D. V UDUimiL v ttktk i decembra 19Z3. Uto LHI. Izhaja vsak dan popoldne« izvzeoiSl nedelje in praznika. trati : do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a X D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici pedt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D: ženltne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl dafek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Vnavništvo B3lov. Naroda in' „lforodna tiskarna" Saaliova oUca St 5, pritlično. — Teltlon al. 304. iUea *L 1, U Uredništvo HSlor. 2faro*a" Teloron M«v. *4. Dopisa iara|aaia le podpisane in zadostno iramkorane. 3eT Rokopisov so mm vrata, ffaaj WkW Posamezne Številk«! "VI v Jugoslaviji vse dni po Din t*— v Inozemstvu navadne dni Cin 1, nedelje Din 1*25 PoStnina platana v gotovini. »Slovenski Narod* velja: ¥ . 1 i"! 1 p M 12 mesecev Din 144-— Din 144 — Din 3rU-— '1 • • • TI— • 72 — . 132-- 3 9 *k *0 • • • • , 36 — ■ , 65 — . 12— 12-— . 22— Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina .lopla'ati. Novt naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno jA*«S> po nakaznici. Na -amo pismena naročila brez poslatve denar;a se ne moremo -»zirat:. SLS na umiku. Moment, ki ga je pograbil klerikalizem, da uveljavi svo.ia politična načela, je bil zelo ugoden. Gospodarska onemoglost fizična in duševna utrujenost, beda in pomanjkanje pri nižjih slojih ter razkošje med onimi, ki so v vojni vihri nemoteno kovali svoje blagostanje, splošni idejni prevrat pri vseh evropskih narodih in stroga politična diferencijacija posamnih razredov na podlagi socijalnih zahtev, vsi ti povojni pojavi so ustvarili stanje, ki je nudilo vse potrebno orožje za naskok na mlado, komaj dograjeno državno tvorbo. Nastop klerikalizma v političnem in gospodarskem življenju mlade jugoslovenske države bi lahko primerjali z onim ruskih boliševikov, ki so tudi s taktirko povojne disharmonije in psihoze hoteli ustvariti povsem drugačne razmere. Ljerrin in njegovi učenci so računali, da je nastopil odločilni trenutek, ko bo naval ljudskega ogorčenja definitivno obračunal z vsemi tradicijami, ko se bo na razvalinah starega dvignilo novo družabno in državno življenje. Gostobe-sednost agitatorjev in njih zapeljive obljube so potegnile nahujskane mase v vrtinec revolucionarnega pokreta, vnela se je lruta borba in kri je tekla tako dolgo, dokler ni prišlo spoznanje, da ni mogoče pretrgati verige zgodovinskega razvoja in skočiti kar čez noč za ne^ kaj stoletii naprej. Klerikalci so bili sicer bolj previdni, šli so oprezno na delo in z revolucijo ni-rali slovensko ljudstvo samo v toliko, v kolikor so to dopuščale njihove strankarske ambicije. V taktiki in načinu političnega udejstvovanja pa se prav nič ne razlikujejo od voditeljev ruskega boljševizma. Tu kakor tam imamo opraviti z demagošTarni gesli in vplivom na najnižje človeške instinkte in kakor tam so mase samo mrtvo orodje za eksperimentiranje, takozvana narodna volja pa ie zavesa, za katero se skrivajo spačeni obrazi političnih činiteljev. Ideja popolnega kultumo-političnega ujedinienja troimenega jtrgoslovenskega naroda je živela in živi večinoma še danes samo v srcih naše inteligence, ona je prišla do izraza v dejstvovanju naših narodnih pTvoboriteljev in krvi padlih za svobodo, ni pa prekvasila Širših plasti naroda in s tem dejstvom so računali tudi klerikalci. V trdnem prepričanju, da so v edini nacijonalni Jugoslaviji, kjer ni nobenega plemenskega antagonizma in verske nestrpnosti kot vpliven politični faktor docela nemogoči, so naperili svoje orožje kmalu po prevratu proti tako-zv. centralizmu, ki v bistvo ni nič drugega, če odštejemo gotove upravne nedostatke, nego edina mogoča pot k realizaciji pisanega akta o narodnem in državnem ujedinjenju. Misel, da bo ideja edinstva prešinila vse Jugoslovene od Triglava do Vardarskih bregov, je bila klerikalcem iz mnogih ozirov strašna. Eden glavnih motivov, da je SLS z vso silo navalila na Beograd in začela sistematično izpodkopavati ugled Srbov, je bil ta, da bi morali klerikalci v slučaju močnega nacionalističnega pokreta v smeri h kulturno-političnemu ujedinjenju vseli treh plemen kratkomalo likvidirati svoje modernizirano podjetje in prodati akcije drugim, sami pa oditi tja, kamor po svojih voditeljih že davno spadajo, namreč k izvrševanju duhovniškega poklica. Tu in nikjer drugje leži glavni vzrok, da je klerikalizem naenkrat postal lokalpatrijotičen, samoslo-venski, »socijalno pravičen«, »upravno popolen« in »politično najbolj sosoben«. seveda samo na jeziku, ter napovedal Beogradu in srbstvu boj na življenje in smrt Svojemu političnemu programu je moral hočeš-nočeš primešati nekaj privlačnih fraz o zaščiti interesov bednega ljudstva in tako opremljen je zapo-čel borbo za neomejeno gospodstvo v Sloveniji Avspicijc so bile spočetka dobre. Ljudstvo je slepo drvelo za tem srednjeveškim vitezom v moderni bojni opremi, na Hrvatskem se je pojavil junak Stipica, ki mu je obetal izdatno pomoč, muslimani so tudi splavali v separatistične vode, z nasprotne strani pa ni bilo nobenega umevanja za kakršenkoli resen odpor. Razcepljene napredne sile so v svoji kratkovidnosti dosledno uveljavljale prislovico »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima« in klerikalci so že sanjali o srečnih časih, ko bodo absolutni gospodarji na slovenskih tleh. Zanimivo je, da je klerikalizem ves čas odkar se nahaja Radič v inozemstvu, besno napadal in sramotil Srbe, da je porabil vsako najmanjšo priliko, da se zaleti v državno edinstvo, ker je pač hotel pripraviti teren za eventualen uspeh Radićeve akcije v Londonu. Toda v zadnjem času se je kolo sreče obrnilo v nasprotno smer. Stipica je skrahiral, v naši javnosti se opaža značilen preokret nazaj k pozitivnemu ustvarjanju, separatizem in defetizem izgublja tla pod seboj, ljudje prihajajo k prepričanju, da brez narodnega edinstva in enotne, nedeljive države spričo nevarnosti od zunaj ni mogoče misliti na lepšo bodočnost. Vedno več glasov zahteva slogo in enotno akcijo naprednih sil. Ataka na slogo in državno edinstvo se je ponesrečila. Večina trezne javnosti je že izprevidela, da iz klerikalne moke ne bo kruha. In to strez-nenje opažajo tudi klerikalci. »Slovenec« se je zadnje dni tako spremenil, da ga ni več mogoče spoznati Svoje avto-nomistične težnje ne akcentuira več na vsakem koraku kakor doslej, izbruhi mržnje napram Srbom, običajne psovke, vse to je v njegovi politični rubriki izostalo in vse kaže, da poskusijo klerikalci zopet preokreniti svoj plašč po vetru. Saj jih poznamo, da jim ni težko zatajiti danes to. na kar so še včeraj sveto prisegali. Kakšne posledice bo imelo to umikanje SLS za naše politične razmere in kako se bo stranka v bodoče udejstvovala. to pokaže že bližnja bodočnost. Italijansko poverjeništvo za obrambo. Mussolini je bojevit državnik. V notranjosti hoče udusiti vsako socija-listično-komunistično stremljenje, da bi bil ves narod po fašistovskih intencijah enoten ter bi mogel potem v glavnem misliti na zunanjost in na italijansko ekspanzijo po Evropi, Afriki in Ameriki. Ministrski predsednik misli na vse strani in vstvaria ukrepe, obsegajoče splošno skrb za italijansko bodočnost. Med tostvarna prizadevala spada tudi organizacija in priprava sredstev, potrebnih za vojno. * Mussolini je odredil armadi nalogo, da se ima vežbati in izpopolnjevati v misli na bojno polje, rnoma^ca mora imeti pred očmi pomorske r^pade, fa-šistovska organizacija je ti i: ohranjevanje notranjega miru in reda in pripravljena je narodna milic:* z* vsak nujen pohod kamorkoli, bojna lciala izdelujejo z vso naglico po posebnem navdušenju ministrskega predsednika za avijatiko, sedaj se konstut.ira še najvišje poverjeništvo za obrambo. Pred par dnevi je bil v seji ministrskega sveta na predlog Mussoiini^a sprejet načrt za definitivno sestavo takega poverjeništva. Prvi člen se glasi: Ustanavlja se najvišje poverjeništvo za obrambo v svrho, da se rešujejo najvažnejša vprašanja, vsebujoča organizacijo in predpriprave sredstev, potrebnih za vojno, ter vznoreditev raznih nacijonal. akcij v primeri z zahtevami nar. obrambe. Poverjeništvo tvorno po drugem členu odbor, ki izvršuje sklepe, posvetovalni organ in generalno tajništvo. Posvetovalni organi so armadni svet, admirali, aeronavtični odbor in posebna skupina za izvedbo mobilizacije. V poverjeništvo stopijo ministrski predsednik ir. razni ministri s komisani, zastopniki armade, mornarice, avijatike in še drugi po pxotrcbi. Po sprejetju načrta za obrambo so bile odobrene tudi dispozl- j cije za bolniško asistenco. Ko se misli na vojno, se mora računati tudi na njene grozote, ki se kažejo po bolnicah. Bolniška preskrba m^>ra biti dobra. Načrt govori zelo lepo o splošni nujnosti bolnic za vse. ki so zdravljenja potrebni, navaja pa tudi ranjence, katerim gre posebna pomoč. Tako se pripravlja Italija na prihodnjo vojno. Nobena država v f!vropi ne misli tako na bojno polje kakor Italija. Umevno, da po parlamentih vseh drŽav gro v ore o obrambi dežele, ki je neizogibna, ali da bi se tako silno na-glašalo bojno orožje m delale dispozicije za krvavi boj. kakor v Italiji tega ni nikjer drugodi! Mussolinijeva vlada goji bojnega duha v italijanskem narodu najskrbnejše. misleč, da bo le s skrajno razvito vojno pripravljenostjo Italiji mogoče ustvariti si v svetu ono pozicijo, katero jej zamišlja sedanji njen diktator Mussolini Njegova vojna misel stane državo ogromne svote, katerih se pa ne straši, ker sodi, da bodo povrnje- ne, ko se realizirajo številne njegove politične poteze. Vprašanje je le, ali je res ves italijanski narod tako no;no razpoložen, kakor napoveduje to po shodih in v par« Iamentu Mussolini ;n njegovi fašisti ° Mi mislimo, da nj baš tako in da je rsLZ-kričana vnetost za v n > bolj umeten produkt. Proti fašistovskerau strahovanju nar.^'ča odn^r. po! pepelom tli zr-javica, ki se lahko razvije v ogenj, kateri požre vse bojne misli sedanjega državnega voditelja ... Vesti iz Helije. Mussolini o trgovinski pogodb: z Rusijo. — Podoore za pristanišča. — Fašisti vdrli v Nittijevo Vladna kriza. Predložitev dvanajstin. — Beograd, 3. decembra. (Izv.) Včeraj ni bilo seje ministrskega sveta. Vlada skuša pospešiti rešitev treh narodni skupščini predloženih zakonov, to je zakon o francoskem posojilu, zakon o brodarskem društvu in finančni zakon. Sedaj je vlada sama prišla do prepričanja, da ne bo absolutno mogoče spraviti državnega nroračuna do konca leta pod streho. Vlada se že pripravlja, da predloži narodni skupščini trimeseč-oe dvanajstme. Nsmol podpirajo vlado. — Beogr^-i, 3. decembra. (Izv.) Ni čelrJk nemškega parlamentarnega kluba dr. K r a f t in poslanec Iians M o -ser sta včeraj posetila ministrskega predsednika Nikolo Pašića ter mu iz-, javi-a, da bode nemški parlamenta mi klub še nadalje podpiral homogeno radikalno vlado. Nemci zahtevajo za kompenzacijo edino, da vlada vpoŠteva njih zahteve :.ede srednjih šol v Vojvodini in S I o \ c n i j i. Zahtevajo, da že v letošnjem proračunu pride ta njihova zahteva do izraza. Razbojniški nanad na mimiki vlak. — Beograd, 3. decembra.. (Izv.) Včeraj okoii 8. zjutrai so neznani razbojniki napadli pri Gostivarju v juŽnj Srbiji potniški vlak ter ga popolnoma oplenili. Okoli 20 odmetnikom je počakalo na vlak, ga ustavilo ter potnike povsem oropalo. Odmctniki so potnikom vzeli vso gotovino, zlatnino in druge dragocenosti. Pa končanem poslu so izginili v planine. V vlaku so se po večini vozili trgovci iz Soluna in so bili najbrže odmemiki obveščeni o tem. NAPAD NA FRANCOSKEGA VOJAŠKEGA ATAŠEJA. — Berlin, 2. decembra. t Izv.) Francoski vojaški ataše je bil danes dopoldne od ne* znancev napaden in močno ranjen. Francoz ska vir* da jc bila takoj o napadu obveščena. Francija bo zahtevala obsežno satisfakcijo. i I i vin. — Rim, 2. decembra. Clr.v.) Zbornica je sprejeli predložene po£>drie in prekinila. Trascdanjc do !1. dcc-rmhra. di sc vladn pri pravi za predložitev noohlastilncga zakona. Posebno /:;'.nimi\:i je biTa r.imrava o trgO* vinski pogodbi z Rusiio. v katero so pos- **i tudi komunisti in socijalisti, priporoča i o«* jo za r.vjno. in povodom katere je imel predsed ;k MussoUnf daPši govor, nagla* taioi u\vxlv>ma gospodarsko izpor'*! r.Jevanjc ^bch d.2^-. Mrssolini občuduje Rus**, ki so previd-? do s^rajnos+i in hodijo svejo nevt s svinčenimi n^'ani. Duševni od« noša ji med obema narodoma so izvrstni. R..*kT tisk m Vzhodu. Ko we urede normalni nđnolaii z Rusi]otbomo imeli odprte velike pomorske cerfe. Sodim, dr bo* to v interesu obeh držav.* Sprei^tc so b:!e-trgovinska pogodba s Svicb. trgovinska in pomor* :a pogodba med ItaBjo in Avstrijo, konvencija s Kar k!o in p ;* Ini trgovin« ski sporazrurvi z Ukrajino. V prihodnjih sejah bo zanimiv ?» rn prava o pooht s stilnem zakonu. Vlada predloži rudi rrv^rt za žensko volilno pravico. — Rim, 2. decembra flz".) V mfafstr« skem svetu >e je '.volila podpora 2<>T n-.i]i jonov Ki za izpor>^ln:f v prista r&S v Ncapo* lju. za Benetke 69 miijo «• ;r. L! orno in poi militona. — Rim, dcccrnbra. (T/-0 Fašistovska skupina kakih 500 ljudi je napravi'-, demon straciio pr*v J bivšemu m•>.-'"trsk•'... « Prt* sedniku Nittiju, katerega mat^j" sa veli« kega nasprotnika fašizma. Nitti oi> -^<> v razne svetovne liste in sodi pr^^ mistfčno o sedanji obnovi Evrope, ^ri čemur podvrgava ostri kritiki tudi razmere v Italiji. Vdrli so v njegovo vilo v ulici Alessandro Farncsc in tam vse razb:!i. Nitti se je skril v drupo nadstropje in sr jc resil ;arr.o vslc-d prihoda večjega Števila orožnikov, k* so spravili demonstrante na-az^n. Skoda je vr* lika. Demonstrantje so hote'i razbiti tudi — i--.--- n r- i---im -------.r —---Kini n w+ - Kornel Makuszvnski: Žena s srcem. (Dalje). »Niti ne vem ne, da imaš teto.« »Skoda; iščem jo že drugi teden. Toda poglej, kako se je napravilo na oni strehi zlato gnezdeče z modrika* stim refleksom.« »Kje? Ničesar ne vidim.« »Tedaj mi posodi krono. Na svojo Čast, da iščem teto.« To so resnični zaključki lažnjiviK premis, ki so vredni vsekakor eno krono. Šel je tako slikar, ko je iznenada udarilo vanj. Zaneslo ga je k zidu in zagledal je ženo, ki je zašuštela mimo njega v svileni obleki. Ta žena ga je namreč »sladko« pogledala, kot angel j ali slaščičar. Šla je dalje in se obrnila. Gospod Bog, reši ubogo dušo, ki si je nehote začela popravljati ovrat* nico. nato pa stopila na eno samo nogo in si obrisala prah s čevlja ob nogavico. Uboga duša pomilovanja vrednega sli* karjal Najbrž se je pogledal v izlož* benem oknu in se zasukal na peti. Žena je šla po ulici in se kar naprej ozirala. Slikar je šel za njo, spočetka bojazljiv vo, nato pa vedno hitrejše, tako da jo je naposled dohitel. Tedaj je ženi padla torbica iz rok na pločnik. Z en a je po* stala in pogledala slikarja, ki pa je zardel kot mesar ali kot pivopivec in jo odkuril dalje kot zajec, ko hipoma začuti na belem zadku vroči svinec, in nima niti toliko časa, da bi se — kot svetuje Hamlet — počehljal. Ej, brzonogi slikar, kam te nese!? Slednjič je obstal in naperil strast* ne oci v izložbo, kjer je bil razpet pre* krasen, s čipkami obrobljen del ženske individualnosti, tisti del garderobe, ki ima na sebi nekaj moškega. Sladka zona ga je obšla. Hipoma je obstal nekdo pri njem. Oprezno je začel gle« dati postrani, kdo je to. Slikar je ščipnil svojo ubogo dušo, Koteč jo spraviti k delu, duša pa mu je razmahnila noge in šel je za njo. Prešla sta ulico prvo, drugo----'de* seto. Žena se je ozirala. Stopal je za njo v prilični oddaljenosti in se delal, kot bi čital številke po hišah. Oj, stra* hopetni slikar! Naposled je obstala pred neko hi* šo. Slikar je pospešil korake, šel mimo in uklonjen in poparjen korakal dalje. Nato se je obrnil, stopil na drugo stran ulice in vprl pogled na hišo. Za trenu* tek jc postalo svetlo na srednjem oknu prvega nadstropja in prikazala se fe v njem silhueta žene z ulice. Brž je od* ložila klobuk, nato pa odprla okno. Slikar je, stal »kot jablana sredi ravne« ga polja«, kot ulan na straži, kot borzna akcija. Žena se je nagnila skozi okno in začela brižno gledati nebo. Nato se je vsedla, očitno za glasovir, ker je skozi okno zadonel valček. Hipoma je žena nehala igrati, in zopet je bila pri oknu. Slikar se je sklonil kot lakaj pri obedu. Žena je zakašljala, slikar pa se je nato nestrpno zganil. Tako se je tudi spodobilo, toda spoštovani slikar je storil to popolnoma iskreno, neza* vestno. Žena je zakašjjala še drugič. V sli* karju je zardela duša, in bojazljivo je pogledal gori. Tedaj je žena sprego* vorila od zgoraj tako, da jo je komaj 1 slišal: i »Pridite malo bližje ...« Slikar se je nemirno ozrl, nato pa polahko in previdno stopil preko ulice in obstal ravno pod oknom. »Dober večer, gospod ...« Slikar nič. Duša mu je onemela. Po daljšem času je vendarle snel klobuk fh podrsal z nogami po asfaltu. »Morebiti bi hoteli gor?«... druga vrata na levo ...« Slikar jc ostrrnei. Pogledal jc na vse strani in se začel boriti z dušo. Kmalu jo je obvladal. Pogledal je še enkrar ciori in -stopil notri. Stopal je tiho kot tat, v glavi mu je šumelo, noge so se mu tresle. Nato je obstal, pljunil v roke in si pogladil lase. Še ovratnico je popravil, pa je šel zopet. Na vratih v prvem nadstropju je stala žena in držala prst na ustih. »Samo tiho ...« Slikar je stopal po prstih v pred* sobo. »Kar naravnost -..« ZnVlerila je vrata in ga pel j a'a v salon. Slikarju je bilo srce, kot bi kdo tolkel kamenje. Stopal je s klobukom y roki plaho, preplašeno. »Izvolite sesti. — -M: ni lepo pri meni?« Slikar se je pcklonil. »Hvala, zelo lene« Prijela ga je za roko in pa posadil* v naslonjač. »Pa nikar ne mislita ničesar slabe* ga o meni. No, povejte mi odkrito«;rč^ no, toda zares odkritosrčno, kaj mislite o meni?« Slikar se je začudi1. »Jaz?« »No, da. Morebiti je malo čudno, kar nočnem, toda vi ste tako simpa* tirni ...« Slikar je čutil, kako mu sili kri v glavo. »Prosim, milostljivj, zelo hvaležen sem vam.« »Nimate biti zakaj, nimate zakaj, drag; gospod. Ko dobite čnja, se žariva* lite. Pa se znate ?epo zahvaliti?« •»Poljubljati roke. *e mi zdi. da ne znam. Sem malo divji človek.« »Tem bolje ...« Žena se je s*adko na<5mehnila in ga začela prav dražljivo gledati. »Stavila bi, da ste ... pesnik.« (Dalje prflO t Stran 2, »SLOVPNSKI NAROD«, d n e 2 decembra štev ^7b redakcije 3n tiskarne listov »Le Voce repu* blicana« in »II Mondo«, pe ee je nakane Creprcčila. Mueeolini je v parlamentu obža* »val napad In telet da se kej takega već ae zgodi! Propaganda Habsburžanov. IZJAVA KRALJICE ZITE. — Beograd, 3. decembra. (I*v.) Po poročilih iz Budimpešte pripravlja bivša kraljica Žita novo akcijo, da zasede nje sin Oton madžarski prestol. Zastopnik naše kraljevine je v sporazumu z ostalimi zastopniki Male antante naprava včeraj ustmeno demarŠo pri madžarski vlad! radi novih poskusov Zite, da pribori madžarski prestol svojemu tinu Otonu. — Budimpešta, 3. decembra. (Izv.) Včerajšnji »Pesti Naplo« priobčuje izjavo bivše kraljice Zite, ki jo je dala nekemu amerikanskemu novinarju o svojih načrtih, da zagotovi sinu Otonu madžarski prestol. Žita je med drugim izjavila, da je Evropa sita republik, evropski narodi Žele monarhijo. Vse je pripravljeno, da Oton zasede madžarski prestol. Žita tudi ne priznava sedanjih sprememb, ki jih je prinesla svetovna vojna. Na zadevno pripombo amerikan-skega novinarja je Žita odgovorila: »Mi ne priznavamo teh izprememb! Grof Degenfeld poučava mojega sina Otona po stari geografski karti.« VPRAŠANJE NEMŠKIH DOBAV NAŠI DRŽAVI. — Berlin, 3. decembra. (Trv.) Oster na* ped beogradskega tiska proti Nemčiji radi dobav nemške industrije naši državi je dal povod nemški vladi, da se v oficijelni noti ©pravicu ie in navaja razloge, da vlada ni bila obvezana za te industrijske dobave. Iz* vriitev dobav je bila sicer dogovorjena med posamrrmi industrijami, toda velika financ« ^a katastrofa je dohave onemogočila. NOVA NEMŠKA VLADA. — Perlin. 2. decembra, (Izv.) Novoime* »orana nemška vlada je imela včeraj prvo državnega zbora nosebna pooblastila, ki gre* do Se preko pooMastHnega zakona, ki ga je 2homica dala Stresemannovemu kabinetu. Nemški naciionaH zahtevajo razpust dr* žavnetja zbora. Nove volitve bi se imele izvršiti sredi mesca februarja prihodnjega leta. Socijalni demokratje so tudi.deloma za razpust državnega zbora. VELIKE DEMONSTRACIJE V MONAKOVEM. —r -MonaArovo, 2. decembra. (Izv.) Danes eo priredili nemški nacijonalci velike de* inonstracijc proti državni brambi Več oseb Se bilo aretiranih. —« Berlin, 2. decembre. (Izv.) Novoimenovani kabinet dr. Marxa se v torek pred* etavi državnemu zboru. Novi državni kan* celar dr. Marx predloži zbornici več nujnih zakonov, med drugimi tudi predlog o novih davkih. Dohodninski davek se ima plačevati ▼ zlatih markah. ŽELEZNIŠKI PROMET V PORUHRJU. — Dusseldorf, 2. decembra. (Izv.) Med francosko * belgijsko železniško upravo in Nemčijo je sklenjen sporazum, ki ureja že* lezniški promet med -asedenim ozemljem in Nemčijo. Nemška železniška uprava ima ekrbeti za vozovni park in lokomotive. TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN ITALIJO. — Perli, 2. decembra. (Wolff.) Po uradr dem poročilu znaša število potresne kata* strofe 99.375 mrtvih, od teh 68.250 v Toki ju le 29.23S v Yokahami. Število ranjenih zna* še 113.071. pogrešajo okoli 42.890. Fašisfevsko strahovanje opozioijonalnih strank. Giunta se znova hvali. — Rim, 2. decembra. (Izv.) Včeraj »e je vršil shod, ki ga je sklical direktorij rimske fašistovske organizacije, in sicer proti »zvijačni in hudobni dlslati-atičnl opoziciji napram nacPona.ni vladi«. R o c c o je omenjal boliševiško dobo, ko so socijalisti zasramovali vojne pohabljence, ko se je dajala amnestija za dezerter je, zasedale so se tovarne, oplenjevale trgovine. Zapuščena je bila Valona in izvršilo se je ponižanje na Jadranu. (Klici naperjeni proti Nittiiu: Morte a Cagoria!) Danes pa je vsa Italija čudovita narodna milica, gotova •voie bodočnosti in trdna v svojem delu in svoji disciplini. V i c i n i je izjavil da fašizem ni proti kritikam, toda naj bodo iskrene in lojalne in naj ne pomenijo izdajstva narodove volie. Giunta, viharno pozdravljen, se je trvedoma takoj pohvalil, da je on vodil prvi velik naskok na hotel Balkan v Trstu. (Ploskanje in divjanje.) Poglavar vlade ne more trpeti, da bi ga kdo motil v njegovem delu. Fašizsm je moč, ki vlada v Italiji od enega konca do dragega. Pripravljeni smo spreieti resno kritiko, ali kadar pride s strani g. Amendola (krik) ali pa s strani g. Al-bertinija (»Corierre della Sera« ). ki drži vedno z nasprotniki, je ne moremo pripustiti. Shod je naperjen proti takozvani demokraciji, kl Je upropastila Italijo. Sprejeta je bila ostra resolucija proti opozicijonalnim strankam, ki hočejo spraviti ob veljavo delovanje fašistovske vlade. Opominjajo se, da naj prenehajo in fašisti prisegajo, da so pripravljeni za vse slučaje. Z velikim krikom in vikom se je zaključil shod. Vpili so še: Smrt Nittiiu! in hoteli so naskočiti redakcijo lista »II Mondo«. Prodna Petletnico narodnega ujedinjenja je praznovala LJubljana v soboto kar najdostojneje. Trto vine so bile zaprte, delo v obratili in podjetjih Je počivalo. S privatnih in državnih poslopij so visele sastave in tudi vsi tukajšnji konzulati so izvesili svoje zastave. V stolnici je ob 10. škof dr. Jeglič ob mnogobrojni asistenci opravil službo božjo, ki so se Je udeležili zastopnik pokrajinske vlade in namestnik velikega župana dvorni svetnih KremenSek, zastopnik dravske divizijske oblasti gen. StojanovlC. generalni konzul Češkoslovaške dr. Otokar Benel francoski konzul Paul de Flache, honorarni konzul Belgije Milan Dular, avstrijski konzul dr. Kohfruss, italijanski delegat de Co-melli. nadalje načelniki vseh naših ob-lastev in številno občinsvto. Na koru je oddelek godbe dravske divizije svira! himno »BoŽec pravde«. Pred cerkvijo je bila velika vojaška parada. V pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišica je službo božjo opravil prota Dimitrije Jankovič. Tudi tu so bili navzoči zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Manifestaciiska skimšjjjna akademske omladine. Obletnica narodnega In državnega ujedinjenja je proslavile nase akademske omladina na skromen način, ki priča, de se bodoči prosvetni pionirji zavedajo vai-nosti in pomena tega velikega dogodka v zgodovfri jugoslovenskega naroda. V globokem prepričanju, da vrif svojo najsvetejšo dolžnost, je sklical meddmšrvenl odbor v soboto ob 11 dopoldne v zbornici tukajšnje univerze mfnifestacijsko zborovanje vseh ljubljanskih akademikov. Vabilu se je odzvalo lepo število slušateljev vseh fakultet. Ko je akademski pevski zbor oduševljeno zapel »Iz bratskog zagrljaja«, je otvoril zborovanje v imenu akademskih kulturnih društev predsednik akademske podružnice J. M. cand. pufl. Baš. Pozdravil navzoče oniv. perof. dr. Do 1 e n-ca, dr. E 11 e r j a, S k u m o v I č a, dr. B i I i m o v i ć a , dr. O z v a 1 d a In stanovske tovariše ter v kratkih beesdnh omenfl pomed prireditve. Obletnica njedinlenja n! dan ko se zbira akademska omladina, da ktonečega duha In prežeta vsakdanje skrbi za obstanek rešuje svoje stanovske zadeve. Ta dan je praznik narodnega ujedinjenja, to je dogodek, ko se celokupen ju-goslovenski narod in z njim rud* njegova mladina spominja onfh, ki so širili med nami jugoslovensko idejo, pa jih je koščena smrt po plemenitem delu in mnogfh žrtvah za lepšo bodočnost naše domovine iztrgala !z naše srede. Za pozdravnim govorom cand. fur. P r i m u s a je nastopil cand. phfl. F. V a-t o v e c. V krasnem, globoko zasnovanem In oduševljenem govoru je podal zbranim akademikom bogato idejno tvarino za praktično udejsrvovanje rla poti k nacionalnemu prebujenju in integralnemu ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Gov^r cand. pfcil. F. Vatovca. »Manifest regenta Aleksandra na srbski narod od 29. VII. 19M. znači prelom s preteklostjo, signal k osvobojeniu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naj je prvemu revolucionarnemu pokretu za osvebenje pod vodstvom Ljudevita Posavskega, ki je vzvalovaJ jugo-slovenske mase od Soče do Timoka, sledila koncentracija stoletij: r.aj je po obetapolnem sijaju Dušanovega carstva vihtelo turško gospodarstvo z neusmiljeno roko bič nad slovensko, hrvatsko, srbsko in bolgarsko rajo; naj je skozi desetletja razsajalo na Hrvatskem Bachovo huzarstvo In na Slovenskem Schmeer-lingov centralizem; naj je po blestečem zmagoslavju krščanskega orožja na Balkanu 1912/13 nastopila tragedija albanskih gor in kriškega otoka; moč volje In Ideje je bila, ki je razbila, kar se je moralo razbiti in kljubujoč prokletstvom stoletij zlomila ovire ujedinjenja in osvoboje-nja. Ob neprobojnosti narodove volje in skalovitosti vere v bodočnost se je moral izbesneti bes vekov, moraln so se Izvihra-ti vihre verig in okov. Bili so med narodom biagovestniki. preroki 1. decembra 1918. To so bili možje, ki so v svojih da!inih slutnjah razodevali voljo južno-slovanskih mas: prelom s Preteklostjo. Iz sigurnoclljne bistrovidnosti Obradovičeve socijalnega revolucijonar-stva Markovićevega, Strossmarjeve naci-jonalne znanosti, Krekove ustvarjajoče dejavnosti se je izoblikovala jugoslovanska duša. Gorje nam. ako bi v preziru 511 preko duševne dedščine naših blagovestnikov-, velikanov: gorje nam, ako bi si drznili zapraviti samo mrvico, kar so nam zapustili! Univerza Ima nalogo, da narod siofti In druži; ona Ima biti sveto ognjišče, ot» katerem naj se ogreva bratovsko srce in ljubav, sloge in edinstva. To je misel, ki jo je izrekel veliki Strossmajer 1. 1874. ob orvorltv' zagrebške univerze. Kakor se pa mora odnašati ta misel v naših dneh na troje naših najvišjih kulturnih središč In kakor je bas* nlhn poverjeno vcHko poslanstvo, da IzvrSe testament pripravljavcev svobode, tako na} Iz mozalčnosti In sinteze najraznolikeiših kulturnih, elementov na našem teritoriju vzklije samonikla jugoslovanska kultura, spajajoča brata I brata: kultura narodno-izobrazbene Obradovičeve koncepcije, najbolj notranjih elementov Strossmajerieve duše m Marković-Krekove socijalne orijentacije. Na nas Je, da Izvršujemo, kar nam Je zapoved al men:h rz Hopova; da živimo kakor nas je učil djakonskj Hskirp. da nadaljujemo tam, kjer je končal slovenski svečenik dr. J, Ev, Krek. Doseči sne at» našega Dieiienja. ctjonalno politično i a kulturno osvobojen je ter ujedinjenje. In vendar iakalijo onstran granice šakali, tulijo volkovi, prežijo hijene. »Mi vstajamo in vas je strah!c Ko čatt slovanska akademska omladina, ki je is nje izšlo toliko borcev za svobodo, toliko dobrovoljcev, minerjev, agitatorjev za fliajniško deklaracijo in koroških legijoaarjev, gboloko dolžnost, da se pokloni spomin borcev-levov, ki so padli na Kajmakčaiami. Sokolu, Veterniku, Koz-jeku. Rovovski kosi, ki so umirali po avstrijskih gradovih !n laških taboriščih; ko Šviga njen plameneči poeled onstran *ra-nlce na našem vzhodu — Proti Črnemu morju, ki je tudi naša. pa naj zapadna diplomacija nadljuje svoje intrige ščuvjoč brata zoper brata, kri zoper kr! v svoje erstične namene; ko so vse naše najda-lekosežnejše nađe položene v narečje slovanske po? tik e In doni |z ruskih step sem himna slovanske bodočnosti nam Je položiti zakletvo soborlteUstva in zvestobe nJim, k| so onstran Karavank In Trglava. ki so naši, kri nase krvi. našega Jezika, nase kulture. Naj so Karavanke še tako visoke in naj se Triglav vzpenja v še tolike višine! CHas velikega djakovskega biskup* grm- kljub tem« onstran grrnlc tn odmeva kakor v p romskem pozivu: »Narod ki zna realizirati prtslovlco »ali svobodno živeti ali slavno umreti« pa ako se hna boriti skozi vekove. trpeti la prenašat) žrtve, prej aH slej se spasi In osvobodi.« Kakor vemo, da se moramo zanašati sami nase, tako je rudi postalo skala naše prepričanje, da bodo sinovi vseh. ki so se po evropskem prostranstvo flki levom borili In umirali za osvoho]en|e ta njedfnjenfe. prevarit Karavanke in da bo na goriškem grada zavthrala Jugoslovanska trobolnlca. Dotlej pa naj se vse naše dejsrvova-nje vrši pod vidikom velikega dr. Krekovega državnega zamisla: Trije so principi troimeneca naroda, ki ga naj vodijo v bodočnost: En narod en vladar, ena država od Beljaka do Soluna in mnogo, mnogo svobode!« (Viharno odobravanje). zaključek skupščine. Po končanih govorih, ki so jih prisotni sprejeli z velikim odobravanjem, se je predsednik zahvalil govornikom za njihov trud in prečita! v imenu meddruštvenega odbora to-le resolucijo Akademska omladina ljubljanske mu* vene, zbrana dne 1. decembra 1923 na skup* ičini v proslavo ujedinjenja SHS. pozdrav* lja Nj. Vel, kralja Aleksandra I. in kraljico Marijo ter Nj. Visočansfvo prestolonasledr nika Petra ter apelira na kraljevo vlado, da dela vedno tn povsod z vsemi mcxni na tem. da te osvobodijo se neodrešeni bratje in da se dovrii še nepopolno uje-tinjenje v bratskem objemu vseh Jugoslovenov v veli* ki, s\>ohodnf Jugoslaviji. Soglasno ln z odobravanjem sprejeto resolucijo je Izročila takoj po zborovanju posebna deputacija akademikov na pokrajinski upravi za Slovenijo, da se odpošlje v Beograd. Lepo uspelo manlfestacijsko skirpščino je zaključil akademski pevski zbor z državno himno. Tako je naša akademska omladina ponovno dokazala, da ji je ideja državnega in narodnega edinstva ne glede na težke življenske rnzmere nai-vlšji nkaz ln da so ji vedno pri srcu rud' oni nesrečni sinovi svobodne Jugoslavije, ki jim je bridka usoda naložila težko breme robstva. Prireditev „Oriune" v Narodnem dome. M ifestacija za državno edin ^o in za? ~^fone brate. V spomin petletnice narodnega ujedinjenja je priredil oblastni odbor Orjime v soboto ob 20. zvečer v veliki dvoran- Narodnega doma družabni večer pri pogrnjenih mizah. Pročelje dvorane je bilo lepo okrašeno z nacionalnimi trobojnicami In orjunaškimi znaki, v sred ni pa je stal s cvetjem ozaljšan portret Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. Kljub mnogim drugim prireditvam je občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Med udeleženci so bila zastopstva raznih društev In korporaclj kakor češke noče, dobrovoljcev. akademikov in dr. Med izvajanji šentjakobskega salonskega orkestra je zavladalo takoj spočetka živahno in veselo razpoloženje. Prva programna točka je bila deVMmacf-ja A. Gradnikovega »Uiedinienia«, kj jo je z glebok'm Srstvom izpolnila cdč. V. E k e rj e v a. Za svoj trud je žela obi-'o pohvale. Sledila je druga točka — pozdravni nagovor g. Kralja. Z vznesenimi besedami ln intonacijo, ki ie searala prisotnim globoko v srca, je govornik izvajal: Dragi bratje in sestre! Slavje narodnega ujedinjenja je za nas vsako leto znova povod najviš;e radosti in najrlobje žalosti. Radujemo se. ker nam je po enajstvekovni, trdi temi hlapčevstva zasijalo soince svobode, da Je minila doba na Sega tisočletnega robstva, da smo kot svobodni ljudje nast^pivSJ dcđščino. ki so nam Jo pripravljala In zbirala nešteta pokoljenja prednikov v mukah In znoju, v solzah In krvi, v trpljenju in tlaki tujim gospodarjem. Neprekinjena veriga oholega tujega aastlstva nad našim narodom se vleče od Junaka Ljudevita Posavskega preko Matije Gubca, z razbeljeno železno krono ovenčaneag prvega jugoslovenskega kralja, vse do nedavno minulih dni, ko je nase trpljenje zašumelo preko prepolne čaše. Baš v tej usodni uri pa je b:la zlomljena za vselej sila naših tlačiteljev Nem- fitv. Madlarov In Turkov, Planili smo razigrani veselja v svobodo in smo skoraj pozabiif žrtev, ki so jih vekove doprinaša-li naši najboljši ter zidali trden temelj današnji naši domovini. Na preliti krvi naših junakov vseh vekov teme!H naša svoboda, ki se je radujemo, zato nam v najvišji radosti kane v dušo ka;;;a grenke žalosti. Mrtvi so, toda njm spomin živi med nami in bo živel vekomaj, kajti najlepše in najdragocenejše iz vse krasote in vsesa bogastva kar zamore roditi zemlja, je mož. ki pogine v borbi za domovino za srečo in blagor bodočih pok oljen J. Ti junaki so premagali vse te^koče. ki so nam jih tirani postavili pred spoznanje, da smo Iz vekov na vekomaj eno: od Gospe svete do Soluna, od Soče do Vardarskih bregov (burno odebravanie). Uverjen sem, da govorim iz srca vsem navzoč m, ako usmerim besede zahvale in časti Še posebno na na§ jug. v Junaško Šumadlio, zibelko današnje naše velike domovine. Od tam. bratje ln sestre. «e ie vzdignila m sel svobode: majhna kot gorčfčno zrno se je razrastla v mogočno drevo, ki ie vzelo večino naroda v svoje okrilje. Tam so se rodili junaki kojih ime^a so zvezana s slavnrmf zmagami pri Kum.inovem, ob Bre-galnici. na Cer-pTan:ni in na Knimakčala-nu: on; so lili svojo kri na vseh bojiščih za našo svobodo. Njih openj je preveval srca In dt?še naš:h dobrovoljcev. ki so se odeli v Dobrudži in na Solunskem boiišču v nesmrtno slavo ter umirali za svobodo našo in nr.ših pokolienj. Iz tega plemena je vstal rod K*ra-djordievičev, kl je prvi d vi ral prapor upora, ki se le širil vse dodanašnjih dni. Iz tega rodu ie vz'šel blagopokojni naš kralj Peter Veliki Osvoboditelj, ki je zaključil prvo fazo osvobojen;a in ujedinjenja na Seja naroda! (klici slava mu. slava mu!) Na nas je, da to delo zaključimo, da pripeliemo v naročje Jujros!nvfje tudi zadnje selo, kier se govori in poje v našem jez;Vu (klief tako je!) Izkazati se moramo vredne potomce veT?kih dedov, ki so hodili pot trp1 ienia za našo srečo In svobodo. Naša severna me?a nam kaže krvavo rano. ki nI zarel'ena, dokler ne sede na rosposve'skl vojvodski stol Junak iz rodu K^radjorrUevIčev ter z mečem naznani, da Je prevzel dedščno, ki mn gre Iz prazgodovine! (vfharno odobravan-e). Zapadna mela je ena sama odprta rana. ki ram po nji uhaia naša srčna kri, dokler ne pokažemo oholemu tujcu niegovih naravnih meja. Gorica In Trst ter kršna Istra čakajo deleža svobode, ki Jim gre tako kot nam (klici: tako je. res je!) Zader In Lastovo, Skader, Voden. Kostur ln Lern so naši, tam se govori naš jezik, v temelje teh mest je zazidana naša sraga In aaša kri. Prodreti moramo do Jonskega In Cgejskega morja, izpreobrnitl brate Bolgare k svoji misli, da se preko Črnega morja zvežemo s slovansko Rusijo, ki hrani v sebi neizčrpne zaklade slovanskega duha in neizraMjcno ogromno silo ekspanzije slovanskega plemena! (frenetično ploskanje). Ogromna zadača je, ki smo jo podedovali po herojih-ustanovnlkih narodne svoje države. Iz zevajočih žre! grobnih jam nam kličejo z glasom groma: Umrli smo, da služimo domovini. Ml nismo zahteval!, da jo Prej otipljemo z rokami kakor nejeverni Tomaž; nismo vpraševali, kako naj bo urejena. Da ste nas vprašali, kakšno hočemo domovino, nas ki smo bili si!ni, edini in nerazdružlii- vi v svojem bojnem poletu, gotovo bi vam odgovorili, da bodi edina, nedeluva la močna, takšna, da Je ne zruši noben vihar (burno odobravanje). Jez k mučen'kov Je vedno enak: jezik žrtve. Misel mož Je vedno ena misel časti. In stvar Junakov Je vedno ena: stvar domovine! (klici tako je!) Živi ti, narod, ra tisto za kar smo ml korakali v smrt! Ž vi za domovino in pomni: prvo. kar spala Človeka z domovino. Je dolžnost. Zakaj domovina ima pravico zahtevati, ne da bi dajala: zahtevati v Ime bodočnosti, v Ime pokcHen!. ki pridejo za vami! Tvoje ed*ns*vo, narod Je tvoja prva Jofžnost. Je temeMn! k«men domovine. To je. bratje, oporoka, ki nam je otaja'a obenem s p r i d bi t v 8 mi o s v o b o i e n j a po naših dedih. Vršiti ln dovršiti (o opjroko ]c naša najvišia dolžnost. Neo-svobojene brate osvoboditi je zahteva naše čast) in našega narodnega ponosa. Temu cilju posvetimo vse svoje moč! z geslom: To hočemo, to moramo, to bomo! Ta govor, prežet čistega patrljotfzmn !n sočutja z nec.Jrešenimi brati, je napravil na vse navzoče globok utls. Ko je viharno odobravanje utihnilo, ie zaigral salonski orkester državno himno in oficijelni del pr'reditve ie bfl zak'jučen. Nato se je razvila med mnogobrojnim občestvom živahna animirana zebavn: med plesom in j pogovorm ie kmalu nastopila pozna nočna ! ura. ko so se udeleženci razhajaii veselih obrazov In zadovoljni z už:tkom, ki jim ga ie nudHa ta prireditev. V druoih krajih in inozemstvu. — Beograd. 3. decembra. (Izv.) Po poročilu iz Novega Sada :e bilo včeraj v nedeljo tam veliko narodno slavje povodom razvitja zastave dobrovolj-skega udruženja. Zastavi je kumovoj kralj, ki je poslal na slavnost svojega prvega adiutanta generala H a d ž i ć a. — Beograd, 3. decembra. Htv.) V vseh cerkvah se je petletnica našega narodnega ujedinjenja probavila na svečan način. V saborni cerkvi je patrijarh Dimitrije imel svečano božjo službo, kateri so prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander L, krajiica Marija, člani vlade, narodni poslanci, dostojanstveniki, generaliteta -n dipiomatićni zbor. V Skopbu so proslavili petletnico ujedinjenja na naisvečaneiši način. Svečanostim so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaSkih oblasti. Veliko narodno slavje je bilo tudi v £tipu. _Državni praznik v Zr-^rebu. Petlet« niča narodnega ujedinjenja in osvobojenja se ie sv»*ano nroalavile v vseh za-: roških ce-kvah. Na univerzi je v soboto ob drsetih dopoldne n^-r.|:ta a^adems^i mlad'"* slavnostno ■'-orov^nje S'avnooncmu 7>orova» nju bo -rosostvovala a'ad-msVa dr"Stva »I^ijoslav ;s«. »T.m"?ič«. »Triglav«, »Sloven« ski Jug«. »Orj"na« in »BaVsn«. — Pariz, 3. decembra, ilzv.) Institut za slovanske jezike na Sorb i ml je v soboto proslavil peti tnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in SI vencev. Javnosti je prisostvovalo osobje na'V;^ poslaništva. Podpredsednik liaumont je imel krasen g >\ot o kuliuri in napredku na.iglavnejših mest. V ruski cerkvi je bila povodom petletnice narodnega ujedinienja svečana bož'a služba. ★ ★ ★ V soboto dopoldne je priredilo nase poslaništvo v Pragi v pros'avo petletnice ujedinjen;n recepcijo. Med reprezentancami je bil praški zuoan dr. Ba-xa. jreneral Klecanja. d:lcc:acija p kralja Petra, deputacija lužiških Srbov, zastopniki sindikata čsl. tiska, trgovske, in dr. Cerkvene obrede je opravil ata^e sejma, čsl.-jugosl. lige. pisatelj Holcček. akad. slikar Kuba. po!k% dr. VinaF. dr. rTttel. dr. Vojnović, univ. prof. dr. Murko, prof. Skrbinsek, akad. kipar Oangl in dr. Zerkvene obreJe je opravil a'nSe poslaništva za uk in bogočn^t'e CJorča-nin, nakar se je razvila med zakusko fi-vabna družabna zabava. Proslave se je udeležil tudi pevski zbor rti^k'h studentov, ki je zapel več slovanskih pesmi. Pnllfirne vesti. = Kongres demokratske stranke. Kakor je bilo Že javljeno, se meseca januarja sestane kongres demokratske stranke, ki ima razpravljati o vseli aktualnih političnih vpra^aniih. Na dnevnem redu bodo: 1. notranja in zunar a situacija, 2. poročilo o samoupravi. 3. poročilo o delovanju glavnega odbora. 4. organizacija stranke, 5. sprememba strankinega statuta. = Prihod atenskega poslanika v Beograd. Po brzojavnem porv>čilu iz Aten je v nedeljo 2. t. m. odpotoval iz Aten naš poslanik Zivojin Balugd-ž i ć. Na kolodvoru so se od njega poslovili grški ministrski predsednik, zunanji minister in člani diplomatskega zbora. Poslanik Balugdžlć je bil pred odhodom sprejet v daljši avdijenci pri grškem kralju. = O koncentraciji naprednih sil prinaša sobotni »Slovenec* daljši uvodnik, kjer dokazuje, da to geslo ne spada v sedanjost. V novi državi ne gre za kulturna naziranja, marveč za legio-lativne, upravne in gospodarske naloge! Zato je zahteva po koncentraciji naprednih sil brezpredmetna. — Reči moramo, da je ^Siovenčevc člankar originalen. Sicer se mu ne bi dogodilo, da podtakne geslu o koncentraciji naprednih sil v Sloveniji zastarelo formulo in poveličuje naloge, ki jih ravno mi s ta-kozv. napredno koncentracijo zahtevamo. Z napredno koncentracijo nočemo neposrednega kulturnega boja, marveč stinitev vseh sil v Sloveniii v enotno fronto proti tistim, ki nasprotujejo dograditvi skupnega doma in sodobnim gospodarskim, upravnim in gospodarskim nalogam, skratka proti stranki, ki med Slovenci nastopa proti državi kot vrhovnemu c!Iju„ proti nov| domovini in narodu! S koncentracijo naprednih sil odklanjamo torej klerikalcem kot nečasovno geslo! Temu se upira SLS s svojo zahtevo po aktonomistični klerikalni avtokratiii To nazadnjaško namero hočemo preprečiti z naperdno končen traci-o! »Slovenec« piše: »Ne centralizem, ne avtonomija, ne federalizem nas ne bo rešil, rešila nas bo edino dobra uprava .. .c S takim stavkom pobija klerlka'ni člankar klerikalni avtonomi-stičnj program kot nesodoben, hvaU v listu protidržavne stranke, k? 1. decembra niti z besedo ne omenja grav-nega državnega praznika, koncentracijo skrbi za dobrobit države In kmego-rlčno odklanja kulturno zahtevo SLS po vzpostavitvi klerikalne, torej kuJturno-bojne reakeje v Sloven-j!. Hvaležni smo »Slovencu« za tako temeljito in pravične pojmovanje napredne koncentracije ter njenih aktualnih in državovtornih nalog! = Češki g/as o našem narodnem prazniku. Povodom proslave petletnice našega narodnega ujedinjenja pišejo praški »Narodni Listv«: »Danes pra» znujejo Jugos^veni neto obletnico svo» jega narodnega ujedinjenja, dan. ko je kralj Aleksander sprejel spomenico Narodnega odbora, ki je reprezentinl volio in suverenost Slovencev, Hrvitov in Srbov iz bivše habsburške monarhije in ko je na to snomenico odgovoril z aktom, ki forma^o pomeni profTasitev kraljevine SHS mesto prejšnje kralje* vine Srbije. To je dan snomina nt div» ne dneve rojstva svobode, toda to je tudi naravna priložnost, da se pomisli o tem, kaj ie prineslo teh pet let. Ako smo morali mi premagati težke ovire pri ustanovitvi svoje nove države, so imeli naši bratje Jutfosloveni teh ovir še več ;n še težjih. Notranjih in runa* njih. Mi smo morali rešiti slovaški in 96 *tev 276. »SLOVPNSK! NAROD« dne 4 decembra 1923. Stran 3 podkarpatsko • ruski problem, Jugoslo* ▼eni pa morajo težiti za unifikacijo najmanj Šestih različnih državnoprav« nih tvo-b, kjer počiva pet narodnih vej, izrastlih iz različnih kulturnih in gospo* darskih razmer. V zunanji politiki pa so preživljali Jugoslovenl daleko težje kri* se nego mi, kajti morali so se odreči pol milijonu svojih bratov, ki so pri* padli Italiji in do današnjega dne ni« majo urejene granice z Grško. Ako se ozremo na minulih pet let sub specie teh velikih notranjih in zunanjih pro* blemov, moramo priznati velik uspeh dosedanjega dela. Jugosloveni lahko danes z radostjo slave svoj narodni praznik, četudi še niso dosegli notra* njega rrvnovesja — osobito glede re» šitve hrvatskega proble-na — vendar pa se je v petih letih poglobila velika ideja narodnega ujedinjenja in dovršen je bil velik del konsolidacijskega dela tako, da lahko z največjim optimizmom pri* kujemo, da bo dovršena notranja tvorba države in da bo razmah narod« nih sil neodoljiv. Modremu staremu Pašiću. ki je 40 let pripravljal ujedinje* nje in osvobojenje in ki že spočetka vodi novo državo, želimo da bi dočakal trenote*, ko se bo uresničila z vsemi posledicami formalna narodna in držav« na unifikacija. Tanes se pridružujemo jugoslo-enski proslavi kot oni, ki so •tali zvesto ob strani bratov v kriti6« nem času in ki jim tudi v času svobode in odrešenja zvesto stojimo ob strani, delimo njihovo vero, njihov optimizem ln njihovo prepričanje, da bodočnost pripada njim in Slovanstvu vobče.« Gospodarstvo. Tr. Zelenit: POMEN RUSIJE ZA PRESKRO EVROPE. N! dolgo teza, kar se je pisalo In govorilo, da hoče Rusija s svojimi pridelki In srrovinarni na evropska tržišča m da se bo -adi tega naša država pogajala z njo o medsebojnih gospodarskih odnošajih. No, ako utemeljevanje potrebe zvez z Rusijo s pač puhlo, ker mi ne rabimo ruskih sl-rovin, ker sami izvažamo ravno take slavine, kakor jih bo Rusija. MerodajnI mo-ajo biti drugI vzroki. Kolikor se lahko sklepa Iz skromnih oročrl Iz Rusije, ki pa redkokdaj, a4i sploh e zaidejo v predale našega političnega ča-opisja, nI pričakovati v bližnji bodočnosti jske konkurence v večji meri, čeravno : al te dni čitamo, da prihaja rusko zrnje v Avstrijo. To je bolj konkurenčni strel! esrečni. le razdirajoči in smotrenega dela ssposobnl komunizem je uničil glavnico, odjetnost, delavoljnost ln produkcijo, upro-istll rusko poljedeljstvo, in povzročil ža-istno stanje ruskega gospodarstva. Traja« i bo Ie precej časa, da se Rusija povspne a svojo prejšnjo višini. Gotovo je, da se Rusija pojavi prej aH ej na evropskih tržiščih in da se bo začel oj za tržišče, kakor sem ga napovedal že ;ta 1919 na trg. shodu. V tem boju bo izgi-Ho mnogo »izvoznikov« naše dobe, ker odo zanj nesposobni. Saj še sedaj, ko je vropa gladna, se naš izvoz ne more otre-t raznih nepotrebnih posredovalcev, z na-i konkurirajo ne samo radi svoje valute T>pak tud! radi večje delavnosti ln samo-kojnostI Romunija, Ogrska In celo Bolga-ia. Skrbeti moramo za dobro organlzaci-i Izvozne trgovine In za solidnost. Le s ilfdnostjo, ki jo mora kot prvi poznati pro-ucent, si bomo pridobili zaupanje In odjemalce na svetovnih tržiščih. Zapadna trži-ia zahtevajo solidnost dobaviteljev. Izje- 10 dela le Italijan, ki je tudi kot trgovec esoliden. kakor zahrbten politik. Vzgajaj-K) producenta In trgovca! z Rusija je za preskrbo Evrope ogrom-ega pomena. Brez Rusije obnova Evrope i mogoča, brez Rusije ne odpravimo po-lanjkanja In draginje. Rusija obsega aH je bsegala eno šestmko vsega sveta In njeno rebrvalstvo šteje 170 milijonov. Razkosa-a Rusija bo postala zopet velika, ker roki narod ne bo pozabil veličine carske Rude m svoje slave. 86% ruskega naroda se eča s poljedeljstvom. Rusija je pred vojno pridelovala eno peno (21%) vse svetovne produkcije zrnja. 11 nad polovico rži (51%) skoraj tretjino -čmena (32%), skoraj četrtino (24%) ovsa, ad eno petino (22%) pšenice in 2% ko-jze. Iz te ogromne množine je krila Rusl-t 23% evropske potrebe na zrnju in moki. ietih 1910 do 1912 je prišlo na zapadno vropska tržišča pšenice: Iz Rusije 268 mil. : Kanade 99 mil., iz Indije 87 mil., iz Ar-entinije 140 milj., iz Avstraliie 76 milj., Iz 'draženih držav 49 miU pudov (pud je 5.38 kg). Rusija ie pridelala na leto deset-rat več lami kot ves ostali svet. Iz Rusije : prišlo na leto nad 3400 miljonov pudov :asla. 3275 milj. jajc nad 7600 vag. mesa, jromno konj, ovac, ogromne množine vol-s. nad 150.000 vag. manganove rude, nad 10.000 vagonov nafte itd. Vse to sedaj pri-anjkuje na evropskih tržiščih in Industriji, ' pa prihaja v neznatnih količinah. V tem i\ največ krivde, da se gospodarstvo ev-•pskih držav ne more popraviti. Večletno ilčevanje dobrin Je spravilo evropske drve ob glavnico, da so sedaj kakor bloki-ne In radi valutarnfh neprilik ne morejo eskrbeti prebivalstvu živeža, Industriji slrovln iz prekmorskih dežel. Amerika je prej dolgovala Evropi nad 5 milijard larjev, danes terja od Evrope nad 15 ml-ird dolarjev In ne nudi Evropi nobene moči. pa bi tudi ne mogla kriti evropske >trebe. Evropa je vezana na Rusijo, ker : ta more nuditi najboljše pogoje za prezrto In obnovo pridobitnega dela Evrope, i *to so skušali navezati gospodarske od-ošaje z Rusijo Nemci, Italijani. Angleži, "sa dosedanja prizadevanja pa so bila brezmesna. Predvsem je boljševizem upropa-n produkcijo is delavoljnost ki tako Rusi* ja ne more na evropska tržišča v zadostni meri, če bi tudi hotela. Rusija se mora obnoviti sama. Boljševizem pa tudi noče gospodarske ureditve Evrope, on hoče v Evropi socijalno ln gospodarsko revolucijo. Revokirajo pa le gladne množice. ★ ★ ★ —g Trgovinska pogodba s Češkoslovaško. Češkoslovaško poslaništvo v Beogradu je odposlalo na vse Trgovske in obrtne zbornice, da zbirajo podatke za sklenitev dobre In trajne trgovinske pogodbe med našo državo in Češkoslovaško republiko. —g Nemčija nakupuje v Ameriki razne potrebščine v vedno večjem obsegu. Tako je tekom prvih osem mesecev tek. leta nakupila v Ameriki mesa, bakra in volne več kakor vsaka druga država. Kupila je 549.644 bal bombaža v vrednosti 72 milijonov dolarjev, dočim si ga je nabavila An-glua v istem času za 15% manj. Bakra je kupila Nemčija za 17 milijonov dolarjev. Tudi to Je rekordno število. —g Zakon o taksama sa novim isprav-cima primljenih ovih dana u Narodnoj skupštini izišao Je. Zakon je prired'o S- Jakša Slavetić, tajnik upravnog sudišta. Knjiga Je neophodno potrebita svim državnim i op-činsklm uredima, te bankama, advokatima i industrijalnim poduzećima. Kako je g. Slavetić poznati stručnjak u ovim stvarima, to će ovo izdanje biti najpotpunije i najkritičnije. Zakonu je pridodan register 1 potraž-nik tako, da Je olakšano traženje stavaka, koje su razbacane po zakonu. Naročito upo-zorujemo na posebni dodatak: Pregled sudskih pristojbin. Cjena je knjizi D 100, a dobiva se kod Clrilo-Metodske knjižare d. d. Zagreb. Preradovićev trg 4. Prosveta. — Danes bomo tiči, torek Red C. Sredo drama zaprto. — »Osma žena.« Danes zvečer ob 20. url vprlzori se v drami za red F komedja »Osma žena«. Repriza Milčinskesa narodne pravljice »Mogočni prstan« bo prihodnji teden. Jutri v torek se poje v operi opera »PsoglavcI« ln sicer za red E. Drama ostane zaprta. Starše opozarjamo, da se vprlzori v četrtek popoldne ob 16. ooern »Tanko In Metka* pri znižanih cenah in bodo vstopnice za to mladinsko predstavo od Jutri dalje v predprodaji pri dnevni blagajni. — Premijera »Mogočnega prstana«. Izvirne bajne Igre Fr. MilČinskega, je brla v petek Vzdržujem se za danes vsakega pregovarjanja, ker so igro za nek3i časa vmak-nlll. da po možnosti odpravijo napake in neskladnosti, ki so se prvikrat pokazale. Af. Z. — Ljudska visoka šola v Lftrbtjani. V nedeljo dne 2. decembra se |e vrnila ▼ rbor* nični dvorani univerze V. prireditev ljudske visoke šole. Predavala je pred zelo številnim občinstvom iz vseh slojev gdč. A. 5 t c b i* jeva o aktualni temi: Zaščita zanemarjene mladine. Predavateljica je orisala temno strani našega socilnega reda in dokarala# da je Iskati na i večje zlo naSe dobe. v izčrpa* nosti etičnih sil in v pomani'-anju socialne* ga čuta za dolznoari. ki bi jih moral vsakdo vršiti po svojih močeh v interesu celokupne družbe. Zlasti beda, ter ž njo zdrvženo po* manjkanje stanovanj z vsemi nevarnostmi in kvarnimi posledicami za etični rarvol «n telesno rast, to je onih dvoie usodepolnih čtniteljev, ob katerih raste bedni naraščaj našega naroda — naša sodohna ranernariena mladina. K temu je Še prišteti pomanjklji* vost naše mladinske zakonodaje in sodnij« skega postopanja proti zanemarjeni mladini, ki se pregreši, večkrat nezavestno, proti ob* stoječemu pravnemu redi. Mesto skrbne vzgoje, ki naj navaja mlade ljudi k dobre* mu, ae uvaja pri nas kazen, katera nikaVor ne odgovarja zahtevkom po pravem izbolj* šanju mladih zločincev. Kot vzor, ki bi se v tem oziru dal uresničiti v gotovem obsegu tudi pri nas, je gdč. Štcbijeva orisala ameriški sistem mladinskih sodišč, mladin* skega skrbstva in prizadevania za vrrjojo zanemarjene in izprijene mladine. Obširno in nazorno je poročala o otroških nas^Ibi* nah in pravih poboljševalnicah v Ameriki. Končno je predavateljica povdarjala nuino potrebo primerne preureditve in »popolnitve naših mladinskih ustanov (poboljševalnic, mladinskih domov ter splošnih vzgajališč). Po prisrčno podanem izčrpnem predavanju se je razvila zanimiva debata. V tej se je naglašala dalekosežnost pogubnih posledic alkoholizma, revščina naše dobe na pravih življenskih silah in osvetlila pogubnost brez* obzirnega strankarstva na naše javno živ* ljenje, ker se javnost niti v najnujnejših j življen. zadevah ne more zediniri. S strani oseb, ki se udejstvujejo že dolgo na karita* tivnem polju, se je povdarjala potreba skup* negs dela na poorišču vzgoje in varstva za* nemarjene mladine, če jo hočemo rešiti pa« rodu pred nadaliniim propadanjem. Udele* ženci so odobravali nadstrankarsko stališče ljudske visoke šole. ki 9 svojim neumornim in požrtvovalnim delo mutira va pot splošnemu sodelovanju vseh slojev pri reševaniu vpra* šani. ki so se dosedai bodisi prezirala, bo* disi presotftla le z vidikov ozkosrčne stran* karske politike in kojih rešitev tvori podla« go sanaelii sedanjih obupnih socialnih raz» mer ln rdVavemu razvoiu naroda. — Predavanje o pacifizmu. V sredo Je predaval na realki novinar Miroslav Golob o pacifizmu. G. predavatelj ie opozarjal, da razvoj povoine Evrope vod! nui-no v nove impe-Hf»!:sti?ne vo'ne. ker je bila zavržena VVHsonova Idealna reš;fev mirovnih problemov na pod'agl neokrnjene samood'očltve narodov. O. predavatelj ne vidi rešitve samo v splošni razorožitvi, ampak je treba istočasno pobijati rudi ratoborni duh, kajti če bi danes uničili ves volni materijal, kolikor ga je na svetu, kdo garantira, da se narodi ne bodo znova lotiti vojno tehnične fabrlkaclje? Nemčija, ki je danes ponižana, poražena fn bankerotna, dokazuje, kam privede mlll-tarističnl in imperflfttlsrlčnf sistem. Pacifl-^cm stremi po nekrvavi rešitvi vseh spornih vprašanj. Vse stremT'en'> po Idealnem miru pa nvra soneti na plemenitosti človeka, posameznika. O. predavatelj razpravlja na to o razmer'u pacif*rma do nacljonallzma In pravi, da se ta dva pojma medsebojno Izključujeta. Pri tem pa ne misli one narodne zavesti, ki temeJii jHo-boko v najintimnejših kotičkih narodne duše, marveč takozvani izumetničeni po- pačeni nacijonalizem, ki se nahaja v permanentnem konfliktu z notranjim doživetjem narodne duše in navdaja kot dokaz fašizem. Nadalje govori o pacifističnem gibanju pri poedinih narodih, omenja pacifistično literaturo in zaključuje svoja krasna izvajanja sledeče: »Naloga pacifistov obstoja v tem, da povzdignejo na vseh borzah sveta ceno Človeškega živ- NEVARNOST KATASTFiO FALNU C DNJI MINILA. Po poročilih, ki prihajajo iz vseh krajev, so vse vode tekom zadnjih 48 ur snatrio padle vendar pa je njih višina še visoko uresničevati povsod, Težavno je to delo, ovire so velikanske Navdajati pa nas mora ljubezen do člove-čanstva, tista ljubezen do vseh narodov, ki nikakor ne stoji v nasprotju z ljubeznijo do svojega naroda. Naj bi zavzel duh novega internacijonalizma, tiste mednarodnosti, ki ni bistveno sorodna ne z marksizmom, ne z zelenim Intcrnacljona- j lizmom, pa tudi ne mednarodnim klerikalizmom. Ta nova pacifistična skupnost narodov ne mori kakor slana posamnih narodnih kultur, ona ne ogroža svete samo-niklostl kulture, ali ona je podlaga za veliko simbijozo ali tesno sožitje vseh. Naj bi vsemi narodi. Je nadaijnih hudih nalivov zadela našo ob- režne kraje, je minila. Škodo, povzročeno po poplavah, cenijo na mi;;jonc dinarjev. Nekateri kraji nudijo zanimivo Mlkru Predvsem je bil pogled v soboto z LJnblitaskega gradu na barje zelo zanimiv. Kamor je segalo cko, je zrlo vodo. samo vodo. Barj; je bilo podobno velikanskemu jezeju. iz katerega so molele hišice, kot v predootrpni dobi. Ljubljanica je v ostalem povzročila mnogo škode. Crna vas ie pod vodo in posestnikom so uničeni skoraj vsi pridelki. Velike količine lesa je voda odplavila pri Podpjči. Tudi Sava Je povzročila ogromn ; ško- se našil tudi med Slovenci, Hrvati in Sr- i do. Na Gorenjskem je odplavila velike ko- bi plemeniti ljudje, ki bi delovali v tem vzvišenem smislu. Naj bi jih navdajala globoka vera, kakor Jo je začutil slavni Francoz, Romain Rolland, ko je zapisal prekrasne, pesniške besede: >NapočIl bo čas, ko se bodo pasla jagnjeta poleg krvoločnih zverin In ko bodo iz merilnega orodja Izdelovali pluge, srpe In motike.« Uverjen sem, da bodo velike ideje razblinile meglo zmot in da bo evroT-skim narodom po močnem iskanju resnice končno zasijala lepša bodočnost: svetovni mir. — Predavanje je bilo dobro obiskano. Prihodnjo sredo 5. decembra odpade predavanje radi »Mfklavžcvega večerac. Prihodnje predavanje se vrši v sredo, dne 12. decembra. Glasbeni vestnik. — Risto Savin: »Gosposvetski sen«. Risto Savin nam je dal velezanimivo operno noviteto, ki bo kaj prikladna ob priliki narodnih praznikov in drugih takih slavnosti. 2e naslov pove, da je vse operno dejanje, sestoječe iz predigre in dveh aktov, le sen narodnega duha, poosebljenega v Dušanu. Operi ni kaj slabega reči. Glasba teče lepo paralelno z vsebino in je polna modernih, efektnih, zanimivo barvanih mest. Zdi se pa po prvem slišanju nekoliko skromna pri slavnostnem ceremonijalu ob knezovem ličine lesa in je baje tudi zahtevala tri človeške žrtve. Povclsnj na Gorenjskem. Take povodnji, kakor je bila zadnja na Gorenjskem, še ne pomnijo in skoraj gotovo Je, da je ni bilo tekom zadnjih sto let. Povod temu Je bil sneg, ki je precej vis ko zapadel nato je nastopilo skoraj 14 dni trajajoče deževno vreme, vsled česar se Je začel tajiti na gorah zapadli sneg. Škodr povzročena po povodnji, je velika. — VB hi-nju Je odneslo vse savske mostove, odneslo je tudi mnogo lesa. — Sava Dolinka je močno podkopala železniško progo malo ped postajo Dovje: progo so morali preložiti ako so hoteli vzdržati železniški promet. — Na postatjallšču Hruščica Je Sava izpodko-pala železniško čuvajnico. — Rad vljiški most so komaj reSili. — Tesarji v nevarnosti za lastno življenje, so presekali smreke, ki so se zasidrale za mostnimi kozami, nosilci In tako preprečili od ^vitev mostu. — Globoškl most. mnst pri Otočah tn v Pod-narta je Sava pretrzala. — Zvezo med levim In desnim savskim bregom in sicer od Radovljice do Kranja, to le približna 25 km, tvorijo samo radovljiški most. želczni'ki most pri Otočah In kranjski most. Največja škoda pa Je nastala v bližini postaie Pod-nart, malo pod izlivom TržiŠkti Bistrice v Savo. — V četrtek večer, približno okro^ 19., je pričela Sava trgati železniški nasip in ga Izpodkopala v dolžini približno 140 m. — Brzojavne droge je prcvrgla in skriv- ustoličenju. Morda pa prvi vtis vara. Glavno vlc^o ima knez Bernard, to pot j "en« tračnice so molele preko divjih valov v rokah g. Sewilskega, ki bo, kakor vse - Sava ic udr,a do vznož,a *ozd:i Tritmci-kaže. ena boliših njegovih vlog. Prvo- — D^n* ^vod katastrofe Je, da le savski vrsten ie bil zopet s. Betetto kot sim,- ?™d- knm.?r seJ* prfd leti narava Sava . , , , 1 . . u i-x„ lahko razlila, sedaj zelo zara>č-n in tako si bol narodnega duha in si boljšega m mora|a !skatj nove _ škodQ }e frffl mogoče misliti. Ravno tako izvrstna je vcUka in gotovo bo trafalo nesee dn{ prcd_ bila ga. Borova kot grofica audeska. ] no hođe mogoče postaviti redno zvezo. — Imela je mnogo prilike, da na dramatik- j Sedaj se vzdržuje osebni promet tako, da nih mestih pokaže krasoto svojega gla- j pripelje vhk z ene strani na nasprotni stra- su. Tudi vsi drugi solisti so bili dobri, j ni pa čaka drugi vlak. — Potniki so Imeli istotako je zbor pel brezhibno. Nekam sorva zelo težak preh<-d, ki je tra?ai pri- najbolj neroden, celo lesen ie bil g. Pu- biižno 20 minut. — Prenašanje prtijaee je gelj kot Češki kralj Otoka r, ki ga celo* I bi!o nemogoče. Sedaj, ko )e Sava Precei od-obtožba grofice audeške. tičoča se nje- tck!a s/ ,e D'e*»nd J^šal za dobrih 5 migove hčerke Juste, ni vrgla iz njegove n.l3t hoda; ~ VK™m ,e vrda l,drh v, ^ * i nje prostore Majdtčevega mirna. Lesni tvrd- k? »Kokra« Je odneslo približno en vag n komoditete. Kostumi krasni, scenerija skrbna, istotako režija premišljena. Aplavz, spočetka redek, se ie razvnel šele ob prihudu skladatelja Rista Savi-na na oder. Skoro vsi solisti in z njimi skladatelj sam so dobili v dar lepe Šopke, g. Balatka pa, ki je opero vzorno naštudiral in jo vodil, liro iz zelenja in cvetlic. Gledališče je bilo polno in razpoloženje slavnostno, saj je bil ta dan obenem praznik našega ujedinjenja. Slovenci imamo v »Gosposvctskem snu« zopet lep zgodovinski spomin, glasbeno podan po R. Savinu, ki mu moramo k njegovem trudaljubivem, iskreno cenjenem delu prav prisrčno čestitati. Podrobnejše poročilo še priobčimo po reprizi. —£ — Koncert, katerega priredi dr. Rigo za Dečji in materinski dom kraljice Marije v LJubljani, je preložen na Ponedeljehk 10. decembra. Prosimo, da vzame občinstvo to na znanje. lesa. Kjer se zida nova tovarna. Je bilo tudi vse pod vodo. todn materljelne ?k<^de baje nI — Nirje proti Medvodam ie Sava tudi naredila neka! škode. Zelo prizadeto po zadnji povodnji le ribarstvo in ribogojstvo. — Na mestih, kjer se je odtekala Sava, Je za* ostalo neb mal .1 ribic, ki so vse poginile — Mnogo no ie voda pobila ln zasula. V savski dolini. Savska dolina od LJubljane do Zidanega mo^ta p.? nudj iiatetrasaejio sliko, kar Jo ljudje pomnijo. Sava je narasla v ogromen veleti k. r:*e: in podirajoč vse pod se* boj. Daleč naokoli, karrvr sega posled, se valilo gosti rjavi valo%i, noseč s seboj iz* nivana debla in dplavljene h: de. Na mnogih krajih je že Sava skoraj dosegla proge in ogrožala tako promet. Mnogo škode je bilo povzročene pri Zalocn, Hrastniku in Tr* bovljali. Od Bre?i: dalje pa tvori Sava do Zagreba skoraj četo morj?, Iz katerega štrls tulntarn posamna drevesa. Velikanski kom« pleksi zemije so pod vodo. Nadvse težko Je bil prizadet južni del Zacreba, ki že od leta 1S95. ni doševil si one poplave. Prebivalci Savske, Trnjavskc. Cvijetne. *!!ramarske ln Tratinske ceste ter Ruda in Horvata so morali ostaviti svoje domove. Mno^i 50 s1 rešili sama golo življenj?. V selu Blata s© nekatere hlSice popolnoma pod vodo. Selivki so zbili iz desk provlzoričnc čolne, da so si rešili življenje. Uničeni so vsi pridelki, med tem ko je živina večji del reSena. Zimska setev je uničena. Največjo vi§ino Je dosegla voda pri Podsuseda V akcijo in na pa-moč ogroženemu prebivalstvu «0 stopili ga-silrl, policija, vojaštvo in privatniki. Zagrebški občinski svet je imel posebno sejo, na kateri se je sklepalo o p^m >ei nesrečnim beguncem. Odrejene so bile razne mere in odroshno okoli 1000 vojakov na pomoč. Za pokritje povzročene šk^dc Je bila vctiranltt 10 milijonvh kron. Prihodnje leto se namerava pričeti z regulacijo Save. POPLAVA V ZAGREBU. — Zagreb, o. decembra. (Izv.) Višek poplave je bilo opažati v soboo.t Od tesa dne dalje je začeli voda padati. Okoli 4. popoldne je bila voda 4.50 nad normalo. Zvečer pa že samo 3.40 m. Včeraj je voda rapldlto padala, ^koda je ogromna. Mnogo Škode ima tudi veslaški klub »Sava«, kateremu je voda ednesla ves inventar .Tudi hrvatski veslaški klub ima mnogo škode. Katastrofalna povodenj v Italiji Mnogoštevilne človeške žrtve- — Rim, 3. decembra. (Izv.) Se vedno prihajajo podrobna poročila o katastrofalni povodnji v Gorenji Italiji Mnogoštevilne so človeške žrtve. Mesto Brescia je pod vod skemu narodu. Zahvala za to, da je izpolnil mojemu možu zadnjo vročo željo s tem, da je mogel uživat: v miru, sreči in zadoveljnosti zadnje dni svo* jega življenja v s\'oji ljubljeni c/omo« vini. Zahvala vsem neštevilnim prija* 1 iljcm in častilcem, predvsem od njega tako ljubljeni prestolnici Ljubljani, za vse neprecenljive dobrote, ki so mtf bile izkazane v življenju in ob smrtL Zahvalo njegovim častilcem in prijate* Ijcm v Rogaški Slatini, ki so mu sladili življenje in mu stali na strani, ko je na veke zatisnil oči. Srč'a iskrena zahvala vsakemu po* samnihu in vsemi rr Rogaški Stefinf, 1. decembra 1923. Terezij'- St^tir. Tarisfik? in spsrt BEO G RAD S K E NOGOMETNE TEKMB. — Beofrcd. 3. decembra. (Izv.) V soboto in včeraj v nedelj 1 so se tu vršile noge« metne tekme n-"d Eaj^rebškira Gradjanakfn in beograri'-.kimi športnimi društvi. V so» boto jc biki norjo-i ;tna tekma med Grad-lanskim in Športnim klubom. Rezultat 3 : 4. Oradiin<;T:i je rgral ^c!o sHbo. Včeraj je GracKanski ir[ral z Jugoslavijo, Gradjtnski je bil zopet tepen. Rezultat 5 : 4 v kori&t Jugoslavije. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunai, 2. decembra. Rezultati včerai* šnjih rokometnih tekem: \Vacker : RapiJ 4 : 2. Hakoah : \Vaf 3 : 1. Amateure : Ad. mira 4 : 2. O^tmark : Herta 1 ; 1. Praški D"C : Vkmil 2 : 0. — Praga. 2. decembra. Slavlja : brnski ?'akabi 3 ; 3. ■ 1 stran. 4. »SLOVENSKI NA KOD« dne 4 decembra i^d. aiev '^76 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne Sramota! Vsak, 5e tako majhen In zatiran narod ima v svoji zgodovini dogodke, ki se jih spominja z bolestjo ali oduševljenjem, vedno pa je ta spomin združen 2 nečem, kar je vzvišeno nad malenkostne vsakdanje stvari, kar tvori spontani notranji nagib, ki daje dotič-nemu narodu moralno in idejno moč kot bistveno sestavino njegove odporne sposobnosti. Tak dogodek je za nas Ju-zoslovene 1. december, veliki dan, ko jc pravična roka zgodovinskega razvoja začrtala na zemljevidu jugozapadne Evrope novo krepko nacijonalno in državno tvorbo — kraljevino SHS. To je tisti tako težko pričakovani in zaželje-ni dan, ko je stoletni rob vrgel s sebe suženske okove in dvignil pod svobodnim soincem ponosno svojo glavo na strah vsem, ki bi si drznili znova iztegniti sovražno roko po njegovi neodvisnosti. Nacijonalno in državno ujedinjenje je v zgodovini jugoslovenskega nacionalnega življenja dogodek, ki ga bodo prav in dostojno ocenili šele naši potomci, zakaj mi sami stojimo še vedno pod dojmom krvave vojne vihre in njenih posledic in zato je razumljivo, da pogosto premalo upoštevamo stvari, ki so za bodočnost našega skupnega življenja eminentne važnosti. Vendar pa velja 1. december kot največji državni in narodni praznik in dasi živi še v nenormalnih političnih in gospodarskih razmerah, se spominja tega dne celokupni narod v globoki zavesti, da bi bil brez osvobojenja in ujedinjenja obsojen na sigurno smrt. Će sploh kak dan v letu, smatramo po vsej pravici 1. december za simbol državnega edinstva, plemenske sloge in lepše naše bodočnosti Moč vsakega naroda je uprav v tem, da ga vežejo izvestne idejne in moralne vrednote, ki so edini protiutež notranjim in zunanjim razkrajalnim elementom. Zato je povsem razumljivo, da so po vseh krajih države proslavili ta dan ter s tem manifestirali za nacijonalno misel, ki je bila in ostane temelj naše mlade države. Ne zagovarjamo bleska in sijaja in tudi pretirana gostobesednost se nam zdi neumestna osobito danes, ko smo se po bogati izkušnji prepričali, da se pri nas v javnem življenju preveč govori in premalo dela, toda so gotove stvari, ki si jih je treba večkrat poklicati v spomin, da ne izgube svoje etične vrednote. Med te spada v prvi vrsti vzbujanje nacijonalne zavesti in prepričanja, da je edino v močni enotni Jugoslaviji spas našega troimenega naroda. In kdaj je lepša priložnost za to važno delo, kakor na dan, ko praznujemo obletnico ujedinjenja? Ni menda slovenskega lista, ki bi bil prezrl ta zgodovinski dogodek, iz-vzemši glasilo tiste stranke, ki oholo trka na svoja prsa, kakor da bi bila ona edina čuvarica slovenskega imena ni slovenskih interesov. Kdor ob obletnici rapallske pogodbe, tako je tudi to pot »Slovenec« zakrivil nečuveno netaktnost s tem, da ni niti z besedico omenil narodnega praznika in njegovega pomena. Kakor da SLS ne spada v okvir skupne države, kakor da tvorijo klerikalci kak tujerodni otok, čigar prebivalstvo kratkomalo ignorira obče-narodno in državno stvar. V političnem programu SLS ne vidimo nobenega razloga za tako sovražno stališče napram jugoslovenski ideji, kajti boj za revizijo nstave in za avtonomijo Slovenije nikakor ne izključu'e ali bi vsaj ne smel izključevati složnega dela za povzdigo nacijonalne zavesti in za narodno drŽavo. S tem, da za tako važen dogodek, kakor je obletnica ujedinjenja, niso našli niti besedice, so klerikalci dokazali, da niso samo proti centraFzrmi, nego tudi proti osvobojenju in ujed'nje-njiL SLS je s tem nezaslišanim činom ponovno pokazala, da je v resnici ana-cijonalen In prot:državen e'ement In to je treba ugotoviti, da v bodoče klerikalci ne bodo mogli več varati javnosti, da so oni pač vdani narodni državi kot taki. odporniki in sovražniki pa so le njeni notranji ureditvi! ★ ★ ★ — Z dvora. Nj. Vel. krali Aleksander I. je imenoval kneza Arzena za Častnega adiutanta, princ Pavle je imenovan za polkovnika. — Sabotaža v mestni elektrarni. Komunisti bi radi dobili v roke upravo mestne elektrarne. Kakšen namen pri tem zasledujejo, smo že razložili. Za enkrat so se jim ti načrti še ponesrečili. Ker so jim bili tako prekrižani računi, skušajo sedaj s sabotažo podjetje oškodovati. Kakor smo izvedeli, so se v elektrarni prigodili že trije slučaji sabotaže. K sreči so bili pravočasno odkriti, s'cer bi bila Ljubljana že danes brez luči. Ali ie to znano županu dr. Pe-riču? Zakaj ni odredil najstrožje preiskave? Na javnost učinkuje ta nerazumljiva popustljivost in naektivnost mestnega župana nad vse mučno in porazno, ker se vsi boje, da bo nekega večera Ljubljana zavita v temo. Ker torej žunan ničesar ne stori, da bi onemogočil nevarnost, ki grozi elektrarni, S. dec mbra 1923. se prebivalstvo obrača na pokrajinsko vlado s pozivom, naj vendar enkrat napravi konec nevzdržnim razmeram na magistratu« Ali hoče Se nadalje mimo gledati, kako so komunisti na delu, da pri prvi priliki upropastijo mesto? Opozorili smo pravočasno vlado na to nevarnost. Ako se kaj zgodi, kar bo imelo katastrofalne posledice, bo za to odgovorna vlada, ki Je gluha ki s epa na vsa svarila in opozorila. Mi si že danes umijemo roke. — Odprava 6. in 7. razreda na liceju in vlada. Pokrajinska vlada je priznala odložilno moč pritožbi proti odpravi 6. in 7. razreda na mestni ženski gimnaziji, kar pomen a toliko, kakor da ie sistirala svoječasni tozadevni sklep klerikalno - komunistične večine v obč. svetu. Dotična dva razreda se torej zopet uposfavita. — Zakaj molče? Obč. odbornik Orehek je že pred enim tednom odložil svoj občinski mandat, a »Slovenec« še do danes ni zabJežil te vesti. Ali mu komunisti prepovedujejo govoriti o tej stvari? — Predavanje v »Pravniku«. V sredo, na dan 5. decembra t. L, predava na sestanku društva »Pravnika« gosp. univ. prof. dr. Karel Hinterlech-n e r: »Geologija in uprava«. — Predavanje se vrši ob pol petih popoldne v pravosodni palači št. 79, I. nadstropje. K obilni udeležbi vabi odbor. — Ustoličenje krškega škofa. Svečano ustoličenje novoimenovanega krškega škofa dr. Srebrniča se vrši v Senju. Ustoličenju bo prisostvoval tudi zastopnik ministra ver. — ljubljanska kmetijska podružnica. Občni zbor Ljubljanske kmetijske podružnice se vrši danes v torek, dne 4. decembra ob 8. zvečer v dvorani Kmetijske družbe, Turjaški trg 3, I. nadstropje. — Ze'eznT?kl promet In povoden. Po obvestilu Južne železnice je bil danes zjutraj popolnoma upostavljen železniški promet na progi Zidanmost— Zagreb. Voda je tako upadla, da je proga Savski Marof — Zaprešič že popolnoma prosta in se danes zjutraj promet vrši popolnoma normalno. Kakor srno obveščeni, bo trajalo več kakor mesec dni, predno bo upostavljen normalni železniški promet na gorenjski progi pri Podnartu. Proga je porušena v dolžini kakih 200 m. Osebni promet vzdržue-jo na ta način, da potniki na tem mestu prestopajo. Tovorni promet seveda ni mogoč. — Neokusna klcr'kalna reklama. Klerikalna »Jugoslovanska obrtna zveza« v Ljubljani izdaja pohlevni malo zn:ini mes-č-nik »Jugoslovanski Obrtnik«, ki ca urejuje g. Ivan Ogrin. Za oktobersko številko je napisal urednik g. Iv. Ogrin razpravico »Stavbena obrt v Sloveniji« .kjer našteva In priporoča v celi Sloveniji 21 domačih stavbenikov. V svoji krščan ki ponižnosti navaja s. Ogrin na prvem mestu sebe. na drugem mestu pa svojejca brata v Skofji Loki. Nato sledilo po vrsti, kakor pač imajo zasluge za klerikalno stranko. Pisec pravi: »Omenjeni so izvršili večinoma vse večje zgradbe zadnjih desetletij v Sloveniji. Želeti bi le bilo, da bi se te tudi podpiralo pri naročilih.« — Reklama je torej popolna četudi neokusno vsiljiva. Drugo vprašanje pa Je. v kolika so Ogrinove trditve resnične. Izmed vseh naštetih je menda le eden edini in res Izprašani stavbenik, a to ni niti Ivan Ogrin niti njegov brat Anton. Ne dvomimo, da sta oba brata Ogrin In vse Čash ^redna zidarska mojstra, kakor so to tud! ostali tam našteti, toda od zidarskega mojstra do stavbenika je še d^kaj doltra In opolzka pot kar je na svojo žalost tudi izkusil g. Iv Ogrin — menda kar dvakrat. Kakor še nI vsaV inženjer, ki zna zmeriti parcelo, čevlje ali obleko, tako tudi še ni stavbenik, kdor zna zidati hišo. — Srednješolska statistika. Ker se je začelo zadnji Čas v našsm javnem življenju živo razpravljati o naš^m šolstvu, podanem v naslednjem zanimiv pregled srednjega šolstva v naši državi. V preteklem Šolskem letu smo imeli državnih sredn ih šol v Srbiji z Vojvodino in s Črno goro 85. od teh 29 nepopolnih, v Bosni In Hercegovini 16 (10), v Dalmaciii 10 (4), v Hrvatski in Slavoniji 39 (14). v Sloveniji 12 (2). torej 162 sredniih šol (gimnazije in realke). Zasebnih je bilo v Srbiji z Voivo-dino in s Cmo goro 5 (vse nepopolne), v Bosni in Hercegovini 3 (I), v Dalmaciji 4 (nepopolne), v Hrvatski in Slavoniji 1, v Sloveniji 2 (l). Na eno sredn io šolo je prišlo v Srbi i 554, v Vojvodini b03. v Crnlgori 412, v Bosni in Hercegovini 315. v Dalmaciii 326, v Hrvatski in Slavoniji 387 in v Sloveniji 387 učencev, na enega učitelja je pa odpadlo učencev v Srbih" 23, v Vojvodini 20, v Crni gori 24, v Bosni in Hercegovini 25. v Dalmaciji 21, v Hrvatski in Slavoniji 21, v Sloveniji 16. Pna šola je prišla v Srbiji na 6S.827 prebivalcev, v Vojvodini na 106.185, v Crni gori 18.16S. v Bosni in Hercegovini 104.990. v Dalmaciji 62.142, v Hrvatski in Slavoni.i 68.489. v Sloveniji 88.038. Glede na površino ie odpadla ena šola v Srbiji na 1594. v Voivodini na 1515. v Crni gori na 878, v Bosni in Hercegovini na 2^44, v Dalmaciii na 1273. v Hrvatski in Slavoniji na 1095 in v Sloveniji na 1349 m'. Učencev so imele od popolnih srednjih šol prek 1400 v Srbiji 1, prek 1300 v Srbiji 1, prek 1200 v Srbiji 1, prek 1100 v Srbiji 3, prek 1000 v Srbiji 2, v Hrvatski 1, prek 900 v Srbiji 3, v Črni gori 1, v Hrvatski 3, prek 800 v Srbiji 1, v Bosni in Hercegovini 2, v Hrvatski 3, prek 700 v Srbiji S ,v Vojvodini 1, v Hrvatski 2, v Sloveni.l 1, prek 600 v Srbiji 3, v Vojvodini 3, v Dalmaciji 1, Hrvatski 2, v Sloveniji 1, prek 500 v Srbiji 8. v Vojvodini 2. v Črni gori l, v Bosni in Hercegovini 1, v Hrvatski 4, v Sloveniji 1. Največji obisk imajo torej srbske srednje šole. ki so ponekod prenapolnjene, pa naj bodo moške ali ženske. V zadnjem času pritiskajo v šole zlasti ženske, in to ne samo zaradi poznejše službe, ampak zaradi izobrazbe spl^h. — Iz državne službe. Imenovan Je za začasnega davčnega oficijala v Prelogu Josip Tise ser. Premeščena je Iz Koluta v Črrfiopljo p~5tarica Dragica S t e g e r. Vpo-kojeni so: po?:ar 6. razreda v Zagrebu Ivan Skarek, poštar 6. razreda v Subotlcl Janko D e k I e v a, poštni uradnik v Subo-tlci Vjckostav Jelene in pisarniški asistent v LJrbljani Alojzij § D u C. — Zdravniško pragmat ko za zdravnke okrožnih uradov za zavarovanje delavcev izdeluje Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zacrrebu. Za osnovo služI načrt ki so ga izdelali zagrebški zdra\'niki in uradniška pragmarka. ki Je od irrnistrstva že potrjena. V dobi od 1. do 15. decembra tekočega leta namerava Osrednji urad predložiti svoj načrt zdravniški konferenci, na kateri bodo zastopani zdravniki vseh okrožnih uradov. OdSor zveze blagajničmh zdravnikov za Sl-vcn'lo Je Izvolil za to konferenco dva delegata in sicer dr. Ivana Zajca v Ljubljani In dokt^na Vinka Hudelista v Brežicah. Odb^r ZBZ je tudi d~loč;l smernice ki j'h morata delegata v Lluh'jan? zastopali na konferenci: najvažnejša le zahteva, da se morajo okrofni zdravniki zašči-ti-l napram s^frnvzTanju zdravn'kov-urad-nikov n* sedlih okrožnih zdravnikov. — Sprejem v naše drfr>\ Ifans'vo. No-tranie ministrstvo je ugodrla prošnjam za sorejrm v naše državljanstvo, ki so jih vložili: frr?k' državljan dr. Konsfamin Klri-a k T d I s z ženo in sinom ru kf državl1an dr. Juh Jagoda In bolgarski državljan Jovan T o d o r o v i ć. — Nevroč'ffve poštne pofc'Ifk«- Tzše! le ranrlas ljubljanskega poštnetra ravnateljstva o nevročJ';vih roštnlh pošiljkah za mesec oktrber 1°23. Seznam je občinstvu v pogled rnzonešen v prostoru za stranke na vseh po^h v Sloveniji. — Razdane poštne službe. Razpfsana *o odnrnvni?ka mesta pri poŠtah: Tram , Sv. Benedkt v Slov. goricah (III-2) in Pank^vci (ITT-5>. — Mariborske vesti. Praznovanje n'edi-nfenja. Na zunaj in znotraj prava slika to-časnega razpoloženja. Nobene javne manifestacije, na privatnih Mšah še manj zastav kakor lani. mnogo hiš je z IzobeŠenJem čakalo do zadnjega trenotka. ko se Je pričala oVčfjna slovesna slvžba božja katere so se udeležili predstavniki civilnih In vojaških o-masti. Trgovine zjutraj odprte, n/rd službo božjo zaprte, pozneje je dospel poziv, da so ostale popoldne sploh zaprte in Je tudi ostali obrat večinoma počival. SKS le im-la dopoldne protestni shod. ki ie mučno vplival m že itak depremirano slavnostno razpoloženje. To je deloma popravila cvetlična razstava v podjetju »Vrt« na korist otročki bolnici. Narodno gledališče s pro-slavno predstavo »flasanoginfea «Je bilo sfabo ofvskann. Zato pa tembolje rroslava fla^benega društva »-Drava« v Narodnem domu z zares slavnostno zbranim sporedom V splošnem je tudi oblačno, k i~ffa nag- j nično mrzlo vreme neoovrljno vplivalo. — Cvetlična razstava v prid otroške bolnice v vrtnarskem podjetju Djam^nja in drugovi Je bila dobro obiskana, razstava sama na sebi je nudila poaetn kom za ta čas res ne- j k^l čarovite^a po glavnem razstavnem h~d- | niku 'n še boli po brinih s centralno kurja- j vo tearaeriranih cvetličnih dvoranah. Akcije so *e aktivno udeležile posebno naše narod- j ne dame. Za ms Slovence pos-bno zanimiv Je novo otvoreni semenski odd^l-k k-t*re-ga strokovniaško v^di bivši ruski general In profesor vojne rea'ke g. R'kovsk'j. SIcer se pa k temu za našo vrtnarsko Industrijo važ- i a^mti predmetu še povrnemo rh priho<»nJ>»m obrku. — Protes'ni shod SKS Kakor že na drueem mestu mimogrede omeni-no. Je mariborska oblastna organizacija SKS na pr^z- ] nik ujedmjenja v OambrinovI dvorani sklicala protestni shod proti novim davčnim bremenom. Shoda so se v vtečjem številu udeležili krajevni delegati zlasti Iz Savin- ; ske doline, nekaj celo Iz PrekmurJ«. Ven- j dar pa Je bilo pričakovati večle udeležbe, i Shod Je otvorll predsednik g. Ltpovšek. Kof prvi govornik Je nastopil minister n r. g. Puce IJ ki Je v dališem temperamentnem rovom razkrival neodkrito politiko ST.S. j Pncliev govor Je bil v splošnem s'mp^Mčen j la prepričevalen tudi za nasprotnik-. DrugI J govoru k g. D j a m o n j a je poia«nf1 namen •■ zaka! Je ta shnd ravno na današnji dan na mestu. Kot xadnj? Je govoril bivši poslance g. IT rek. ki se !e pečal *odrobne1e s SI S politiko, njena zvezo z Radfčevcl in o zMn posledicah Iz te nenarevne zveze. Ob ra- j kllu^u Je b*la sorlasno sprej-t* daljša re- ! solucija. — Sftfen uspeh prim'Jere e*ere »Boh-me« V petek s sodelovanjem g*stn ra- j grehške opere g Skrlva/iiča vm^zorjena f*»era »Boheme« je nad vsem pričakovanjem sliaina uspela .Tn to največ po zaslugi f. ^tivaalča In ge. MitrovlČeve kot rl-i-na vinak«. — Slavnostne edhoinica Lnka'ića. V ve^kl dvorai Narodnega doma se !e v nr-ifelle peaoldne vr?Ua slavnostna odh-dn'ca. kater« sta priredili glasbeno društvo »Drava« In Mvša »Zveza Jugosjov. JMeznfcar-Jev« s-vojemn neumornemu borl?*i|n. pred- I sednikn višjemu rev!d*ntn T nka^čn tb r>rl-t!kl pr*m-*e>n|a v Ke*~r»bo. Ca«*-aa rrM*fS«i lr raz«»h sH»v le "T^ala a splošni priljubljenosti t. Ukačlča kot ne- { ustrašenega borttelja za pravice Jugosloven-skfh železničarjev, pa tudi sicer kot odličnega propagatorja narodnega društvenega in družabnega življenja v Mar.boru. Vrsto poslovilnih govorov je otvoril za bivšo ZJŽ sedaj UZN2, g. revid. P e r m e. V imenu gjasbenega društva »Drava« se Je v iskrenih besedah poslovil g. V o k a č kot ustanovni predsednik tega drusrva. Obe društvi sta slavljencu posvetili v spomin tud krasna darila. Pri tej priliki Je bil g Lukačič v smislu odborovega skiepa proglašen kot Častni predsednik glasbenega društva »Drava«. V Imenu osrednjega odbora UZN2. Ljubljana sta se poslovOa preds. g. F l n ž-g a r in tovariš S o v r e. — Vsem. ki Imajo čuteče srce za nzs» ubogo deco. Kolo jugoslov. sester v Ljubljani je vzelo v svoje okrilje razna dobrodena društva, ki bodo obdar.la za božič našo siromašno deco ter je razdelilo med svoie odbornice enotne nabiralne pole, opremlj ne z društvenim Žigrm in podpisom pr-ds dn'-ce In tajnike. Ne zavračajte naših d .lavnih »Krlašic«, ki b do te dni trk le na vaša vrata ter pomislite, da Jc d?jatj slajše nego jemati. Nenavadno zx< dal se Je letos oglasila nemila zima in na^a s;ročnd prezeba v larkih letnih obokan brez topleca rerila, brez toplih pla .kav In v raztrganih čev-liih »Kolo« sećai svetnik v pokolu« Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 4. decembra ob 14 uri iz hiSe žalosti GradaSka ulica štev. 13 na pokopališče k Sv. Križu. V Lfnhlanl, dne 2. decembra 1023. £«5el» Jsniič roi. &x#+'fimU, soproga; efr. ATofiff Jenftft, intr. Jprd'č, ing. Tr*ts&* Jsacifc, dr. Bnlri Jend*6, sinovi; MJaB Fr&»o*, Itaffert, vnuki; Tea in Slarje&a, vnukinji. s ~ B99SH IH1 *ji itUTil ia^i i nlim litfillT i i Vi' V" Zahvala.. Za vse israze iskrenega socutia ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda Zahvala. IVANA ?£s sn pososlnika CD KC5 mCD BO B CT> BC3 BCD lOtOlOfOlO Za vsestransko, ustmentm ter platnenim potom raražena aočtslja povodom bridke izgube mojega > vb-ljeneza soproga aasto^s'ka fM7dfrara« ^^53SH, p*&ršzr&%TiiMm v iarekam mm sorodnikom, prijateljem In mancem. ki so kljub tako slabemu vremenu p : V r tel« od blizu in da!e£, da ga sp^emsjo na njegovi z*ćn\l poti, naj-iskrenejSo zahvalo. Posebno pa se zahvalj««em g. dr. Breskvarjn za njegovo požrtvovalno zdravniško pomoč za časa bolezni, gg. častnikom, godbi Dr^v. div. oblasti Itr oataiemu vo*a4tvu za č^a no spremstvo pri pogrebu zastopstvu poiarne brambe trr niegovim tovarišem bivSega bosanskega pe^poika St. 2, n.»da!ie ravnatelj-bt\Ti. pivovarne .Union", ravnat,:!)«'va ..Obrtne t-^nke" kakor tudi uredništvu ter vsem darovalcem krasnih vene £ v in šopkov. LJUBLJANA, S deeembra 1923. Žalujoča soproga Kristina. izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskreriejšo zahvalo, posebno pa onim, ki so ga kljub slabemu vremenu spremili na zadnjo pot. V dolžnost si pa štejemo izreči posebno zahvalo rodbini Josip TurVovi, katera nam je v tem težkem času prijateljsko stala na strani. Nadalje se zahvaljujemo bratom Sokola L, gg. pevcem pod vodstvom jr. Prelovca, Zidarskem« in tesarskemu društvu, Št. Pcterski podružnici C. M. in vsem zaatopnikom naprednih političnih in že'ezničarkih organizacij. Zahvaljujemo se nadalje gg. zdravnikom za požrtvovalno lečenje, častiti m sestram za Človekoljubno postrežbo in vsem darovalcem vencev in cvetja. Vsem skupaj in vsakemu posebej srčna hvala. Ljubljana, dne 30. novembra 1923. Žslufodl ostali, ff^siifsi iVMvaimaeaisai iimiinmi v okusnih škatljicah kot pripravno Miklavževo in božično darilo, priporoča Partetja „strmoii" fcitttelfcns. Pod Trančo 1 tiskarska >S tiskarska va. dela v vsaki množini m sicsr: uraons TMKOVtMC, CENIKE, KOVBtTC, RAČUN iT, HRANILNE in ZADRUŽNE KNJIŽICE, poROČNA naznanila, VABIL a, CIRKUL AR JE, VOTOPNICB, ■ tikete, MRTVAŠKA NAZNANILA, ZAVITKE, ČASOPISE m VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DELA OKUSNO IN CENO. NAROČILA SPREJEMA TUDI »NARODNA KNJIOARNA«, PRESeRNOVA ULICA IfllOl »a»fi»a«Oa»«*at*K«Brtw^ i LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5 1 MEDICIN AL-COGNAC o o lil Zahtevajte iimoi „!¥Sžd!Ic3na! -CognacM p i Jamaica - rum" „C&gnac - rum" nCitrono - rum" , 9IUedioii»al - pelbtkofvao" ^Haififiegaia orem-likerje" MSliwovko" In f9brlnjevec" modrim modrim modrim modrim modrim modrim modrim križcem križcem križcem križcem križcem križcem križcem „ALKO" LJUBLJANA. M t DICI ■ AL-COGNAC I m r ■ r bj Hi L-£Z Kupim za plačilo v gotovini »■vi *>^t'' elnice blianske kreditne banke v vsakem številu Din komad Obvezne ponudbe ustmeno, pismeno ali brzojavno danes in jutri pod naslovom „Delnice*4 na ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. Brzojavni naslov „Aloma" Ljubljana. SU stian 6. štev. 276. UKNJE priporoča po zala afjadafh eaaah GSL^CSLMA IMDUSTRIJA Hll^O« LJ&ibljana, AUisvei norico? 20 °!i popusta dobiš prt 1 Sihft mL K. lasi ktofei^aa*, BSasfati trg 19 M* atjflaS ■■|„iir>-! ni mmm 1. BAKA3A, tfnMfana, tllillMHffn aBm t-t. «1 sin toži za f^darite najprimerneje svoje drige s prizaaao irajbolJUmil izdelki LJ'J3LJAS£&, TRG S**v. S Ogle i *e s: največjo zalogo vsakovrstni)! oblek za gospode i« dečke zima!-kw, kož iglanov, ulairoVj dtžnih plaSčcv, usnjenih suknjičev itd. Prvovrstno angleško in češko sukno v nadrobni prodaji. Perila! RS&dni in športni {pi°adm*ta! V novi zgradbi družbe z o. 7. »Ljubljanski dvor* v Liub-5 IJan: ob vogala Kofodvorske in. Pražakove olice je v kleti S predvidena m$ nfflBsiiciio in vinska Klel z r^1??r~y ^T!WSrlfa«?w! ra agdarjo t salvam. Da bi celi naprava kar najbolje odgo »aijata* pratfffa^m poirebsiti ie GrTenjoii družba nrtpnvljcna oiirtfi t« p» možno~V že pri gradbeni '"rijvsrhri na Zelje onega, ft! M poeaeje vodi! gosiHnicarsko obrt. VslerJ tega se vabfje rssnE r>ef7e.fcžar!;*!9 da se črmpreje obrnejo na .iJfah-rjtaskl dvor" d. z o. z., LfnbHana, poslovodstvo pri gradbenem oddelku jHžrre železnice. OjCOOCOOOOOC .x*»oceococx>e -oooooeooo^^ v Ipaaaf Ši*d se vrat star 5. deceaabra 1933 ob 11. dopokftae pa oasnjoaoj nidaca v Lfabliaari, aooa 34. PofrnaBn ae dooe raznotera, soba »1. 3-V Okrajno mdiSče y Lfrrirtjaiiu aaHL i.9 dne 2& novembra 192.? EUHLi OGLU baa|e& knjigovez sorejena delo d* dom. — Naaior pove uprava »SI. Naroda« 12.9-kS želi mesta. Već se pni*.ve pri g. Schotler. K avstro va cesta 224, Siska. 12.945 Kticanca iS če mesta k mali obitelji. Vpraša se pri: g. Dež« man .Krakovski nas!p 24. 12.946 Vratarrja £6e anaaaaa 5aa> prciio.fi nastop. — Ože» nieni btne atrok. sarao abaolctno tafeane m *a* rrpi ji'rc osebe m\j vpoS* \ycio «wo)c ponudbe a navedbo plače m prepv som »prrčcvtti. — StaiK> Tanje rax**"rrdja-ra in ki*» rivo breaplačno. — Pred* aost ir^ajo oni, kateri so zmožni nrm*i:-?a jezika, — PonucTKc naj se Trxvi* ljrjo pod šifro ^"Vmia.r ITI—94« na: Interreklam d. d. Zagreb, Palrnotiče* va ulica IS. 12.916 Not smoking, krasno deko. se proda ie» redno injoduo. — Piller. krojaški mojster, Prečna ulica,_ 12>i>36 Faprodaj vino! Rftd: »eritve tleti oddam 1O0 bi dobre^» štajerske« 9* ▼in* pod lastno ceno« liter po K 22 fn 23, fx tieti v Spodnr. .vški. V* no ^>e prod?. r litrov na-pTEi. — Josip Schrr.v. Ljubljana, Sodna nfiet ^t. 2'U. 12.851 Fiat IS B L R z zavoro karaanjaaaa. —. Ponudbe na FoTCiiif oficr i drag, Bakar Slovenec, veše štinh jezikov, ršče I službe v hotelu ali lekarn j ni. Karfov pove upr** EuUlil« OreŠa, va »53m. Karoda«. 12^34'doj,ro LTT3<>r4bna, w kuv J02A DRENOVEC GRETKA DRENO VEG roj. Sluiiovic poročena LJubljana Ljubljana Iz&rfena ši^ilta gre riva t po hišah: s>pTej* me oelo tudi na dom. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.934 JOŽI MISKEC CILKA MISKEC m}. Slanovic za priporoča L|alrifna* Pod Traatčo 1 11 am stro kupile 9?i tfr«i1£si Za BoSič In novo lato 10% popusta Štiri k^ičavni-čor^ke vafenec »prejme takoj toru ms kov5n#kih in mehaničnih irdelkcw »Jakor«. Karol Kotnikora ulica. Ledina. __12.676 Uradnik s štiriletno pisarniško prakso. veSe slovenščine. ?rbrjh?vf?^?inc in nemoći* ne ter otrojrpisja, čeli službe t1 trjjo-vske-ra poc?« jetju ali drrjgi pisamL — Naslov pove uprava s5L Naroda«. 12.919 Odreimk z raesežno prakso sprejo me kandidatas airbst. pravico, event. d r u r a br riku. Reflektira se le aa verv.vrarro. samoatojno m prroriaifio mrtć. Poboji relo ugodri: naatop po dogovoru. — Dopisi pod »Diskretno 12.8T>4* na uaiato »^ov. Marooac Išče se dekle (boljše), ki TTia amaaoBto}» no kuhati ter droga hi^* «a del« opravi i ati ra m a* lo rodbino (tri osebo) t še e«o deklo. Dobro >av# nanje. Plača 250 do dinarjev. — Pismene pc* nudoe na: Dr. Cti.Tta^v Boltei:. bolnički l:ječrnk, Petrinja, -ria Sošafc. Hr< ▼atsko. T 2.029 :.ip. — Nssknr pove uprava ►Slov. Naroda«. 12js5€ Sobe lepo opremljena, scpari* i rana. r električno tar= avečljavo. se odda takoj. — Naslov pove uprava »Siov. Naroda«. 12.912 I Popiseviaf Že ni tria ponudba. V 9vrho štora ;šr.;« ženitve se seli aesiiaoiti ■ goapico aii vdoto 35 iet »tAl. dobro situi ras gtvjtilničar m lastnik lf> pega posestva na dercl;„ 1 steri vodi poleg trga sr drut^ dobičkanodno bo' => šo obrt — Dopise s pola nim naalavoirj in navedb bo premoren j a, če mogo« če tudi sliko jc na^lt riti pod »Blago srert na Al o* I me Cotnpanv. Ljabljana Stroga tajnost častr-^ za« iamčena! 12.923 ČresioteriJjiica oIlbTech■maschine^ ter satnoj r.a ličilo kož (Glanz* stroasrnadiiiae) sc kupi — Naskrv pove uprava »Slov N'aroda«. 12.847 Kupim trajno mesečno 20 ""a^o* nov lesa: b~zojavne dro* ge 8—15 m dolge, na korvcu S—12 cm; droge 4 do 8 m dolge, na koner: od 6 cm: deske ITI. vse vrste debelosti. — Po* nuđbe r najnižjo ceno, ^acarinjrno franlco italf» ?«nska mej«, je poslati pod »AkrođlfivBO izpla* čilo/12.885« na upravo t>S:ov. Ns:rcrdff »SIot-Narod *i-r. Ribje olje, mnilii fiaii^j s^ric. vedno v zalogi — drogerije A. Kane. L jubljana, 12,655 1 fnftm Več|o prazno sobo no raožnosri a souporabo kuhinje išče uradnik »Narodne ri^karnee. — Ponudbe pod »Christof 12.910* na upravo »Slov. Naroda«._12.8T0 Mlada zakonca brez Mirna vtranka/l2.021« na upr*» v o »Slov. Naroda«. Klavirje- harmonije, godala. stn?» ne rn potrebšćrnc. na »lrobno in debcio. — »JfMiran«, i aspranoeljiva mast ra j čevlje v nločcvir' I škntljah nn ' - r a, \*- kg priporoča — »J a* Iran«, kemičt^a tovarna. I Lutbljtna^Moste. 12.675 K: ini posestmkiJ Od iiagga pokvarjene inea bove in druga poartvila IzTriujc njjhirreje m oaja aolidnojao aJugosnctaliJa« sriln^na. k< vvmalui :ndustTL» ja. Ljubljana. Kolodvor« ■ka ulica » 12.844 Pletenine vsake vrate IH prentis^.a« .iia ročnih del, ;vaJL»ove>' ri Vzorci, n^ relo nlrkrh c^-nah nadi L» Turk. Pred Skofiio I*', (posl. pFe> rnje Kreditne banke). J2S9B Svmon KliinaccU L j ubijana. ^elerjburtj^va ulica & rsdelaieai oble« ke po meri in najnovejšem kroju. Jamčim rs* najelogar tncjik> i7drts%,o. — V rajoni angleško in ee&o blamc 12r' I Pa namem v rw^»orrn> osap M. bo Mušič. Ljubljana, ?e4er.» barrgova uliea 6. 9S,)2 Že!er:io ©ec - Pffler, 12.937 poceni predam Prečna ufica. Gospodična 7 višjo r.aobrarbo. vešča slcrrenščVne. srbohrvaščine, rtalijar>?čine in francošči* ne. bi prevrela službo ki^respcndentke v uradu ali pri rvrdki 7,a. dopol* danske ali večerne ure. — Ponudbe pod »Kofoaaon* dentka'i 2.947«f na upravo tkSTov. Naroda«. OREC imm. ?3!sč8 UuSliimae bređffne bome i VETT5SH' Mlado moško sSk> (spretno^ z nekaj urad* ne nrak»e. ki zria steno* grafijo in strojepisje, ve=» ščo slovenskega in hrvat* skega jerika, išče za ta* ko j sen naatop velika rrornioft pohištva iz npog« njenega lesa na Hrrat* stem. — Obširne potrods be z zahtevo plače itd. naj se pošljejo pod .ŠTfro vStenograf ITT — 0«4* na: Interreklam d. d. Zagreb. Palmotićcva ul. br. 18. 12.91* Bsraka >relo cer o naprodaj. — Naslov pove uprava »51. Naroda«. 12.894 Več sto delnic Ljubljanska kzeditne bun* Ve H prodal. — Pismeno ood »Dr:lpiceV12 940 vsebina 0.75 ra*. za progo 0.60 cm; 6 vagrmČkov (Platrrvrn* o. prrdf iskana, mčna de4w. Hobiio po narnffnh cenah pri M a tek Sc Seaefel Ljabljana, DaJmatinovt nlica 13 (poier' hotela Štrukelj. 12.909 cer zrmo, cv. isccro dmžabnrkn. — lastnika konj m provozno po« U jstre v Zagrebu. — Na< afov pove uprava Narodn*. 12^17 Milo, eea. 6-'—66 % maščobe a Din HJ50 kfj. poataa kc^o^rvor '■'Sar^cV. v vre* lortm^eni barvi, nudi — »"Pribor«, t f mi ilca orila, Zatfrcb. Zavrtnica J3, Tefrfon 15—!90 Sprejme 5»r 7Mtvtopnik. 12 933 Kvačkam •a^Jis> jianoorte. iop1c*w črrrvcr. nooavic? ki rrc* n-jarvdrTh cenah. — V« r>-^rv^: Rožna DAOa čfeaoo. 12.944 Vnio^ ki 1> ase! Vsak rmi se prepriča o pri€rtn; I «o!H« prvo* vratnih d>4cnjskih jr v gostflni pri »Krofo«, Sv. Petra eeata U Postreže se tadi r do« ^•^tmi domačimi klobasa mi. 12.661 Za mal mizarski sirr;i: obrai se išče družabni"-a stro* kemujaV^. z nekri ->r*i t«lom. Evant. se v-rn tudi malo stanovanj r. Več ae rve H '>. do 12. ure pri Obrtno krediti i zadrugi, PraraVova ulica 3, pri tli i ie. levo ' 1 4 90> Za Miklavževo m bof?čno dati!o no najbolj primerni ?n pocerrt igracal športni vozički. tn"?ikli, aajno* •T' a r*^n anjiaaa dv lesa Se za otroke pet let stare mr nainovci"' •->-rrtoVofniee rhofenderjl). — Trvinii »Tribuna«- F. R t., Ljrrbfjana. K.-r-l^v. •ka ersta 4. 12.S54 MALI OGLAS hhkn inaftiiatfa aaati tn pošljite /raoa v gotovini aR v znamkeh v pi.vnu, z ■opoioioaotoaoiOiOiOicMO SPECIJALNA TRCnOVTNA PERILA j(c9. Sare, Cjubijana, PRIPOROČA: Platno In tkanino za rju^ šffoni na meter, narnilzno peHlo, br-!-i rate i. t d. najlaoijSifi Svloai^ska vazeatli ItaJMrieaaje crejena pralnica in lifcakiica. aoBoaoaoao o o ■ C BI 0 o o ■ o ■ o Oblastno do^oliena razprodaja Vsted popolne optsertfrve damsike konfekcije zadnje novosti kakor: plašče, jope, obieke, k«>-stnnte, kožnrKTrrno m pletenino razpt^odafam rmrpod Saatree sršene Fran Luki£f LJi^blj Prad Škofijo t9. nMmwai SKA BANKA i POPRUZMCEi Maribor* Hovo mesto Rakek SI oirafSfflraalac StoTfonsMk« BiartHca KAPITAL in REZERVE Din 17^00-00©- aaste iiiijttfnfjri in aaaaaaafj BfKaJavEi Trg TaSafaai: 139, MS, 43B EKSPOZITURE t Kartjfoe l-j«abSjamn (ntannjalt**-w KoloaSvoe-akl tal.)