Naročnina za drŽavo SHS: rta mesec......Din 30 ■i* pol leta..... . ! 2® ga celo leto .... .340 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna Izdaja: celoletno f Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60 Slev. 49. Cene inseratom? Enoslolpnn petitna vrst« mali oglasi po Din 1'50 in Din ?;—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki pO Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjem naroČilu popust Izhaja v-чак dan Izvzemši ponedeljka in dneva piv prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plaCana v oolovinL T LMnL v MEK №e 28. ИПИП 1924. Posamezna Startih stane 1 '50 Din. LelO LU. Uredništvo je v Kopitarjevi uliti */И1. Rokopisi se ne vratajo; nefranklrana pisma se ne spre-jemajo. Uredništvo telefon 50, upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni ročun: Ljubljana 10.6VI in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Pi uga in Dunaj 24.797. Ameriški vzgled. Socialno vprašanje je pereče in nešteto mislecev si prizadeva, kako bi je rešili ali vsaj njegove ostrine do znosnosti omilili. Tudi »Slovenski Narod« je začutil v sebi žilico, da proda svoj recept, ki sestoji v »najpopolnejši kooperaciji delavstva z delodajavstvom pri delovnem procesu." Za i zgled navaja »Narodov« člankar Združene države severne Amerike. »Narodove člankar pa tisto -»najpopolnejšo kooperacijo pri delovnem procesu« v Ameriki ali ne pozna ali pa namenoma za-roolčuje njene bistvene poteze, navajajoč same razne zdravstvene, dobrodelne in prosvetne naprave, ki jih tn ali oni ameriški milijarder gradi za svoje delavce. Upton Sinclair, eden najboljših poznavalcev sodobnega kapitalističnega produkcijskega procesa, obenem Amerikanec, mož, ki ima torej pred očmi prav posebno razmere v svoji domovini, nam ta proces čisto drugače slika. Obenem pa nam je ta duhoviti pisatelj podal točno karakteristiko modernega velekapitalizma, ki se sklada popolnoma z ono, ki so nam jo podali Som-bart, Weber, Simmel, dr. Aleš Ušeničnik v svojih delih in razpravah in drugi. Tudi njegova etična ocena tega sistema se docela vjema z ono teh mislecev. Od vseh poslancev ameriške repre-lentančne zbornice in senata, pravi Sinclair, je najmanj 80 odstotkov ali naravnost v službi kapitalizma ali pa neposredno v njegovi oblasti. Nad polovico angleškega parlamenta je včlanjeno v ^Federacijo britanske industrije.« To velja za parlamente vseh velikih držav Evrope. Ta pojav je najjasnejši znak, da je danes ves »demokratični« parlamentarni in upravni aparat goto orodje v rokah organiziranega velekapi-tala. Isto mojstrsko slika znani Oswald Spengler v 2. delu svojega »Propadanja za-pada«. Današnji kapitalizem je kvantitativno ?se kaj drugega nego oni 18 .stoletja, kjer je posamezni podjetnik najel s polja nezadovoljne najemnike ali kmetske delavce (Sinclair ima pred očmi anglosaksonske razmere) in potem pobral diferenco med plačo ln prodajno ceno izdelanega produkta kot svoj profit in osebno vodil svojo tovarno, kjer se je delalo še s primitivnim orodjem. Danes predstavlja vsa industrija j nekoliko ogromnih trustov, ki so vrhtega še inedseboj zvezani. Tak trust poseduje sto- ij fine tovarn s stotisočmi delavcev. Jekleni trust n. pr. ima pa v svoji posesti tudi vse vire sirovin, nad katerimi ima monopol po celem svetu. V njegovi posesti so cela bro-dovja in železnice, ki sirovine prevažajo, obenem pa banke, ki z denarjem cele družbe njegova podjetja finansirajo. Trust pa je pokupil celo šum o časopisov, kateri, če je Ireba, začno agitacijo za kakšno vojaško ekspedicijo ali celo za svetovno vojsko, da fie trustu zasigurajo izvori sirovin in odje-malna tržišča za izdelano blago. Skupaj z jeklenim trustom ,so lesni, bakreni, premogovni in petrolejski trust danes gospodarji vseh držav v Evropi in Ameriki. Vsak državnik je hote 3li nehote njihov uslužbenec . Kakšen je sistem ^kooperacije med kapitalom in delom v Ameriki«, ki ga »Narod« stavlja svetu za vzor? Poslušajmot Človek, oziroma njegova delovna moč je prosto blago, ki se kupuje in prodaja. Vse delavstvo ni nič drugega nego masa produkcijskih »sredstev« zraven drugih. Ta proces jo čisto neoseben; človek kot moralno bitje ne pomeni nič, zakoni moralnih odnošajev med človekom in sočlovekom za kapitalizem vobče ne obstojajo. Podjetnik in delavec se niti ne poznata. V ameriških velikih industrijah se tekom enega leta 90 odstotkov delavstva nastavlja in zopet odpušča. Ljudje delajo v skupinah (truppih), kjer en posebno za to plačani delavec daje tempo, kateremu drugi mehanično sledijo. To priganjanje ima namen izčrpati iz človeka najvišjo količino njegove delovne sile. V jekleni industriji delajo tako ljudje drug za drugim šest dni po 12 ur dnevno in potom končajo s štiriindvaj-seturnim dnevom. Kjer je delavni čas krajši", so pa metode priganjanja tem intenzivnejše. S štiridesetimi leti so ti ljudje vsi izčrpani, kolikor se jih ne ponesreči. Zato preddelavci izbirajo samo mlajše in najsil- nejše; človeka preko 40 ali 45 let pa sploh ne nastavijo. Razne delavske kolonije so pravzaprav le hiralnice ljudi, ki rapidno propadajo. Kaj pa delavstvo? To nima vsled tega do svojega dela pravzaprav nobenega moralnega odnosa. Nadvrednost njihove produkcije se, kakor sami dan na dan opazujejo, vporablja za blazno zapravljanje, oziroma se kopiči v ogromne profite, s katerimi se zopet le povečuje blagostanje njihovih delodajavcev. Cela bogata Amerika danes naravnost blazni, ker že ne ve, kako bi denar, ki ga je celo morje, zapravila. Cela velemesta plešejo kot nora; ženske toalete so razkošnejše kakor so bile za časa rimskih cezarjev; razveseljevalni lokali so mesto najbolj divjega in brezsramnega uživanja; zakoni se ločujejo kakor se loči grah od graha; družinskega življenja sploh ni; kdor pa je vsega že sit, si požene krogljo v glavo. Belgrad, 27. februarja. (Izv.) Vlada je na današnji svoji seji razpravljala o notra-nje-politični situaciji. Poročila, ki jih dobiva iz notranjosti, niso zadovoljiva. V ljudstvu je vsepovsod vedno večje nezadovoljstvo. Posebno je to nezadovoljstvo napredovalo v Srbiji, kjer je opozici ja dobro izrabila turško-radikalno zvezo za agitacijo proti režimu. Proti tej zvezi se dvigajo vsepovsod protesti. S to kuratelo Turkov, ki neprestano naravnost nesramno izkoriščajo svoj položaj, pa ni nezadovoljno samo prebivalstvo v notranjosti države, temveč je skrajno nezaupno napram taki vladni večini tudi inozemstvo. V parlamentarnih krogih se veliko govori o diskreditiranju naše države v tujini, katerega posledice se vedno bolj kažejo, katerih ena je brez dvoma odklonitev posojila srbski industriji s strani tujih kapitalistov, ki so brez nadaljnega odbili vladne garancije. Sploh se na vseh poljih kažejo in vidijo pogubonosne posledice Pašićeve politike in radikalni poslanci izjavljajo, da Kakšno naj je delavstvo, ki živi v taki atmosferi fizičnega dela in moralnega razkroja? Nakopičeni po »slumih«, delavskih predmestjih, so izgubili vse spoštovanje do narave in do nadnaravnih sil; so materialisti in mislijo kakor mašine; poznajo le odnos med vzrokom in učinkom in tako tudi delajo, ko se organizirajo. To je iz njih ustvaril kapitalizem. So brez vere, brez sentimentalnosti, neusmiljeni, kakor njihovi gospodarji. Njihove organizacije so bojne, njihov cilj je dobiti v last produkcijska sredstva in s tem oboroženega »bur-žnja* uničiti kakor žival. Kapitalist se zoper to miselnost ne more pritožiti, kajti to •je ista miselnost, ki je privedla do zasuž-njenja milijard svobodnih Bogu podobnih ljudi po celem svetu. Zdaj naj pa kdo premisli, ali je mogoča tista »kooperacija med modernim velekapitalizmom, kakršen je, in delavstvom«, o kateri piše »Slovenski Narod«?« bodo v kratkem na njihovo mesfo stopili drugi možje. Prav zelo se radikali intere-sirajo za opozicionalni blok. Tudi s te strani ne dobivajo zase ugodnih vesti in informacij. Pojavljajo se tudi nove kombinacije koncentracijske vlade brez Pašiča. Druga kombinacija: Ponovna radikalno voliv<-n a vlada. Tretja pa: nova pogajanja z drugimi strankami za koalicijo. Vse te kombinacije so sprožili radikali, vendar so brez vsake podlage, kajti razen nekaj znanih korupcionistov, je ni stranke, ki bi se spustila v pogajanja s Pašićem, ki še nikdar ni držal dane besede. Glede volivne vlade pa to pot tudi no bo tako lahko in kakor rečeno, radikalom sc niti najmanj ne ljubi na volitve. Vse to so pretresali na današnji seji. Baje je moral Pašič pogoltniti marsikako očitanje s strani nekaterih članov vlade. Vsekakor pa je gotovo, da je boj proti Pašič" med radikali danes ostrejši kakor kdaj prej, kajti vlade ne bodo radikali pustili iz rok, četudi bo moral Pašič pasti. tri projekte, ki so v zvezi s konvencijami južne želcznice. Z ozirom na to, da morejo to italijanske predloge na'i delegati hitreje proučiti, se je seja prekinila. Prihodnja seja je napovedana za pojutrišnji dan. DR. KOROŠEC V ZAGREBU. Zagreb, 27. febr. (Izv.) Jutri zjutraj pride v Zagreb g. dr. Korošec. Ob 11. se sestane dr. Korošec s predsedništvom' HRSS, da ga obvesti o končnem rezultatu razgovorov z opozicionalnimi strankami V Belgradu. PRED ODLOČITVIJO HRSS O OPOZICf-JONALNEM BLOKU. Zagreh, 27. februarja. (Izv.) Po sestanku dr. Korošca s predsednikom HRSS, se sestane glavni odbor HRSS, ki bo pretresal o opozicijonalnem bloku in lo predložil plenumu stranke v nedeljo. MAKEDONSKO VPRAŠANJE. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Čim so so pokazale vesti o nekaterih nemirih v Bolgariji kot neresnične, so začele po Belgradu krožiti vesti o nekih pripravah makedon-stvujuščih za velike pomladanske akcije. Te akcije na spomlad se pojavljajo stolno vsako zimo, vsako pomlad, pa akcije ma-kedonstvujušcih« na jesen. Vendar jo zanimivo, da vedo o teh pripravah tudi na najmerodajnejših mestih, kjer izjavljajo, da namerava Bolgarija spraviti vpririanje Makedonije pred mednarodni,forum in da so si v to svrho že zagotovili pomoč Angležev. Merodajni krogi izjavljajo, da. o kaki spremembi glede posesti'Makedonije ne more biti pod nobenim pogojem govora razen V slučaju vojske. •i Prvi vlak na Reko. Sušak. 27. febr. (Izv.) Predaja Zameta, Pehlina, Podgorice in ostalih v zaledju Roke so nahajajočih krajev, se dosedaj še ni izvršila. Izvlečena je meja severovzhodno od Drenove. Službena predaja našim oblastem se izvrši jutri. Danes popoldne je odšel na vzporedni por,taji s Sušaka prvi vlak na Reko. S leni jo bil službeno otvorjen promet. Na njem so sc vozil-' predstavniki naših in italijanskih uradtv, člani naše in italijanske komisije. Zagreb."27. febr. (Izv.) 28. februarja se vzpostavi direkten promet Zagreba z Reko. Brzovlak iz Zagreba vozi ob 13.20. Osebni vlak ob 8.50 in pride ob 17.10 na Roko. Večerni osebni vlak ob 23.10 iz Zagreba, na Reko pride ob 7.10. Iz Reko: brzovlak ol> 13.55, dospe v Zagreb ob 20. Jutranji osebni vlak ob 8.40 iz Reke, v Zagreb ob 17.50. Večerni osebni vlak ob 20.05 iz Reke, v Zagreb ob 5.25. — Cene: Brzovlak I. razred 322 Din, II. razred 241.50 Din, III. razred 161 Din. Osebni vlak: I. razred 241.50 Din. II. razred 161 Din, III. razred 80.50 Din. Veliki snežni zameti. Zagreb, 27. febr. (Izv.) Včeraj in danes prihajajo iz vseh krajev poročila o velikanskih snežnih zametih in o obustavi prometa, tako železniškega, kakor tudi telefonskega in brzojavnega. Vlak, ki prihaja iz P u š i n a proti Zagrebu, je ostal v snegu. Zagreb jc brez železniške zveze s Pri-morjem. Zagreb, 27. febr. (Izv.) Vsled velikih za.netov, ki so nastali v provinci in tudi v Zagrebu, je prišlo do prekinjeni zvez med posameznimi inlerurbanskimi telefonskimi mrežami. Tako j prekinjenia zveza Zagreb—Bosanski Novi—Prijedor—Banjaluka —Sarajevo. Nadalje Zagreb—Sisak. Pretrgane so zveze v Liki. Brez telefonske zveze ie Zagreb—Zidani most, Zagreb—-Gospić, Gospić—Otočac, kjer proge sploh ne funkcionirajo. Iste vesti nam javljajo iz Samo-bora. Vrhovine, Delnic in Brda. ZA DIPLOMATSKO ZVEZO Z RUSIJO. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Kakor izvemo, je naš poslanik v Berlinu dr. B a 1 u g d ž i o dobil od zunanjega ministra instrukcije, da naj sondira teren glede vzpostavitve diplo-matičnih zvez s sovjetsko Rusijo. ODSTOP ALBANSKEGA PREDSEDNIKA? Belgrad, 27. februarja. (Izv.) Iz Albanije je danes prispela vest, do je predsednik albanske vlade Aluned beg Zogu podal demisijo. PRORAČUN V NAČELU SPREJET. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Danes jo v načelu sprejet proračun za leto 1924—1925 z neznosnimi bremeni in krutimi krivicami za prečansko ljudstvo. Za ta proračun so glasovali radikali in Turki, vsekakor družba, ki je vredna svojega dela. Nemci so po svojem govorniku sicer izjavili, da bodo glasovali proti, ali pri glasovanju so raje zapustili dvorano. Glasovanje se jc izvršilo danes dopoldne. Govoril je samo zastopnik vladne večine Boža M a k s i m o v i ć, ki je odklonil vse predloge opozicije, dočim se finančni minister ni javil k besedi. Po govoru Maksimoviča se je prešlo na poimensko glasovanje. Glasovanje je bilo sledeče: 116 glasov za, proti 61. Proti so glasovali: Jugoslovanski klub, Jug. muslim. klub in demokrati. Prihodnja seja jutri. Na dnevnem redu je interpelaciju demokratov o zlorabah v bolnicah v Č a č k u v Srbiji. Nato prične debata o proračunih posameznih ministrov-. Ta debata bo vsekakor trajala najmanj do 15. marca, nakar naj bi po vladinih načrtih nastopile parlamentarne počitnice, ki so za radikale zelo potrebne, ker so morali biti dosedaj stalno vsi v Belgradu, dočim so se opozicionalni poslanci vendarle nekoliko lažje pokazali med ljudstvom. Zahteva po davčnih knjižicah. Belgrad, 27. februarja. (Izv.) Poslanec dr. H o h n j e c jc danes vložil na finančnega ministra Stojadinoviča sledeče vprašanje: Davčni obvezanci v Sloveniji in tudi po drugih pokrajinah so že večkrat zahtevali in vztrajno zahtevajo, da se jim daje davčne knjižice, v katere naj se vnaprej vpiše vrsta davka, vsota predpisanega davka in tudi potrdilo o vplačanih davčnih vsotah. Taka zahteva jc upravičena iz razlogov, ker je zavladal po nekaterih krajih velik nered, kar se tiče vplačevanja davkov. Davčnim obvezancem se pošiljajo če- ki, na katerih se predpisujejo vsote, dostikrat pa ni dostavljena označba, kak davek se iztirjava, koliko se plača davka, kake vrste je in koliko se je že plačalo. Tako davkoplačevalci popolnoma izgubljajo vpo-| gled črez predpisane davčne vsote ter so docela izročeni uradnikom na milost in nemilost. Četudi je finančni delegat za Slovenijo na mojo ponovno zahtevo odredil, da morajo davčni uradniki davkoplačevalcem dati na razpolago davčne knjižice ter v njih zabeležiti predpisane in že vplačane davčne vsote, so nekateri uradniki v gotovih slučajih zahteve poedinih davčnih obvezan-eev to brezobzirno, nekateri celo drzno in odurno odklonili. Zato vprašam ministra financ, ali je voljan odrediti, da so takoj vpeljejo davčne knjižice, v katere se za naprej morajo zapisati davčno odmerjene vso-: te z natančnimi označili davčne vrste, kakor tudi potrdila o vplačanih davčnih ■ vsotah. Trgovinska pogajanja. Jadranski tarifi in vprašanje trnnzifn. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Danes se je vršila prva seja tretjo sekcijo delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z I.alijo, ki je, kakor javljeno, razpravljala o vseh pro-metnili vprašanjih. Z naše strani so seji prisostvovali dr. Rybaf, iz ministrstva za promet pomočnik ministra Avranrvič, De-rocco, Banič. S strani Italijanov predsednik delegacijo Brocchi, dalje Belli, Ferroni in Carlucci. V imenu ministra za promet je pomočnik Avramovič pozdravil italijanske delegate in ponudil predsedništvo Italijanom. Nato jo Italijan Brocclii v daljšem govoru obrazložil program. Ta program je obstojal predvsem v tem, da bo sekcija izdelala jadranski tarif. Nadalje da bo prinesel sklepe o vseh vprašanjih tranzitnega prometa, da bo sklenil železniško konvencijo s posebnim ozirom na obmejni promet in končno da bo reguliral vsa vprašanja, ki so v zvezi z novim položajem Reke. Takoj nato se je prešlo na razpravo o vprašanjih tranzita. Italijani so predložili Berha radikalov za oblast. SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO V DRŽAVI. ~ RADIKALI IŠČEJO NOVIH KOMBINACIJ. — PAŠICEV NIMB BLEDI. Proračun mestnega ШШп mesta Ljubljane leto 1924. KKSPOZE NAČELNIKA FINANČNEGA ODSEKA ALBINA ZAJCA. VOLIVNE PRIPRAVE V BOSNI. Belgrail, 27. febr. (Izv.) Danes popoldne sta K o r k u t in M agla jlić bila ponovno sprejeta od Pašiča. Kakor je izjavil Korkut, je dosežen po polen sporazum in skupina Korkut—Maglajlič vstopi v radikalno stranko kot sestaven del radikalne stranke. NOV REPARACIJSKI PREDLOG NEMČIJE. Bolgrad, 27. februarja. (Izv.) Danes se je vršila ponovna konferenca z nemškim državnim podtajnikom dr. Kunzejem, ki je predložil točno izdelan načrt glede nadalj-ne dobave za reparacije. RAZDELITEV MAZARSKIH ARHIVOV. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Meseca marca se bo na Dunaju vršila konferenca o razdelitvi mažarskih arhivov med našo drža-,vo, Češkoslovaško republiko, Romunijo ter iMažarsko. DRUŽINSKE DOKLADE OFICIRJEM. Belgrad, 27. lebr. (Izv.) Na današnji seji je vlada poleg ostalega sklenila, da se Častnikom povišajo doklade za vsakega otroka mesečno za 150 Din. V času pacifizma. / Rim, 27. febr. (Izv.) Po sprejemu poveljnikov mornarice je Mussolini med drugim dejal: Na kopnem je Italija po Brenuer-ju in neosvojljivem Snežniku zadostno zavarovana. Na morju pa ni zavarovana, kakor bi bilo treba. Mo, w; men je mornarico povečati in okrepiti, .it. bo Italija za vsak »lučaj zadostno pripravljena. VOJAŠKA KONTROLA NAD NEMČIJO. Berlin, 27. februarja. (Izv.) Z ozirom na poročila o novi ureditvi vojaške kontrole nad Nemčijo piše »Berliner Tageblatt«, da bi se dalo iz teh poročil sklepati, da bodo uvedli nad Nemčijo novo kontrolo od strani Društva narodov. Malo verjetno pa je, da bi se hotela Nemčija taki kontroli podvreči. BELGIJSKA VLADA 0DST0Pn,A. Bruselj, 27. februarja. (Izv.) Zbornica Je odklonila predlog za francosko-belgijsko trgovsko pogodbo. Vsled tega je vlada podala ostavko. Р030ЈПЛ) RUSIJL London, 27. lebruarja. (Izv.) Kakor listi poročajo, bo vlada pristala na to, da se dovolijo Rusiji velika posojila. IZ GRŠKE. Atene, 27. februarja. (Izv.) Parlament Je sprejel predlog za odgoditev glasovanja o dinastiji in o vladni lormi. VPRAŠANJE SAMOSTOJNOSTI INDIJE. London, 27. lebruarja. (Izv.) Lord Oli-ver, državni tajnik za Indijo, je izjavil, da vlada ne bo dovolila samostojnosti Indije, ker ljudstvo za to še ni zrelo. ZAPRT VELEGOLJUF. Gradee, 27. febr. (Izv.) Tukajšnja policija je zaprla bolgarskega trgovca Vasilija Malčeva, ki jo v Sv. Petru pri Gradcu vzdrževal zakotno banko, kjer je s pomočjo ponarejenih čekov izvrševal velike goljufije, V te manipulacije sta zapletena dva njegova brata, od katerih je eden bil aretiran v Frankfurtu na Meni, in še drugi Bolgari. Eden izmed njih je nedavno s polnočjo potvorjenega aviza izvabil iz Narodne banke v Sofiji 49.000 levov. STAVKA BANČNIH USLUŽBENCEV NA DUNAJU. Dunaj, 27. febr. (Izv.) Pogajanja med bančnimi lastniki in uslužbenci so se vsled nepremostljivih nasprotij razbila. Da ae proračun ni obravnaval v občinski seji pred potekom leta 1928, ne leži krivda na večini današnjega občinskega sveta, ampak temelji vzrok v tem, ker se je proračunska doba od 1. julija zopet preložila na koledarsko leto. Knjigovodstvo je moralo sestaviti tekom dobrega pol leta dva proračuna in dva računska zaključka in ni moglo tega dela tehnično izvesti pred tem časom, dasi je vse kujigovodstveno uradništvo delalo tudi v popoldanskih urah. Pri reorganizaciji magistrat-nih uradov bode pa treba misliti na to, da se prideli knjigovodstvu toliko in usposobljenega uradništva, da bode že na sebi težko delo lažje in pravočasno zmagovalo in to tem bolj. ker smatram dobro urejeno knjigovodstvo in točno poslovanje tega urada za steber dobrega mestnega gospodarstva. Poleg tega bode treba misliti tudi na ustanovitev posebnega kontrolnega urada, čigar naloga bode nadzorovati redno poslovanje vseh uradov, zlasti kar ie tiče nakazil in izplačil. Sicer pa moram na razne časopisne napade konstatirati, da se tudi proračunske seje prejšnjih obč. svetov najmanje od leta 1912 niso vršile pravočasno, ampak večkrat še z veliko večjo zamudo. Tako se je n. pr. proračun za leto 1913 obravnaval šele 27. in 28. maja 1913, za leto 1914 šele 7. julija 1914, za leto 1915-1916 šele 5. avgusta 1915, za leto 1917-1918 šele 17. julija 1917, za leto 1921-1922 šele 10. novembra 1921, skratka rečeno, nikoli pravočasno, razven za prvo polovico leta 1915 dne 23. dec. Д914. RAVNOVESJE V PRORAČUNU. Proračun se je v smislu čL 37 občinskega reda za stolno mesto Ljubljana postavka za postavko razmotrival in deloma popravil v 6 sejah finančnega odseka ob navzočnosti knjigovodskega ravnatelja in referenta doticnega oddelka, lako da lahko danes z mirno vestjo trdimo, da odgovarjajo vse postavke, ki so navedene v proračunu, popolnoma realni podlagi, nadalje, da je ta proračun sestavljen po vseh proračunskih pravilih, vestno iu natančno in da se je za redni proračun doseglo ravnovesje, ne da bi se znižale katerekoli davščine. Glavni dohodki mestne občine obstojajo iz trošarinskih doklad, iz občinskih doklad na vse državue neposredno davke razun onih, ki so po zakonu prosti doklad, iz mestnih in drugih avtonomnih občinskih davščin. LAŽNIVOST DEMOKRATSKEGA ČASOPISJA. Trošarinske doklade se pobirajo od alkoholnih pijač in na razna druga živila. Doklad za življenske potrebščine mestna občina n a noben način ne more povišati, ker bi 9 tem najbolj zadela srednje in nižje sloje. Trošarino na vino smo povišali v drugem polletju 1923 od 6 K na 8 K in jo tudi no moremo na noben način zvišati. Poudarjam pri tej priliki ponovno, da se o zvišanju trošarine na vino ni v nobeni seji finančnega odseka niti govorilo še manj pa sklepalo in da so bile tozadevne notice v nam nasprotnih listih gole iz m i š 1 j o -t i n e. Ravnotako je finančni odsek sklenil, da se občinske doklade ne morejo /.višali, ker so že državne davščine tako visoke, da jih že komaj zmore naše prebivalstvo. Pripomniti pa moram, da so občinske doklade pri nekaterih avtonomnih mestih višje, kot pa v Ljubljani, tako n. pr. v Celju in Ptuju. za , j PAMETNO GOSPODARSTVO. Tudi iz samostojnih obratov mestna občina ne more pričakovati večjih dohodkov, ker se bode čisti dobiček v prvi vrsti porabil za investicije. Naj omenim le, da so bavi upravni odbor mestno elektrarne zelo intenzivno z načrtom, da postavi v najkrajšem času novo vodno centralo, upravui odbor mestnega pogrebnega zavoda pa razpravlja o načrtih za zgradbo novega uradnega in gospodarskega poslopja in mrtvašnice ob Ahacljevi cesti. Ker torej mestna občina ▼ tekočem letu ne more računali z mnogo višjimi dohodki, kot so bili v pretekli polovici leta, in je neobhodno potrebno, da se dobi kritje vsaj za redne izdatke in doseže ravnovesje v proračtmu, se je moral finančni odsek ozirati le na najnujnejše potrebščine mestne občine, pri vsem tem pa varčevati le toliko, da ne trpi škode mestno gospodarstvo. Poleg fiksno določenih izdatkov kot so n. pr. plače uradništva in delavstva ,smo upoštevali v rednem proračunu najnujnejša popravila na mestnih hišah in poslopjih, skušali zadostiti zlasti socialnim zahtevam, ki se stavijo na mestno občino in preskrbeti tudi za kritje, da se vpelje 8 urni delavni čas, za vse mestne uslužbence, pri katerih kategorijah dosedaj še ni bil uveden. Z ozirom na redna očitanja o slabem mestnem gospodarstvu se bodem pri nekaterih večjih izdatkih pomudil nekoliko časa. URADNIŠKI IN DELAVSKI PREJEMKI. Kar se tiče uradniških in delavskih prejemkov ki smo jih zvišali lansko leto, in katero zvišanje je dvignilo toliko nepotrebnega prahu v izvestnih slojih mestnega prebivalstva, povdarjam, da še tudi ti zvišani prejemki ne odgovarjajo sedanjim socialnim potrebam in more tako uradništvo kot delavstvo izhajati za silo le, ako se omeji na najnujnejše življenske potrebščine. Zdaleka pa sedanji prejemki ne odgovarjajo predvojnim plačam. Ker je večina sedanjega občinskega sveta prepričana, da more mestni uslužbenec le tedaj posvetiti vse svoje moči v blagor mestne občine, če ga ne mučijo materialne skrbi za njegov obstanek, obžulujemo, ker zaenkrat ne dopuščajo mestne finance znatnega poboljšanja prejemkov, ampak se je vstavil v mestni proračun le znesek ,175.000 Din za izenačenje prejemkov za pragmatične nameščence in za dovolitev nekaterih osebnih doklad. NOVA SISTEMIZIRANA MESTA! Glede sistemiziranja novih mest jo veljalo načelo, da mora biti njih število čim manjše. Zato smo se po tehtnih razlogih in le na večkratne prošnje uradnih referentov omejili le na najnujnejša mesta. Zasedli smo dve mesti arhitektov, ker je bilo za mestno občino dražje, če so se arhitektska dela oddajala privatnim arhitektom in ker bodo ti arhitekti z ozirom na sklepe občinskega sveta polno zaposleni. Zasedba dve nižjih stavbnih uradnikov je bila neobhodno potrebna, da smo za-mogli zaposliti inžeuirje z važnejšimi tehničnimi deli, medtem ko se je nadzorstvo manjših stavbnih zadev preneslo na to uradništvo. Dve mesti za socialnopoliteni urad nismo črtali, ker je vojna naložila občini toliko socialnih nalog, da je bilo treba organizirati v ma-gistratni upravi posebni oddelek, ki je prevzel organizacijo za mladinsko, ubožno in delavsko skrb. Ta urad bode pa sedaj po ukinitvi državnih socialnih institucij še veliko bolj potreben. Ostala mesta pa sploh niso bila zasedena in ne stavljena v ргогабии. Povdarjam tudi, da se je z isto vnrtnoetjo postopalo tudi pri zasedbi začasnih mest in da smo tekom leta namestili le 2 moči. Prejemki delavstva §o eo le deloma prilagodili njihovim socialnim potrebam in moram priznati, da niso previsoki. Razlog med e\entuelno večjo razliko med uredništvom iu delavskimi prejemki je iskati v tem, ker je prej ljubljanska občina plačevala svoje uslužbence v isti izmeri, kot bivša Avstro-Ogreka svoje državne uslužbence; bivša avstrijska birokracija je pač skrbela, da je bilo dobro ho-norirano višje uradništvo, ni pa storila svoj« dolžnosti napram nižjim uslužbencem in delavcem. Kakor pa odločno zagovarjam višje prejemke, ravno tako odločno bodemo pa tudi zahtevali od uslužbenstva in delavstva, da vrši v polni meri svojo dolžnost ter se zaveda načela : Vselej in povsod za poštene delo tudi pošteno plačilo. NOVE STANOVANJSKE HI8H. Ker se na mestnih hišah niso ie leta In leta izvršile najnujnejše poprave, ao se morali izdatki za neobhodno potrebna popravila vpo-števati deloma v tem reduem proračunu. Dalje je bila vsled vedno večje stanovanjske bede primorana mestna občina, da jo zidala 4 stanovanjske hiše, eno pa dozidala. Amortizacija in obrestovanje znaša letno 722.870 Din. Ker mestna občina teh hiš ni zidala za kapitaliste, ampak v prvi vrsti za mestne uslužbence in druge srednje sloje, in bi ti ne mogli plačevati tako visokih najemščin, so se najem nine v drugih mestnih hišah povprečno za 50 odstot. povišale. Najemnine v starih mestnih hišah so sicer še vedno nižje od onih v novih hišah, vendar se bodo pa lahko tekom let po» polnoma izenačile. S tem korakom pa nI storila ljubljanska občina strankam v starih hišah nikake krivice, kot se je povdarjalo v nekem časopiaUj ker so bile in so tudi še sedaj najemnine v teh hišah tako nizke, da je občinskemu svetu tudi vlada očitala, da so te najemščine z ozirom na financielno možnost mesta prenizko. Stanovanjska beda so do danes še ni dosti omilila, temveč bode po mojem mnenju Se vedno naraščala in to tembolj, čim večjo prostost bodo uživali hišni posestniki bodisi glede razpolaganja s stanovanji ali pa pri določitvi najemnine. Ker se temu ne da odpomoči samo z raznimi stanovanjskimi naredbami in ker >o poleg tega to odredbe v veliko Škodo posestnikom pred vojno zidanih hiš, mora biti naloga občinskega sveta, da dobi v bodočem letu kritje za zidanje novih stanovanjskih hiš. Finančni odsek je sicer preskrbel v rednem proračunu za obrestovanje in amortizacijo posojila za zgradbo 2 novih stanovanjskih hiS, vendar priznam, da to zdaleka ne zadostuje. Zato se bode finančni odaek pred* vsem v prihodnjih aejah bavi] z raznimi že stavljenimi predlogi sa uvedbo novih avtouomnib davščin, ki bodo določene i z j ključno le za zidavo novih stanovanjskih zgradb. KAKŠNO JE MESTNO GOSPODARSTVO. Kar ee tiče očitka, da tiči mestna obćlna v težkih milijonskih dolgovih, moram konata-tirati, da sta zadnja dva občinska sveta pod županom g. dr. Peričem najela pri mestni hranilnici dovoljeno posojilo le v skupnem znesku 11,740.000 Din, izplačala pa je mestna hranilnica na račun teh posojil le 10,080.424 Dinu Mestna občina je poravnala na račun amortizacijo in obrestovanja posojil znesek 486.611? dinarjev. Konstatiramo nadalje, da so so ta posojila razven onih za kritje proračunskega primanjkljaja porabila le na razne investicije in sicer za hišo na Prulah in eno hišo za Bežigradom 2,500.000 Din, za II. stan. hišo za Bežigradom 2,000.000 Din, za letno kopališče 1,500 Edmund About: 4S Kralj gora. t ife francoščine prestavila K. Hafner. (Dalje.) Zadovoljili so lopova in mi zvezali roke. Dal se je obrniti proti meni in mi je pričel puliti lase drugega za drugim s potrpežljivostjo in sigurnostjo poklicne raz-laščevalke. Ko sem opazil, v čem obstoji moja nova muka, sem mislil, da me je ranjenec, ki ga jo genila moja revščina in vsled svojih lastnih bolečin, hotel iztrgati svojim tovarišem in mi privoščiti uro počitka. Če vam kdo izpuli en las, ne boli to bolj kot šivankin zbodljaj. Za prvimi dvajsetimi nisem prav nič žaloval in prijazno sem jim želel srečno pot. Toda kmalu sem spremenil svoje mnenje. Koža pod lasmi se je vnela. Težka srbečica, ki je postajala oimdaljo hujša in končno neznosna, je spre-letela mojo glavo. Hotel sem se popraskati; spoznal sem, iz kakšnega hudobnega namena me je dal zvezati. Nepotrpežljivost je povečala gorje; vsa kri mi je udarila v glavo. Vsakikrat, ko so jo Sofoklejeva roka približala mojim lasem, je boleč stresljaj pretresel celo moje telo. Tisoč srbečic je mučilo moje roke in noge. Vse živčevje, do skrajnosti vzruvano, me je pokrivalo z bolj bolečo mrežo koi je bila Dejanirjeva tunika. Valjul sem se |x> tleh, kričal, prosil usmiljenja in si želel udarcev na цоце. Krv- nik se me ni usmilil preje, dokler niso bile njegove moči izčrpane. Ko je čutil, da se mu pogled mrači, da mu je glava težka in roka trudna, je zbral skupaj še svojo zadnjo moč, vtaknil roko v mojo lase, jih prijel s pestjo in se vrgel na svojo j>osteljo, medtem, ko sem jaz obupno zakrižal. P»ojdi z menoj,« je rekel Mustaka. >Pri ognju boš odločil, če sem vreden Sofokleja in če zaslužim častniško mesto.« Dvignil me je kot pero in me nesel v taborišče pred kup smolnatega lesa in nakopičenega grmičevja. Odvezal je vezi, mi slekel obleko in srajco in mi pustil samo hlače. »Moj kuhinjski pomočnik boš,« mi je rekel. »Nažgala bova ogenj in skupno pripravila kralju kosilo.« Nažgal je kup in me položil na hrbet, dve stopinji proč od goreče grmade. Les je plapolal; žareče oglje je padalo kot toča okoli mene. Vročina je bila neznosna. Zavlekel sem se na rokah nekoliko proč, toda vrnil se je z neko ponvijo in me z nogo brcnil nazaj, kamor me je položil. »Glej dobro,« mi je rekel, »in uči se od mene. Tukaj je meso treh jagnjet; s tem lahko nahranimo dvajset mož. Kralj bo zbral najboljšo koščke, ostanek bo razdelil med svojo prijatelje. Ti sedaj nisi med njimi in mojo kuhinjo boš okusil le z očmi.« Kmalu sem slišal, kako je hrana vrela in ta šum me je spomnil, da sem bil že od včeraj zvečer tešč. Moj želodec se je uvrstil med moje krvnike in štel sem enega so- vražnika več. Mustaka mi je pomolil ponev pod oči in v mojih očeh se je bleščala okusna barva mesa. Pod mojimi nosnicami je mešal vabljive duhove mesa, ki se jo peklo. Naenkrat pa je opazil, da je pozabil nekaj začimb in stekel je po sol in poper in zaupal ponev moji skrbi. Moja prva misel je bila, da ukradem kak kos mesa; toda to-; lovaji niso bili oddaljeni niti deset korakov I in ustavili bi me bili šo pravočasno. >Če bi imel vsaj še zavojček arzenika,« sem si mislil! »Kaj sem vendar naredil ž njim? V škatljo ga nisem več dal nazaj.« Vtaknil i sem roke v svoja žepa. Izvlekel sem umazan papir in pest tega dobrodelnega prahu, ki me bo morda rešil ali pa vsaj osvetil. Mustaka se je vrnil ravno v hipu, ko j sem držal odprto roko nad ponvijo. Prijel I me je za roko, vbodel svoj pogled na dnu j mojih oči in mi grozeče rekel: »Vem, kaj si ' naredil.« Moja roka je padla brez moči. Kuhar je nadaljeval: »Da, nekaj si vrgel na kraljevo kosilo.« »Kaj vendar?« »Neko čarovnijo. Toda, kaj za to. Pojdi, ubogi milord, lladži Stavros je večji čarovnik kol si ii. Ponesel mu bom njegovo kosilo, .laz bom dobil svoj delež in ti ne boš okusil niti koščka.« »Dober tek!« Pustil me je pred ognjem, priporocivši me kakim dvanajstim tolovajem, ki so hru-stali črn kruh in grenke slive. 14 Šuarlanci so mi delali družbo eno ali dve url. Krmili so moj ogenj в prav bolno pazljivostjo. Če sem se včasih skušal zvleči nekoliko proč od ognja, so mi kričali: »Pazi se, prehladil se boš!« In z velikimi gorečimi palicami so me suvali zopet nazaj prav k ognju. Moj hrbet je bil preprežen z rdečimi lisami, moja koža se je napenjala v pekočih mehurjih, moje trepalnice so se zvijale od vročine ognja in moji lasje so smrdeli kot kost, ki se žge in ta smrad me je vsega dušil; in vendar sem si mel roke ob misli, da bo kralj jedel iz moje kuhinje in da se bodo zgodile nove stvari na Parnasu, preden bo dneva konec. Kmalu so se Hadži Stavrosovi družabniki prikazali v taborišču s polnmi želodci, bleščečimi očmi in svetlimi obrazi. »Le veselite se,« sem si mislil saui pri sebi, »vaše veselje in vaše zdravje bo odpadlo kot maska in preklinjali boste vsak trrižljai bogatega kosila, ki sem vam ga zastrupil!« Znamenita Lokusta je gotovo preživela srečne trenutke v svojem življenju. Kadar imamo vzrok, da sovražimo ljudi, je prijetno, če vidimo bitjo, ki gre, ki pride, se smeji in poje, nosoč v svojem drobovju kal smrti, ki bo rastla in ga požrla. To je skoraj takšno veselje, kakršno občuti dober zdravnik ob pogledu na bolnika, kateremu bo lahko zopet vrnil življenje. Lokusta jo napravljđla zdravila iz nasprotnega namena in jaz tudi. (Dalje aledl.) tisoč Din, za povečanje ubožnice 1,250.000 Din, za stanovanjsko poslopje dob. urada 2,500.000 Din, in za motorno brizgalno 390.000 Din, skupaj 10,140.000 I)in. Ker mestna hranilnica ni mogla oziroma ni hotela izplačati posojil v polni izmeri, je morala mostna blagajna za poravnavo nekaterih nujnih računov za la poslopja izplačati iz tekočih sredstev približno 700.000 Din. S tem mislim, je dovolj jasno dokazano, da je imela mestna blagajna vedno dovolj sredstev na razpolago za redne izdatke in je lahko poravnala celo nekaj računov, ki bi jih morala kriti iz dovoljenih posojil in da gospodarstvo sedanje večine na magistratu torej ni tako, da bi se moralo trditi, da zapravlja mestno imovino in da je »zavozila« mestne finance. Pod županovanjem umrlega župana dr. Tavčarja najela posojila pa znašajo 7,724.705 dinarjev. Konstatiram nadaljo, da presega vrednost teh poslopij danes daleko znesek investiranega kapitala in je poleg tega napravila mestna občina veliko socialno delo, ker je preskrbela 57 družinam udobna stanovanja. V proračun jb vnešena tudi postavka za obrestovanje in amortizacijo posojil, ki jih bo-de mestna občina morala najeti v letu 1924, da izvrši sklepe občinskega sveta, predvsem xa zidavo še dveh stanovanjskih hiš za Bežigradom, za regulacijo cesto do pokopališča pri st. Križu, za nakup reševalnega avtomobila ta tlakovanje cest iu ulic. Treba bode pa razmotrivati vprašanja, če ne bi kazalo vsa ta posojila v slučaju, če bode mogoče dobiti mestni občini inozemsko posojilo, vrniti mestni hranilnici, da ne bi bila občina po nepričakovanem dvigu našo valute oškodovana. IMETJE MESTNE OBČINE. Ker pa že govorimo o dolgovih mestne občine, naj omenim tudi, da znaša Imetje 330 milijonov 664.128 Din, in sicer: Vodovod 20 milijonov Din, plinarna 3,000.000 Din, elektrarna z omrežjem 40,000.000 Din, klavnica, pogrebni zavod, pristava 60,000.000 Din, vojašnica vojvode Mišiča 7,183.575 Din, topničar-зка vojašnica 3,880.000 Din, tivolski grad in hotel 12,000.000 Din, >Mladika< in licej 15 milijonov Din, >Kresija< 20,000.000 Din, 5 novih stanovanjskih hiš 12,000.000 Din, 7 ljudsko-šolskih stavb 28,000.000 Din, mestni rastlinjaki 3,000.000 Din, linijski uradi, 3 večji in 9 stražnic 3,000.000 Din, magistratno poslopje 7 milijonov Din, ubožnice in ubožne hiše 13 milijonov Din, ljubljanski grad 7,000.000 Din, mestna kopel 3,000.000 Din, mestni dom 5,000.000 ostale mestne hiše in objekti 14,500.000 Din, ves produktivni svet in nezazidana etavbišča mestne občine 50,000.000 Din, skupaj 330 milijonov 564.128 Din. CESTE IN RAZSVETLJAVA. Veliko stane mesto vsako leto vzdrževanjo cest in čiščenje in razsvetljava mesta, ln sicer 5,626.229 Din. To so izdatki, ki jih mestna ob-čina ne more skrčiti. Našo ceste so v vojnem času veliko trpele. Na eni slrani jih je kvarilo vojaštvo e težkimi tovornimi avtomobili in vozovi, na drugi strani se pa za njihovo vzdrževanje ni storilo vse, kar bi bilo potrebno, da зе ohranijo v dobrem stanju. Ker so se delavske plače in cena materl-Jalu povišale, je samo ob sebi umevno, da so tudi stroški za vzdrževanje silno narasli. Poleg tega je pa treba napraviti z ozirom na zidavo vil in hiš na periferiji našega mesta mnogo naših cest in ulic. Naj omenim, da se bode iz rednega proračuna predvsem napravil nov hodnik na Res-ljevi cesti med Komenskega in Čopovo ulico, hodnik v Gradišču ln v Florijanski ulici. SOCIALNO DELO. V socialnem oziru je napravila mesina občina zopet korali naprej. Organizirala je v svoji upravi socialno-politični oddelek, ki je prevzel skrb za ubožce, mladino in delavce, v proračunu pa se je zlasti preskrbelo, da se zviša število oseb v zavetišču za onemogle, da se zboljša hrana, da se zvišajo redne in mesečne podpore; preskrbljeno je nadalje za obleko in obutev, in konečno tudi za dnevna zavetišča za otroke in brezposelnost. Vsem tem potrebam pa mestna občina gotovo ne bi mogla vsaj v toliki izmeri ustreči, če ne bi občinski svet preskrbel vsaj za delno kritje, s tem, da je vpeljal davščino na nočni obisk gostiln in kavarn in na igre, kar bo prineslo mestni občini skoro 900.000 Din dohodkov. POKLICNO GASILSTVO. Dotakniti se moram končno tudi poklicnega gasilstva, in sicer na eni strani vsled tega, ker se ravno vsled te institucije neopravičeno očita sedanjemu občinskemu svetu zapravljanje mestnega denarja, na drugi strani pa, ker je sklenil finančni odsek, da se stroški lu dohodki za poklicno gasilstvo zopet stavijo v proračun za leto Д924. To institucijo si je zamislil občinski svet v prvi vrsti, da zagotovi ljubljanskemu prebivalstvu požarno varnost in v dni-vrsti kot gospodarsko napravo. Pripomniti moram namreč, da so vsi poklicni gasilci Iz-učeni profesionisti, kateri posvečajo večjidel službenega časa profeslonlstičncmu delu. ostali službeni čas pa porabijo za strokovno izobrazbo in gasilske vaje. Po znanem odloku pokrajinske upravo sem dal ugotoviti, kaka dela l)i moglo poklicno gasilstvo izvršiti z osobiem, ki je stavljeno v proračunu, pri neobhodno potrebnih popravilih na mestnih hišah in koliko bi stalo to delo brez materiala. Gospodarski urad je ugotovil, da bi zneslo uamo delo 803 tisoč 538 Din. Ni pa v tem znesku vračunjena pisarniška uprava za knjigovodstvo, delo za napravo oblek in obuval za mestne uslužbence, elektrotehnična dela, katera bodo vse izvrševalo poklicno gasilstvo. Plače, draginjelio do-klade, obleka, kurjava in razsvetljava za poklicno gasilce pa stane le 492.450 Din. Ker so to številke, ki drže iu jim ne pustim oporekati na noben način, ima mostna občina od poklicnega gasilstva le dobiček, ne pa škode in vsled tega občinski svet te institucije no more opustiti, ker bi bilo to le ▼ škodo mestni občini. Redna potrebščina znaša 23,947.609 Din, redno kritje 19,883.570 Din, torej primanjkljaj 4,064.039 Din, ki ima svoje pokritje v dosedanji občinski dokladi na vse državno davke, iz-Tzemfii osebno dohodnino, v znesku 3,990.887 Din in v občinski davščini na kazala in izveske v znesku 100.000 Din, skupaj torej 4,090.887 Din, in ostane v primeri z zgoraj izkazanim primanjkljajem prebitka 2S.848 Din. Oglodalo državne uprave. Čo posel odpove službo ali pa mu je služba odpovedana, dobi poselsko knjižico vrnjeno, da si more poiskati novo službo. Vse drugače pa ravna državna uprava z uradništvom. V svrho prevedbe so morali državni nameščenci vseh kategorij poslali v Belgrad svoje dokumente, kakor spričevala, diplome, in sicer v originalu. Legalizirani prepisi niso veljali, kakor je sicer po vsem svetu običajno, originali so morali v Belgrad. Uredništvo jih je dalo nerado iz rok, ker je znano, kaj se je v Belgradu godilo tudi z uradnimi spisi. Toda centralna uprava je vztrajala, da se morajo poslati izvirni dokumenti, kar znači, da sama ne zaupa v svojo upravo, da ne bi se dokumenti ponaredili. Že pozna svoje papenheimovce! Vladni gospodje v Belgradu pa presojajo vso državo, tudi Slovenijo po svojih izkušnjah v Srbiji. Izkušnja pa kaže, da je bil strah državnih nameščencev opravičen. Vlada je pač del nameščencev reducirala, ni pa vrnila svojih dokumentov, tudi ne na prošnjo pristojnih oddelkov, kjer so bili reducirani nameščenci, marveč zahteva, da vsak reduciranec posebej šele — prosi za vrnitev svojih dokumentov, in se dela še velikodušno, da za take prošnje ni treba plačati še takse. Pa recite, čo ni taka uprava balkanska, vrhtega pa še nepraktična in birokratična, kakor ji ne poznamo primere na svetu? Tudi nepošteno. Kakor hitro so bila trgovinska pogajanja z Italijo na vidiku, so bili poslanci Jugoslovanskega kluba prvi — če ne sploh edini v skupščini — ki so začeli akcijo, da se zasigurajo interesi naše države in še posebej gospodarski interesi Slovenije. Storili eo vse, kar jev njihovi moči, ker ne odločujejo oni, marveč vlada, ko se je »Jutro« še le spomnilo, da ima tudi Slovenija kakšne interese pri trgovinski pogodbi z Italijo. Pri »Jutru« so sicer lahko čitali v našem listu o deputaeijah »Jugoslovanskega kluba« in njegovih zahtevah, kakor zahtevo po pritegnitvi slovenskih in hrvatskih strokovnjakov k pogajanjem, tudi v svojih govorih so naši poslanci opozarjali vlado, na kaj morn posebno paziti, predlagali so vladi specificirane zahteve, izročili že 18. februarja tozadevno spomenico in podprli vse vloge gospodarskih korporacij viz Slovenije, ki so jih prejeli, dr. Korošec je sklical tudi sejo »Zadružnega savezat, na kateri so je izdelal natančen spis vseh zahtev zadružništva v zaščito poljedelske produkcije. Skratka, naši poslanci so bili, kakor vedno, tudi tokrat na svojem mestu, kakor nobena druga parlamentarna skupina. Vse to so pri »Jutru« lahko čitali (V našem listu, ako sami niso dobili informacij, toda »Jutro« niti ene besede o akcijah Jugoslovanskega kluba ni zapisalo. Zakaj? Zato da bi vzbudilo pri svojih vedno enostransko informiranih čitateljih, da se v zadevi trgovinske pogodbe z Italijo sploh ničesar ni storilo, ker so demokratje spoli. Zato je včerajšnji uvodnik, dosledno v svoji nepoštenosti, zaključilo z apelom na »parlamentarno zastopstvo naše pokrajine, v kojega delokrog in dolžnost predvsem spada, bili na braniku slovenskega gospodarstva, da brez odloga vsaj ob dvanajsti uri ukrenejo vso, kar se šo ukreniti da, da se severne naše pokrajine otrnejo preteče nevarnosti.- Pozno so je spomnilo .Jutro« na svoj lioemerski apel, mesto da bi apeliralo na vlado, da sprejme predloge in za-hteve Jugoslovanskega kluba in jih podpre. Zadnji dnevi za pristop k Mohorjevi družbi. Mohorjeva družba želi, da ji gospodje poverjeniki naznanijo zanesljivo do prihodnje sredo, t. j. 5. marca 1921 število udov v svoji župniji. Potemtakem bo treba v prvih dneh prihodnjega tedna zaključiti nabiranje udov. Na to opozarjamo vee tiste, ki za lelo 1925 še niso poravnali ndnine v znesku 20 Din. Prosimo pa tudi gospode poverjenike, naj po potrebi v nedeljo 2. marca še enkrat povabijo ljudi, naj pvistn-niio k družbi. Vsaka žumiiia nai skuša do- seči vsaj število Mohorjanov, kolikor jih jo štela pred vojno. Mohorjeva družba mora zopet postati skupna vez vseh članov našega naroda, naš ponos in naša dika. — Nemožatost. »Strogo tajno in zaupno«, kakor bi priporočala kaj malovredne-ga, je ukazala uprava listov poverjeništva Ujuju-junakov, kako naj njeni trabanti po Sloveniji tajno delujejo, da razširijo med mladino njen »Zvonček«. Saj nimamo nič proti listu, dokler se drži v pravili mejah; u zdi se nam, da z njim nameravajo nekaj zahrbtnega. Čemu lo poudarjanje, naj se načrt ne objavi v časopisju — radi konkurence, ko se ista uprava v vabilu na Zvonček (št. 1) bahaško bije na prsi: »Naše delo je odkrito in pošteno, zato se pred nikomur ne skrivamo in se tudi nikogar ne bojimo.« Zdaj, ko ste so jeli skrivati in batij ali jo vaše delo še pošteno? — Iz Sevnice je došla vest, da je umrla nenadne smrti v bolnišnici v Brežicah ga. Maksa Jesenkova, soproga g. dr. Roka Jesenka, odvetnika v Sevnici. Pokojna je bila stara šele 34 let in je za časa svetovne vojne mnogo trpela. Istega dne, ko je bil krščen njen prvorojenec, je vojna pobrala njenega dragega ji družnika, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva šele 1. 1920. Komaj sta si ustanovila svoje ognjišče, je neizprosna smrt ločila srečni zakon in nenadno ugrabila možu zvesto družico v življenju. Rajna, rojena Perme iz spoštovane Permetove družine v Rožni dolini pri Ljubljani, je bila izredno blaga, dobra, krščanska duša veselega značaja. Zapušča enega sinčka Milana. Njeno truplo prepeljejo v petek zjutraj v Sevnico, kjer se ob pol 10. vrši pogreb. Svetila ji večna luč. Potrtemu soprogu in njeni rodbini naše iskreno so-žaljel — »Uklanjanje« iz vojske. Izšel je nov kraljevi ukaz o redukciji častnikov, kar bel-grajski listi označujejo s pravo besedo kot >uldanjanje bivših avstrijskih oficira iz vojske«. Po zadnjem ukazu je prizadetih 12 častnikov in sicer: 1 general, 2 polkovnika, 2 podpolkovnika, 2 majorja, 2 kapetana, 2 poročnika in 1 podporočnik. V kratkem se napoveduje še nov podoben ukaz. — Rodovniška šola v Peči. Ministrstvo za vere je sklenilo, da še letos otvori v Peči rodovniško šolo. — Razpis natečaja za novo učne knjige. Glavna uprava Profesorskega društva je v zmislu sklepa na sarajevskem kongresu razpisala natečaj za sestavo dveh novih učnih knjig za nižje razrede srednjih šol. In sicer: >Narodne zgodovine kraljevine SHSt in »Zemljepis kraljevine SHSc. Rok do 1. januarja leta Д925. — Za rednega profesorja državne statistike na belgrajski pravni fakulteti je imenovan Dragoslav Jovanovič. Predavanja se začno 15. marca. — Gonja proti redovnim strežnicam. V Frane Jožefov! bolnišnici na Dunaju se izvršujejo zadnja leta tudi operacije proti novemu življenju brez nujnih zdravstvenih razlogov. Predništvo redovnih strožnic se jo dogovorilo z zdravniki, da redovne sestre ob takih nedovoljenih operacijah ne bodo stregle. Zdravniki so na to pristali in se je dogovor na obeh straneh brez pritožb izvrševal nad leto dni. V zadnjem času pa so zdravniki začeli kršiti dogovor, čemur so je predstejništvo redovnih strežnic uprlo. Vsled tega je sedaj nastala v izvestnem časopisju proti sestram, ki so vsekakor v pravu, običajna gonja. — Dva milijona lir za javna dela т Zadru je nakazala italijanska vlada. — Umrla je v Rimu vojvodinja Izabela Genovska, teta italijanskega kralja. — Obnova župno cerkve sv. Blaža v Zagrebu. Zupno cerkev sv. Blaža v Zagrebu si ie te dni ogledala posebna komisija zaradi obnove, ki jo nameravajo izvršili povodom njenega jubileja. Vsa cerkev se popolnoma prenovi in nabavijo novi zvonovi. — Zborovanje židovskega dijaštva. 24. t. m. je v Zagrebu zborovala Zveza židovskih dijakov v kraljevini SHS. Zborovanja so je vde-ležil veliki župan dr. Gimič, več vseučiliških profesorjev in zastopnikov židovstva. — Polom pri Kočevju. Za župno cerkev sv. Mihaela smo dobili iz zvonarne v Mariboru 3 bronaste zvonove (a, c, es), kalere smo v nedeljo slovesno blagoslovili. Zvonenje je prvovrstno. — Velik ogenj v Zcnninu. V Sajerjevem mlinu v Zcmunu je te dni nastal ogenj, ki je uničil dol skladišč. Škoda znaša nad 2 milijona dinarjev. — Potresi v Dalmaciji. Šef belgrajskega paismografičnega zavoda prof. Mihajlovič je obvestil šibenlško mestno občino, da od zadnjega potresnega gibanja ne preti nobena nevarnost. V zadnjih 6 mesecih je bilo v severni Dalmaciji 81 potresnih sunkov, ki so imeli svojo izhodišče v bližnji okolici Bclgrada, to jc v območju roko Kolubare. -- Polom "banke. Iz Novega Sada poročajo, da se nahaja »Fruškogorska banka* v prostovoljni likvidaciji. -- Z vrelo juho se jo polil 15 mesečni kleparjev sin iz Gline France Kramar. Dobil jo tc^ke opekline na vratu in po životu in so ga morali oddali v bolnico. —• Žrtev neprevidnosti. V Ravniku pri Bloknh je našel na pašniku 16 letni posestnikov sin Karol Meršck diuamitno patrono. V otročji rudovednosti ie toliko časa po njej raz- bijal, da je patrona eksplodirala. Fant je K sreči pravočasno in v pravi smeri odskočil, vendar pa mu je odtrgala eksplozija za trajen opomin previdnosti dva prsta na levi roki. Dečka so pripeljali v ljubljansko bolnico. -- Izguba ali tatvina? Mariji dr. Jagodi« čevi, soprogi okrajnega zdravnika v Slov. Bi-' strici, je izginila v zadnjih dneh dragocena zlata broša, ki jo imela v sredini briljantn« rožico z velikim lepim smaragdom v vrednosti 12.500 Din. Najditelj ali izsleditelj dobt 1250 Din nagrade. — Cerkvena tatvina. Iz mežnarije župne cerkve na Mirni je bila ukradena podoba >Je-zuščka«, 70 cm visoka, v zlati obleki z oblo v roki. Podoba je tudi z ozirom na umetniško vrednost dragocena. — Pobegnil je lz Moravskih zaporov 29» letni kaznjenec Vitomir Simič lz Drenovca. — Razne tatvine in vlomi. V Zgor. Hudi* nji je poneveril neki hotelski sluga 2111 Din in jo neznano kam pobegnil. — Neznana po-topenka jo izvabila od P. Pasqualinijeve v Ljubljani sivo suknjo, čevlje in žensko obleko v skupni vrednosti 500 Din in je pobegnila. —' Gostilničarju Francetu Lenčku iz Kleč je odnesla neka neznana tujka žensko rjavo suknjo, vredno G00 Din. — V Znanoveah Je bilo vlomljeno pri posestniku Janezu Kodriču in ukradeno nekaj perila, siva suknja s kožuha-, stim ovratnikom in rdeča štikana jopca in vojaška izprava na ime Franc Kodrlč. ' _ _ Gosiiortarstvo. g Določitev uradnega tečaja dinarja sa mosec marec: napoleondor 276 Din, zlata turška lira 314 Din, funt šterling 844 Din, dolar 80 Din, .100 francoskih frankov 336 Din, 100 švicarskih frankov 1385 Din, 100 grških dnu hem 140 Din, 100 lir 344 Din, 100 Kč 232 Din, 100 lejev 41.50 Din, 100 holandskih goldinarjev 2982 Din, 100 avstrijskih kron 0.11 Din, lj milijon poljskih mark 2.50 Din, 100 belgijskih frankov 282 Din. g Žitni trg. Na novosad3ki produktni borzi notlrajo žitu sledeče cene: pšenica 335—345 Din, oves 245—250 Din, rž 276, ječmen 320 do 350, koruza 255—265 Din, pšenična moka št. 0 530—555 Din, otrobi 185—195 Din. Ekspori miruje. g Prodaja državne svile. Odbor za prodajo državne svile v Belgradu je sklenil, da ве bo vršila poslej prodaja državno svile na borzni način od 20. do 25. vsakega meseca. g Promet v Porurju. Po poročilih fran« coskih listov je promet v Porurju normalen in se je v januarju letos prevozilo na železnicah 1,071.000 ton, povprečno v letu 1922, t. % pred zasedbo pa 1,223.000 ton. g Ainorikanska trgovska mornarica. Ka< kor znano, se nahaja vočina ameriške trgov« ske mornarice v rokah države. Zaradi noren« tabilnosti se je v zadnjem času začelo proda« jati ladje v tujino. V fiskalnem letu 1922—23 se jih je prodalo 139 s skupno tonažo 218.401 tono. Cela trgovska mornarica šteje 27.000 la« dij s 18.3 milijoni ton tonaže. g Izplačevanje kuponov т dinarjih. Finančno ministrstvo je objavilo, da morejo pooblaščene banke brez specialne odobritve generalnega inšpektorata staviti na svoboden račun inozemcev dinarje za izplačevanja kuponov akcij domačih denarnih zavodov in delniških družb, ki so lastnina inozemcev. g Popis uvoženih stvari. Po carinskih predpisih morajo uvozniki voditi knjige o uvoženih predmetih in njih vporabi. Te knjige so morajo na zahtevo predložiti carinarnicam. BORZA. ZugTcb, 27. febr. (Izv.) Italija 8.4210-3.4810, London 340.75—343.75, Newyork 78.95—7!>.95, dolar 78, Pariz 3.3250—3.B7DO Proga 2.2D50-2.8250, Dunaj 0.11125-0.11325, Curih 13.73-13.83, — Pro-met slab, malo interesa. Curih, 27. febr. (Izv.) Pešta 0.015, Italija 24.DO, Berlin 0.000000120, London 24.82, Newyork 577.60, Pariz 24.30, Praga 16.70, Dunaj 0.008150, BukareM 9, Belgrad 7.20. iske novice. lj Pevecm »Ljnbljanc«. K pogrebu ge, Gizele Kremžarjeve se zberemo danes ob 3. pred hišo žalosti, Stara pot št. 2 pri Le-onišču. — Predsednik. lj Članom Jugoslovanske strokovne zveze 1 Načelstvo JSZ poživlja vso svojo člane iz Ljubljane in bližnje ljubljanske okolice, da se po možnosti udeleže današnjega pogreba gospo Gizele Kremžarjeve, soproge tovariša poslanca Fran Kremžarja, ki se vrši ob treh popoldno iz »Leonišča«. — Bridko prizadetemu možu, članu našega načelstva, v iincnu JSZ na tem mestu naše najiskrenejše sožaljel — Za načelstvo JSZ: Srečko Žumer, t. č. podnačelnik, France Žužek, t. č. tajnik. lj Mesto venca na krsto f gospe Kremiar-jovo jo darovala rodbina Lavter-Činkole za zavod za slepe vojake znesek Din 100, rod* bina Rakovčeva pa enak »znesek za ubogo pod-piranco Stolne Vinccucijeve konference. lj Podpornemu društvu slepih je darovat g. ravnatelj Pavel Skale 100 Din mesto venca na krsto svojega strica g. J. Golinsa na Bledo, Ij Na VII. delavskem večeru prihodnji torek, dne 4. marca, bo predaval namesto včeraj napovedane teme F. Terseglav o ogromnem pomenu krščansko vere.in cerkve za nravstveni in soeialni preporod sodobne družbe. Vsled važnosti tega predmeta ee vabi naše delavstvo, da se večera v čim mogoče velikem številu udeleži. lj Ogenj. V hiši Pred škofijo 16 v drugem nadstropju v stanovanju Kralja so je vnel stropni tram in jo začelo v kuhinji goreti. Tram se je vnel vsled prehude vročine, ki je prihajala iz dimnika, poleg katerega je bil tram naslonjen. Požar sta pogasila dva gasilca tekom pol ure. Skodr še ni ugotovljena. lj Pazite! V Wolfovi ulici je pri beračenju po raznih trgovinah ustavila policija nekega Nikolo Stakiča iz Vukovarja. Mož je imel pri sebi neko polo, v kateri se je pisalo, da je mož v vojni silno stradal, da je bolan, uničen, in da pro-i brato za podporo. Iz te pole je razvidno, da so šli temn sleparju tudi najboljše tvrdke ua lim in so mu dajale lepe podpore. Izkazalo pa se je, da je ta mož navaden, predrzen slepar in da ga je zasledovala policija že radi ropa in tatvine. lj Kavalirski svinjski trgovec. H gostilničarju Petru Vizjaku v Meserski ulici je prijel neznanec, ki se jo predstavil za svinjskega trgovca Nikolo Schrotta, ki je pripeljal v Ljubljano svinje za tvrdke Predovič. Nastanil se jo V posebni sobi in si pustil izborno postreči z raznimi jedili in pijačami. Pa to še ni bilo dovolj. Povabil je zvečer par dobrih prijateljev, ki jih je slučajno dobil v Ljubljani in vprizo-rili so krasen pijanski večer. Zabava jo trajala pozno v noč. Ko jo prišla zjutraj v sobo uslužbenka, je našla v sobi strašno veseljaško pogorišče. Mecen, svinjski trgovec, pa je izginil. — Gostilničar, ki je bil še vendar optimist, so je napotil k Prcdoviču, kjer pa so mu povedali, tla tega človeka sploh ne poznajo. Povodom policijske preiskave se je ugotovilo, da je ta mo£ pred to avanturo prodaja! pri tvrdki Berg-man v Mostah dva zavoja raznih črev. Pustil je čreva tam in je vzel saino 100 Din predujma, žeš da bosta že kasneje obračunala. V enem zavoju črev so našli vizitko z naslovom Milan Licina, mesar in izdelovateij klobasic v Zagrebu. lj Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah Je došlo na policijo 20 ovadb in sicer: 1 radi tatvine, 1 radi goljufije, 3 radi kaljenja nočnega miru, 6 radi prestopka cestnopolicijskega reda, 1 гаЛ prekoračenja policijske ure, o radi pasjega kontumaca, 1 radi novarno grožnje, 2 radi nočnih izgredov, 1 radi lahke telesne poškodbe in 1 radi prestopka sanitarnih predpisov. Naznanila. Družabni klub opozarja svoje člane in prijatelje. da se udeležijo družabnega večera prihodnjo soboto, t. j. dne 1. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela Uniona. Za eluSaj, da komu vabilo Se ni bilo dostavljeno, naj vpoStevajoč sedanjo poSt-ne razmere, to blagovoli oprostili in na?o prireditev sigurno po6etlti. Nedvomno bo ta prireditev ena najlepših v letoSnji sezoni. Vrtnarji bodo iz-piemonili Unionovo dvorano v pravcati palmov gaj. K oblini udeležbi vnbl odbor. Na telovadni akademiji Snntpeterskcga Orle dne 9. marca v »Unionuc ee bodo proizvajale povsem i.->ve telovadno točko članov in članic. Sodelovala bo godba Dravske divizijo. Cenjeno občinstvo nnj ne opusti priliko posetitf to prireditev. Zvera Šoferjev Slorenlje opozarja svoje člane, da se vrši njo redni občni zbor v soboto, dan 8. marca gostilni g. Antona Kodole na Rimski cesti. Začetek točno ob 19. — Odbor. Prosveta. pr VIL mladinski koncert pretekle nedelje je imel moto: »Mladinska pesem in harfa«. — Sodba: Uvodna beseda primera«. — Sigurni nastop gdč. Slavko Saksove, ki je zapela ob spremijevanju klavirja »Uspavanko«, »Kang-ljico« in >Burjo«: s polnodonečim, čistoubra-nim, mehkobožajočim glasom je navdušila živahno poslušalstvo. — Gg. A. šubelj In M. Kogoj (kot spremljevalec) sta nudila štiri moderne popevčice ter žela dovolj pohvale. — Vse je seveda nadkrilila ga. Pavla Lovše-to-va, ki je nastopila dvakrat ter pokazala — kakor zna le ona — lepoto ruake, srbske, francoske in sloveuske otroške pesmi. J. Pav-člč-evi skladbi za solospev in klavir: »Mehurčki« in »Ciciban«, ki imata obe obilo za uho prijetnih točk, pa tudi nelahnih poskokov v višino, je pela в tako fineso, prožnostjo v najvišjih legah, pa s takim občutkom, da jo človek mora kav zavidati za ta nebeški dar, kakršnega menda nima nihče v Ljubljani. — G. Šubelj je zape' rusko šaljivo rllopak* z izredno gibčnostjo. Moral je ponavljati. — Slišali smo tudi harfinistinjo gdč. D. Doubravsko. Svirala je samostojno Piubinsteinovo romanco. Za sklep smo čuli Bach-Gounod-ovo >Ave Ma-rljao. Pela je z zanosom gdč. Slavka Saksova ob spremljovanju harfe, harmonija in vijole. Prof. Jeraj, ki je spremljal na klavirju pevske točke, je pokazal, da obvlada kot pravi mojster tudi to glasbilo. Zares lep užitek! Navdušenim poslušalcem pn rendnrlo svetujemo, naj s preobilnim in preglasnim ploskanjem in ropotom ne tratijo časa. Orlovski vestnik. Drnštvena nabavna zadruga v Ljubljani (Ljudski dom) ima zopet v zalogi orlovske članske znake, komad po Din 9. Krške orlovsko okrožje opozarji vse odseke svojega okrožja, da se bodo v marcu vršile organizatoi ične tekme po posameznih odsekih, na katero naj so isti dobro pripravijo. Vsak odsek naj prijavi okrožju pravočasno dan ter prostor, kjer se bo tekma vršila. Orliška akademija v Skofji Ijoki, ld po je vršila 17. februarja, jo izpadla nad vso pričakovanje lepo. — Proste vaje za 1921 so se izvajale z eleganco, ld nam pojasnjuje pomen dekliške telovadbe. Vajo s kiji so bilo brezhibno, skoraj enako dovršene vaje a cvetličnimi loki. Vaje s palčkami so nudile tolike elegance, da smo sc dovršenosti čudili. Vse simbolične vaje so nam nudile vsled finese nastopa in v vseh gibih in izrazih obraza pri te-Iovadkhijah tako globoko občutene vsebine res toliko užitka, da se je vsa prostorna občinstva potna dvorana v simboliziran predmet popolnoma vtopila. Ptrv posebno velja to za rit-mično-simbolieno vajo: 'Tri dobe češke zemlje:-. Pevske točke, ki so se vrstile mod posameznimi v: ,jami, so bilo prav dobro naštudi-rane in so ves program domačeljubko še bolj poživljale. Simbolična slika «DekIe in lilija» jc vso dvorano talro zadivila, da ee je morala ponavljati. — Društveni orkester pod vodstvom g. Blaznlka je igral tako dovršeno kakor smo bili včasih navajeni izven Ljubljane le še v Idriji in na Jesenicah. Izpred sodišča. Tatvina na kolodvoru. Na kolodvora v Zagorju je bila ukradena Katarini Valdckovi na hodnik« ob vlaku koSara, v kater! je imela 20 kg slanine, več metrov flanole in neknj malenkosti v skupni vrednosti 4600 kron. Žandarmerija je izsledila tatova, šn prodno ?ta koSaro b.prnaniln Obtožena sta bila Fr. Smerkolj in .Tože Zibert iz Zagorja. Priznala sta tatvino in sta bila obsojena prvi na 2 meseca, drugi pa na 6 tednov težke ječe. Nagajivi lantičL Trijo mladi fantiči iz Staro-loško okolico bo malo pili, postali §o bolj razposajeni kot so običajno in so srečali na cesti pri Pra-protnem 73 let staro potovko Marijo Jelovčanovo. Začeli so ;ienici nagajati. Nosila jo ženica košaro jajc, ki jih je nakupila po okolici. Stara ženica se je razhudila nad paglavGi, ti pa so ji ukradli ix košare vsak nekaj Jajc !n eo pobegnili. Obtoženi so bili, da no se napram starki nesramno obnašali, da so bili celo nasilni in da so jo oropali. So pred razpravo je. dobila ženica jajca nazaj. Zagovornik je poudarjal, da spada to nepremišljeno dejanje (en mladih fantičev pod očetovo palico, kt jih Se lahko pofteno oSine. Sodišče jo. tc mlado negajivce, ki tako malo spoštujejo starost, obsodilo vsakega na tU tedne ječo. Rok za določitev napovedi sa dohodnino po teče koncem februarja. Do tega dne mora vsakdo kdor že plaeujo dohodnino, vložili napoved iz lasi nega nagiba, da se izogne zamudnim posledicam g 205 zakona o osebDih davkih Za sestavo je nuj' iio potrobna knjižica: Žun: Osebna dohodnina, kJ slano Din 10, po pošti Din 1.50 več. Naroča se \ Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani._ Ljubitelji in gojitelji „Harzer - kanarčkov" se vabijo ne dur. 3. eierca 1Ч1Ч ob 3-popoldne v 8'ttllno pri Mraku, R m-ske cesta, v svrho usjenovitve kluba. Oni, hi stannjeio izven Liubltnnt In liic pristopili klubu, nai prl|avi|o plu- raeno uvoj pristop na F.D. SEVER, Ljubljana, Krakovski n.10 Pi ipravljalal oabor- Mefeorologično poročilo. Ljubljane Зев m b. m, viš. Normalna bnrometerskn višina 786 mm. liaa оривс-vk.il 9L tifcl u- metei V ШГЛ iuril.U. tcatei v C L'ulUfULi. Itlerenc* v O Netio, votror v tnm Ж 2. У1 h <344 - 34 0-3 obl. J. z. 27./3 7 h 7341 _ 2-1 03 obl. J. v. 8*2 27. a. 4 h 732-8 0-3 sueg Trg. pomočnica IŠČE SLUŽBE v trgovini t rr.ei. blagom. Nastopi lahko takoj. Ponudbe pod Šifro ■Marljiva 1115« na upravo. Izprašan STROJNIK ključavničar ln elektrik, z dobr. spričevali, neoženjen, trezen, ilče službe. Oglase na upravo pod »Strojnik«, LIKARICA fl£* mesta. - Naslov pove n prav a lista pod Slov. 1070. DEKLE, pošteno, anažno in skrbno, staro 20—30 !ct, ki razume na kuho in hišno delo, sprejmem k mali dru« žlni takoj. Naslov se izve v upravi lista pod Stev. 1071. Dobro vzgojeno DEKLE staro do 20 let, sprejmem za lahko hišno delo in k otrokom. - Naslov pove uprava tista pod SteT. 1072. V SLUŽBO ŽELI VSTOPITI doklc z dežele h knkl boljši d.-užinl v mestu aH nn deželi, vešča šivanja in gospodinjskih ter kuhinjskih del. Vstopi tudi kot natakarica. Ponudbe na upravo pod 1094 po Sloveniji, dobro vpeljanega, e plačo ln dnevnicami, sprejmem. — Ponudbe pod; »KAVCIJA 10.0C0 Din« na Alorna Сотрапу, Ljubljana. Poravnajte naročnino! Potnika po Sloveniji S pisarn. Izobrazbo sprejme takoj večja tvrdka. - Ponudbe pod šifro: ^POTNIK« na upravo »Slovencna. 1068 ki bo oeebno sodeloval pri trgovskem podjetju, IŠČEM. - Ponudbe pod .šifros «MER-KUR« na A1 o m a C o m -p a n y , Ljubljana. 10431 Pisarn, vodjo sprejme agentura v Ljubljani. Prednost oni. ki polože kav-cijo. - Ponudbe pod »EKSISTENCA«. na Aloroa Cora- pany, Ljubljana. 1042 VAJENCA za čevljarsko obrt sprejmem takoj ln dobrega POMOČNIKA zn trajno delo. Jožef KRUŠIČ, Čevljar, D »v. Mar. v Polju. 10% IŠČEMO Irvrstno kvaliiicir. nadmonterja za visoko napetost in PRO-VIZIJSKEGA POTNIKA za eIektromstcri;al in motorje. «ELIN», družba za elektr. industrijo z o. r,., Ljubljana, Dunajska c. 1, IV. nadstr. Sprejmem za Ljubljano samostojnega in zanesljivega STROJNIKA v starosti 30—50 let, s kur-jaškim izpitom, ki jo obenem dober ključavničar in zmožen stroj, montaže ter elektrike. Teden, plača Din 400. stanovanje (2 sobi), luč ln kurjava. Ponudbe z natančno navedbo oseb. podatkov in službovanja na »Poštni predal 113.', Ljubljana. TRGOVINA! Vzamem trgovino na več let v najem na prometnem kraju na dežel). Ponudbe prosim na upravo ».Slovenca« pod številko 1109, "POLENOVK namočena sc dobi vsak petek ter tudi med tednom prt tvrdki FR. KHAM, nasproti hotela »Uniona". 976 Trgovski iokai z meš blagom in inventarjem, takoj oddam v najem v zelo prometnem dež. mestu. Stfra »Promet-- 5t. 1094. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša predobra soprogo, skrbna mati, sestra, teta in svakinja, gospa Maksimiia dr. Jeserako-ira roi. Permž So kratki mučni bolezni, previdena s sv, zakramenti, dno 26. t. m. v elarotli 5 let mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki predrage sc prepeljejo v četrtek ob S. uri zjutraj iz Brežic v Sevnico, kjer oe polože ob pol 10. url dop. k večnemu počitku. Sv. maše zadušnicc sc bodo brale v Brežicah in SeTnici. Naj v miru spnvnl Sevnica — Ljubljana, dne 27. februarja 1921. Dr. ROK JESENKO, odvetnik, soprog. — MILAN, sin. Miroslav Permć, Marija Babšek roj. Permć, Roznmila in Viktorija Pertnć, brat in sestre. — Franc Jesenko, svak — i. dr. Služkinja 36 letna, pohlevna in poštena, vajena zlasti postrežbe bolnikov ter drugih hišnih dol, išče službe. Vprašanja na npravo ^Slovenca« pod .šifro «Zanesljiva št 1124«. $!a!o sobico išče miren gospod s 1. marcem, ki je ves dan odsoten. Ponudbe pod sOdsotcna na upravo lista. 1121 ŽE L J A R N A veliko, dobro ohranjeno poslopje z inventarjem vred, pripravno za vsako industr. ali obrt v bližini Ljubljane, tik ob glavni cesti, ugodno naprodaj. Dopise pod štev. «1118« na upravo lista. NAPRODAJ jc oki-og 2000 kilogramov prvovrstne sladke MRVE in okrog 1000 kg raznovrstne SLAME. —■ Naslov ce izve ptl upravi pod itev. 1112. Drž, vred papirje do 200 000 Din išče večja trgov tvrdka kot depot za dr/, dobave, proti garanciji in 1 Vi % res et. obrestira. -Takojšnje ponudbe pod šifro; <■ Ugodno obreslovnnje-na A Ioni a Сотрппу, Ljublj. Za postno in velikonočno dobo priporoča. Jugoslo* vaai-ba knjigarna v LJubljani rerkvenim chorom »ledeče skladbo: Adamič K.: Velikonočne pesmi za mešani zbor. Part 10 Din, glascvi po 6 Din. Melodijozni in vseskozi lahki napevi, posebno podeželskim zboion; primerni. Foerster A.: Lamentacije in očitanja za mešani zbor. Part. 8 Din. Izredno lepa in učinkovito napevn, posebno зОШапјаг. lllad ni k: Vellkoučne pesmi hi Reginn cocli za mešani zbor. 8 Din. Lepi in lahki napevi; za podeželske zbore. Hribar p. Angelilc: Postni iu velikonočni napev« za mešani zbor. Part. o0 Din. glasovi po 10 dinarjev. Zelo lopi napevi, če posebno postni, brezdvomno najlepši, kar jih je -j- p. Angelik sploh zložil. Kimavec Kr.: Rihar renatus za mešani zbor. Part. 24 Din, glasovi po 8 Din. Zbirka obsega vet postnih in velikonočnih pesmi (Riharjevih) med temi tudi en križev pot. Prcarl St: Slava sv. Križu. Postne pesmi za me-i"'ftui zbor. Part 14 Din. Zelo lepi napevi; za v?ake zbore porabni. Sattiier p. Hagolin: Petine pesmi za mešani zbor, Part. 30 Dm (samo So nekaj izvodov v zalogi), glasovi po 6 Din. Te pesmi spadajo med najlepše slovensko pesmi fploh Sifherl-Premrl: 15 velikonočnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi, Gerbičevi, Vrvknovi in drugi napevi) za mešani zbor. Part. 30 Din, glasovi po 4 Din. . PRODA SE &8 SMREK [ in 134 HOJ pol ure od postaje LOG na vrhniški železn., v ravnini. Drevesa so zaznamovana. Poizve se pri J. Kerftmanc, Bevke 51. Ponudbe na naslov: Fran Tavčar, Breg S, Ljnbljarn. 1105 Restavracija s hišo v živahn. mestu Slovenije, dokazano najboljši promet, kompl opremljena, je ceno NAPRODAJ samo radi rodbinskih razmer. — Ponudbe pod »ZLATA JAMA 1114.: na upravo »Slovenca«. | a m & ш» a s 1 © © Prometni iawti m premog d. d. 1 IJLI3UM5 prodaja PREMOG IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vsen kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah p em> frovnik v za domačo uporabo Kakor ludi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vs>nke vr3ic in vsakega izvora ter priporoča posei no prvorntni Cehoslov. m angle ki koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, čini premog m brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V Lj«i!»