136. Stroiltia. 1 Ljtfljul, i pHfcljik, 17. jDiija 191Z. XLV. lelo. »Slovenski Narod" velja y Ljubljani na dom dostavljan: v uptavništvu prejcraan: *}o teto.......K 24— četo leto.......K 22-~ pol leta........ 12-— poi leta........11^ četrt leta ...••• . 6— četn iCta....... 550 na mesec.......2-— na mesec . . .... 1-90 Dopisi naj se frankiraio. Rokoptsi se ne vra£ajo. Oredattfo*; Kaaflava ulica ŠL % (v pritličju levoK teltiia *t 34. Iiha|a vsak taa sv*t«r tinta« M**l)e te prazaik*. inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ah većkrat po 10 vin. Partc m zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inseicijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naroćnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari ----------------- Pouuneuft* stevilka wali« 10 vinarf«*. - Na pismena naroćila brez istodonne vposlatve naročnine se ne ozira. ,ltar+4»a tlakarva" talalon st I*. .Slovenski Narod• velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto....... K 25*— ćelo leto.......K 3O— pol leta ....*.• , 13-— . četrt leta ...... . 6*50 za Amcnko in vse druge dezele: na mesec ..... . 2*30 ćelo leto . . • • . - K 35"—» Vprašaniem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo: Knaflova ulica št- 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št, 85 I ŠuhljB q dež. financah. I Kranjske deželne finance posta- I fvćjo za klerikalno stranko Še grma- 1 da, na kateri bo zgorela njihova I oblast. To prepričanje se je porodilo I v nas že pri lanski proračunski raz- I pravi v kranjskem deželnem zboru, ■ dasi ie dr. Krek, ki se dosledno drži I načela: »Delaj krivico in ne boi se ■ r-ikogar* takrat izustil na klerikalno I gospodarstvo velik slavospev. Toda I ta njegov govor je napravil samo I vtJsk. kakor H knk star »popravi i n-f . j >reče vr. ... .;r:ah prej s «.-I <čem dokazoval z vratolomnirni ar-I gumenti moralično opravičenost in I ^no korist svojih rokospretnih I , .racij — kajti suhe številke so I cznanjale vse kaj drugega in sloven-I ski napredni kakor tuđi nemški go-I vorniki so te številke tako temeljito I pojasnili, da je klerikalcem kar sapa I zastala. I Pri tišti znameniti razpravi že ni 1 bilo več na sedežu deželnega glavar-I ;a dvornega svetnika pl. Jukljeta. Ta I >e je bil začetkom zime iz ozirov na I ^vojo osebno in politično reputacijo I tresel soodgovornosti za go/;podar-I ^tvo klerikalne stranke in se odpove-I dal svojemu dostojanstvu in svojemu I mandatu. Zgodilo se je to po dolgem I zakulisnem boju. Šuklje je silil na to, I naj klerikalna stranka spravi dežel-f ne Znance v red. dokler je to sploh I se mogoče, a ker ni ničesar dosegel, a se je umaknil iz političnega življenja. Vihar. ki ga je bil provzročil v stranki, se je zopet polegel — Majoritat schlagt sich. Majoritat vertragt sich — stranka je nadaljevala svoje prej-- gospodarstvo, vsled katerega je > To pri nas v porako tujebesedno imenovanje »camorra dei deputati , bivši deželni glavar pa je tiho sedM na Kamnu in vobče se je sodilo. da čita v dolgih večerih Rikarda III. monolog o zimi našega nezadovoljstva. £uk!je se je bil prostovoljno umaknil iz političnega življenja, a v čast mu je in v zaslugo mu je šteti, da se s tem ni odpovedal dolzrtostirn, ki jih ima do slovenskega naroda in do kranjske dežele Udeležba na po-litičnem življenju ie dolžnost vsake-gn državljana: kdor je ne izp ^lnjuje, dela kratkovidno, nehvaležno in podlo,- je učil Herbert Spencer in Suklje se zaveda te dolžnosti in je tuđi kot * ^ebnik postavil svojo veliko poli- * no in finanćno izkušenost in svoje natančno poznanje kranjskegu deželnega gospodarstva v službo obče-ga interesa. Njegovo Studijo »Deželni zbor kranjski in deželne finance^ mu je narekovala, kakor priznava sam, skrb za blagor dežele. Izpregovoril je v njej o najvažnejših vprašaniih, posvetil globoko za kulise deželnega odbora in klerikalne stranke ter ob enem podal jasno sliko mizerije, v katero je klerikalna stranka spravila kranjsko deželo. Obči interes zahte-va, da vzamemo to važno deto neko-^'Vo obširnev v pretres 'n v f > je wba, da ^eznanuno širšo javnust s poglavitno vsebino tega spisa. Suklje je na*prej vzporedii proračun 72l leto 1594. s proračunom za leto 1912. Leta 1894. je izkazoval proračun potrebščino . . . 2,2Q3..^2 K pokrit ja pa .... 2.M.S18 > torej primanjkljaja . 2.061.544 K ki ga je bilo pokriti z doklaJami. Leta 1912. je izkazoval proračun potrebščino .... 6,683.^26 K pokritja pa .... 2,594.512 » torej primanjkljaja . 4.0SS.814 » Ta primanjkljaj je pokriti z de-žclnimi dokladami na neposredne državne da\ ke, na užitnino in z naklado na pivo, kar bo neslo skupaj 2,430.000 K. tako da torej ostane z I. 1912. nepokritega primanjkljaja 1.658.M4 K. »Uspehi^ klerikalnega gospodarstva se kažejo v računskih zaključ-kih. Leta 1908.. ko so klerikalci se gospodarili na podlagi. ki jim jo je ustvarila slovensko - nemškn liberalna večina. je bilo presežka 9.343 K 83 vin. Ta presežek pa se je hitro premenil v primanjkliaj, in sicer je znasal ta primanjkljaj leta 19T»9...... K 24.4/H95 leta 1910.....» 2f)\Ay\'M leta 1911 pa že 1.5oo.or»o kron, ter bo leta 1912. zopet narasel. Računski zaključek za zadnja teta v zvezi s proračunom za l^ta 1912. so takega značaja. vzela v pretres finančni položaj de/elc. A to se ni zgodilo. O letošnji bu *^etni debati pi*>e Suklje med drugi i: »Zrr.ajal sem z ramami. ko mi je dosel glas, da se je posrećilo finanč- nemu odseku, resiti ves deželni proračun za leto 1912. po kratkem triur-nem posvetovanju. In nehote sem se domislil zdavna minulih finančnih odsekov iz dobe 1883—1895, kateri so po ćele tedne prebrskavali in pre-rešetavali tište, razmerno borne proračune tedanje^a deželnega zaklada, dasi so bili igrača proti operatu letos od deželnega odbora predloženega proračuna! K tej skrupulozni natančnosti bili smo tedaj prisiljeni z ene strani po pomembnosti tvarine, z druge po napeti pozornosti, s kojo je nem^ka opozicija tačas zasledovala vsako posamezno postavko. In bili so med njimi bistrooki kritiki!Vočigled takim nasprotnikom ni bilo nobene »pav-šalne< rešitve. Tak parlamentarni »naglič«. kakor so ga letos pustili v finančnem odseku oddirjati z dežel-nim proračunom, bi se tedai bil usta-vil takoj pri prvi postojančici in moral bi precej časa čakati na signal »Pot prosta!« Baš pogledom na de-žtlne finance ter na absolutno potrebo, resno se baviti s to tvarino, odkrito obžaluiem tuđi v interesu lastne stranke, da je pri častiti dežel-nozborski opoziciii dandanes žalibog uveden — drobni kaliberl ?e mani sem moeel biti zadovoljen s poročilom o deželnem proračunu, ki ga je finančni odsek v prilogi ^5. izrocil deželnemu zboru. Ena dobra tiskana stran, skoraj zgolj števil-ke deželnega odbora in potem odse-kovi predlogi — vse brez utemelTe-vanja. brez slehernega razmotriva-nja, kako postopati v bodoče, to vse pri proračunu s tako ocjromnimi konjnimi vsotami.kakor jih de/. naša dosihmal še ni bila n^koli niti približno poznala v s\ ojem gospodarstvu! Komai toliko skromnih vrstic iz poročevalčevega peresa. kol;kor milijonov kron v zahtevani potreb-ščini! In kar va dušo mi je pa lio. ko sem pod to minijaturno izdajo hud-tfetneea poročiln čital ime — enega najnoljših in naidarovitejsih poklan-cev, kar jih /more ne samo kranjska deželna zbornica, temveč ves dunaj-ski državni zbor, ime dr. Jane/a Ev. Kreka. Prišla je velika proračunska raz-I rava v javni seji dne 7. in 13. febru-nna t. 1., čuli so se vsega uvaževa-nja vredni budgetarni govori, toda žal ne iz klopi S. L. S.. niti s sedeža njenega poročevalca! Napad na proračunsko po7iciio na^c (klerikalne^ stranke bil je primerno silnejši in spretnejši nego obramba. Zlasti po-slanec narodno - napredne stranke Lenarćič je imel izredno srečen cian, govoril je umerjeno, trezno in s svojega stališča docela stvarno. Tuđi grof Barbo, kot govornik nemške-ga veleposestva, je povedal mnogo vsega uvaževanja vrednega, da ćelo dr. Triller je tokrat v svoji budgetni oceni izustil marsikatero tehtno be-sedo, katera se ne da s sveta spraviti s kakim nerodnim medklicem. Te baze argumente treba stvarno pobijati, naimanj pa kaže. nanje odgovariati z molčečim preziranjem, kakor se je to v tej debati zgodilo od strani gospoda referenta. Ne zanikujem. da poročevalče-vega postopanja ne razumem, niti ne odobravam. Vobče je po parlamen-tarnem netiskanem kodeksu glavna dolžnost slehemega referenta, da v sklepnem svojem govoru ovrže, kar še stoji nasprotnih argumentov. Kako more to storiti, ako je namenoma — zhežal iz dvorane? Sicer pa je bndgetna pravica temelj in izvor vsemu parlamentarizmu in vsled tega je in ostane budgetna debata naj-važnejša razprava. Meni vsai se do-zdeva, da ostentativno preziranje govorov manj^ine od strani referenta ni hilo žalitev opozicije, temveč da se ie ž njim žalil tuđi ugled dežel-nejia zbora. Tem živahneje obžalu-jem ta nastop gosnoda poročevalca, čim višje stavljam darovitost njegovo ter čislam javno delovanje tega moža. Referent je torej molčal, tuđi stvarno podkovani dr. Lampe, deželnega odbora »finančni minister ni ničesar frstvenejra povedal v obram-bo budžeta — edini poslanec dr. 2it-nik. zvest še starim dobrim tradici-jam kranjske deželne zbornice, dvig-nil se je do budgetne, strogo stvarne ra7prave. Stenografično poročilo be-Icži ob sklepu nj^govega govora: ^Polgotrajno burno odobravanje in ploskante na levi.« Večina je pač ču-tila. da je poslanec postoinskih kmetskih obein ta dan s svojim nastopom resil njeno čast. Gotovo, vsai na zu-naj. z meritornrga stališča se pa da Ie preveč ugovarjati trditvam in do-mnevam sicer tako simpatičnoga po-slanca. To sem že preie poskušal, ko sem odklanjal Žitnikovo umovanje glede računskih sklepov vobče in proračuna za leto 1912. Potem se ziblje govornik v svoji budgetni oceni v nekem težko umljivem optimizmu, kateri je kvaren zlasti v sedanji dobi, ko se centralni parlament ved-no še ukvarja z vprašanjem uredit-ve deželnih financ. Ali je popolnoma bil pozabil na to okolnost, ko so mu ušle krilate besede: >da so naše finance v primeri z drugimi deželami — izvzemši edinole Nižjeavstrijsko — še skoraj najboliše?!« Mari se je nadejal. da ostane ta hiperbola lepo zatvorjena med štirimi stenami de-želnozborske dvorane ali kvečjemu, da bo služila Ie »za domačo porabo« v našem strankarskem boju na Kranjskem? Vsled tega ni dobro po-mislil stari parlamentarec, kateremu bi vendar moralo biti znano, da v finančnem ministrstvu v takozvanem >Landerdepartementu«, sedaj pod ministerijalnim svetnikom Gottlte-bom, z največjo pazljivostjo preštu-diraio vse govore znameniteiših deželnih poslancev v proračunski debati? In tuđi izven vladnih krogov se nahajaio možje, kateri skrbno slede enakim razpravam ter z vidnim zadovoljstvom zabeležijo slične izjave finančnega samosvestja. Na sosednjem Koroškem na prim. se bo dr. Steinwender gotovo zadovoljno muzal. čitaioč zgovorno pohvalo kranjskega finančnega položaja iz ust zelo resnega poslanca, kateri 5e obenem — načelnik finančnega od-seka v kranjskem deželnem zboru! Odločno pa moram pri tej prili-ki svariti pred sicer zelo vabljivo skušnjavo, primerjati naše deželne doklade in dolgove z onirni drugih dežel ter iz te primere izvajati nepre-vidne logične sklepe. »Ouaevis com-paratio claudicat« — »vsaka prime-ra šepa« — in baš te baze analogije šepajo na vseh štirih. Z nemalim trudom je marljivi dr. Žitnik nabiral podatke iz vseh avstrijskih kronovin, da ž njimi podpre svojo evtemistično trditev, toda — kaj je bistvenega dq-kazal s svojimi primerami? Merodaj-no za finančno stanje in finančno bo-dočnost kake dežele je naposled v prvi vrsti imovitost in nanjo zasnovana davčna zmožnost lastnega pre-bivalstva. mnogo boli nego odstotek doklad ali nego breme deželnih dol-gov in njihovega razmerja proti ak-tivnemu premoženju dotične dežele. Češka deželna uprava in moravska sta na primer sedaj pač v hudih finančnih stiskah, a ne toliko radi tega, ker ondotno ljudstvo ne bi zmoglo LISTEK. Lepi striček. (Bel - Ami.) Francoski spisal Guy de Mau-passant — Prevel O t o n 2 u - pančič. Drugi deL (Dalje.) *Da. prav dobro. Sedaj je bil mesec dni tukaj: predvčerajšnjim ;e odseL* E)u Roy ni mogel zadržati sme-ha: »Ravno prav!« Odgovorila je naivno: >Da. ravno prav. Ampak, kadar je tukaj, na-Iju tuđi ne motL Ali ne veš?« -To je res. Sploh je pa kaj lju-bezniv mozak.* vin ti,« je dejala, »kako se poču-uš v svojem novem stanu?« *Tako. tako. Moja žena mi je družica, zaveznica.« »Kič več?« >Nič več ... Kar se srca tiče ...« * Razumem; lepa ie pa ven- darle.« >2e. a vznernirja me ne.« Približal se je Klotildi in je za- inrmral: ^Kdaj se bova zopet vi- dela?« 1*1... jutri... ako hoćeš...« »Dobro. Jutri ob dveh?* I »Ob dveh.^ I Vstal je, da bi odšel, potem je zajecljal, malo v zadregi: »Veš, sedaj bom vzel jaz sam stanovanje na rue de Constantino-ple. Tako mora biti. Ta bi bila lepa, da bi ga ti plačevala!« Obožuje se je sklonila in mu poljubila roke, mrmraje: »Naredi, kakor ti je drago. Jaz sem zadovoljna, da sem ga obdržala tako dolgo, da se lahko zopet v njem shajava.« In Du Roy je odšel z zadovoljnim srcem. Ko je šel mimo fotografske izložbe, je zagledal sliko visoke ženske z velikimi očmi. ob kateri se je sporn-nil gospe \Valterjeve: »Naj bo kakor hoće,« si je dejai. »ni še tako napač-na. Kako Ie to, da je nisem vzel ni-koli na piko. Radoveden sem, kakšna bo v četrtek z menoj.« Mencal si je roke in je korakal s tajnim veseljem; vesel je bil svojega vsestranskega uspeha. bilo je sebično veselje spretnega moža. ki mu gre vse od rok, navihano veselje la-skane ničemurnosti in zadovoljene čutnosti, kakršno nam daje ženska naklonjenost. V četrtek je rekel Madeteni: »Ti ne greš k temu Rivalovemu borje-nju?« »Nak. To me nič posebno ne mi-ka; jaz pojdem v zbornico.* In šel je po gospo NValterjevo v odprtem landavcu, zakaj vreme je bilo čudovito lepo. Presenetilo ga je. ko jo je zagledal, tako se mu je zdela leca in mlada. Bila je v svetli obleki. nekoliko izrezani oprsnik je naznačeval pod žoltimi čipkami napetost njenih bujnih prs. Nikdar se mu ni zdela tako sveza. Bila je res zapeijiva. Resna in dostojna kakor po navadi, je kazala v vsetn svojem vedenju mirno mamo, mimo katere gredo galantni pogledi moških. ne da bi se ustavili na nji. Govorila je sploh zmerno o navad-nih. znanih stvareh, zakaj njene misli so bile pametne, metodične, lepo urejene, brez vsakoršne prenape-tosti. Njena hčerka Suzana, v rožni obleki, je bila kakor prenovljena Walterjeva slika; in njena starejša sestra je bila podobna vzgotiteljici, najeti za družbo tej Ijubki drobni deklici. Pred Rivalovimi vrati je stala ćela vrsta voz. Du Rov je ponudil gospe NValterjevi roko, in vstopili so. To borjenje je bilo prirejeno v prilog sirotam šestega pariškega okraja, pod pokroviteljstvom vseh žena tistih senatorjev in poslancev, ki so bili v zvezi z »Vie francaise«. Gospa NValterjeva je bila obljubila, da priđe s svojima hČerkama, odkionila pa je pokroviteljstvo, ker je podpirala s svojim imenom samo cerkvene dobrodelne prireditve, ne, ker je bila bogvekako pobožna, nego ker je mislila, da ji nalaga njen zakon z zidom gotove verske dolžnosti; in veselica, ki jo je napravil žurnalist, je imela nekam repubikansko lice, kar bi se utegnilo smatrati za antikle-rikalno. 2e tri tedne so čitali po listih vseh smeri: »Naš odlični tovariš Jaques Rival narnerja vprizoriti — gotovo duhovita in plemenita misel — v prilog sirotam šestega pariškega okraja veliko borienje v svoji lični borilnici, ki jo ima poleg svojega stanovanja. Vabila so podpisale gospe La-loigne, Remontel, Rissolin, žene senatorjev, in gospe Laroche-Mathieu, Percerol, Firmin, žene znanih poslancev. Med odmori se bodo zbirali radovoljni prispevki, in vsota se iz-roči nemudoma meru šestega okraja, ali njegovemu zastopniku.« Bila je velikanska reklama, ki jo je bil započel spretni žurnalist za se. Jaques Rival je sprejemal goste pri vhodu v svoje stanovanje, kjer je bil pripravljen bufet; stroški zanj so se imeli pokriti iz dohodkov. Potem je pokazal vsakemu z lju-beznivo kretnjo proti malim stop-nicam, ki so držale v klet, kjer Se imel svojo borilnico in svoje strelišče. »Dol, milostne, dol,« je govoril. »Borenje bo pod zemljo.« 2eni svojega šefa je pohite! na-sproti; potem je stisnil Du Royu roko: »Dober dan, lepi striček.« Ta se je začudil: »Kdo vam je pa povedal, da .. .« Rival mu je segel v besedo: »Gospa Walterjeva, tukaj-le, ki se ji zdi ta priimek zelo ljubek.^Res, priznam, če bi vas bila prej poznala, bi bila storila kakor Laurina, tuđi jaz bi vam bila rekla lepi stri-ček. Zelo vam pristoji.« Du T?oy se je nasmejal: »No. prosim, gospa, kar dajte!« Povesila je oči: »Ne, premalo znani smo še.« Zamrmral je: »Ali smem upati, da postanemo nolj?« »Dobro, borno že vkleli,« je de^ jala. Izginil je v vhodu proti ozkim stopnicam, kjer je gorela plinova svetilka; in v naglem prehodu iz dnevne svetlobe v to rumeno luč je bilo nekaj žalostnega. Podzemeljski duh je plaval po teh polžastih stopni-cah, zadati po sparjeni vlagi, po ples-nivih stenah, ki so bile za to priliko obrisane, pa tuđi vonj po dišeči smoli, ki je spominjal na kadilo v cerkvi, in ženske disave, vervena, iris, vi}o-lice. Iz te luknje je prihajal hrup gla-sov, Šum človeške gneče. Vso klet so razsvetljevale gir-lande plinovih luči in lampijonov, opletenih z zelenjem, ki je zastiralo s solitrom pomazane kamenite stene. Samo veje si videl; strop je bil okrašen v praprotjo, tla z listjem in cvetjem posuta. (Dalje prihodnj&l Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 136 Star. za uravnavo deželnih ftnanc potrebnih novih bremea, temveč zlasti radi narodnih in deloma tuđi socijalnih razprtij, katcrc omogoCujeio parlamentarno deio in ž njim rešitev potrebnih sklepov in zakonov v dotičnih deželnih zborih. Kako malo zanesljivo je dr, 2it~ ■flcovo merilo za pravilno oceno fv-nančne situacije posameznih krono-vin, se razvidi ćelo iz njegovih last-nih podatkov. Po teh sodi ti fer bi I do-puščen logični sklep. da je Dalmacija bolje situirana od Moravske, kajti 1. 1910 je imela Dalmacija 145.027 K prebitka, dočim je Moravska za leto 1911. izkazala deficit 21327.058 K. In ves deželni dolg dalmatinski znasa bora 2 milijona. dočim se Moravska postavlja s svojinu 150 milijoni deželnih dolgov! Po vsej pravici je mogel tedaj poslanec Lenarčič proti prcdgovor-niku dr. Zitniko naglašati, da števil-ke, »ki kažejo zadolženje drugih de-žel«, »ne morejo imponirati.« Mnogo bolj bi jo bil zadcl za-stopnik notranjski, ako bi bil prc-iskal potrebščine, ki nas čakajo z matematieno stgurnostjo takoi v bo-dočih letih ter bi na tej podlagi se-stavi! podobo. katero mora zadobiti potrebščina za leto 1913. do 1914. V naravni zvezi s to preiskavo stalo bi vprašanje. kako zadostovati tej potrebsčini in kako sestaviti Hnančni nacrt pro futuro vsaj v velikih obri-sih. Od manjšine. katera se kot opozicija omeiuje na golo kritiko in negacijo, tega pa ni bilo pričakovati. Pac pa bi to bila vredna naloga za većino, morda ćelo dolžnost njena. Zalibog se dr. Žitnik ni lotil tega defa, kakor sta ga istotako v nemar p*a-ščala v to svrho še bolj poklicana gospoda porocevalca o deželnih fi-nancah. Suklje navala v svoji studiji na-tančne podatke o deželnih dolgovih. Stanje deželnih dolgov je nasiednje: Trdnih dolgov je bilo 31. decembra 1911. vštevši 10 milijonskn meli-joracijsko posojilo . . 20,38^.688 K plavajočih dolgov pa . 1 537.054 -» skupaj ..... 21,922.742 K Od te svote je bilo . . 8,618^32 K naloženih in znaša to- rei čisti dolg dežele 13.304.510 K kakor so to povedali že narodno-na-predni poslanci pri letošnji proračunski razpravi. Vzlie tem dolgovom in vzlic sil-nemu primanjkltaiu v proračunu se dežela še dalje »fretari«,^ a to le vsled tega. ker se je pl. !> u k 1 j e i u posrećilo izposlovati pri »Lnionban-ki« melijoracijsko posojilo 10 milijo-nov. Šuklie je z izposlovaniem tega posojila naravnost rešil klerikalno stranko pred finančno katastrofo. Ti 10 milijoni so mroenjeni za melijora-cije, deželni ođnor pa si iz tega zaklada izposoja denar za — tekoče potrebščine. Kako bi izbaial. če bi tega denaria ne bilo. si je lahko misliti. Suklje pa ni žel od klerikalne stranke ne hvaležnosti. ne priznanja, doživel je ćelo. da so se drugi šonirili z njegovo zaslugo in to mu je nare-kovalo grenke, grenke besede. Suklje pravi, da kaže proračun za leto 1912. pristno agrarno lice. Naravno je, da to odobrava, saj je on sam sestavii ta proračun in ga je dr. Lampe samo podpisal. Govorej o tem značaju proračuna z leta 1912. piše pf. Šuklje: Po vsej krivici napada! se je vi-hri volilne borbe stari deželni odbor, češ zapravil je deželne zaklade, potrošno je gospodaril z dežeinim premoženjem. Nikakor ne! Oglefrno si le sesiavo prejtnfoga deželnega odbora in viđeli bodemo takoj, da se Je z enakimi jlupostmi krvava krivica delala njegovim članom. Start 4c-žetal glavar, poštenjak skozi in sko-zi, kateri je v svoji koščeni roki de-setkrat preobrnil vsak krajcar, pred-no Sa je izdat za dežeine namene! I>alje pedantično natančni dr. Schaf-fer in g. komercijalni svetnik Povk, kateri tuđi nikakor ni na glasu preti-rane potratnosti zlasti ne r. dežeinim Jenarjem. naposled tuđi dr. TavČar. kojemu se ne da odrekati razviti Čut varcoosti pri upravi tujega imenja. — že imena teh gospodov so zadost-no poroštvo v tem pogledu. Ne v po-tratnostl. po vsem nasprotno, v pre-tlranl skopo^ti leži glavna krivda prejšniega dežetnega odbora! Po svojem izviru bil je liberak-n. In o 1i-beralcih velja vendar le še danđanes Ouizotova beseda: »Les !iberaux sont essentiellement les non — don-nants«. po domače: »Po svojem bi-stvu liberalci ne izpuščajo radi izpod palca«. A to lastnost so ibelođanili v prvi vrsti proti kranfskemu kmetu. Z nekim topim fanatizmom so gledali, kako je zaostajal in omotno pro-padal kmetski stan na Kranjskom, kako je zlasti izseljevanje većino boli trgalo in razdeialo njegove mase. Kar so imeli gospodic ^Rma fide« kot ugledno varčnost. Mio ie po svojem učinku v istini najhujfša zaprav-liivost! I.etošnji proračun je živa priča o korenito ^rremenjenem nadiranju sedamega deželnejsra odbora. Njemu živ krst ne more očitati, da bi pre-mnlo «tori! 7p krreta. na opak rndo-darnost njci;e>va sega v tein pogledu že do skrafne nteje. O^lejmo sr na primer delež, ki j^a imajo kmetski posestrtki na neposrednih deželnih dohodkiM Natancno jra niti izračunati ne moremo. Vzemimo za enkrat. da ves zemljiški in ves hišnorazredni davek odrajta posestnik na kmetih. Po uradnih tzka?:ih se za 1. 1012. proračuna dokladam podvrženi predpis pri zemlliškem davku z zneskom . . 1.120.000 K pri hiŠnorazrednem davku z zneskom . .300.000 » skupaj . 1.420.000 K Od teh državnih direktnih dav-kov pohira dežela zase 40^. tedaj 56S.OOO K. Sigurne pa spada na vele-posestnike. dalje na druge posestni-ke tema davkoma Dodvrženih zem-Ijišč, odnosno poslopij, kateri pa ne pripadajo kmetskemu stanu, toliko davka. da se more kmetski delež pri obeh davčnih vsotah zmanjšati na letnih 400.000 K. In sedaj vzemimo v roke proračun za 1. 1912. ter si na drobno oglejmo njegovo potrebšči-no! Z^olj pri VII. poglavju »Deželna kultura« bodemo vkieli, da se bo kmetskemu davkoplačevalcu na Kranjskem tekom 1. 1912. v obliki subvencij in podpor na roke izplača-!a v gotovem denarju vsota 351.000 kron, tedaj skoraj toliko, kolikor znašajo njegove direktne doklade za deželo. Odsvetuiem ćelo pretirano vestnost pri studiju potrebščine, si-cer bi se komu lahko izmuznila trdi-tev, da na Kranjskem sedaj kmet več dobiva povrnjenega v gotovem de-narju za povzdigo živinoreje. zboli-šanje hlevov itd. nego sam prispeva k deželnetnu gospodarstvu z vsemi svoiimi direktnimi davki. Navzlic temu nerazmerju vedr^ se naglašam. da so ti veliki izdatki 7j povzdijro deželne kulture povsem opravičeni. toda le z jzrecnim poiso- doiMMtkOV lOOai HflOlOVi MM! YK PO" trebao ravnotež)e v ttežetoOi flaan« cah. Z^kaJ pm nitem že t letoinjem proračun«, tedaj ko smo se o njem posvetovali v dežclnem odboru, sta-vil konkreten predlog na primerno pomnožitev deželnih doklad? Iz jako umljivih raslogov! Ođ-kar sem bil imenovan dežeinim gla-varjem, vedno sem poudarjal nujno potrebo, odpraviti kronični deficit v deželnerti gospodarstvu. Jeseni leta 19 HL, ko sem že v duhu pred se boj videl sila neugodni dejanski uspeh 1. 1911., stavil sem bil v stranki predlog, naj se doklade na direktni Javek pomnože vsaj 2a 10%. Imenitno sem bil nronal: le tedanji poslanec Man-delj me je nodpiral ter z menoj glasovah vsi drugi tovariši so bili proti, in doklade obtičale so pri odstotju, katero že pred 17 leti ni bilo več opravičeno. In razvidel sem iz gotovih simptomov, da bi ista usoda do-letela slični predlog, ako ga »tavim v deželnem odboru. Zlasti pri seda-njem v tem oziru naravnost niezmi-selnem poslovniku, kateri v S 4-. de-zelnemu glavarju jcmlje pravico glasovanja ter mu glas privošči zgolj pri enakosti glasov! V deželitcm odboru torej kot referent Tišem stavi! tozadevnega predloga, pac pa sem zase trdno bil sklenil, v klubu po-slancev S. L. S. z vso vnemo zasto-pati terjatev, da storimo vsaj prvi korak k saniranju deželnih financ potom zmernega zviška deželnih direktnih doklad. Nisem imel vsled svoje demisije več prilike uresničiti svoj glas ter rotim može, kojim je zaupanje ljudstva poverilo častna mesta pos'an-cev in narodnih zastopnikov: Nikar-te več odlašatl z zvi^anjem dok I ad, brez katerih je izkljlučena vsaka ure-ditev deželnega gospodarstva! V svojem, kar se tiče buderetne kritike, prav razsodnem govoru poudarjal je poslanec Lenarčič, da Je pokritje po posojilih dopustno kveč-jemu pri investicijah, katere v svojih učinkih koristijo tuđi poznejsim rodovom. Vnrav iz duše mi je govo-ril. ko je dejal: >... prihodnjo generacijo obremenjevati za tekoče redne potrebščine. to ne ... gre. V kaki luči stoji prospodar. ki je svoje po-sestvo tako zadolžil. da sin obresto-vanja in delnega vraćanja dolgov ne zmore?« Sicer še ne vemo. koliko bo zna-šal dejanski deficit 1. 1912. mimo pro-računjenega. Toda prav mogoče je in na to kažejo razna znamenja, da se ga bo nateplo do 1.400.000 K. V tem zelo verjetnem slučaju pomno-žil se bo plavajoči deželni dolg koncem tekočega leta na 3,000.000 K. Ako bi hotel deželni zastop koncem 1. 1912. konsolidirati ta plavajoči dolg ter bi to mo^e! storiti al pari s titri s 4'5'rno obrestno mero in vra-čilno dobo 30 let, — kar je pri današnjih razmerah na denarnem trgu povsem izključcno — znašala bi zgolj v to svrho potrebna letna anuiteta 188,796 K. Će pa še dalje odlašamo s konsolidiranjem ter dopuščamo na-raščaje plavajočih ali visečih deželnih obveznosti še preko koncem 1. 1912., potem bo naravno potrebščina za te dol^ove. kateri se morajo vendar enkrat konsolidirati, še večja. Kako bo potem izgledalo naše deželno gospodarstvo s svojim proračunom in računskim sklepom?! Dalje piše: Še z neko drugo posehnostjo se odlikuie deželni proračun za I. 1912. AH pravzaprav vsi proračnni, katere je ugotovila sedanja deželnozborska veČina. V njenih preliminarih namreč kar mri01! pavšalnih kreditov, s ka-terimi precej prosto razpolaga deželni odbor. Parola Je bila izdana: V deželnem odboru posedajo možje našega zaupanja, oni tvorijo tam ab-solutno veČino, pustimo jim teda] proste roke, naj po svoji previdnosti razpolagajo v mejah dovoljenih pavšalnih kreditov z deželnimi novci. Po mojem uverjenju je ta metoda budg-etiranja kvarna. Ž njo se ustvarjajo za posamezne referente deželnega odbora, ali bolje rečeno, za pristaše večine v deželnem odboru gotovi dispozicijski zakladi. Fi-nanŠni odsek deželnega zbora se je žalibog dejansko odpovredal velike-mu in znamenitemu delu svoje kom-petence. Onih mnogoštevilnih peticij, katere se mu odstopajo od deželno-zborskega predsedstva, meritorno kar več ne rešuje. Njih rešitev postala je gola formalnost. Lahko bi se vršila potom štamnilje. Običajni predlog, ki ga stavi finančni odsek deželncmu zboru glede takih prošenj in peticij, se namreč glasi: »Peticija številka X se odstopi deželnemu odboru v primemo rešitev!« Glasno ugovarjam tej razvadi. Tako posto-panje je morda umestno pri prošnjah deželnih uslužbencev, ker tam je opravičena domneva, da deželni odbor bolje pozna dotične razmere, osebne in službene potrebe nego v tem oziru mnogo sabše informirana zbornica. Pri drugih slučajih pa po navadi deželni odbor ni na boljšem od plenuma. Vsnj oni po^Tnncc, kateri je izročil dotično peticijo, bi moral nekoliko poučen biti o nieni opravi-čenosti ter bi mogel svojim tovari-šem pojasniti zadevo. Čemu tednj ti >-Slajfarji«, kateri bi Čast delali kake-mu staremu odrevenelemu birokratu, nikakor pa nišo več na mestu v moderni parlamentarni korporaciji. kakor je deželni zbor vojvodine Kra niske! Proračun", uKotovljeni po deželnem zboru, se dado v tem pogedu primerjati s carinskimi tarifi. Vsak-do. kateri se je količkaj pečal s tr-govinskimi pogodbami in carinskim! vprašanji. bode z menoj vred priznal dejstvo, da je dalje segajoča specifikacija carinskih tarifov nekaj. kar se danđanes izrecno zahteva od te baze operatov. In tuđi proračun vsaj po svoji obliki teni bolj ustreza. čim manj obsega velikih pavšalnih kreditov, s kojimi po svoji volji gospodari deželni odbor. Kajti prostndusno izražam načelo, da je treba pri razdelitvi takih kreditov. dovoljenih iz deželnih sred-stev. v prvi vrsti ozirati se na stvarne momente a ne pretežno na stran-karske ozire. Nikomur nič ne očitam, namenoma opuščam vsako osebno opazko — pac pa javno zastopam svoje uverjenje, da je naravnost nedostojno, pri oddaji podpor iz deželnih sredstev pred vsem gledati na strankarsko pristojnost dotičnega prosilca. Oni, kateri tako postopa. no mojem prepričarju ni več »gemle-man«. S tako pristranostjo se razšir-ia korupcija med našim ljudstvom ter se zastruplja narodni organizem, kojega obraniti v njegovi čistosti in neomadeževanosti niora biti vendar-le sveta dolžnost slehernegra pošte-nega narodneicra zastopnika! Ugrovarjato se mi bode: *Tudi v deželncm zboru obstoje '.ste stranke kakor v deželnem odboru, tedaj. če je sploh kaj nevarnosti pri oddaji takih podpor. nahajamo isto tuđi pri sklepanju v finančnem odseku in plenarni seji.« Ne, in še enkrat: nikakor ne! Že dejstvo, da so odsekove ob-ravnave pristopne vsem poslancem ter da so deželnozborske seje javne, da se torej dotične razprave vrše pod nadzorstvom Široke javnosti, je neko poroštvo proti ocitni strankar-ski zlorabi deželnih sredstev. Marsi-kaj, kar se dogaja v posvetovatnici deželnega odbora ter pokoplje V njegovih zapisnikih, ne bi bilo mogoče v blesteči luči javne razprave v de-želnozborski dvorani. Prebo^^.te so moje skušnje v tem pogledu, lahko si tedaj prisvajam kompetentno sodbo v tej velevažni zadevi. Seveda s tem nikakor ni rečeno, da bi se morali odpraviti vsi pavšal-ni krediti iz deželnih proračunov. To je povsem nemogoče že iz upravno-tehničnih razlogov. Ali deželnemu zboru je vsekdar mogoče, reducirati po pozitivnih sklepih v posameznih slučajih teh kreditov. Končno pa bi bilo po mojem subjektivnem mnenju zelo umestno, ako bi se primoral deželni odbor, o razdelitvi njemu izro-čenih tozadevnih kreditov za vsako upravno eto sestaviti poseben se-znam ter ga v vednost predožiti de-ženemu zboru. In še neko opazko si dovoljujem pri tej priliki. Z neke strani predlagalo se je v letošnjem zasedanju. da se dva velika pavšalna kredita iznova ustavita v deželni budget za 1. 1912. Po tej inicijativi spremenil se ie proračun deželnega odbora v VI. po-glavju sub t) 7 in v) 2 s tem, da se je namesto tam zahtevanih kreditov za podpore učiteljskemu osobju na ljudskih šolah vsled bolezni in ne-zgod in za podpore vpokojenega uči-teljskega osobja v znesku 20.000, oziroma 4000 K dovolil brez natanč-neiše označbe znesek 104.000 K. Pari passu uvrstila se je v VII. poglav-ju. Deželna kultura pod B, 7 nova postavka pod naslovom »Pospeševa-nie živinoreje sploh- z zneskom 80.000 K. O oheh kreditih v skup-nem znesku 184.000 K razpolaga z neomejeno oblastjo deželni odbor. Svarni utemeljenosti dotičnih predlogov ne bodem ugovarjal. Naj-manj zvišanju deželnih sredstev, na-menjenili sramotno plačanemu, vprav stradajočemu kranjskemu uči-telistvu^ Navlic temu pa moram na-glašati, da takj predlogi, oziroma sklepi v lice biieio vsakr zdravi bud-getni politiki. Neovrženo načelo raz-sodnemu finančnemu gospodarstvu je m mora biti, da je pri vsaki spre-membi proračunske predloge deželnega odbora, katera meri na Izdatno zvišanje proračunjene potrebščine, obenem skrbeti za primerno zviša-nje deželnih dohodkov. To' načelo velja sploh, v koliko večii meri pa Še pri takem proračunu, kakor fe le-tošnii. z njegovim velikanskim pri-manjkljajem in v očigled ahsolutni potrebi, potom novih plavajočih dolgov omisliti si potrebno pokritje! Izrecno dostavljam, da sem o teh predlogih bil izvedel sele neposredno pred sejo 29. decembra 1911.. v času tedaj, ko je že bilo spisano pismo, s katerim naznanjam deželnemu predsedništvu odložitev svojega mandata. Vsled tega se nisem vec čutil poklicanega. ^in statu demissio-nis^ vmešavati se v tekoče politične posle. V " "" Štajersko. Iz Šmarja pri Jelšah. Šmarski okrajni zastop je sklenil zgraditi nujno potrebno okrajno cesto iz Zibike Bienzi, zadnji tribuna?. Zgođovinski roman. ^)isal Edward Lytton - Bulwer. (Dalje.) II. Montreal v Rimu. — Kako je sprerel Angeia Viilanija. Nevarnost, ki jo je Montrealov prihod v Rim povzročil za Rienzija, je bila velikanska. Vitez sv. Ivana je bil svojo armado popeljal v Lombar-di.to in jo dal benečanski državi na razpolaganje za vojno proti milan-skemu nadškofu. Za to uslugo je pre-jel ogromne vsote denarja. Svojemu vojaštvu, za katero je mislil nasled-njo spomlad preskrbeti dovolj oprav-ka, je nastanil za ta čas v zimskem taborisču. Skrivaj in preoblečen je Montreal zapustil Palestrino in šel z malim spremstvom, ki se mu je pridružilo v Tivofiju, proti Rimu. Navi-dezno je bil njegov namen, da čestita senatorju na njegovem povratku v Rim in da prejme denar, ki sta Ka njegova brata Rienziju posodila. Njegov pravi namen smo deloma že spoznali; Pomoć baronov pa mu ni zadostovala in upal je, da ustanovi z izprijajočiini sredstvi svojega ogromnega bogastva tretjo stranko, ki bo služila njegovim dalekosežnim naklepom. Bogastvo je bilo v onih časih ki v oni dežeJi skoro ravno tako ;,(»;;,<^ck za r>ridobitev dijademov*. kakor v zadnjih časih rimskega cesarstva. V nekaterih me-stih, kjer so divjali podedovani raz-pori, je strankarsko nasprotje zadobilo tako obliko. da ie tuj tiran, če je imel veselje in sredstva kako stranko prognati, lahko dosegel. da se mu je druga stranka vsai začasno podvrgla. Njegovi nadaljni uspehi so bili največ odvisni od tega. če se je znal vzdržati na površju s sredstvu ki nišo bila odvisna od meščanstva in če je razpolagal z gotovino, ki je ni bilo treba nomnoževati z nepri-Ijubljenimi davki. Navadno pa so bili taki usurpatorji bolj lakomni kakor častihlepni, bolj kruti kakor trdni in so patili največkrat vsled hudih iz-sitjevanj in nepotrebnega krvopre-litja. Montrcal, ki je pogoste revolucije tistega časa opazoval z mirnim motrilm'm pogledom, je sebi pripiso-val moč, da ne zaide v omenjeni na-paki. Napravil si je globokoumni nacrt, da podpre svojo uzurpacijo z novim plemstvom, ki bo služilo njemu in bo vedno pripravljeno njega braniti, ker bo s tem 5;amo sebe ščitilo. Na tak način so bile ustanovljene velike dinastije na severu in je plemstvo kralja, dasi je bil odvisen od njedra. vsled skunnosti interesov branilo tako proti podvrženemu ljudstvu, kakor proti tujim napadalcem. To so bili nacrti, katerim so bile Alpe namenjene kot meje, in s kate- rimi se je bavil poglavar velike kompanije, ko je ugledal stolpe in stebre na sedmih gričih sezidanega mesta. Nobena skrb ni vznemirjala tako njegovih misli. Njegova brata sta bila zapovednika Rienzijevih voja-kov, ki so bile njegove kreature. Na-pram Rienziju samemu se je čutil upnika in je sodil, da je proti eni strani povsem varen. A tuđi glede papeževih prijateljev je bil miren. Iinel je v rokah tnjna. četudi previd-no pisana pisma kardinala Alborno-za. ki ga je hotel izrabiti, da bi baro-nom omogočil povratek v Rim. Kako se je pogodel z baroni. to smo že videli. Bil je prepričanja. da mu bo mogoče se pogajati se z vsemi stran-kami in izmed vsake izbrati to, kar je potreboval za uresničenje svojih namenov. Montrealov očitni prihod Je vzbudil v Rimu -velikansko pozornost. Prijatelji baronov so raznasali vest, da je Rienzi v zvezi z veliko kompanijo in da hoče cesarsko me-sto prodati barbarskim razbojnikom, da je oropajo in oplenijo. Pre-drznost, da Je nastopal Montreal v glavnem mestu cerkve, je bila toliko' večja, ker ga je bil papež več kot enkrat preklel in ker so se ljudje spominjali stroge pravicoliubnosti, s katero je Rienzi napovedal vsem razbojnikom Italije vojno. A to predrz-nost so si ljudje lahko raztolmačili, saj so vedeli, da sta bila brata smele-ga Provencalca glavna pomoćnika pri Rienzijevemu povratku v Rim. Nezaupnost se je tako širila po mestu, da bi bila že sama uniČila Rien-zija. če bi bil Montreal le nekaj ted-nov ostal v Rimu. Montrcalova naravna smelost je provzročila. da je med Ijudmi zamrl gbs razuma. Za-slepljen po svojih sijajnih upanjih in kakor bi hcflel podvojiti važnost svoje navzočnosti. se je vitez sv. Ivana nastanil v krasni palači in je s svojim spremstvom glede sijaja nadkri-Ijeval vse priredbe, ki jih je bil Rienzi napravil v prvi sijajnejši dobi svojega vladanja. V času tega naraščajočega raz-burjenja je prišel Angelo Villani v Rim. Značaj mlađega moža se je bil razvil primerno čudnim okoliščinam, v katerih je živel. Imel je lastnosti, ki jih je zlasti pri nezakonskih otro-kih dobiti. Bil je prešeren — kakor večinoma ljudje dvomljivega poko-lenja; v tem, ko se je sramoval svojega nezakonskega rodu, je bil ven-der ponosen, da so bili njegovi neznani starši baje plemenitega stanu. Splošno vrenje, ki je takrat vladalo v Italiji, je bilo povod, da je bila ča-stihlepnost najbolj razširjena strast. Angelo Villani ni gojil tistih sanj. ki jih provzroČa pletnenitejše častihlcp-je, a navdajala ^a je želja in volja, da se spravi kvisku. Rienziju je bil iskreno vdan in hvaležen; njegova zvestoba do Rienzija se je bila razvila v pravo krepost. A površna in neredna vzgoja in brezskrbna izpri- denost tistih, s katerimi je po pred-sobah in stražnicah preživel svojo mladost, to je bilo krivo, da si ni pridobil drugih boliših lastnosti in načel. Zvit in prekanjen se ni nič plasil goljufije. Če je koristila kake-inu namenu ali kakemu prijatelju. Za Rienzija je bil pripravljen storiti vsako dejanje in ko ga je poslal Rienzi v Rim, je bila njegova edina misel, da dožene naročeno mu vlogo s po-polnim uspehom. Bit je bolj hraber kakor so navadno Italijani in njegov pogum je dajal njegovi zvitosti moč, da se ni ničesar ustrašil. Ko mu je Rienzi razložil vse po-samičnosti danega naročila, se je Angelo takoj spomnil doživljaja, ki ga je imel z velikim vojakom v ljudski gneči v Avignonu. »Če bos kdaj potreboval prijatelja, poišči Gautier-ja de MontreaU to so bile besede, ki so mu mnogokrat prišle na misel in ki so se mu zdaj s proroško jasnost-jo oglasile v duši. Ni dvomil, da je takrat v Avignonu videl Mohtreala samega. Zakaj se je veliki vojsko-vodja zanj tako zaniinal, to mu ni delalo preglavice. Sodil je, da je bila to samo pretveza, eno tistih sredstev, s katerimi je zapovednik velike kompanije v svoj tabor mladino z juga in vojake s severa spravljah Zdaj je le mislil, kako bi izkoristil vitezovo svoječasno obljubo. Kaj je bilo laglje, kakor se predstaviti Montre-alu, ga spomniti na njegovo obljubo, stopiti v njegovo službo in ga potem 136. star. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. *KOli Mestinje in Poienco mimo po-stajice Stranje na Belo in od Mestinja ia Pristavo. Naroeil je okrajnemu odboru, da bode dal še letos napraviti cetaljni projekt in proračun. — Za elefonsko zvezo Celie-Smarje-Sla-noa je dovolil šmarski okrajni zastop 500 kron. — Kakor drugi štajerski okrajni zastopi. je tuđi šmarski vsled xinvensko-klerikalne obstrukcije v šuierskem deželnem zboru prišel v financijelne težave. Moral ?e skleniti najetie posojila v znesku 10 000 kron, 4a se bode moglo zadostiti nainujnei-šim potrebam in zahtevam. Deželni odbor je že okraju dolžan nad 12.000 fcron za razne deželne subvencije. *ko bode trajala obstrukciia v de-Jnem zboru naprej, bodo davkopla-■Tci krvavo občutili pri okrajnih ^želnih dokladah sedanje nezdra-vr.. zasilno denarno gospodarstvo ekrajev in dežel. In k tem bremenom ne bodo kaplani in faimoštri ničesar prispevalu ker nobenih okrajnih in deietnih doklad ne plačujejo. Iz Ptnia. Pri Sv. Bolienku v Slovenskih goricah se je \Tšil političen shod. na katerem sta govorila poslan-ca Roškar in B r e rt č i č. Na tem siiodu je bila sprejeta znana, sedaj pa U zastarela resolucija, ćeš, da naj klerikalni deželni poslanci v štajer-skem deželnem /boru »vstrajajo pri opstrukciji do konečne popolne zrna-ge*. Kako sodi o tej zmagi in o potrebi klerikalne deželnozborske ostruk-cije deželnega glavarja namestnik ćr. J a n k o v i č. smo žc pov edali. In ker spada k Jankovicevim ožjim so-mišljenikom v klerikalnem deželno-zborskem klubu tuđi Meško — za-%o ne srne v svoiem la^tnem volilrern okraju na shode tuu ■\^:r\:<~.\h Vrajih. Čudno ie namreč. da ga tuđi k Bolfenku ni bilo na shod. Namcsto njega pridiga po shodih Brenčič, znamenje, da je vest o njegovi deže!no-ztorski kandidaturi popolnoma pra- Ivilna. Iz Maribora. »Slovenski Gospodar« ima veliko stroškov z vzdržava-^jem docela pasivne in skraino ne-LTmno pisane »Straže . Zato potrebu-|c vedno novih dohodkov. in sedaj ie začel že javno komandirati župni-Vc. da mu morajo pridobiti do 1. ju-Hia najmani tisoč naročnikov. Vsako faro mora priti 10 izvodov več. Imena far. ki bodo to duševno hrano pre-nesie. bodo v »Slov. Gosp.<< priobče-na. Župnikom pušča torej dr. Koro-šec pošteno na mošnjičku. Najpoprej isočaki za novo semeniš^e v Celju, potem za krščan^ko-socijalno 7vezo, 1a katnliško tiskovno društvo in sedaj Z3l »Slov. Oosp." še pos^bei. Ni čuda. da noče biti ofrov po de/eli Jconec in cerkvena premoženja puhte v politiko kot sneg na spomladan-^ern solneu. Tega Širjenja Slov. Gosp.« seveda ne smemo mirno prezreti: širimo »Slovenski Narf>d*! Koliko je še med nami ljudi, ki bi m bhko brez vsakih težav narobili to ^!avno naše napredno glasilo!? Umri je včeraj popoldne v Celju vpokojeni gimnazijski profesor Anton Kosi. Pokojnik je poučeval na celjski gimnaziji, kjer je bil poleg po-kojnega Zolgarja edini slovenski profesor-posvetnjak na zavodu. Profesor Kosi je bil dober narodnjak, ni pa nastopal v javnosti in nikoli se ni bavil s politiko, vendar pa ni nikdar prikriva!, da z vso dušo simpatizuje s slovenskimi naprednimi strankaini. V Celju je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo v torek 1S. t. m. ob 5. popoldne na okoliško pokopali-bče. Blag mu spomin! S posredovanjem vajencev je že energično pričela -Sudinark po vseh slovensko - nemških alpskih deželah. V glasilu^tega društva in po nernškem časopisju čitamo, da se je oglasilo (?) pri glavnem odboru ve-]:ko število mladih liudi. ki iščejo uspehom opazovati. Vohunska služba pač ne ugaja vsakemu. toda ćuti Angela Villanija se ji nišo posebno upirali. Strašno sovraštvo, s katerim je Rienzi pogostoma govo-ril o lakomnem barbarskem razbojniku in krivo ošabno rodoljubje Rim-ijanov je bilo v duši Angela Villanija vzbudil enaka čustva do Montrcala. B<»lj maščevalen kakor hvaležen je sojil Angelo tuđi tiho sovraštvo d*> Montrealovih bratov, ki sta s svojo sirovostjo večkrat razžalila njegov ponos. Bolj kakor vse drugo pa so nanj vplivali spomini iz otroških let: silni strah in strašne kletve, s kateri-mi je Uršula govorila o groznem Fra Morealu, kar je vzbudilo v njem ne-določno mnenje, da je Provencalec prej kdaj njemu ali njegovim sorod-nikom storil kako krivico. Prav živo sja je veselilo, da bi se o priliki za to maščeval. Besede stare Uršule, tem-ne in skrivnostne njene obdolžitve so bile v duši dečka Villanija zapustile mržnjo do moža, katerega je I nameraval zdaj izdati. I Sicer pa se mu je zdela vsaka I zvijača dopustna in opravičena, će z I njo resi svojega gospodarja„ služi I domovini in pomaga samemu sebi I naprej. I (Dalje prihodniić.) nem^kih moistrov za izuk. Kaj pa te I z našo slovensko posredovalnico? 1 \z Maribora. V tukajšnji »Marb. Zeit« čitamo to-le zanimivo novico: ^V Mariboru je ustanovila slovensko - nacijonalna (?) duhovščina — nemško mladinsko zvezo. Crno-rde-če-rumeni znak i in pozdravi s heil-klici!- Eno moramo reci: naša duhovščina je zelo mnogostranska. Za Slovence ustanovlja mladinske zve-ze s belo-modro- rdečimi znaku za mariborske nemškutarje zopet mladinske zveze s črno-rdeče-rumenimi. In na grmado z onim, ki bi ne verjeU da je ta duhovščina do kosti slovensko - narodna! Sad je- in vinorejski tečaj v Mari boru. Te dm se je vrsil na sad je- in vmorejski soli v Mariboru enoteden-ski tečaj, ki so se ga udeležili sledeči slovenski učitelji iz Sp. Štajerske: Auernik Franc. nadučitelj pri Sv. Florijanu v Eioču; Čeh Ivan, učitelj pri Sv. Marjeti pod Ptujem; Kramar Ivan. nadučitelj na Vranskem; Le-sko\ Šek Andrej. okr. pom. učitelj za slovenjegraški okraj; Mahorčič Teodor, učitelj v Vojniku; Mohorko Ivan. nadučitelj na Blanei; Mravljak Karei, učitelj v Zrečah; Pcčnik Alojz, nadučitelj v Bučah; Robnik Ivan, nadučitelj v Bučah; Robnik Ivan. posestnik v St. Jurju ob Pesnici; Selinšek Alojz, učitelj pri Sv. Barbari v H^lozah in Viher Simon, nadučitelj v Vuzenici. — Nemcev je bilo tokrat poklicanih 9. Drobite novice. I' m r 1 a j e v Oplotnici veleposestnica Marija Oberska. stara .S0 let. — I z S e v n i-c e poročajo: Te dni je ^eorela v Bre/':; k'e: rovc^tTr^.! ,u- pančiča. V kleti je bilo precej slame in drugih poljskih pridelkov. Ko so po požaru pogorišče razkopavali. so našli ogorele človeške kosti. Orožni-ki so mnenja, da je nekdo v kleti pre-nočevaU po neprevidnosti povzrocil ogenj in sam zgorel. — Iz O r m o -ž a poročajo. da so našli na Libonji v jarku poleg ceste orožniško čelado in puško. Neki orožnik je bojda oboje v pijanosti zgubil. — izVuhreda. Na težaka Jurja Goričana se je zvr-nil visoko z deskami obložen voz in mu strl več reber. Ubogi delavec je dobi! tuđi več drugih težkih poškodb. Spravili so ga v mariborsko bolniš-f nico. — Izdradca. Shod nroti trializmu. na katerem je mislil kvasiti celjski Marckhl. je odpovedan. Bojda se bode vršil jeseni. — Zve-za klerikalnih društevna S p. Jtajerskem, katero zmerja-jo za kršćansko socijalno zvezo. ima svoj občni zbor v nedeljo dne 23. ju-niia v Braslovčah. Korošbo. Avstrijski vohuni. \ soboto so izpustili ^0 Vidmu topničarskega po-ročnika iz Celovca. katere* a so pred par dnevi prijeli Italifani v Pontebi zaradi vohunstva. Obenem z njim se je vrnil doniov še neki drug avstrij-ski častnik. ki je bil tuđi cei mesec v preiskovalnem zaporu zaradi vohunstva. Velik požar pri Beijaku. Včeraj !>opoldne je izbruhnil v Vazah 1 ri Beijaku velik požar. Ogenj je nasral v Bacharjevi gostilni na neznan način in ^e je silno hitro širil po vaši. Pihal je hud veter. ki je skoro one-mogočil. da bi ogenj omejili kliub napornemu delu vsch okoliških : o-žarnih bramb. Prebivalci v vaši so bili vsi zbegani. bilo Jih je pa zelo malo. ker so ljudje včeraj gnali živino na planine in so bile nekatere hi-še popolnoma zapuščene. Pogorela je ćela vas in sicer 7 biš z vsemi go-spodarskimi poslopji. ^koda je velika, in še boli občutna. ker so bili ljudje za male vsote zavarovani. Dijak pobegnH. V Beijaku je pobegnil 13Iettii učenec meščanske sole Rudolf VVinkler. doma iz Pod-kloštra. Fant je dobil od doma ukor zaradi slabega vedenja, kar ga je tako razžalilo. da je pobegnil. Iščejo ga že več dni. Sleparski potnik. V beljaški okolici je prijela žendarmerija neke-ga mlađega, čedno opravljencga moža. ki je prenoće val na nekem ko-zolcu. Pri preiskavi so dognali, da je ta mož 281etni trgovski potnik Anton Tiršek. ki ni prenočeval po sked-njih in kozolcih zaradi pomanjkanja, marveč ker je tam najbolj mirno spal. Zakrivil je namreč pri raznih tvrdkah več sleparij in se je bal do-kednju in so odnesli 510 kron de-narja in za več sto kron razne zlatnine in srebrnine. Ribji trg v Trstu je bil tuđi mi-noli teden zelo slab. Cene so bile visoke. Kdino izjemo so delale sardine in makrele, katere so* dovažali vsak dan Dalmatinci. Finih namiznih rib snioh ni bilo na trgu. Predrzen vlom v Trstu. Včeraj zjutraj so vlomili neznani vlomilci v skladišče tvrdke L. Smolars Će Nipo-ic za pisarniške potrebščine. Vlomilci so odtrgali k zidu pritrjeno blagajno. Na sredi sobe so jo razbili in ukradli iz nje okroglo 3000 kron. V skladišče so letos tatovi že drugič vlomili in še dosedaj nišo dobili niti prvih niti drugih vlomilcev. Samomor Dunajčanke v Lovrani. Pred vilo Terzi v Lovrani je opa-zil neki delavec, da plava po morju truplo neke utopljenke. Policija je potegnila truplo na suho, kjer so dognali, da je utopljenka 401etna gospa Teodora Wagnerjeva z Dunaja, ki je bivala tu na letovišču. \Vagner-jeva si je prerezala žile na rokah in je skočila v morje. Vzrok samomora je še neznan. Čuvaj v Dalmaciji. V soboto je odredila policija hišno preiskavo pri desetih dijakih. gimnazijcih in učite-litščnikih in pri eni dijakinji. Pri dveh dijakih so zapjenili orožje in razne listine. Oba dijaka so odpeljali v preiskovalni zapor. Sumljiva sta baje, da sta v zvezi z zagrebško di- jaško revolucijonarno (?) zaroto. — I Tuđi v Dubrovniku so uvedli hišne I preiskave pri 20 dijakih. Šest gimna-zijcev so prijeli in jih odvedli na predlog državnega pravdnistva v preiskovalni zapor. Govore, da na-merava policija uvesti še obširneje preiskave v Dubrovniku in tuđi po drugih mestih. Slepar z zlatom. Kakor smo že v petek poročali, so aretirali v Zadru zasebnika Urliča, ki je zakrivil obsežne sleparije s ponarejenim zlatom, katerega je prodajal za pravo zlato iz južne Afrike. Iz Trsta poročajo, da so pripeljali Urliča v Trst, kjer je dognala preiskava že sedaj, da je Urličeva trgovina bila res zelo obsežna in da je ogoljufal več tvrdk za več kot en milijon kron. Najbolj prizadete so tvrdke v Avstriji, Italiji in Franciji. Dognali pa so tuđi, da je imel Urlič prav živahne zveze t Ameriko. Po končani preiskavi v Trstu odpeljejo Urliča zopet v Zader. Zrakoplovni polet v Ljubljani. Včeraj popoldne po 5. uri se ie dvignil zrakoplovec Žan Vidrnar iz Trsta na vojaskem vežbališču v zrak. Prvič je imelo ljubljansko pre-bivalstvo priliko seznaniti se z naj-novejšim prometnim aparatom, pod vodstvom sicer mlađega pilota. 2e dolgo pred napovedanim časom so ro-male nepregledne množice (več tisoč) na sicer od civilnega občinstva precej zapuščeno vojaško vežbališče, in '.kmg .r :- '.':"•" -:or. ki je bil odkazan občinstvu, nabito poln. Ob železniški progi se je bila postavila godba Slovenske Filharmonije, ki je pred vzletom in med letanjem, zlasti pa pri zaletu in spuščanju na tla igrala. Za sedeži in stofišči je bil pripravljen rešilni voz, da je bilo preskrb-ljeno tuđi za slučaj kake nesreće. Ob vhodu na vežbališče in tuđi na vežbališču so se prodaiala okrepčila. Poleta. Precei majhni Bleritov mono-plan zrakoplovca \ idmarja je vzbu-jal splošno pozornost, iz ozirov na varnost poleta pa je bil dostop do zrakoplova zastražen. Po 5. uri je zasedel Vidmar svoj prostor in me-hanik je spravi! motor v tek. Šest mož je moralo držati zrakoplov, da je dobil propeler zadostno hitrost. da je dvignil aparat s tal- Odskakujoč je dirjal kakib 30 m po zemlji, nakar se je mirno dvignil v zrak naravnost proti vzhodu ter plaval v visini od 200 m do 300 m proti Zalogu. Na koncu vežbaliŠča v znatni visini ele-ganten ovinek in nazaj je priplaval v velikem loku nad vežbališče burno pozdravljen od občinstva. Preletel je polje proti Fužinam in v velikem loku se je vrnil zopet proti vežbališču. Splošno se je opažalo, da je zrakoplov zavija! vedno na levo. Sedem-krat je obkrožil vežbališče, nato pa je po širokem ovinku priletel zrakoplov naravnost z vzhoda ter se tik za obcinstvorn začel naglo spuščati proti tlom. Kakili 10 m nad glavami občinstva je prenehal propeler in ka-kih 30 m pred občinstvom so zadela kolesa zrakoplova tla. Parkrat je od-skočil zrakoplov in dirjal na planoti še kakih 100 m, nato se je ustavil. (^bčinstvo je prirejalo pogumnemu pilotu srčne ovacije. Drugi polet je izvrsil v svojem začetku enako kakor prvi. Ko je zrakoplov preletel vežbališče, se je obr-nil proti vzh. j. vzh. proti Ljubljani ter se obrnil na Viču zopet proti vežbališču. Pri poletu proti Ljubljani se je Vidmar namenoma postavit v isto smer kakor ravno — prihajajoči br-zovlak, ter ga s svojo hitrostjo pu-stil daleč za seboj. V drugič je preletel Ljubljano in 7 isto eleganco in spretnostjo pristal na vežbališču. Vsled rnajhnih dimen-zij letalnega stroja je izginil marsika-teremu izpred oči. Videti ga je bilo kakor goloba, potem Ie še kot crno točko v oblakih in zopet je naraščal ter priplul z velikansko hitrostjo nad vežbališče. Drugi polet je trajal 25 minut. Vreme je bilo za polet izborno, bilo je sicer nekoliko oblačno, toda zrak je bil čist in noben veter ni motil priredbe, ki ostane gotovo vsakemu Ljubljancanu v trajnem spominu. Med obiskovalci poleta smo zapazili tuđi župana ćr. Ivana Tavčar-ja s soprogo in hčerko ter podžupana dr. Karla Trillerja, katerim je bil predstavljen, ravno tako kakor tuđi deželnemu predsedniku in dvornemu svetniku Chorinskemu. ZiBza slovenskih odvet-nikov. Zveza slovenskih odvetnikov je imela včeraj VII. občni zbor v dvorani mestnega magistrata. Predsednik dr. Karei T r 111 e r je konstatiral sklepčnost ter pozdravil pred vsem vnanje goste, med u^imi v prvi vrsti zastopnika Štajerske dr. Hra-š o v c a. Da je udeležba pri občnin zborih zveze odvetnikov precej pičla, je na eni strani razveseljivo in sicer razveseljivo z ozirom na primorske kolege, ki nimajo dosti tozadevnih pritožb, na drugi strani pa je žlasti pičla udeležba s Štajerskega in Ko-roškega znamenje, da so razmere tara tako žalostne, kakor še nišo bile dosedaj nikdar. Delovanje društva je bilo navzlic vsem apelom^ na člane zelo skromno, zlasti se s Štajerskega nišo kolegi odzvali ražen dr. Hrašovca in dr. Rosine k skupnemu delu. V dolž-nost si šteje, da pozdravi tuđi državnega poslanca dr. Ravniharj a, ki Ie v zbornici povzdignil ob vsaki priliki svoj glas v prilog enakopravnosti slovenskega jezika. Tekom občnega • zbora je pozdravil predsednik dr. Ka-rol Triller tuđi še pozneje došlega predsednika odvetniške zbornice dr. Danila Majarona. V preteklem letu beleži društvo en vesel in dva žalostna dogodka. Meseca decembra je prazno-val član dr. J. Mencinger 40 letnico svojega odvetništva, društvo mu je v iskrenih besedah čestitalo, nakar se je on zahvalil v ganljivem pismu. Toda nemila usoda ga je ugrabila 12. aprila t. 1. in 25. maja t. 1. dr. Al. B r e n -č i č a v Belju. V znak žalosti so se dvignili člani s sedežev. Tajnikovo poročilo, ki je je po-dal g. dr. Fran Župane razgrinja zelo žalostno sliko naših razmer na prav-nem polju, odkar zastopa delegacija S. L. S. naše interese v zbornici. Društvo šteje 122 članov od katerih je zado-stilo 91 svojim dolžnostim napram društvu v gmotnem oziru. Politični položaj v državi je ostal ćelo leto skrajno neugoden za delovanje „Zveze" v boju za enakoprav-nost jezikov v vseh uradih. Dokler ostane sedanji nemški sistem in posebno dokler bo gospodar v justičnem ministrstvu dr. Hochenburger, ni upati na izboljšanje razmer in na uspešno delovanje „Zveze". V zadnjem letu so se razmere v tem oziru znatno po-slabšale; germanizatorični sistem, ki je bil inavguriran iz centrale, se je pri-čel iz obmejnih kronovin potezati čim-dalje bolj zavestno tuđi v kranjska so-dišča, pred vsem na ljubljansko de-želno sodišče, ustvarjajoč nevarne pre-judice, za katerih odpravo bo treba pri eventualni izpremembi sistema pre-cejšnega boja. Spričo tega dejstva je razumljivo, da so se paralelno jezi-kovne razmere na Stajerskem in Ko-roškem uprav katastrofalno poslabšale, da — prišli smo na Koro-škem že tako daleč, da disciplinira jo nemški sodni-ki slovenskega odvetnika zaradi slovenske govorice s svojim klientom. Vse toza-devne pritožbe so ostale brez odgovora in uspeh interpelacij, ki jih je vložila slovenska delegacija, pred vsem g. državni poslanec dr. Ravnihar, nam je znan iz časopisja. Pri tem položaju je odložila „Zveza* tuđi vso akcijo zaradi izdajanja vrhovnih raz-sodb v slovenskem jeziku na poznejši čas, ker nikakor ni bilo upati, da se izvojuje dolgoletni slovenski grava-men, nasprotno, bati se je bilo, da si s provociranjem vrhovne odločbe sami za dolgo vrsto let izpodnesemo tla. Ves tozadevni materijal je izročila „Zveza" g. poslancu dr. Ravni ha r-j u, ki je v tekočem zasedanju vložil obširno utemeljeno interpelacijo, ki pa še do danes ni rešena. Zveza je pred vsem zbirala gradivo za spoznanje krivic, ki se gode Slovencem v državnih in avtonomnih uradih v jezikovnem oziru. Za spomenico, ki jo bo „Zveza4' izdala, je poslal gradiva doslej „ samo dr. Janko B r e j c. Gradiva za Štajersko ni bilo mogoče dobiti, ker zveza žal ni nasla zadostnega odziva. Enako je pri ostalih deželah. Brez potrebnega statistič-nega materijala in formuliranih zahtev tuđi ni kazalo sklicati prepotrebnega sestanka slovenskih odvetnikov na Šta-jerskem, pred vsem v mariborskem okraju. Glavno delovanje zveze je na polju jezikovnih pritožb, ki jih je bilo vloženih od zadnjega občnega zbora skupaj 43 in sicer za Kranjsko 1, za Štajersko 30, za Koroško 3 in za Primorsko 9. Ugodno rešenih je bilo 10 pritožb, med njimi vseh 9 s Primor-skega in 1 s Štajerskega, negativno rešena je bila 1 pritožba, ostalih 32 pritožb pa sploh rešenih ni bilo. Ste-vilo pritožb je v primeri z lanskim letom nazadovalo za 17, čemur je vzrok splošna depresija slovenskega odvet-ništva, ki ražen par častnih izjem sploh ne podpira društvenega delovanja. Končno se zahvali tajnik še dr. Juro Hrašovcu za ntegov trud. Iz temeljitega blagajniškega po-ročila, ki je je podal g. dr. Alojzij Ko-kalj posnemamo sledeče. Društvo je imelo v preteklem letu 2672 K 06 v dohodkov, med njimi 2190 K 12 v prispevkov Članov, izdatki pa so zna-šali 2247 K 71 v, tedaj je 424 K 35 v prebitka. Društvena imovina pa znaša koncem 1. 1911 12. 6601 K 42 y. Članarino je plačalo 65 g, odvetnikov, 3 g. notarji in 23 g. odvet. kandidatov. V Ljubljani so včlanjeni vsi 3 g. no- . stran 4«__________________________________________ SLOVENSKI NAROD. 136 štev. tarjt, vsi odvetniki in vsi ljubljanski odvetniški kandidati, tako pa ni drn-god na Kranjskem in v drugih slovenskih kronovinah, zlasti velja to za naraščaj izven Ljubljane od katerega je včlanjen samo eden, in še ta se je sele pred kratkim preselil na svoje sedanje mesto. Zunanji odvetnttki kandidati niti na pisma nišo od-govarjali. Na dragi strani pa ima društvo več članov hrvaSkih odvetnikov iz Istre, kar je znamenje, da je društvo odloćno jugoslovansko. Med nami pa je še nekaj odvetnikov, ki nišo člani društva. Med izdatki je treba omeniti še znesek 2000 K podpore „Sloven-skemu Pravniku" za izdanje ročnih vdaj avstrijskih zakonov v sloven-skem jeziku. Na predlog pregledovalci računov g. đr. Ivana Tavčarja se poda nato blagajniku absolutorij. Nato prečita predsednik pismo g. dr. R o s i n e, ki osvetijuje nezadovoljstvo, ki vlada na Štajerskem vsled domaćih bojev. OŠ tajerskem poda nato referat g. đr. Juro Hrašovec in istotako odvetnik s Koroškega referat o ko-roških razmerah. Nato se oglasi k besed? državni poslanec dr. Vladimir Ravmhar. Popolnoma upravičeno je bilo, da so vsi predgovorniki apelirali na po-slance. Toda izkušnja nas uči, da je ostala slovenska delegacija v državnem zboru o vseh takih vprašanjih popolnoma pasivna, tako kar se tiče personalnih zadev sodnikov, kakor kar se tiče jezikovnega vprašanja. Ta većina slovenskih poslancev v parlamentu sodi namrec, da so vsi sodniki na sioven-skem sarni „liberalci" in zato i ih ni treba podpirati, jezikov no pa si iiiishjo, da bodo lahko pokazali svojo moć napram vladi, kadar bodo dosti moćni. To je napačno stalisče in za slovensko stvar skrajno kvarno. Dalo bi se mar-sikaj doseći, če bi bila slovenska delegacija edina, tuđi pri sedanjem Hochen-burgerjevem sistemu bi razmere ne morale biti tako obupne. Toda če se ogtela veJno le eden poslanec. drugih 27 pa jih je zadovoljnih z vsem, ni upati na uspehe. Res je, da je boj proti Hochenburgerju in njego-vem sistemu zelo težaven. Za njim stoji ves nemški Nationalverband in če priđe do skrajnega, stoje za njim tudt nemški kršćanski socijald. Će bi se hotel tuđi ministrski predsednik Sturgkh in vlada iznebiti Hochenburgerja nam v korist in na zahtevo Ćehov, bi vlada prišla v neprilike in tuđi mi ne bi iraeli nikakrsne koristi. Zato poudarjajo todi Cehi vedno, da nočejo uporabiti proti Hochenburgerju najskrajnejših sredstev. Takega jezikovnega boja, kakršnega .mamo pri nas, na Ceškem tuđi ni. Cehom gre pred vsem za • vprašanje nastav ljenja nemških sodnikov v nemških okrožjih, kakor to zahtevajo Nemci, ki pa na drugi strani, to je pri nas, ta princip zanikujejo. Cehi nam svetujejo, da naj potrpimo in počakamo, da bo končana ona poravnava med češkim in nem-škim narodom, potem pa naj zah-tcvamo za sebe vse ono, kar zahtevajo Nemci kot najskraj-nejšo točko ravnopravnosti na Češkem. Čehi bodo stali potem z vso svojo silo za nami. Ta češko-nemška poravnava namreč ustvari praejudic tuđi za vse druge pokrajine. Gakanje pa ne srne biti nedelavnost. Mi ne smemo preiti molče preko vseh dogodkov, ki pomenijo za nas krivico niti ne smemo preiti preko teh dogodkov v personal -nem, niti v jezikovnem oziru. Vse to moramo spraviti v javnost, da se vlada ne bo mogla nikdar sklicevati nato, da smo molćc prenašali in sprejeli, kar je ukrenila in na ta način ustvarili sami za sebe praejudic. Na Primorskem so danes v jezikovnem oziru kolikor toliko zadovoljni, zato tuđi tržaška poslanca ne čutita potrebe nastopati proti dr. Hochenburgerju, drugaće pa je na Kranjskem in v drugih slovenskih pokrajinah. Govornik se bavi nato s posameznimi slućaji in razmerami na Štajerskem in na Koroškem ter konca, da naj bodo vsi konkretni slučaji, ki jih hočejo spraviti odvetniki pred parlament kolikor mogoče natančno in jasno zari san i. Predsednik dr. Triller se nato iskreno zahvali vsem govornikom ter naglaša še enkrat, da je absolutno nerazumljivo postopanjc stranke, ki naj bi zastopala slovenske interese v parlamentu. Navzlic vsej negotovosti in vsem krivicam, ki se nam gode, pa morajo odvetniki vztrajati pri pritožbah v vsakem slučaju, da si Slovenci konserviramo vsaj teoretično svoje pravice in da si ne ustvarimo praejudica proti samim sebi. Odvetniki naj na-znanijo vsako pritožbo držav-nemu poslancu dr. Ravniharju in ob enem tuđi „Zvezi", ni pa se treba odvetnikom samim eksponirati. Važno je, da leže naše pritožbe vsaj v arhivu justičnega mi-nistrstva. Nato predta predsednik dve došli pozdravni brzojavki. Penzijski odsek. Tajnik g. dr. Župane in za njim oba predlagatelja dr. Kokalj in dr. PifC poročajo o penztjskent lavaio-vanju odvetnikov. Nacrta, ki sta ju predložila dr. Kokalj in dr. Pire se razlikujeta v principijalnih točkah. Dočim priporoćt nacrt dr. Kokalj a ustanovitev penzijskega zaklada v okviru sedanjega druitva, meri predlog dr. Pirea na ustartovttev novega po-sebnega društva, ki bo pristopno tuđi nečlanom. Ražen tega obsega zavaro-vanje po nacrtu dr. Kokalj a tuđi slučaj bolezni in suspenzije, dočim se ome-juje drugi nacrt, ki je napravljen po vzoru »Penzijskega društva zdravnikov*, tedaj že praktično preizkušene organizacije, edinole na slučaj smrti in trajne invaliditete. Po daljši debati je bil izvoljen pripravljalni odsek, ki naj predela to vprašanje in upošteva vse tozadevne predloge po svojem prev-darku. V ta odsek so bili izvoljeni gg. dr. Kokalj, dr. L i p o 1 d, dr. M a j a -rdn, dr. Pire, in dr. Žirovnik. Pri nato sledečih volitvah je bil per aklamacionem izvoljen stari odbor obstoječ iz predsedrtika dr. Karla T r i 11 e r j a , podpredsedmka dr. Josipa Kušarja, tajnika dr. Frana Zupanca in blagajnika dr. Alojzija Kokalja. Odborniki: dr. Janko Brejc, dr. Juro Hrašovec, dr. Valentin K r i s p e r, dr. Otokar R y b a f, in dr. Vriljem Schweitzer. Preglednika ra-čunov: dr. Ivan Tavčar in doktor Fran Tekavčič. Vloga odvetnika dr. F u r 1 a n a zaradi akcije proti previsoki odmeri davka po davčni administraciji se od-stopi odvetniški zbornici nakar predsednik dr. Karei Triller zaključi oočni zbor, Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo ljubljansko je imdo v soboto svoj redni občni zbor. Načelnik, gosp. Ludvik Stricel je otvoril občni zbor ter pozdravi! predvsem župana g. dr. Ivana Tavčarja, ki so ga pozdravili Clani s trikratnim „Na pomoć!" Nato se je oglasil k besedi župan dr. Ivan Tavćar Cenjeni gasilci! Kot župan mi je prvič dana prilika, da v imenu mestne občine pozdravim vaše društvo. Ob tej pnliki ne morem drugega, kakor da naglašam, da prinašam kot župan vašemu društvu nasproti iste simpatije, ki jih je gojil do vašega prekoristnega društva moj prednik. Moj program, v kolikor se tiče tega vašega društva, se izraza v tem, da ni noben vinar izgubljen, ki ga nakloni mestna občina takemu društvu, kakršno je vaše. Ogleda! sem si vaše naprave in z veseljem konstatiram, da mi nišo samo zadošča-le, marveč, da sem naravnost občudoval vajo, ki se je vršila pred mojimi očmi. Že takrat je bil moj trdni sklep, da mora mestna občina vaše društvo iz-datno podpirati in na tem mestu vam slovesno zagotavljam, da bo mestpi občini dolžnost, priti vašemu prekorist-nemu društvu ob vsakf priliki izdatno na pomoć. Glasno odobravanje je sledilo županovim besedam, nakar je bil zapisnik zadnje seje odobren. Iz tajnikove^a poročila, ki je ga podal gospod Iva-Andlavec, posnamemo sledeče: V preteklem letu je bilo 9 ognjev. Rc-šilni voz je posredoval v 783 slučajih ter je, odkar je društvo prevzelo vo/ prevozil 5888 pacijentov. Gledališki straž je bilo 320, ki jih je oskrbovalu 2880 mož, raznih drugih straž je bilo 50. Vaj so imeli člani 62, od teh no-vinci in straža v Mestnem domu 24, strojniki s parno Jinzgalno 6, I. četa 10. II. četa 12, ili. četa 10. Nedcljskih inspckdj je bilo 52, odborovih sej 9, službeni shodi 3. Izvršujočih članov je bilo 76, podpenih 206. Na novo so vstopili 3 člani, izstopila pa sta 2. iMed letom je umri dolgoletri član g. L. Stricel ml., društvo ga je spremilo korporativno k većnemu počitku. V znak žalosti se dvignejo člani s se-dežev. Maše pri Sv. Florijanu se je udeležilo 21 društev s 397 gasilci. Društvo je odposlalo tuđi već depu-tacij k raznim gasilskim slavnostim. Častno svetinjo za petindvajsetletno uspešno službovanje na polju gasilstva in reševalstva so dobili člani Ivan Hitti, Fran Snoj, Josip Vider in Leopold Žorž; izročene so jim bile 13. aprila ter sta praznovala ob tej priliki tuđi člana Anton Dintar in Fran Lipovž svoj 301etni jubilej v društvu. Oba sta dobila v priznanje zaslug zlato uro. 13. avgusta 1. 1. se je vršil na Selu pri Ljubljani I. občni zbor gasilske župe Ljubljana št. 1. Udeležila so se ga gasilska društva: Ljubljana. Štepanja vas, Zalog-Kašelj, Moste, Bizovik, Brezovica in Notranja Gorica. Pri volitvi so bili iz Ijubljanskega društva izvoljeni gg. Josip Turk za načelnika in župnega nadzornika, Fran Barle za župnega poslovodjo, Fran Medic in Ivan Andlovec za odbor-nikova namestnika in Alojzij Pipp za preglednika računov. Gasilska župa je prvič stopila v javnost 5. maja pri maši. Dne 24. in 25. marca je imela Slpvanska easiisifa zveza občni zbor v Opavi v Sleiiji. Zvezo kranjskih in zvezo štajerskih gasilskih društev je zastopal g, Đarle, ki je bil izvoljen za I. podstarosto. Tam je bilo združenih 240 žup s 5928 društvi in 168.152 gasilci. Oče Dob eri et je praznoval dne 6. aprila t. 1. svojo 801etnico ter mu je društvo po deputaciji čestitalo, kar je storilo tuđi več drugih gasilskih žup in Slovanska gasilska zveza. Bil je imenovan tuđi za častnega meščana Ijubljanskega. Za bolniško blagajno je poročal nato blagajnik g. Anton Leutgeb. Dohodkov je bilo 1094 K 41 v; lanski prebitek je znašal 28121 K 16 v, letošnji pa 235 K01 v, premoženja je tedaj skupaj 28356 K 17 v. Iz poročila blagajnika g. Frana Barle ta posnamemo, da je imelo druStvo 10394 K 35 v dohodkov in ravno toliko izdatkov, ker je vrnilo del dolga bolniški blaganji. Prispevali pa so: mestna občina ljubljanska 4000 K, deželni gasilni zaklad 800 K. Podporni sklad izkazuje 717 K 53 v dohodkov in 607 K 53 v prebitka ter znaša današnje premoženje 8180 K 21 v. V teh raćunih nišo upoštevave vsote za prodajo parne brizgalne št. 4 in ne legati. Na predlog pregledovalca računov, g. Frana Furlana se izreče odboru absolutorij; nato se vrše volitve ter se sestavi odbor no daljši debati, v katero poseže zlasti spretno g. Josip Turk, končno tako: načelnik: gospod Ludvik Stricel; podnačelnik: gospod Josip Turk; četovodje: I. četa: gosp. Anton Di riter, II. četa: gospod Fran Stare, III. četa: £. Fran Failaoj; njih namestniki: I. četa: gosp. Viktor Stare, II. četa: g. Anton Ka.čič, III. četa: g. Alojzij Pipp; I. blagajnik: g. Fran Barle; II. blagajnik: gospod Anton Leutgeb; tajnik: gosp. Ivan Andlovec; namestniki: gg. Avgust Zornič, Anton Kadunc in Tomaž Kavčič. Pregledniki računov so gg.: Karol St ruke! j, Ernest Speil in Alojzij Pipp. Iz odbora izstopivšima članoma gg. Franu Medicu in Josipu Lapajnerju se zahvali blagajnik Barle v imenu odbora ter jima prizna občni zbor, da v znak hvaležnosti ob-držita sedanjo saržo, ker stopita samo nekako v rezervo. G. Turk nato po-zivlja člane, da naj puste politiko na strani, ker pozna gasilno in reševalno društvo edinole svojega bednega bližnjega. K požaroma na Ježići in v To-mačevem je bila klicana tuđi ljubljanska požarna bramba in se je temu klicu odzvala. Stroški, ki so vsled tega društvu narasli, pa občina ne more plaćati, zato sklene občni zbor na predlog podnačelnika Turka, da društvo podari vsoto, ki jo ima terjati, v prid pogorelcem. Z odobravanjem sprejeto. Blagajnik razjasni končno, da je dala mestna občina izpočetka, ko je društvo prevzelo rešilni voz 3000 K letno gasilnemu društvu in 1000 K za rešilni voz, zadnja lelta pa pošilja mestna občina vedno pavsalno znesek 4000 K brez specifikacije. Nato je načelnik zaključil občni zbor. Dnevne vesti. r Ves svoj žoIC so klerikalei iz-iili v vSobotnem Slovencu na pokoj-nega pesnika Aškerca. Dostojnim, poštenim Mudem je spomin pokojnikov svet. saj že stari rimski pregovor kategorično ukazuje: »l>e mor-tuis nil nisi bene! Toda našim kle-rikalcem, ki so vzeii patent na kršćanstvo in katoličanstvo, so tuja načela najprimitivnejše morale, da, ćelo take morale, po kateri so se ravnali žc stari Rimljani pogani. Zato že ves teden polivajo z golidaiui svoje gnojnice sveta! spomin pokojnega pesnika Askerca. Kai pa rnislijo doseći v svojim divjanjem? Morda me-nijo, da bodo z gnojnico in blatoni spravili s sveta nesmrtna dela, ki jih ie pokojni pesnik ostavil svojemu narodu? Stnešno! O piginejih, ki se sedaj kakor komarji zaletujejo v du-sevnega velikana Aškerca, se ne bo vedelo, da so kdaj eksistirali, dela Askerčeva — njegove nesmrtne p^^-mi pa bodo živele od roda do roda in nai leze tuđi zadnji Slovenec v gomilo, A^kerčevi umotvori bodo pre-živeli tuđi to, ker so last celokupnega človeštva. Naj torej klerikalne hijene še tako glodajo spotnin umrlega pesnika. velikih idej, ki jih je oznanjeval Aškerc in katerim je posvetit vse svoje življenje, ne bodo spravile s sveta in ob veljavo. Anton Aškere je sicer telesno umri. toda duh njegov še Vedno živi med nami in bo živel dokler zadnji elovek ne izgine z ze-melskega poprišča. »V dellh svojih živel sam bos večno!« te besede je napisal Anton Aškere. in če te besede veljajo komu, — Antonu AŠ-kercu prav gotovo! + Kterikalci in — Mictiar. Koliko so že naši klerikalni listi s »Slovencem^ na čelu zabavljali čez Ma-eharja in Masaryka, ki je njegovo Čitanko v državni zbornici imuniziral! Pa naše ljube klerikalce Je treba samo malo poznati in priznati se jim mora, da 9m ie »kšeft« vse, načela, morala, vera in kar je še drugih tako lepo donečih besed, pa samo za posebne priložnosti. Dokaz: Ko je pred-lanskim o Binkoštih neko ljubljansko klerikalno društvo priredilo izlet v Benetke, je delal »Slovenec« reklamo za ta izlet v podlistku s člankom, ki ga je ponatisnil iz — Maeharjevega Rima« — ne da bi navedel vir! Ko pa je lansko leto izšel »Rim« v krasni slovenski prestavi, pa so se isti kleri-kalci zgražali in klicali prokletstvo na one, ki to knjigo čitajo. Tako izgleda v resnici klerikalna morala in doslednost, ali bolje: hinavščina. -f Iz sodne službe. Predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, Franc T r e n z, je bil na lastno prošnjo vpokojen in je dobil povodom upokojitve naslov dvornega svet-nika. ~i~ Iz gozdarske službe. Oozdar-ski mojster Franc P i r k e r v Gorici je imenovan za gozdarskega svet-nika, gozdarski oskrbnik Hugo Hanusch v Gorici za gozdarskega mojstra in gozdarska nadzorovalna komisarja 11. razreda, Anton Ž i v i c v Radovljiei, in Ivan U r b a s v No-vt'n mestu. sta prišla v I. razred. — Anton Aškere. Prejeli smo na-slednje pismo: U Zadru, 13. junija 1912. Slavno uredničtvo! Pridružujem se najiskrenijom sućuti tuzi bratskog slovenskog naroda prigodom smrti njegovog odličnog pjesnika A. Aškerca. Vječna mu slava i spomen u narodu! — Katalinić-Jeretov, hrvatski pjesnik. Polet aviatika Vidmarja in obciiistvo. \ cerajšnji elegantni in dovršeni polet aviatika Vidmarja je bil za Ljubljančane pravi užitek. Ne samo na vojaškem vežbalisču, temveč tuđi po ćeli okolici, na gradu in drugih hribih je bilo na tisoče ljudi, ki so se divili temu vzletu. ki so ga vprvič videli v Ljubljani. Vendar pa moramo deloma grajati naše občinstvo. Ker je pa večina Ijubljanskega občin-stva gledala vzlet zastonj. drugi zo-pet, ki so sicer plaćali vstopmno, so se pa polastili prostorov, katerih sploh Tiiso plaćali, znaša defecit okroglih 1000 kron- Upamo pa, da se bo ta deficit pokril s prostovoljnimi doneski. Vsakdo. ki je vidcl včeraj-šnji polet, bo rad prispeval mal znesek v pokritje deficita. Ta znesek naj bi se izročil kot nekako častno in pri-znalno danio aviatiku Vidmariu, kakor je to običajno tuđi drugod. — Aprobirana učna knjiga- Mi-nistrstvo za uk ie aprobiralo knjigo, ki jo je založila družba sv. Mohorja v Celovcu. »Slovenska Čitanka za IV. razred srednjih sol. Spisala dr. Jakob S k e t in Josip W c s t e r. Vezana knjiga stane 2 K 50 viri. — II. avstriiski shod proti tuberkulozi. Dne 28. t. m. vrši se na Du-naju seja upravnega Avstrijskega centralnega komiteta za odvraćanje tuberkuloze^ z naslednjim dnevnim redom: Dopoldne ob 10.: 1.) Poroči-lo o delovanju centralnega komieta v preteklem letu. 2.) O ustanovitvi sanatorjev v visokih legah. Popol-dne ob 3.: 3.) Vpliv zdravilišč za je-tiCnike na okolico. Referenti: prof. K r a u s. Punaj, Biologija bacila tuberkuloze. Prof. P f e i f f e r, Gradec-Praktična izkustva o vplivu zdravilišč za jetičnike na okolico. Zvečer ob 9. razkaže se udeležnikom v Ar-kaden-Kino. Alssrstrasse 2^. film, ki 5.ta ga sestavila vladni svetnik dr. W i n t e r in docent dr. .1 e I 1 i n e k. -Tuberkuloza in nje odvraćanje.« Oan na to, dne 20. t. ni., vrši se v veliki dvorani »Družbe zdravnikov na Dunaju*. II. — Avstriiski shod proti tuberkulozi. Dnevni red: 1.) Zdravljenjc tuberkuloze s solnčnimi žarki. Poroča dr. R o 11 i e r, Levsin (^vica). 2.) Zdravljenje tuber kuloze s kirurgiški-mi posegi. Poroča ravnatelj docent dr- Sorgo. Alland. 3.) Tuberkuloza in stanovanje. Poročata docen^ dr. Weleminsky. Praga, in dr. B u r k a r d, Gradec. 4.) Prosta predavanja. Po vsaki točki dnevnega reda vrši se diskusija. — Kot delegati »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem« udeleže se obeh prireditev gg. vladni svetnik dr. F. Župane, generalni tajnik dr. Demeter B 1 e i w e i s -Trsteniški in društveni zdrav-nik dr. A. Levičnik. — Sprejem v voja^ke vzgo)evalne sole na Dunaju. Rok za vlaganje prošenj za sprejem gojencev v c. kr. vojaŠke vzgojevalne zavode na Dunaju (v domobranske kadetne sole) se je podalj^al do 10. juliia t 1. Pro$-njam !e priložiti ćelo letno solsko spričevalo. ali pa vsaj spričevak) iz prvega tečaja. — Invalidske ustanove. Na mestnem magistratu je nabit razglas de-želne vlade, da je oddati eno ustanovo društva ljubljanskih gospa v let-nem znesku 100 K« namenjena za invalide iz vojsk leta 1848., 1849., 1859. in 186f>. Več je razvidno iz razglasa. Sankclroniran zakon. Cesar je sankcijoniral sklep deželnega zbora kranjskega z dne 7. februarja t. 1., s katerim se do voli občini Jablance pobirati 140%, občini Vrbovo 121 %\ I občini Vrbici 117% in Kuteževi 1507o doklado na vse direktne davke. I Konkurz. Deželna sodnija v Ljubljani je dovolila razglasitev trgov-skega konkurza o imovini Karola Lenče pod firmo »Karei Lenče« v La-verci. 25Ietnico posebne vrste je obha-jal dne 15. t. m. gosp. Ivan Kunčič, oskrbnik grajsčine v Mirni. Obhajai bo namreč trikratno 251etnico in sicer 251etnico svoje poroke, 251etnico nastopa svoje službe kot grajščinski oskrbnik in 251etnico svojih brk. Vilfanova koča na Begunjšica se otvori dne 29. t. m. Odbor je sklenil, da imajo dijaki v koči prosto prenoč-nino- Vsi člani planinskih društev, ka-terekoli narodnosti in člani sličnih društev, ki se izkažejo z društveno I legitimacijo, imajo v koči taiste olai-šave kakor člani »S. P. D.«. Iz Sodražice nam pišejo: Dne 12. junija je okoli ene popoldne izbruhnii požar pri posestniku Vincencu Kukcu. Prvi oddelek tukajšnjega gasil-nega društva je hitel na pomoč. Ne-varnost ie bila velika, ker je v blizini več hiš, kritih s slamo. Pri tej priliki je gasilno društvo prvič rabilo svojo novo brizgalno. ki je izborno funkcijonirala. Oddelek gasilnega društva ie izborno rešil svojo nalogo. Pomagale so pa tuđi pri gašenju ženske, za kar jim^bodi tem potom izrečena zahvala. Čudno je le, da so gotovi ljudje tako zelo nasprotni gasilnemu društvu in ga vedno in povsoc ovirajo pri njegovem delovanju. Imenovanje. Naš rojak, naslovni računski nadsvetnik pri deželni vladi v Sarajevu, Janko Premrov, je imenovan pravim nadsvetnikom. Zaradi svojega velikega rodoljubja in požrtvovalnega delovanja je zelo priljubljen med sarajvskimi Slovenci. Ukraden avtornobil. Dne 10. \. m. je odpeljal v Marijinih toplicab lastniku garaže. Adolfu Maksu Frei-waldu šofer Karei Helms 14.000 K vreden avtomobil. Avto je 3 H. P. znamke Ral<, temnozelen.^ pokrit, ima avstrijski taksaineter in št. »O. 1. 667 Internat-. Helms je rojen 1880. leta v Sch\velmu na Westfalskem. je srednje velikosti. plavih pristriženih brk. ima zeleno civilno obleko in sivo športno čepico. S seboj je vzel tuđi svoj ženo. katera ima bel klobuk s crnim trakom. Uzmoviča in detaii. V soboto je bil aretiran brezposelni hlapec Jo* žef Poznajelšek. roj. 1887. v Loki ter pristojen v Polšnik pri Litiji, kateri je v neki tukajšnji žganjariji ukrade! nekemu gostu lep, zelen plišast klobuk z gamsovim grebenom in dela-vec Anton Klanšek. roj. 1887. v Ljubljani ter pristojen v Kamnik. Zadnjega ie pa na Poljanski cesti tako mikala neka kosa. da si ni mogel kaj, da bi si je ne bil prilastil. Ploha. Ko je sel včeraj popoldne neki uradnik po Kolizejski ulici, se ic z nekega okna vlilo nani toliko ne-snažne vode. da je imel klobuk in suknjič ves moker. Vodo je skozi okno vlila neka neprevidna ženska, katere ime je policiji znano. Jupiter Pluvius. Danes okoli rplnoei je začelo nebo zatemnevati. .lastal je precej močan piš. nato se je pa vlil dež. kakor iz škafa. Med ne-vihto se je bliskalo. ^rmelo in treska-lo, kakor šc nikdar letos. Grom in tresk je zbudil počivajoče zemljane in trajalo je precej časa. predno so se zopet pomirili. Pes naskočil in podrl je v soboto zvečer na Sv. Petra cesti 81etno solsko učenko Angelo Pivkovo, katera se je pri padcu lahko telesno po-škodovala. Lastnik psa je znan. Pošten najđitelj. V soboto popoldne je urarski vajenec Alojzij Kos na Marijinem trgu našel žensko ročno torbico, v kateri je bila de-narnica z veliko vsoto denarja, ob-stoječega iz bankovcev in zlatov. Izgubiteljica je neka tukajšnja po-sestnica. Papiga Je nekam odletela. Kdor jo je ujel naj jo odda zobozdravniku gospodu Otonu Seydlu v Stritarjevi ulici št. 7. Delavsko gibanje. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Macedoncev, 25 Ogrov in 60 Hrvatov. V Heb je šio 17, v Buchs 27, v Inomost 19, na Dolenj-sko pa .% Hrvatov. — Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev in 12 Hrvatov. nazaj je prišlo pa 70 Hrvatov. 30 Macedoncev in 20 Slo-vencev. V Solnograd se je odpeljalo 35 Hrvatov. Denar najden. V hotelu pri Juž-nem kolodvoru je našel hotelir nekaj denarja. Dotičnik. ki ga je izgubil, naj se zglasi pri hotelirju. Promenadni koncert Slovenske Filharmonije se vrši ob ugodnem vremenu, jutri, od pol 7. do pol 8. zvečer, pod gradom »Tivoli«. — Spored: 1. Zitta: »Ciau-Ciau«, itali-janska pesem, koračnica. 2. Wagner: slike iz »Parsiial«. 3. Lehar: »Ballsi-renen«, valček- 4* Bizet: Fragmente in opere »Carmen«. 5, Dvorak: »SIo-vanski ples št. 4« 6. Fali: »Locena žena,« potpun. 136 Stev. SLOVENSKI NAROD. Stran 5. S pmri»riai vlakom seievso* noto odpeljalo iz Reke 300 romarjev ^ Brezje. Izgubljeno io najdeno. Posestni-a Helena Zaninikova je izgubila hankovec za 10 K. — Posestnik g. \lcjzij Pogačnik je izgubi! bel otrovi plaše. — Posestnikova žena 1y. Kflšarjeva je izgubila denarni--o <; srednjo vsoto denarja. — Neka ^ospa Je izgubila denarnico z manjšo \5Oto denarja. neki gospod pa spre-hajahio palico s srebrnim okovom. '_ Pestunja Marija Rakuševa je iz-^ribila moder otroški dežnik. — Ga. Ilda Fobesova je izgubila belo bluzo. — Odć. Roza Peršlova je na neki ;Iopi v obližfu gledališča pozabila jrn dežnik. — Dijak Blaž Klopčič je z^nbil srebrno žensko uro. — Gdč. Ana Suhanekova je izgubila zlato zapestnico. — Ključavničarski vaje-nec Rudolf Kosmač je našel na vež-f>afi*čti črn suknjič z rumenimi, mor. *ar*kimi gumbi. — Ga. Angela Zum--ova je izgubila zlato zapestnico v ,>Miki oklopne veri žice. Ifarodna obramba. Da počaste spomin pesnika A. Aškerca so njegovi spoštovatelji v jo?iilni pri Mraku nabrali mesto venca na njegovo krsto znesek 45 kron ter to vsoto podarili „Družbi sv. Cirila in Metoda" kot temelj za obrambni ka--?en, ki se naj imenuje „Obrambni iaraen pesnika Antona A § k e r-ca". Mnogoštevilni AškerČevi prijatelji, znanci in spoštovatelji naj se na sličen nadn oddolže pesnikovim manom! Društvena naznanila. Postiti adjunkti. oficijanti in aspi-ranti v boj« za svoje pravice. Prte ?«». junija 1912 je imela tukajšnja rajevna skupina poštnih adjunktov, iicijantov in aspirantov zelo dobro biskan mesečni sestanek. katerega no $e udeležile tuđi ljubljanske kole-::nie. nadalje gospoda odposlanea troske deželne skupine in nekai kole-zov z dežele. Govoril je rredseđnik srednjega društva gosp. Franc K i I-er z Dunaja, ki je izborno m jedr-nato razložil parlamentarni položaj ;>c<3e naše regulacije in nam podal :vo sliko, kako neutrudljivo mora ^rednfi odbor vedno biti v stiku z am naklonjenimi državnimi poslan-., kako mora biti odbor vedno na aži, da jim daje tozadevne informacije, vfada pa. da se brani z vsemi redstvi. odobriti in sprejeti kateri-koli predlog, predložen po našem Zastnem članu, udu in državnemu ;>os!ancu Pacherju. ali od katerega-:o!i drugega poslanca, in sicer le vsled tega, ker ji je na tem, da bi se v resnici žalosten položaj poštnih jdjunktov. oficijantov in aspirantov enkrat res do dobrega zboljšal. Vlada V«če zopet regulacijo po kopitu seda-•iej?a našega najhujsega sovražnika, arneralnega ravnatelja \V3gnerja. s atero regulacijo bi pridobili po 2S v na dan. Le tako je bilo mogoče. da je 'a.herjev predlog doseli že cetrto " " n In tuđi ta ni bila vladi po volji, - . ak je bila sprejeta le vsle gubil ter padel čez neko pečino, pod katero sta ga našla dva pastirja. Rusinska unlverza. Dunaj, 17. junija. Komite za m-sinsko univerzo je zaključil svoje konference in je izroCtt notranjemu ministru Heinoldu nacrt svojih za-htev, katere je včeraj oanačil posla-iiec Lewicki časnikarjeni. Zatiimivo je, da se zahteva 6letni termin za napravo ukrajinskega vseučilišča. Obravnave se v ponedeijek nadalju-jejo in končajo v torek. Bramtma predlog a. Praga« 17. junija. »češke Slovo« poroča, da je klub čeških agrarcev skienil z večino dveh glasov, glasovati za brambno predlogo brez ka-kih pridržkov. Poslanec UdržaJ je izjavil, da klub ne dela politike dr. Kramara, rnarveč da zavzema popol-noma samostojno stališče. Brarnbne predloge je treba brez pridržkov in samostojno resiti. Ceško-nemška pogajanja. Praga, 17. junija. Češko-nemška pogajanja so zopet v polnem teku in obetajo vsaj delne uspehe. Ugocfen razvoj in napredek pogajanj prizna-vajo tuđi razni politiki, med temi tuđi poslanec Wolf. ^iohemia« poroča: Po dolgem in trudapolnem delu se bližajo sprav-na pogajanja koncu. V kratkem bodo izdelali pododseki nacrte, ki jih predlože odsekom. Državnozborske zve-ze in zborovanja zaupnikov bodo od-dala svoj votum. Po sprejetju teh na-crtov upajo, dh bo sklican že v začetku julija češki dežeini zbor. Takrat bo aktivirana tuđi deželnozborska pisama. Cuvajizem v Avstrifl. Praga, 17. junija. Včeraj popoldne je preiskala policija stanovanja tukajšnjih srbskih in hrvaških dija-kov, ter srbskega časnikarja Dvor-ničića, ker je upala, da odkrije kake zveze m atentatom na Cuvaja. Hi^ne preiskave v Pragf. Praga, 17. iunija. Policija iziav-!ja, da je izvršila hišne preiskave pri iugoslovanskih dijakih na ukaz splietskega redarstva. Policija v Spljetu je namreč nasla neko okrož-nico, ki je bila baje v Spljet poslana iz Prage, v kateri se med drugim pravi: *ŽaU da je komisar Čuvaj še vedno na krmilu. Ali ni na Mrvaskem človeka, ki bi ga odstranili Policija je aretirala med drugim vseučilišč-nika Sojetića in Dromovića, ki ureie-juieta organ srbo-hrvaške akademič-nc mladine. V redakciji so zaplenili rokopise, ki so stari že štiri leta. Hrvaski dijaki v Pra^i. Praga, 17. junija. Mrvaski dijaki so imeli včeraj zborovanje, na kate-rem so sklenili, da pošljejo hrvaški vladi protestno brzojavko, v kateri bodo odločno protestirali proti suro-vemu ravnanju z dijakom Jukićem v preiskovalnem zapora, in zaradi na-silstev proti drugim hrvaškim dijakom- Obljubili so, da bodo nastopili proti temi nasilstvi z vsemi mogočni-mi sredstvi. Zelezniška nesreća. Stockholm, 17. junija. Na postaji Mahmstadt je trčil včeraj ob 5. uri 30 minut ziutraj brzoviak, ki je bil prenapolnjen, v tovorni vlak. Pet voz brzovlaka je bilo razbitih in je eks-plodiral kotel za phn, vsled česar so zgortii trije vozovi. Nesreća se je ZRodila vsled zakasnitve tovornega vlaka. Med 21 mrtvimi, ki so jih do-slej našli. Je tuđi hčerka pisatelja Av^usta Strindber^a, ki je bila omo-žena s pisateljem Filpom. Med mrtvimi in težko ranjenimi je mnogo znamenitih oseb. Ogrska opozicija. Budimpešta, 17. iunija. Opozicija je vsled svojega poraza v magnat-ski zbornici popolnoma konsternira-na. Nekateri poslanci so ćelo odpo-vedali udeležbo na raznih protestnih shodih. Vzrok temu je tuđi, da je ljudstvo popolnoma apatično. V vladnih kro^ih upajo, da bo sedaj opozicija pristopna spravi. Predsednik Tisza najbrže odstopi ko bo re-Šen rekrutni kontingent in opozicija dohi zastopstvo v prezidiju pod po-gojem, da prej prizna zakonitost in ustavnost sklepov. Zbornica se bo sestala v torek. Opozicija ima danes konferenco. v kateri bo sklepala o taktiki. Gotovo je, da bo jutri še ob-struirala. Glavna naloga nove sezije, v kateri stopi v veljavo tuđi že pooštreni hišni red, bo rešitev rekrut-ne^a kontingenta. Koncem tega tedna nastopi državni zbor poletne počitnice, ki bodo trajale do konca septembra. Zrakoplovstvo. Budimpešta, 17. junija. Zrakoplo-vec Thot je padel včeraj pri poletu na hudimpeštanskem letovišču iz precejšne viiine ter je bil težko ranjen. Stavka vseučlflšklli profesorjev. Bukare^ta, 17. junija. Oddaja mesta za trgovsko in menično pravo je povzročila v senatnem kolegiju pravne fakultete veliko razburjenje. Profesorji so začeli stavlcati. Rektor vseučilišča prof. dr. Bogolan je podal zaradi stavke profesorjev demisijo. Raeporoka. Rim, 17. mlija. Sodisče v Flo-renci je izreklo včeraj razporoko za- konskih Tosseli. 2ena si je izprosila, da srne vsak čas obiskati svojega otroka, ki ga bodo vzgajali Tosseli-jevi starci. RazporoČenca sta se ze4o s nolčrodrencf ITALIJANSKO - TURAKA VOJNA. Carigrad, 17. junija. Turski listi se pečajo v zadnjem času veliko z otoškim vprašanjem. Vsi listi, posebno „Jeni Gazetta", „Tanin" in „Hakk" svare otočane, da naj ne verjamejo la-škim obljubam, da bi dosegli avto-nomijo ali pa prešli v grško last. Listi svare tuđi Grke, med katerimi se je pojavilo v zadnjem času čudno gibanje proti Turčiji. Listi poudarjajo, da bi morala Grška živeti s sosednjo državo, s katero ima toliko stikov, v najboljših razmerah. Izgnani Italijani. Carigrad, 17. junija. Včeraj je od-potovalo čez 500 Italijanov v Pirej, Varno, Trst in Odeso. Danes je od-peljal iz mesta nemški parnik „Ella" nad 1000 italijanskih izgnancev. Med temi je tuđi 200 delavcev, ki so bili uslužbeni pri gradbi Bagdadske že-leznice. Carigrad, 17. junija. Iz Dedeagača so izgnali s kruto silo vse Italijane. Bilo jih je okoli 270. V mestu sta ostala samo 2 bolna starca in neka vdova s 3 otroci. Egeiski otoki. Rim, 17. junija. V diplomatičnih krogih zatrjujejo, da je izključeno, da bi dobila Turčija onih 12 otokov v Egejskem morju, ki jih je zasedla Italija, zopet nazaj. Venizelos si je iz-bral' nalogo, da poskusi v Rimu, Londonu. Petroeradu in Parizu pridobiti m.jt. ,.d ;o, ua ^>c pnznajo tem 12 otokom nekako iste predpravice kakor svoj čas otoku Samosu. Izključeno je, da bi obdržali Italijani zlasti otok Ro-dos, ker bi s tem Angleška nikdar ne bila zadovoljna. Dardanele. Rim, 17. junija. Vojni poročevalec Štampe, Arnoldo Cipolia, poroča, da Turki svoje evropske obali in otokov nikakor ne marajo ščititi. Za Italijane pa je najvažnejše, da napadajo Dardanele, ker zbirajo tam ogromne množine vojaštva. Vidi se, da je Turkom največ na tem, da z vsemi silami Obdrže to svojo zadnjo in najvažnejšo postojanko. Za napad na Dardanele pa pridejo v poštev samo zrakoplovni oddelki, proti katerim tursko vojaštvo in trdnjave ne izdajo nič. Kako so utrjene Dardanele. Milan, 17. junija. Nekeinu vojne-mu porocevalcu lista >Secolo:< se je posrećilo, da se je mihotapil pre-oblečen v častnika franeoske trgov-ske mornarice skozi Dardanele v Carigrad. V svojem porocilu piše. da so utrdbe v Dardanelah pomank-ljive in da ne vzdrže moderno opremljenim ladjam. Edino dve utrd-bi sta. ki bi se lahko uspešno zoper-stavljali. Vse druge utrdbe nišo tako nevarne. kakor izgledajo in kakor se je o njih poročalo in bi se morale po kratkem hudem ognju modernih vojnih ladij udati, ali pa bi bile razdeja-nc. Nevarne so pač mine, toda tuđi te modernega vojnega brodo^ia ne sadrže. Današnii list obsega 6 strani. Izdajatolj tn o^povorni urednik; Rasto Pnstoslemšek. Lastnina In tlsk »Narodne tiskarne«. Zitn« oene w Budimpešti- Dne 17 junija 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. za 50 kg 11*52 R2 za oktober 1912 . . . za 50 kg 9 £8 Ove«; za oktober 1^12 . . za 50 kg 9 22 Koruza za iulii 1912 . . . za 50 kg 8 93 Koruza za oktober 1912 . . z£ 50 kg 8^8 Koruza za maj 19B za 60 kg 748 tf «k tlv Trdneje. Heteorolo^ično porotilo. t!-sr SK Ig Vetre* Nebo =L ya 52^S> Dobi se v I 5Ba „Jtoroilm knjigami" v Cjnbljam.i ■■■^J CeiMii 1 K BO vin.y • polio 2H) vi nadjev v*&. I St 18755. 2144 Razpls ustanove. Utn a bosta oddaii dve mesti ustanove Joiete JaOeoove za sirote i letitn mSa n U l Pravico do te ustanove imajo od rojstva pa do X4. leta življenja revni otroci brer stari šev, ki so bili rojeni v franciškanskit šentpeterski ali šentjakob-ski fari v Ljubljani. Prošnje je vladati pri mestnem magistratu ljubi janskem do v&tetega 16« avgilSta tega leta in jim je priložiti rojstni in krstni list; prošnjo ima otrokov varuh podpisati in v njej navesti vse rodbinske in gmotne razdere prosilca, oziroma prosiIke. Mestni magistrat ljubljanski, dne 7 junija 1912. Žuoan: ĆT. IVJUl TaVČST I. r. ■—^^——^———————————^————.——^^_^_^^ Prva gorenjska x'iJ košariška obrt i RadovEjUL (Izdelki državnih učnih delavnic). Moderno pleteno pohi&tvo, vrtna zašlo-nila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni senčni stoli, zaklopni sto li, vlaknaste preproge, ko-palni čcviji. Vse porabnostno in luksusno košarištvo. Ilustrovani cenovnik zastonj. C. kr. avstrifske đb državne teleznice. Izvleček iz voznega reda« - - Veliaven od 1. maja 1912. ---— Postaja: Lj«bl)aiia fmiat kolodvor. Odhod. 6*52 zjutraj. Osebni vlak na Kran:, Tr-ŽiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbi2, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št. Vid ob Glini, Dunaj. 7*12 zjatraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trefcnje, St Janž, Rudolfovo, Straž- - Toplice •#9 do^old«** Osebni vlak na Kranj, Jesenice, iz zvezo na brzovlak na Beijak, lnomost, SolnogTad, Monakovo, Kdln, Celovec, Linč, Dunaj, Praro, Draždane, Ber-linj (đirekt"? voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11aSO dopoldiM. Osebni vlak na Kranj, Tržic", Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beijak, Franzenfesfe. Sotnograd, Celovec, Dunaj. 1*81 p«poldn«. Osebni vlak na Grosuplje, KoČevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stralo -Toplice. 1*1« popoldne. Osebni %iak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Betjak, Franzerrsfeste, Celovec, ft*35 ztećer. Osebni viak na Kranj, TržiČ, Tesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na trzovlak na Beijak, lnomost, Solnograd, Monakrrvo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj 7-44 Agtiir. Osebni vlak, na Grosuplje, KoČevje, Trebnje, 5t Janž, Rudolfovo f#-g£ pm mmeU Osebni vlak nm Krani, Je-# semce, Gorico, Trst Na Jesenkah zveza na brzovlak na Beijak, Franzenfeste, lnomost, Solnograd, Monakovo. Linč, Prago, Draždane, Berlin Prili^du 7*21 xjwtraj« Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesetuc, z zvezo na brzovlak iz Ber- una, Dražaan, Prage, Linča, fLondonai Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-: mosta. Belaka), TržiČa, Kranja S-ll zjuiraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, Sl Janža, Frebnjega, Kočevja, Grosupljega! 9-91 tšmpmi^mmm Osebni vlak iz Trbiža Jesemc, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega. Solnograda. Inomcsta Bel'aka 11-14 dopoldne. Osebni vlak 12 Gorice, Jesenic, Dunaja. Linča, Cclorca, Beljaka, Tržiča, Kran;a 3-OO peptliw. Osebni fz Straže-1 oplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega Ko-■!ev]a, Grosupljega. 4-2O p#ptltanovanj. m vrturn na epem kraju v Rožnidohni št ?l'l'. se pod zelo ucrod- nimi pogoji iz nros'e roke oono oroSla. (eviiarski pomoćnik tetot iratojB, lite dola. Jotof Sostorslo, Hotras|e Gorice, Brosovca pri LfsiM|aal. 2174 Dobro iznrieaecra 2137 kovaškega pomoćnika ter zdravega in krepkega sprejme takoj koftski mojster v nekera trga na Goreajsketn. Kje, pove upravmžtvo »Slov. Naroda«. Kawarnax<< ^^^ilorijanska ulica »L 6. Lepa enonadstropna z dvortSčem, kletmi in hlevom, deloma dobro oddana, drugi del pripraven za trgovino ali gostilno, ▼ večjem kraju Notraniske 2115 se proda za 25.000 K radi selitve. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda« Halliile rokavlte pi franunki paH in v«t ▼ to stroko spadafoći predaieti v najtlnejAi kakovosti. 948 Zt oNU naroćila >e pri porota OTILIJA BRAČKO Ljibijana. Sgujska cesta 12. i laimaioti HE Lena hisa ■ prav tekro idodo fostiino la BBOSOXti#| lepo id udobno ure)eno, z okoli 8 oralov zemljišča, v sredini prav lepega mesta Spodnje Staier>kf» «-e z zemlji££em ali brez njega iakof prOslft. Letnega prometa dokazano 240.000 K. Denarja je treba 30—40 000 kron — Več pove upravništvo »Slov. Naroda«. | Zclcmato kina-vino j | lekaritrja v : PICCOLIJA A T UUBUANl. Danajska cesta' obsega navedeno množino zeleza v nasprotstvu z dru i i gimi Žekznatimi kina-vini, Ki obsegajo samo toliko Železa ka kor navadna na- A\ mizna vina in nimajo tore) jWpT nobene zdravilne vrednosti. ^LflB To dokazuje več kemiških VSBBvB analiz in tuđi ona, ki se je ^^^^ izvršila po odredbi c. kr. ministrstva notranjih zadev. 4 Zelcznato vino Ickarnarja PiCCOiija jači slabokrvne, aSSSSSSS« ' nervozne, vsledbolezni osla- . I bele os«be, slabe in bolezno Xizg)eđajoče otrokc. i Steklenica » , f i. 2 K, 3 »teklcnicc K 6-60. Voznina in zavojitim prosta. I PrtporocUo! ^1 I Viktor JCerfort, preparator in tapetnik I Si. Petra usip 67. — Ljnbliana — Vrazov tm štev. 1. I M prlp«r«ta slavaomn »bUaitvu ▼ mesta in na deteli, za vsa ■ tapetafik« la pr«parat*rska dela. Delo priznano solidno. Cene ■ a aisko. - BlvAl 10 letni nslnibenec tvrdke I. Matbian. :: I NiZOZBDlSka zavarovalna družba za življsi se pnporoCa za SKlepanje /:avarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas I vojaške službe po najugodnei§ih oogojih ter najnižjih premijah. ■ lmmw $mn kcniem leta 1310 oioli m liliionr. — Rezene konem leta 1910 okoli 112 milijonov, Gener. zar,topstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kjer m rogo reelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe. Nadzornik za Kranjsko : 611 == LfubSiana, Hrvaiski *ng st. 4. ■■ St 1384 ^^ ^^ _ 5217, Ha državni tesli idriia—loiat« so v svrbo raziriei ceste v li potrebna ve&ja razstreljavanja in se bodo po naznanilu vodstva vršila dnevno v času s od 6.-7. ure zjntraj, od 1.—2. ure popoldne in po 6. uri zvečer. Manjša razstreljavanja pa bodo tuđi ob drugem času. # To se javno oaznaoja s pozivom, da občinstvo ob doloČenih dnevnih časih ne zahaja v blizino krajev razstreljevanja in se brezpogojno pokorava od stavbnejja vodstva postavljenim stražam in po nj'h danim znamenjem. ===== Zupanstvo v Idriji. _= dne 14. junija 1912. Župan; Ivan Strauss 1. r. MATEJ OBLftK Ljubljana #^ ^clikazaIoga Kongresni trg št. 6. ,^ čevljev J 21 — ^Jy^PS J Kavnofear Je i««lo: L^ Dežclni zbor Kranjski in đeželne linance. I L ^p^al Fran pl. Suklje. 1 I 434 pol, velik. 8°. Gena broi. K 1-80, po pošti K 1-90. I Pisatelj, natančen poznavalec deželnih financ, osvetljuje finančni I položaj dežele, pa tuđi kaže, kako bi se lahko saniral. Brošura bo ■ brezdvomoo v vseh krogih zbudila veliko pozornost in bo kmalu I [ razprodana. Zato svetujemo vsakemu, ki si hoče zagotoviti kak ^^ ^^^ ---- eksemplar, naj si ga naroči Čimpreje. ---- I I V Ljubljani, dne 14. junija 1912. 2168 I ^ Ig. pL Kleinnuiyr & Fod. Bamberg — založna knjigama. I ____________ —^- XXXXXKXXKXXXXXKKXXMKXXXXXXKXX i Oosnid UbaM gl. Trnkouv. lekarnar v Uubljani. g M Na pnporočilo g. Medica naročit sem bil 2a poskušno 1 zavoj Vašega J| H JUftdla £■*•". Ker pa je isti zmešan z nekoliko kuhanim kravjim mlekom mo- y m% jemu 4 mesce staremu otroku tako ugajal, začela ga je moja žena redno zVaŠim Jnj i£| »Sladnim čajem« (znamka »Sladin«) hraniti in otrok se ca je tako privadil, da bi ^i ju seda) brez njega skoro ne mogel biti. Zatorej Vas vljudno prosim, pošljite mi po Kl wm četrti pošiljatvi takoj še 6 zavojev Vašega »Sladnega čaja«, katerega bodem ■] Jf vsakemu najtopleje priporočal. Odličnim spoštovanjem udani J| V Vinko Ogoreleo mlj., lesni trgovec, # Q Skofljica, 10. II. 1912 ^ g Varčne gospodin]e! I ^6 Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „HldiH" & X ali dr. pl. Trnkoczy-ja „flsial tm\H 1 zavojček z 4kg samo 50 v tuđi pri trgovcu. J XNa tiSOČe ljudi ga zavziva z najboljSim uspthom. Glavne zaloge v Ljubljani l*k«raa J ^M Trsk^cmj, zraven rotovža; na Dunaju v iekarnah Trnk6czy: VIII, Josefstadter- ^ K strasse 25; III , Radetzkvplatz 4; V , Sch5nbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. g U aas*WUl«a|« p» poššL — Pm naivci« «ka»ortM tvrdka. VrtlikviMO ^ □ itkmmkefcuie. ~ Brefflfak«eni - Manta u ilTiaortiM. — TeLltO. y XXXXKXXXXKXKKKXXKXKKXKKXKKKX9i