski. * Italijani kot sužnji Anglo-Amerikancev. Rimski radio je objavil vest, da so Anglo-Amerikanci odvedli iz bivše italijanske kolonije Eritreje večje število italijanskih delavcev v Sdudi-Arabijo, kjer bodo vpostavljeni pn gradnji neke ameriške petrolejske rafinerije ob Perzijskem zalivu. t F5* Meine Hebe Frau, unser geliebtes Mutter', Frau Christine Ritonia geh POLAK Schuhmact.ormelstersgattlfl hat uns nach langem, schwerem Leiden, kaum ?7 Jahre alt für immer verlassen Kaisersbee b Fnedau, den 23. Mär? 1945 886 ta tiefer Trauer Anton R'tonia, Gatte. Emil Christine, An on.e, Martha Kinder, und sämtliche Verwandten Mein liebet Gatte, Vater, Sohn und Bruder Anton Babitsch Wehrmann ist im Alter von 35 Jahren, einem Bandenüberfall zum Opfer gefallen. Beerdigung Dienstag, 27. III.. Friedhof Dtauweiler. Luttenberg. MarbOTg-Dr., K'an-pin« 27 III 1945. 979 In tiefer T>auor: Aloisia, Gattin; EMI, Tochter; Maria, Mutter: Maria, loseflne. Christine, Ludmilla, Schwestern. Franz, Johann u. Albert, Brüder; Familie Bratlna und all» Verwandten. isies* Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn Josef Krottmeier Grenadier im Altei von 23 lahren, am 27. XI. 1944, an der Ostfront für den Führe und seine geliebte Heimat sein junges Leben mit dem Heldentod besiegelte. Remschnig, im März 1945. In stolzem Leid: Josef u. FRo-mene Jelen, Eltern; Max, dzt. im Felde Anton, Franz, Raimund, Friedrich, Brüder; Antonia und Maria, Schwestern, u. alle übrigen Verwandten 894 Anzeicf er Unser übti alles geliebter Sohn, Bruder. Schwager und Onkel Eduard Besiak Grenaaier ist im Altf von 20 Jahren, am 1. II. 1945, an der Ostfront gefallen. Er folgte seinem, vor einem Jahr gefallenem Bruder, der ebendurt den Heldentod fand. Ranzenberg, im Felde, 25. III. 1945 972 In tiefer Trauer Maria Kovtsche, Mutter; Friedrich, dzt. im Fe'de. Bruder: Maria Mesgetz, Schwester, Matthias l.owrerc«schüsch, Halbbruder; Frmiz Misgetz, Schwager; Grete N-'chtt, und alle Verwandten Verschiedenes Suche mit sofortigem Eintritt fleißige Winzer u. Schafferfamilie (2 bis 3 Arbeitskräfte) zu 7 Joch großen Besitz (1 Joch Weingarten) bei netter Wohnung, elektr. Licht, bei Oberpulsgau. — Ralca, Buchberg 15, b. Oberpulsgau. 975 Winzer mit 2 bis 3 Aibeitskräiten wird sofort aufgenommen. Anfr.: Mellingerstr. 31._ 973 Winzer u. Meier mit 3—5 Arbeitskräften f. Georgenberg wird gesucht. Anfr.- Ma-tiaschitsch, Kaufmann, Ranzenberg 971-6 Pensionistin möchte für einige Monate am Lande unterkommen, teils auf eigene Kosten. teils gegen Mithilfe im Hauswesen oder Büro. Eigene Bettwäsche. In Betracht kommen die Kreise Pettau oder Marburg (Drau). Angeb an Skratek. Marburg-Dr., Znaitnerg. 974.8 Suche Wohnung für kleine Familie geg. Mithilfe in der Lardwirtschalt Zuschr. unter „Umgebung Marburg" an die „M. Z-"-__981-8 Einspännerwagen mit Bremst an den Hinterrädern lagernd Eigentümer soll sich melden. Maitrarg-Dr. Werkstättenstr. 38, bei Krämer. 977-13 Schirmgriff biau, geschnitz». rund, am Sonntag, II. März zwischen Biunndorf u. Lembach "verloren Abzugeben gegen gute Belohnung bei Schuhmachermeister Bab-schek in Lembach ode Tauriskerstraße 26. Di Iwanschek 970-13 Junge Fahrkuh iribt auf Futter Kotzbek nv h Mai-hti-ff-nr nTQ.14 Schwarze Auswelsmappe mit zwei Ausweisen (HJ- u. Schulerausweis), eiligen Lebensmittelmarken und anderen wichtigen Papieren am 16. März ir, Pettau verloren. Der ehrliche Findei wird gebeten, wenigstens die Ausweise an Sluga Cyrill, Bergneustift bei Pettau, gegen ¿ute Belohnung zu sen den._ 887-13 Am 23. März von Jellowetz bis Marburg 1 Bund Schiilssd verlcen Gegen guti. Belohnung abzugeben: Fa. Koschuch, Marburg-Dr., Kokoschineggstraße 28 od. Bäk kerei Merchar. Trestern'z 976-13 OFFENTL. STEUERMAHNUNG für April 1945. Spätestens rm 10. April 1945 sind zu entnehten: die im ersten Kaiende. Vierteljahr 1945 einbehaltene LOHNSTEUER, soweit sie nicht bereits monatlich abgeführt wurde, oder eis. nach Ablauf des Kalenderjahres abzuführen ist (Hat die Lohnsteuei im jähr- ¡944 monatlich im Durchschnitt mehr als 500 RM be tragen, so ist monatlich abzuführen, hat sie nicln mehi als 5 R,VI betragen, so ist jährlich abzufahren; die UMSATZSTEUER-VORAUSZAHLUNGEN für das erste Kalendervierteljahr 1945 die BEFÖRDERUNGSSTEUER für Personenverkehr mit Kraftfahrzeugen wenn ABSCHLAGZAHLUNG gelordert ist sowie VERSICHERUNGSSTEUER- u. FEUERSCHUTZSTEUER-ABSCHLAGZAHLUNGEN. Die Auschla"zahluneen auf die letztgenannten drei Steuern sind in Steiermark (einschl. Untersteiermark) n u r an das Finanzanr Graz-Ost (Postschek-Konto Wien 45.177) einzuzahlen. Im übrigen sind die in Steuerbescheiden angefordeten Beträge bis zum jeweiligen Fälligkeitstag zu entrichten. Ein Säumniszuschlag von 5 ». H. • wird erhoben wenn ai» Steuer nicht spätestens am Fälligkeitstag bei einem Postamt oder bein zuständigen Finanzamt eingezaht wird. POSTGEBÜHRENFREIE STEUERZAHLKAR- ' TEN sind bei den Post- und Finanzämtern kostenlos erhältlich. ÜBERWEISUNGEN DURCH DAS POSTSCHECKAMT ODEF DIE REICHSBANK sind so rechtzeitig v o, dem Fälligkeitstag zu veranlassen, daß der Betrag spätestens am Fälligkeitstag dem Konto des Finanzamtes gutgeschrieben werden kann EINZAHLUNG BE" EINEM POSTAMT ODER ÜBERWEISUNG SIND ERWÜNSCHT. Dabei muß auf dem Einzahlur.gs (Uber-weisungsjibschnttt in DEUTLICH LESBARER SCHRi; T Vor- u Zuname, genaue Anschrift, STEUERART und STEUERNUMMER angegeben werden Bei nicht rechtzeitige! Zahlung der öffentlich gemahnten Steuern setzt k 0 -StenpfIichtige Beitreibung ein. DIE FINANZÄMTER DER UNTERSTEIERMARK. Marburg-Dr. 30 März 1945. 891 OSRAM macht vieles leichter: -auch die schwierigste cÄrbeit Qaj gute OSRAM-Licht erweis» sich hier alt edles Werkzeug. Achten Sie auf Blendungsfreiheit, richtige Beleuchtungsstärke und arbeltsgerediten lichteinfall. OSRAM: viel Zieht ¡ür wenigStrom! Bei Frostbeulen hilft Thiosept-Emulsion SBei betuflicf) biet im gteien ju tun ijat unb Sßäffe unb Sfäite au£geie&t ift, iann leidjt oon gtöftbeulejt uttb anbeten CSr{tietungäet(d)etnungen, 6e» fallen werben. Vielfach fotnntt e3 jtt cfjroitifctjcngroftjciiaben, bte fiö> bei jebent SBitteruttfl»-unb Sempcratunuedjfet nnan-geneljnt bemetlbar machen, gut SSefeitigung folget S3e-Jcfjroeiben empfiehlt ftcE» bet ©ebrauef) bet alt&eraäfjrten 2^iofept=©nniIiion, bie infoige ifiteä ©eijatteä an Sitolcr ©teinöt eine ftärfere $utdj' blutung beä »om groft bettof« fenen^autgeroebes fjewotriift. richtig behandeln! Niehl »er- i kleistern! Reinigung darWun- ' de und ihre Versorgung mit J Tannin-Präparaten wird sonst erschwer«. Wer TEBEGE, das neuartige Tannin-Brand-Ge-lee bereithält, leiste! einen Beitrag zum Luftschutz, der sehr wichtig sein kennt AUS OER APOTHEKE Erfolgreiche Russen- und Scliwabenbekämpfung übernimmt Schädllngsbekämpfungsanstatt A. STREIT Wien II.. Tandelmarktgasse q Tel A 47 0-86. 860 KICI ICC fuiver für Wuchs und liEUE3 Mästung der Schweine R E D I N, mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerie Emil Iföür Marburg (Drau). Herreng. Schwei traf uns die überaus schmerzliche Nachricht, daß unser lieber Sohn und Bruder Ludwig Kuketz Grenadier im Alter von 19 Jahren, am 11. Januar 1945. an der Ostfront Befallen ist. — Er wird uns immer unvergeßlich bleiben. Paulsdorf—Friedau, !m März 1945 884 In tiefer Trauer: Johann u. 3a banne Kuketz, Eltern. Johann, dzt. im Lazarett, Josef, Franz, Anton, Matthias, Brüder: Cäciiie, Maria, Ludmilla, Anna, Aloisia, Martha, Schwestern und alle übrigen Verwandten. Unser innigstgeliebter, braver Sohn und Bruder Max Rampre Kanonier ist am 26. XII. 1944. im 21. Lebenslahre, im Süden gefallen. Bräunet b. Rohitsch-Sauerbrunn, im März 1945. 890 In tiefei Trauer: Felix Rampre u. Frau Antonie geb Prach, Eltern, Felln, Franz, dzt. in Gef., Sylvester, dzt. im Felde. Ludmilla, Danielle, Rosl u. Maria, Ge-schwistei, im Namen aller Verwandten. Jfa Tieferschüttert u. schmerz-IS^ erfüllt gebe ich die trau-Ä rige Nrchricht, daß mein einzigge'iebter Suefsohn, Herr Eduard Klobassa Bademeister u. Besitzer in Katzian einem Bombenangrilf zum Opfer gefallen ist. Wer ihn gekannt hat. weiß, was wir mit ihm verloren haben 888 Bad Radein im März 1945. In tiefstem Schmerz' Karl Wogri-netz uud alle übrigen Verwandten. Bei einem Luitangriff verlor ich meinen lieben Mann, Vater. Großvater, Herrn Karl Gorschek Eisenbahner im Alter von 56 Jahren. Beerdigung fand am Mittwoch, 21. März 1945, in Cilli statt. Citi, Graz. Wien, am 18. III. 1945. 892c Trauernde Gattin Amalie Gorschek; Amalie, Kart, Angela. Maria, Kinder and alle übrigen Verwandten. Tieferschüttert geben wir die traurige Nachricht daß unsere innigstgeliebte Mutter. Großmutter, Schwester u. Tante Katharina Schwarz Hebamme uns am 2 III., nach schwerem Leiden. >n: 50 Lebensjahr, für immer verlassen hat. Dis Begräbnis fand am 4 III. 1945, am Gertrauden-Friedhof in Tüffer statt 893 Bresn i. Deutschental, Kirchberg. Cilli. Hochenegg. Baden, am 23. Iii 1945. In tiefer Trauer- Gottfried und Franz, Söhne; Maria, Schwie-T-tochter; Franz, Mathilde u. Josef, Geschwister, und alle übrigen Verwandten. Für die herzliche Anteilnahme anläßlich des schweren Verlustes meiner lieben Tante danken wir auf diesem Wege für die vielen Kranz- u Blumenso.'nden. besonders alltn, die sie am letzten Wege begleiteten, herzlichst. Tieferschüttert geben wir die traurige Nachricht, daß unser inntotgeiiebter Gatte, Vater, Sohn. Bruder u. Schwager, Herr Rudolf Kreutz Friseur und Hausbesitzer in Lichtenwald 5, im 43. Lebensjahre, gestorben ist. — Herzlichst danken wit für die Teilnahme, das Mitleid u. die Kranzspenden 889 Lichtenwald, den 5. II. 1945. in tiefer Trauer: Ludmilla Kreutz geb. Rychly. Gattin; Karoline, Alexandra, Maria, Töchter; Karo-Uno, Mutter; Emil, Viktor, Bruder, und alle übrigen Verwandt. Mein innigstgeliebter Sohn, unser Bruder und Schwa- Friedrich Hofer lt-7anzergrenadier, ausgezelcbnet mit dem EX 2 ist am 5. II. 1945, an der Ostfront gefallen. 380 Marburg-Dr. 27 III 1945. In tiefer Trauer: Antonia, Mutter; Hans und Rupert, dzt. im Felde. Brüder; Maria. Schwester, und alle Verwandten. Mein innigstgeliebter Mann und herzensguter Vater, Herr Alois Plahutar Verwaltungsleiter u. Betriebsführer-Stellvertreter der Wollwarenindustrie Peter Malditsch GmbH hat uns im 47. Lenbensiahrc, durch einen feindlichen Fliegerangriff für immer verlassen. Beerdigung Donnerstag. 29. III., um 16 Uhr, von der Aufbahrungshal-le in der Fabrik in Bischofsdorf auf den Friedhof in Hohenegg. Ehre seinem Angedenken! Cilli. Bischofsdori, 26. III. 1945 in tiefer Trauer: Maria Plahutar, Gattin; Georg Plahutar, Sohn, u. alle Verwandten. Unser lieber Sohn u. Halbbruder Stanislaus Lorbek Gefreiter ist im blühenden Alter von 20 fahren, am 11. II. 1945, im Süden gefallen. Die Beisetzung fand auf einem Heldenfriedhof statt 969 Kunigund, im März 1945. In tiefer Trauer: Franz Lorbek, Vater: Justine Lorbek geb. Schumann, Stiefmutter; Josef u. Johanna Postrak, Halbgeschwister, und alle übrigen Verwandten. ^ Unser unvergeßlicher, le-bensfroher Sohn u. Bruder Stanislaus Lach Grenadier ist air 10. Februar 1945, im 19. Lebensjahre, an der Os.tfront gefallen. Großsonntag, Schöffenberg, im März 1945. 885 In tiefster Tiauer: Anton u. Anna Lach, Eltern; Josef. Johann, Anton, dzt. im Felde. Franz und Konrad, Brüder; Anna u. Maria, Schwestern: Rosalie Habianitsch, . Großmutter, und alle übrigen Verwandten. * Smrt za Führerja In Reich. V Treunu pri Pettau-u so položili v grob Oberverwalterja, Pg. Georg Engist-a, ki je postal žrtev zavratnega umora tolovajev. * Zapora hranilnih knjižic. Zveza nemških hranilnic je objavila vest, da se iz tehniških razlogov do nadaljnjega ne bo več javno objavljajo zaporo izgubljenih hranilnih knjižic. Hranilnice imajo seveda navodila, da izplačujejo hranilne vloge na knjižice drugih denarnih zavodov samo osebam, ki ee legitimirajo z izkaznico, opremljeno s sliko. - * Tri mesece zapora, ker je prodal Raucher-karlo. Neki prebivalec mesta Zwickau je prodal svojo tobačno karto za 200 RM. Račun mu je pa prekrižal sodnik, ker ga je radi tega kaznoval na tri mesece zapora in 200 RM denarne kazni. * Revolver ne spada na mizo. V Innstorucku je našel neki petletni fantek na mizi revolver. Otrok je vzel orožje v roko, pogledal v cev ter sprožiL revolver. Krogla ga je zadela v oko ter udarila skozi glavo. Poškodba je bila smrtnonevama. * 242 smrtnih obsodb v »Jugoslaviji«. Tako-zvana »jugoslovanska« vojaška sodišča so izrekla doslej 165 smrtnih obsodi) ter 39 obsodb na dolgoletno ječo. Obsojence označujejo kot »kolabora-cijoniste«. Večina obsojencev je srbske narodnosti. * Smrtna kazen za tatvino iz zbirke »Ljudska žrtev«. Izredno sodišče v Leobenu je obsodilo na smrt 32-letnega pomožnega delavca Josef-a Krall iz Niederwólza, Kreis Murau, ker je februarja ukradel iz zbirke za »Ljudsko žrtev« dva volnena telovnika ter vrečo tekstilnih odpadkov. * Obsodba tatov. Pred sodiščem v Marburgu so se zagovarjali Franz Lorber, Franz Neumeister, Franz Kramiberger, Franz Janisch in Matthias Mautschitsch, v starosti od 22 do 34 let, vsi iz Spodnje Štajerske, ker so v času od leta 1939 do 1944 izvršjli v Süñenbergu mnogoštevilne vlome. Polastili so se velikih količin oblek, perila, Joto-vine in drugih vrednosti. Franz Lorber se je udeležil 20, Neumeister 11, Kramberger in Janisch vsak 13 in Mautschitsch 9 tatvin. Sodišče je kaznovalo vse obtožence kot zločince iz navade radi vloma, tatvine in radi zločina zoper vojno gospodarjenje na visoke kazni. Franz Lorber, vodja tolpe, je bil obsojen na smrtno kazen, ostali sokrivci pa na težko ječo od osem do dvanajst let. * Ženske v gasilskih oddelkih. Mesta Quedlin-burg in Thale sta izdala oklic ženam in dekletom, da bi se javile za gasilsko službo v svrho izvežbanja. Prijavilo se je lepo število žensk, ki hočejo nadomestiti može in fante, nahajajoče se pri vojakih. * Brušenje brivskih nožic. Leta 1943. so v Nemčiji izdelali 1.8 milijard nožic za brivske aparate. Od tega sta šli dve tretjini v roke vojakom, ena tretjina je pa ostala na razpolago civilnemu prebivalstvu. Na frontah je nemogoče oddajati nožice v ponovno brušenje, kar je v ozadju možno. Ker se je radi totalne vojne vpostave omejila tudi produkcija brivskih nožic, so ustanovili mnogo brusilnic, ki obnavljajo in brusijo rabljene britvice. V interesu vseh, ki se brijejo sami je, da držijo svoje nožice čiste, nezarjavele, da jih ne izgubljajo in ne zavržejo, temveč shranjujejo in dajejo v obnovitev in brušenje. * Dekleta za zdravstveno službo. V Trifailu so v tridnevnem šolanju izvežbali 20 deklet za pomožno 6lužbo pri Rdečem križu. * Nemci Rheinland-a nagajajo okupatorjem. Agencija Reuter je javila iz štaba 3. ameriške armade, da narašča sovraštvo nemškega naroda v zsedenem področju Rheinland-a iz dneva v dan, česar nikdo ne prikriva okupatorjem. * Amerika znižuje obroke mesa Vlada Zedinje-nih držav Severne Amerike je objavila, da bo počenši s 1. aprilom znižala obrok mesa za civilno prebivalstvo. Istočasno je napovedala znižanje količin dobav mesa na podlagi najemninskega in zakupnega zakona. * Anglija znižuje obrok mesa. Kakor v Zedinje-nih državah, tako so prisiljeni tudi v Angliti znižati obrok mesa, namenjen civilnemu prebivalstvu. * »Osvobojena Dalmacija« qladuje. Iz Dalmacije je dopotoval član UNRRA v Italijo, kjer je izjavil dopisniku »Dailv Epress«, da je bilo v Dalmaciji nemogoče iztovoriti prvo ladjo z živežem, ki so ga poslali zavezniki, ker so delavci onemogli pri delu od slabosti, nastale vsled dolgotrajnega preslabega prehranjevanja. * Ameriške vojake učijc ruščino. V to svrho tiskajo v vojaškem frontnem glasilu, ki je namenjeno za fronto, lekcije, predstavljajoče osnovne pojme za obvladanje jezika.