Požtnlna plačana v gotovini LetO L1V. V LJubljani, V sredo, dne 3. novembra 1926 št. 251. Posamezna številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno ZO Din polletno 120 Din celolelno 240 Din
za Inozemstvo
Desit£no 35 Din nedeljska Izdala celote no vJugo-slavlll 80 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, pelll-vrsla malt oglasi pol 30 ln Z D,večji oglasi nad 45 mm vlSIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lo Din ci Pri veilem □ naročilu popust Izide ob 4 zjulraj razen pondeljka in dneva po prczniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 //I Rokopisi se ne vračalo, ne f ranit I rana pisma se ne sprejemajo -- l/rednlšlva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 329
Foli/ičen lisi sa slovenski narod
Uprava je v Kopitarjevi ul.št.e * Čekovni račun: Cjubljana štev. 10.650 In 10.319 za lnserate. Sarajevošt. 756.}, Zaareh št. 39.011, Praga ln Itunaj št. 21.797
Izjava dr. Korošca.
Ljubljana, 2. novembra.
Naš urednik se je danes pred odhodom g. dr, Korošca v Belgrad zglasil ]pn njem, da nam da kake informacije o sedanji politični situaciji. Gosp. dr. Ant, Korošec nam je odgovoril:
Prosim Vas, ne stavite mi nobenih vprašanj! Kar Vam morem povedati, Vam bom povedal brez izpraševanja.
Zaradi vstopa naše stranke v vlado do sedaj še ni prišlo preko predhodnih, splošnih in neobveznih razgovorov. Že iz tega lahko razvidite, da je vse govorjenje in pisanje, češ, da smo izdali ali prodali svoj program, brez vsakega temelja. Mi se razgovarjamo s poštenimi ljudmi, in prepričan sem, da se od nas ne bo nič nepoštenega zahtevalo. Ako so parlamentarne in politične razmere take, da zahtevajo koalicijo strank z različnimi programi, je samoumevno, da nobena stranka ne more pričakovati, da se bodo vse točke samo njenega programa izvedle. Ustvarjajo se pač v sili rezmer kompromisi, in vsaka stranka mora nekaj odgoditi. Naš program n. pr. vsebuje ustvaritev dveh domov, narodno - političnega in socialno - ekonomskega, in čeprav smo prepričani, da bi te ustanove uprav v sedanji gospodarski krizi bile izredno potrebne in koristne, vendar ne vem, ali stojimo že pred pragom njih uresničenja. Naš program je eminentno državotvoren in dalekovidno reformatoričen. Zato se lahko o njem resno razpravlja in razmišlja, toda njegovih dobro mišljenih tendenc se ne more obsojati.
Mi smo poštena stranka, mi nočemo varati ne svojega naroda p.e drugih političnih strank. Mi smo vajeni držati besedo. Mi nismo nikaki zarotniki, nočemo pa biti tudi nikogar lakaji, ki bi nastopali v tujih livrejah, Z vsakim, ki pošteno misli o naši državi in našem naredu, smo pripravljeni sodelovati, posebno v sedanjih težkih gospodarskih časih,
V tem smislu pišite, in vse bo dobro !
Dr. Korošec v svoji izjavi poudarja dvoje: poštenost v političnem življenju in program SLS. Njegova izjava je generalen odgovor na vse časopisne vesti. Prav nič se dr, Korošec ne dotakne konkretnega vprašanja, ali vstopi SLS v sedanjo vladno večino ali ne; tudi ne čuti nobene potrebe podčrtavati, pod kakimi pogoji in v kakih okolnostih bi SLS podpirala vlado. Vsega tega ni treba. Kajti delamo vztrajno in dosledno po našem programu, delamo odkrito in pošteno, vsak, kdor želi in hoče, da delamo skupno, bo našel v našem programu odgovor na vprašanje: Pod kakimi pogoji sodeluje SLS.
Kdor bi zahteval od nas, da odstopamo od programa, bi počenjal nepošteno, nasilno, Sisifovo delo.
Nepošteno! Program SLS je program slovenskega ljudstva. Naš narod si je postavil ta program in ga mogočno manifestiral na narodnih taborih in katoliških shodih. Naš narod zahteva, da vlada v vsem političnem in državnem oziru načelo popolne demokracije. Ko se je po vojni začela ubijati demokracija pod geslom in firmo centralizma, se je naše ljudstvo oprijelo nasprotnega vodila, ki ga izraža v eni besedi: avtonomija. Avtonomija našemu ljudstvu ni to, kar nam podtikajo naši nasprotniki, avtonomija ni separatizem in ne lokalizem. Pod avtonomijo razumemevamo moderno demokratično ureditev države. Kot zagovorniki tega načela zahtevamo avtonomijo občine, zahtevamo odločivno besedo staršev v šoli in zahtevamo samoupravo našega naroda v okviru državnega edinstva. Avtonomija ni nikaka slovenska iznajdba in tudi ne samo zaradi Slovencev. Nasprotno. Avtonomijo mora zahtevati vsaka politična stranka, ki hoče v državi uveljaviti načelo moderne demokracije. Ker pa Slovenci tudi kot narod hočemo, da imamo v okviru državnega edinstva popolno možnost, da zberemo vse svoje sile, da jih združimo v skupen blagor in da se povsod popolnoma uveljavimo,
zato smo pa še prav posebno mi, tisti del Slovencev, ki nam je mila usoda naklonila, da smo postali del naše narodne države, proti centralizmu, ki nas razdvaja na Štajerce in Kranjce, ki nam uničuje šolo, občino ponižuje do stopnje političnega eksekutorja, ne pusti nam lastnega gospodarstva ter nima in nc more imeti zmisla za naše razmere, postavili načelo avtonomije,
Kdor bi zahteval od nas, da opustimo to načelo, bi nas zavajal v varanje navzgor in navzdol. Naroda našega ne more varati nihče. Ideja bi ostala v narodovi duši, četudi bi jo pustili pasti vsi njegovi politični voditelji. —
Nasilno! Narod ve, da je njegova zahteva v popolnem skladu z državnim edinstvom, prepričan je, da je avtonomija tisto moderno načelo, ki bi popolnoma uveljavljeno vlilo vsej državni upravi in zakonodaji novega, plodovitejšega duha in zdravega življenja. Zato naše ljudstvo ve, da nam dela nasilje, kdor zahteva od nas, da bi se odpovedali zakonitim in v ustavi zajamčenim pravicam, da uveljavimo svoj demokratičen program.
Brezuspešno! Proti narodovemu prepričanju ne more uspeti nihče. Če bi danes SLS res pustila svoja načela, bi narod našel novo formacijo, da bi uveljavil svojo voljo na politični pozornici. Visoko kulturen, politično najbolj organiziran in dozorel narod kot je slovenski, nikdar ne bo nad sabo trpel reakcije, kakršna je pri nas v centralizmu.
Pošt ena doslednost je naša vodivna zvezda. Razumemo tudi izredne težkoče, ki zahtevajo od vseh državljanov izredne potrpežljivosti in izrednih žrtev. Na vse to smo pripravljeni. Toda kdor hoče iskreno roko, mora opustiti vsako misel na nasilje. Naš program, ki je izraz volje slovenskega naroda, nam je svet. Držali ga bomo visoko nad vso prašino dneva in ga uveljavljali povsod in vselej v trdnem prepričanju, da tako najbolje služimo državi in svojemu narodu.
v
Obtožnica proti dr. Žerjavu ¥ razpravi.
Belgrad, 2. novembra. (Izv.) Od parlamentarnih odborov je dosedaj delal samo anketni odbor, ki je imel včeraj in danes seje. Na včerajšnji seji je pričel razpravljati o obtožbi proti bivšemu ministru za šume in rude dr. Gregorju Žerjavu radi pogodbe, ki jo je sklenil z Našičko družbo za gozdno industrijo v Zagrebu. V tej pogodbi se je izročil večji kompleks v Slavoniji v ^ksploatacijo tej družbi pod zelo ugodnimi pogoji. Zanimivo je, da družba še danes izvršuje to pogodbo. Obširna obtožba, katero je poslanec dr. H o d ž a r podprl z raznimi dejstvi, je vzbudila živahno zanimanje v anketnem odboru. Ker so se že poprej širili glasovi, da se gode v ministrstvu
za šume in rude razne nepravilnosti in je to prva obtožnica proti ministru za šume in rude, je razumljivo, da je ta obtožnica proti dr. Žerjavu vzbudila splošno zanimanje.
Razni poslanci se pripravljajo, da pri tej priliki čimbolj odkrijejo vse, kar se je dosedaj delalo v tem ministrstvu.
Tudi v političnih krogih se mnogo govori o tej stvari. V zvezi s tem so razpravljali o raznih drugih zadevah, pri katerih se imenujejo ugledni prvaki samostojne demokratske stranke. Bivši minister g. Hr Gregor Žerjav bo v najkrajšem času osebno poklican na zaslišanje v anketnem odboru, da bo odgovoril na to obtožnico.
Radie zopet v Bosni.
RADIČ SE ČUDI, ZAKAJ SLS NE STORI TEGA, KAR JE NAPRAVILA NJEGOVA STRANKA. — RADIČEV STRAH, DA NE BI IZPADEL IZ VLADE. — RADIČ IMA KMETSKE POSLANCE, KI JIH NE POZNAJO NE KMETJE VOLIVCI, NE POSLANCI
V BELGRADU.
Belgrad, 2. nov. (Izv.) Stjepan Radič se Je zopet podal na agitacijo v Bosno, odkoder bo najbrž odšel v Dalmacijo. Ta njegova pogosta potovanja v Bosno in Dalmacijo so toliko značilnejša, ker se je tam najprej začel pokret proti njegovi politiki. Zato Stjepan Radič najpogosteje obiskuje te kraje, da bi ublažil nezadovoljstvo svojih volivcev.
Med prazniki je imel nešteto shodov in govorov. Kakor je običajno, je Radič na teh shodih povedal mnogo stvari. Predvsem je govoril o seljaški politiki. Nadalje je zmašil vse po vrsti najrazličnejše ideje, tako da jih v jasni obliki in pregledu celotno ni mogoče podati.
Shod v Jajcu.
Najprej Je Radič v Jajcu govoril o treh seljačkih strankah. Ena je radikalna, druga HSS, tretja je SLS, ki je tudi seljaška stranka. Iz teh treh strank bi Stjepan Radič v skupščini, kjer pa on ni poslanec, naredil narodni seljaški klub.
Radič o vstopu SLS v vlado.
Nato je govoril v istem mestu tudi o vstopu SLS v vlado. Dejal je, da je za sedaj v tem pogledu nastal zastoj. On je svetoval g. dr. Korošcu, da naj dela isto, kakor smo delali mi, namreč radičevci. G. dr. Korošec smatra, da je to, kar smo mi (radičevci) delali, slabo in škodljivo. Dejal sem mu, naj bi z nami skupaj volil skupščinsko predsedstvo, naj gre v večino, potem naj šele stopi v vlado. Kadar bo v večini, bo lahko uredil svoje odnošaje. Nisem dejal, da naj da nekakšno deklaracijo. Ustava se mora priznati brez oklevanja. Vsa znamenja kažejo, da bodo Slovenci vstopili v vlado.
To stališče Stjepana Radiča je seveda razumljivo. Njegov sramotni vstop v vlado je ljudstvu še v tako slabem spominu, da bi Radiču zelo prav prišlo, da bi tudi drugi tako naredili in bi se on na ta način pred vsemi najlažje opravičeval.
Nadalje je Stjepan Radič dejal, da je g. dr. Korošec ostal v zvezi z ostalo opozocijo. To je nov dokaz, kako pravilna je politika SLS, ki se ne mara spuščati na taktiko, kakršno je delal Stjepan Radič, ki je moral v zaporu odobriti vse, kar se mu je narekovalo.
Radič priznava, da dosedaj ni mogel nič dobrega storiti.
Zanimivo je, da so od vsepovsod prihajali k Stjepanu Radiču ljudje, ki so tožili: »Gospod Stipica, odpomozite našemu ubo-štvu. Zelo nas izrabljajo. Dosedaj smo bili Hrvati, odslej bomo Turki.« Stjepan Radič je moral na to odkrito priznati, da vlada sicer dela, da pa dosedaj ni mogla storiti tistega, kar bi želeli. Na očitke, kaj je dosedaj storil, je Stjepan Radič odgovoril, da dosedaj res ni mogel ničesar storiti. Če bi hotel ljudstvu kaj dati, potem bi se moral sleči in ostale bi mu »samo gačice«.
Nato je govoril tudi o sporazumu. Dejal je, da je bil prvi sporazum med Adamom in Evo, to je sporazum ljubezni, drugi sporazum je pa tisti, ki nas druži, to je sporazum: se-ljačka sloga.
Radič se čudi revščini.
Zelo se je začudil nad tem, da je v naši tako bogati državi ljudstvo tako revno. To je treba popraviti. Največja nesreča, predvsem za Srbijo je to, da so največji srbski ljudje 'v vojni propadli, špekulantje pa so ostali. Zato je v Bosni slabše kot pod Avstrijo. Edini domačin v državi je kralj. Vse drugo so špekulanti, posebno v Belgradu, kjer dobivajo od Narodne banke posojila. V Belgradu jc od Narodne banke dobilo samo 89 ljudi skoraj 2 milijardi posojila po 6 odstot., ki so ga nato dajali naprej ljudem na posodo po 30 in 40 odstotkov. Stjepan Radič ja moral priznati, da zadruge niso dobile nobenega vinarja. Kakor je šlo iz Narodno banke, je šlo tudi iz Hipotekarne banke in iz Poštne hranilnice. Zdravila za lo Stjepan Radič nc ve.
Shod v Bugojnu.
Stjepan Radič je v Bugojnu nadaljeval. Dejal je, da so pri poslednji krizi vse pripravili, da bi njega popolnoma uničili. Pri poslednji krizi da je bila nova vlada že gotova, in dovolj je, da je bil tudi v tej vladi g. dr. Nikič. V tej novi vladi naj bi bili davi-dovičevci, pašičevci, koroščevci, nekateri radikali in seveda Nikič. Te intrige so se zrušile.
Slavcspev Pašiču.
Nato je zapel Radič veliko slavo ustanovitelju radikalne stranke Nikoli Pašiču ter ga na vse pretege hvalil, Izjavil je, da se brez Hrvatov ne sme. Danes je položaj takšen, da ima državo v rokah večina Srbov in Hrvatov, jutri bo k nam morda prišla tudi večina Slovencev. Vsi špekulanti bodo propadli. Vse manjše stranke, ki živijo od hujskanja in od mržnje, bodo propadle, in imeli bomo samo dve stranki, kakor je to v naprednem svetu. Potem bo tudi napredek.
Radič hvali »pridnost« svojih poslancev.
Zanimivo je bilo v mestecu Kupreš, kjer je Radič poskušal istotako nadaljevati z modrovanji. Na vse pretege je hvalil svqje poslance, kako delajo v odborih. Imenoma je imenoval Madžariča, Bugarina in Čelana. Zanimivo je da, teh poslancev v Belgradu nihče ne pozna. Dosedaj se noben od njih v nobenem odboru ni oglasil k besedi.
Radičevi volivci bi radi spoznali svoje poslance.
Ko je eden ocl teh poslancev, Bugarin, ki je bil v tem okraju izvoljen, hotel govoriti, so pričeli ljudje govoriti: »Morda jc mrak, da ga ne moremo videti. Dajte, da ga vsaj enkrat vidimo.« Ta poslanec Bugarin, ki je bil v tem kraju izvoljen, in katerega nihče ne pozna v Belgradu, še 111 nikoli obiskal svojih volivcev, kakor je to sploh navada Radičevih poslancev. Radi tega se je Radič zelo razjezil. Rekel je, da volivci tudi ne smejo tako hudo soditi, da on vodi svoji? poslance in da naj bodo zadovoljni.
Na Radičevo agitacijo gledajo radikali z veliko nezadovoljnostjo.
Preiskava proti Rade Pašiču.
VAŽNE IN ZANIMIVE IZJAVE GOSPE MI LIN. — ŠESTMILI JONSKA PROVIZIJA. -
ROMANJE IN DELITEV DELNIC TPD.
Belgrad, 2. nov. (Izv.) Na včerajšnji seji anketnega odbora so se prečitali odgovori Radeta Pašiča na stavljena vprašanja anketnega odbora. Danes dopoldne se jc vršilo zaslišanje gospe Milin. Ona jc imela predvsem odgovoriti na vprašanja, kako je prišlo do tega, da je imela ona prav.ico, od Radeta Pašiča zahtevati večje vsote. Izjavila je, da jc imel Rade Pašič obveznosti napram njenemu možu. Ona jc vedela za tc obveznosti, ni pa vedela kako visoko vsoto dolguje Rade Pašič njenemu možu. Po smrti njenega moža ji jc dal Rade Pašič 300.000 Din in trdil, da jc moral vsoto porazdeliti med več oseb cclo med nekatere ministre. Ona na to ni pristala. Cela stvar je prišla pred sodišče. K njej jc prišel Dragiša Stojadinovič in ji svetoval, da bi se cela zadeva sporazumno likvidirala. Dragiša Stojadinovič sc je v tem oziru tudi pogajal z Radctora Pašičem, ali ni imel uspe-
ha. Končno je prišel k njej odvetnik dr. Tar-taglia. Po njegovem obvestilu bi ona imela dobiti eno petino celokupne vsote, to jc en milijon češkoslovaških kron. Po dolgotrajnih pogajanjih pa bi morala v ministrstvu za trgovino podpisati akt, da jc zadovoljna in da so njene obveznosti poravnane z 1 milijonom dinarjev. Ona jc ta milijon dinarjev prejela, in sicer 500.000 v gotovini, 500.000 pa v akcijali TPD. Gospa Milinova je izjavila, da se ti sprejeti milijoni nanašajo na sodelovanje in provizije za nabave iz Adamovega, Rade Pašič pa pravi, da je sprejel denar iz Adamo-va, ampak nc za posredništvo, Mož gospe Milin je imel pravico na to provizijo kot eden izmed posredovalcev.
Na vprašanje, ali ji je znano, da bi sc la provizija nanašala na nabavo vagonov, jc gospa Milin odgovorila, da tega ne vc, da pa vc, da jc šlo za Adamov. Po poročilih, ki jih
je gospa Milin dobila od Vujiča, prokurista Slavenskc banke, se je ugotovilo, da ni provizija znašala pet, ampak šest milijonov.
Nato se je gospej Milinovi stavilo vprašanje, kakšne zveze je imel njen mož s TPD. Gospa Milin je izjavila, da je 1. 1923. ta družba njenega moža pooblastila, da naj bi ji pomagal v Belgradu izpeljati njene zadeve pri vladi. V tej družbi je dobil njen mož gotovo število akcij, ki jih je razdelil med Rade Pašiča, njegovo sestro in g. Ljubiča. Od oflciel-nih oseb se gospa Milin spominja, da jc njen
STREL IZ
Na italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolinija sc jc 31. m. m. v Bo-logni izvršil nov atentat — peti tekom enega leta. Tudi topot je Mussolini ostal nepoškodovan. O dogodku poročajo italijanski listi:
Dne 30. m. m. je Mussolini prisostvoval otvoritvi železniške proge Reggio — Pad v Reggio Emilia. Od tam se jc odpeljal v Bo-logno, da otvori kongres znanosti. Bolognčani so sprejeli Mussolinija z velikanskimi manifestacijami; vršila se je sijajna vojaška smotra, a po cestah so zasipale navdušenja pijane množice Mussolinija s cvetjem.
Po otvoritvi kongresa — dne 31. okt. — se je odpeljal Mussolini z avtomobilom proti kolodvoru. Z njim sta se vozila bolognski župan in državni podtajnik Grandi. Množice so Mussolinija viharno pozdravljale. Na vogalu ceste Rizzoli in Neodvisnosti je nenaeroma skočil proti avtomobilu mlad fant, dvignil revolver in sprožil proti Mussoliniju. Krogla je Mussolinija oprasnila po prsih in mu raztrgala trak velikega Mavricijevega reda ter faši-stovsko bluzo, nato pa se zapičila v nasprotno stran avtomobila.
Mussolini je svojima prestrašenima spremljevalcema takoj zagotovil, da ni ranjen in jima trdo velel, naj ne izgubita glave. Dal jc za hip ustaviti voz, nato pa se je odpeljal dalje, neprestano odzdravljajoč množicam. Na kolodvoru jc Mussolini pregledal vrste častnikov armade, mornarice, avijatike in fašistovske milice, sprejel raport, potem pa se ob silnih ovacijah odpeljal v Forli.
Napadalec,
Na napadalca so se vrgli ljudje, predno fe mogel oddati nov strel. Priskočili so on. Balbo, Ricci in sen. Bonaccorsi. Napadalca so bili, zabadali, trgali, davili; ostal Je v rokah množice mrtev. Njegovo truplo so potem prenesli na kvesturo; ugotovili so na n;-em nad 40 ran z nožem, obraz je bil ves plav, iz ust je polzela črna kri.
Poizvedbe so takoj dognale identiteto napadalca: bil je to 16lctni Anteo Zamboni, sin tiskarnarja Mammola Zambonija v Bologni. Preje je bil Anteo član fašistovske mladinske organizacije, nedavno je pa izstopil. Doma je pomagal očetu v tiskarni, kakor tudi njegov starejši brat Vico, Napadalčev oče je bil v mladosti anarhist, zadnja leta pa se ni pečal s politiko in je bil vsaj navidezno pristaš fa-šistovskega režima.
Celo Zambonijevo družino so zaprli in tiskarno zapečatili.
Ogromne manifestacije v Rimu. — Fašisti zahtevajo smrtno obsodbo za prejšnje napadalce in novo prečiščenje stranke.
Na Vseh svetnikov dan so priredili rimski fašisti na trgu Collona manifestacijski shod, ki se ga je udeležilo 50.000 oseb. Razpoloženje je bilo nepopisno. Govoril je gen. tajnik fašistovske stranke Turati. Ob viharnem pritrjevanju množic je rekel med drugim: Prvi akt justice se je izvršil; sedaj treba, da slede drugi. Duce hoče, da se takoj snide veliki fašistovski svet, kakor hitro se vrne duce v Rim. Izjaviti moram, da bo veliki strankin svet brezpogojno zahteval, da se nemudoma obsodijo na smrt Zamboni, Capello, Lucetti (ki so zapleteni v prejšnje napade na Mussolinija) in vsi drugi, ki so kakorkoli sodelovali pri napadih na ducejevo življenje. (Množica kriči: V smrt z njimi!) Potem je pa treba še nekaj drugega: v fašistovske vrste so se vrinili framazoni (Doli s framazoni! kriče množice) in pristaši drugih strank, da si tako rešijo kožo, ostali pa, kar so bili. Črne srajce, sedaj treba, da si dobro pogledamo v oči, da izsledimo in izločimo izdajalce iz svojih vrst. Prišla jc ura najstrožje preizkušnje čednosti in kvalitete vsakega med nami. Duce mora topot upoštevati drhtenje italijanskega srca In pristati na zahteve užaloščenega italijanskega ljudstva, ki se sedaj spozna samo še v luči njegovega življenja.
Turatijevim besedam jc sledilo velikansko odobravanje. — Tudi po vsej ostali Italiji so se vršile velike manifestacije za Mussolinija.
Mussolini jeva poslanica.
Iz Forlija, kamor se je bil odpeljal po atentatu, jc Mussolini poslal voditelju fažizma v Bologni, posl. Arpinatiju, brzojavno poslanico, v kateri pravi med drugim:
Včerajšnje manifestacije mi ostanejo ne-pozabljive. Nikdar v zgodovini Italije niso bile vezi med režimom in ljudstvom tako tesne kakor sedaj, nikdar ni bilo mogočnejšega pregleda ljudstva v orožju. Ne da bi pretiraval, morem reči, da so trume mušket za-
mož akcije dal samo g. Marku TrifkoviCu.
Belgrad, 2. nov. (Izv.) »Novosti« danes poročajo, da je v zvezi z zaslišanjem gospe Milin bilo dolgotrajno njeno zasledovanje. Gospa Milin je bila letos v Monte Carlu, Čim je tja prišel g. Nikola Pašič, so ji italijanske oblasti sporočile, da mora takoj zapustiti Italijo. Gospa Milin je odšla v Francijo, kjer sc ji jc zapovedalo, da mora takoj zapustiti tudi Francijo. V zvezi s tem sc bo stavila interpelacija na zunanjega ministra.
temnjevalc solnce, ko sem poslušal in sprejemal utripe neizmernih množic. Zločinska epizoda zadnje minute ne more zatemniti slave čudovitega bolognskega dneva. Tovarišem širom Italije veljaj beseda moje popolne gotovosti: Nič sc mi ne more zgoditi, dokler moja naloga ne bo končana.
Častitke na rešitvi,
Častitkc na srečni rešitvi o priliki novega atentata so poslali Mussoliniju: Italijanski kralj in prestolonaslednik, Pij XI., Poincarc in mnogi drugi.
» * *
Bologna, 2. nov. (Izv.) Prefektura objavlja, da je Anteo Zamboni pred nekako enim letom izstopil iz fašistovske mladinske organizacije. Atentatorjev oče Mamolo Zamboni ni tekom zadnjega časa kazal nobenih prevratnih namer.
Rim, 2. nov. (Izv.) Po ponesrečenem atentatu je Mussolini izjavil, da ga čuva sam Bog in da mu neprijatelji Italije ne morejo škodovati. Po svojem prihodu v Forli pa je naslovil Mussolini na kralja brzojav, v katerem ga obvešča o ponesrečenem atentatu. Kralj je nato odgovoril: »Jaz in kraljica ter najini otroci smo z indignacijo prejeli vest o strašnem atentatu in zahvaljujemo Boga, da ste ostali rešeni. Vaš Vittorio Emanuele.«
Gagliari, 2. nov, (Izv.) Opozicionalni po- i slanci so tukaj ubili fašista, ki je ob priliki ponesrečenega atentata na Mussolinija govoril fašistom.
LINČANJE ZAMBONIJA — USODEPOLNA POMOTA?
Genova, 2, nov, (Izv.) V Milanu so sc nepričakovano razširile vesti, da gre ob lin-čanju 15letnega Zambonija za usodepolno pomoto. Zatrjuje sc namreč, da ni rodbina Zamboni na noben način bila protifašistovskega duha. Razen tega je bil mladi Zamboni pred nekaj meseci zaprosil za sprejem v fašistov-sko mladinsko organizacijo. Te podatke jc dal Zambonijcv starejši brat in jih tudi časnikarski krogi v Milanu potrjujejo. Domneva se, da je ob gneči in splošni zmedi, ki je nastala po atentatu, pravi atentator ušel in da je mladi Zamboni postal le nedolžna žrtev. Da jc bila celotna rodbina Zamboni aretirana, se razlaga na ta način, da ni mogel mladi Zamboni izvršiti atentata iz lastne iniciative, ampak da jc to storil po inspiraciji domačih. Poleg očeta Zambonijevega sta bila namreč aretirana še dva njegova brata ter teta.
PROGLAS NA ITALIJANSKI NAROD.
Rim, 2. nov. (Izv.) Fašistovski direktorij I se je takoj po ponesrečenem atentatu na Mussolinija sestal k izredni seji, Nato je izdal direktorij proglas na italijanski narod, v katerem se poudarja, da je previdnost božja ohranila vodjo Italije, O sovražnikih fašizma govori z indignacijo.
DIVJANJA FAŠISTOV.
Ferara, 2. nov. (Izv.) Fašistovski general Italo Balbo je sklical danes na sestanek vse predstavitelje fašizma. Na tajni seji in ob zaščiti fašistovske milice, ki je stražila pred sejnimi prostori, je bilo sklenjeno, da se ob priliki ponovnega atentata na Mussolinija ustanovi tajna policija italijanskega fašizma, Obenem se je sestavila tudi proskripcijska lista vseh onih, ki bodo morali dati svoje življenje za slučaj, da bi padel Mussolini kot žrtev atentata.
Rim, 2. nov. (Izv.) Ob priliki atentata na Mussolinija je prišlo v mnogih mestih do velikih manifestacij proti antifašistom. V Genovi sta bila ob priliki fašistovskih izgredov ubiti dve osebi.
Rim, 2. nov. (Izv.) V razdraženosti po atentatu na Mussolinija so naskočile fašistovske tolpe redakcijske prostore časopisov »II mondo«, »Voce republicana« in »Risorgimen-to«. Vdrli so v stanovanje šefa časopisa »II mondo«, v prostore maksimalistične stranke, unitarcev in republikancev. Pohištvo so vrgli skozi okno. V Milanu so fašistovske tolpe popolnoma opustošile tiskarno časopisov »Avanti« in »Unita«. Nekatere urednike obeh listov so fašisti pretepli. Iz opreznosti je zastražen tudi francoski konzulat.
Rim, 2. nov. (Izv.) Iz razlogov varnosti jc prepovedala vlada izhajanje opozicionalnc-ga časopisja do nadaljnjega.
Rim, 2. nov. (Izv.) Šefu časopisa »Mondo« je bila odvzeta pravica, da vrši še nadalje svoje dosedanje posle, To postopanje oblasti sc tolmači kot zatiranje onozicionalnctfa časopisja.
Kaj snuje fašistovska vlada.
Prijateljski sporazum z Nemčijo. — Dode-kanez naj se tudi v cerkvenem oziru loči od Grčije.
Rim, 2. novembra. (Izv.) »Giornale d' Ita-lia« je priobčil vest o pogajanjih med italijansko in nemško vlado za sklenitev prijateljskega sporazuma, da so se spet pričela. Italijanska vlada je namreč v poslednji okrožnici nu italijanski tisk prepovedala ponatisniti to vest.
Rim, 2. novembra. (Izv.) Iz zelo dobro poučenih krogov smo izvedeli, da so v teku pogajanja za to, da bi se Dodekanezu podelila cerkvena avtonomija. Ta namera, dati Dodekanezu tudi cerkveno avtonomijo, gre za tem, da se na tak način Dodekanez tudi v cerkvenem oziru loči od Grčije. Italijanskemu časopisju je bilo prepovedano, da bi objavilo vesli o teh pogajanjih.
n	i	------1-------------- ■ -—
Skupščina se zopet odgodi.
Belgrad, 2. novembra. (Izv.) Po Belgradu krožijo najrazličnejše vesti o bližnjih spremembah. Te vesti so splošne kombinacije. Jutri se bo sestala narodna skupščina, vendar se bodo seje odgodile do ponedeljka z ozirom na pogrebe raznih zaslužnih ljudi, med njimi vojvode Putnika. Kakor smo poročali, bi se imel v nedeljo izvršiti prenos zemeljskih ostankov vojvode Putnika, ki pa se je preložil. Osebe, ki so odšle, da bi posmrtne ostanke zaslužnih mož prepeljale v našo državo, ne pošljejo nobenega poročila, tako da so v Belgradu ne ve, kdaj se bodo prepeljali v domovino.
Izjava Hlinke.
Bratislava, 2. nov. (Izv.) »Slovak« prinaša Hlinkovo izjavo, ki je prožeta odločne volje, izvesti program Slovaške ljudske stranke do konca. Izjava se glasi: »Mi Slovaki smo smatrali in smatramo tudi sedaj, da smo samostojen narod. In kot Slovaki si hočemo tu-
di priboriti svobodo. Kot Slovani pa hočemo, da se združimo s Čehi v eno politično enoto v eni državi, v kateri nam bo uarodna samo. stojnost zajamčena. Zahtevamo, da bo slovaški jezik službeni jezik v šoli, v uradu in v javnem življenju sploh. Zahtevamo, da sg znižajo davki in da se davčni sistem poeno stitvi.«
Občinske volitve na Ansieškem
London, 1. nov. (Izv.) Danes se vrše v Angliji in Wallesu (izvzemši London) občinske volitve. Časnikarji pričakujejo izid volitev z velikim zanimanjem. Delavska stranka je postavila 788, konservativna stranka 585, liberalna 299 in neodvisna stranka 294 kandidatov.
London, 2. nov. (Izv.) Ob dveh popoldne so že bili znani nekateri rezultati občinskih volitev v Angliji. Delavska stranka si je pru borila doslej 147 zmag in doživela 8 porazov; konservativci 181 zmag in 87 porazov, liberal. ci 7 zmag in 56 porazov, neodvisna stranka 13 zmag in 34 porazov.
Birmingham, 2. nov. (Izv.) Delavska stranka si je priborila tukaj 8 sedežev, v No-tinghamu 5 sedežev in v Botle 2 sedeža.
Turckemukam, 2. nov. (Izv.) Tu so dobil) konservativci 19 mandatov, neodvisni 5 mandatov. 14 kandidatov delavske stranke je propadlo.
RUDARSKA STAVKA.
London, 2. nov. (Izv.) Finančni minister Sir Rober Horne ceni škodo, ki je nastala na narodnem gospodarstvu radi rudarske stavke na 400 milijonov funtov šterlingov.
London, 2. nov. (Izv.) Število delavcev, ki so se vrnili na delo, je naraslo za 3600. Skupaj dela sedaj v angleških rudnikih že 281.000 rudarjev.
POPLAVE V LOMBARDIJI.
Milan, 2. nov. (Izv.) Radi močnega deževja je bilo mesto na več krajih pod vodo. Po vse| zgornji Lombardiji je povzročila voda silno veliko škodo. Železniška zveza je na več krajih pretrgana, radi česar vozijo vlaki z veliko zamudo.
no opustošenje od viharja in voda.
Iz razdeiane kokriške doline.
CESTE RAZDRTE, MOSTOVI ODNESENI, LESNA INDUSTRIJA UNIČENA.
SVETA; LAKOTA GROZI.
ODREZANI OD
o/ai:. .:.l)9?
Kranj, dne 31. oktobra 1926.
Nova katastrofa je zadela našo Gorenjsko. V noči od petka na soboto so razbesneli elementi uničili v Kokriški dolini vse, kar so dosegli. Do nedelje smo dobili kratka poročila, da so mostovi v Kokro uničeni. Pomanjkanje točnih vesti nas je napolnjevalo s skrbjo, ki je bila — žal — utemeljena. Vsled popolnega uničenja telefonske in brzojavne proge ni bilo do sobote popoldne nobenega glasu iz Kokre in Jezerskega. Šele v soboto popoldne je prišel prvi lovec preko hribovja v Preddvor in na kratko javil, da je vse uničeno.
V nedeljo so odšli posamezniki z g. inž. Emmerjem od Preddvora v Kokro, da se sami prepričajo o obsegu katastrofe in v naglici ugo-tove nastalo situacijo. Že od Kranja proti Preddvoru, kjer so struga Kokre razširi, se dobi vtis, da so se dogajale v kokriški dolini strašne stvari. V celi strugi Kokre proti Preddvoru leže velike množine izruvanega drevja, hlodov, mostnih delov in tudi hišne opreme. Na brodu pod Visokim, kjer so struga razširi in Kokra dela velik lok, je nanesla voda ogromnne množine odplavljenega materiala ter ga tam nagromadila v nerazrešljiv kaos. Če človek vidi te ostanke, ki jih je nametalo sem besno valovje, si lahko predstavlja, kaj se je moralo goditi strašno petkovo noč v ozki kokriški dolini in kolika je škoda.
Težaven dostop v dolino.
Od Kranja do Preddvora je vzela voda nekaj lesenih mostov in brvi. V Preddvoru samem je sicer ostal most, ki veže državno cesto z deželno cesto proti Tržiču, vendar je tako poškodovan, da se da samo peš priti čez. Preko tega mostu in potem po bližnjicah pridemo do prvega mostu na državni cesti (Dornikov most), kjer se začne Ko-kriška dolina. Kjer je bil most, je odprtina in niti znaka ni več o njem. Po cesti naprej proti Spodnji Kokri, kjer teče visoko nad Kokro, so v cesti same dolge razpoke na dveh mestih. Voda, ki je drvela s hriba, in talna voda, ki jo je tam dosti, izpodjeda ogrodje ceste, pa jo nevarnost, da del cesto zdrči v dolino.
Takoj za Spodnjo Kokro par sto korakov od gostilne g. Jurija Pošnarja v smeri proti Jezerskemu je cesta skoro do sredine odtrgana v dolžini šestdeset metrov, par sto korakov naprej pred železnim mostom enako, vendar je je ostalo še toliko, da sc lahko pride do železnega mostu km 10.0. Od železnega mostu dalje pa je prehod nemogoč, ker je odnešen ne samo leseni most pred Povšnarjevo žago, ampak tudi dober del ceste v dolžini GO m in širini 110 m v soteski sami in to do žive skale. Da sc pride naprej v dolino, se jo treba povzpeli desno nad železnim mostom po strmem bregu po improvizirani stezi na staro cesto, pri tem pa je treba paziti, da so ne zdrkne v divjo Kokro, ki drvi pod Bregom kakor pobesnela ter še danes vali ogromno mase vodo in tudi hlodo proti Spodnji Kokri. S stare ceste vi-
diš globoko pod seboj novo cesto, ki je na par mestih popolnoma raztrgana, in od daleč že vidiš Hainriharjevo žago, ki je ostala nepoškodovana.
Državni betonski most (Leskovški most) pod Hainriharjevo žago pa je gladko odrezan. Od ogromne betonske mase ne opaziš niti malega sledu. Nad Hainriharjevo žago je struga dokaj široka, in tako je razumljivo, da voda ni imela moči, da bi odnesla stari leseni državni most (Celarjev most), ki jo sicer poškodovan, vendar uporabljiv. Na brodu nad mostom leži še deloma v valovih konj, ki ga je odnesla voda Lesni industrijski družbi »Jezersko« v Kokri. Povsod na brodu pa vidiš sledove razdejanja. Zopet kaos vsega mogočega materiala: del brzojavne proge, razbite mostnice, krdji, vse to je nanesla voda na brod. Delavci Lesne industrijske družbe »Jezersko« so tam ter iščejo vozove in konjsko opremo, kajti podjetju je odneslo skoro vsa prevozna sredstva.
Dostop do idiličnega dvorca na Povšni po državni cesti je mogoč, ker tam voda ni dosegla ceste. Daljo pa po cesti ne gre. Zgornja Kokra je oddaljena samo še 1 km; vendar, da prideš tja, moraš po lovskih stezah na desnem bregu napraviti velikanski ovinek visoko gori v vrhove ali pa, če hočeš napraviti krajšo pot, greš po desnem bregu v skale ter narediš turo, ki jo zmaga le turist. S sten prideš zopet na državno cesto ter si se tako ognil trem razdrtim mostovom (dva dolga mostova in Taborski most) pred vilo gosp. Haiinriharja. Čim so bližaš, opaziš, da manjka obširnega prostora med vilo in hlevom. Solidni betonski podzidek je vzela voda; polovica gospodarskega poslopja visi nad vodo, druga polovica pa še na trdem temelju, a ima nevarne razpoke v sredini.
Ustavljeno žage. Več sto delavoov brez dela.
Komaj streljaj od Hainriharjve vile je prv« žaga Lesne industrijske družbe »Jezersko«. Zopel ti zapira divja voda pot. Tam, kjer se je vila cesta pod steno, drvi danes Kokra. — Žage so skoro nepoškodovane; vendar je obratovanje nemogoče, ker so podrti vsi mostovi v obratu samem, kakor tudi naprej po državni cesti proti glavnim gozdnim kompleksom in skoro vsa gozdna dovozna pota. Poleg tega je voda izpremenita svojo smer ter si napravila novo strugo. Na fužinah tik pred svoječasno deželno mejo jo voda podrla jez in napravila velik ovinek, tako da teče sedaj tam, kjer je bila preje trda cesta. Iz upravnega poslopja Lesne industrijske družbe »Jezersko«, ki leži tik ob cesti, stopiš danes, če nisi oprezen, v najhujši vrtinec, ki te ne izpusti več. — Družba ima veliko škodo tudi na raznem materialu, ki ga ji je voda odnesla. Kakor že onjenjeno, je odnesla vse vozove in enega konja, del hleva, poleg tega pa ves surovi les, pripravljen na žagah.
Tudi pri lovski vili g. Dolenca je škoda velika. Gosp. Dolencu, ki ima tam svojo lastno gozdno industrijo, pa je odneslo isto tako velike množine okroglega losa ia drv ter izpodkopalo teme-
Zopet atentat na Mussolinija.
REVOLVERJA. — KROGLA ODSKOČILA. — MUSSOLINI NEPOŠKODOVAN. — NAPADALEC RAZMESARJEN OD RAZJARJENIH FAŠISTOV.
lje gospodarskega poslopja. Odneslo mu je tudi cesto do vzpenjače in pobralo vse hlode z Resma-nove žage (v obratu tvrdke Dolenc), tako da je tudi ta obrat popolnoma nemogoč in tudi tukaj približno par sto delavcev ob zaslužek, kakor pri lesni industrijski družbi »Jezersko«.
Dotok vode z Jezerskega je bil velikanski. Višinska diferenca med Jezerskim in Kokro je velika in tako je razumljiva velikanska sila in razdiralna moč z Jezerske planote drveče vode, ki je po ozki strugi drvela v dolino Kokre.
Cesta od Fužin do Kanonirja je na več mestih pretrgana, odnesen je Bukovški most. Gostilna pri »Kanonirju« je deloma porušena, cesta naprej proti Jezerskemu tudi na več mestih odnesena.
Potok izpod Storžiča jo zagozdil most pri »Kanonirju« in si je napravil novo strugo izpod mosta na ta način, da je pretrgal državno cesto v dolžini 60 metrov.
Ce torej reasumiramo, je situacija sledeča: Državna cesta od Preddvora do Jezerskega je na najmanj dvanajstih mestih popolnoma porušena, ua več mestih težko pokvarjena.
Pri Hainriharjevi vili, na Fužinah ob nekdanji deželni meji, »Pri kanonirju« in pod serpentinami nad »KanonirjenK je danes namesto ceste — struga Kokre.
Na pomoč kokrški dolini!
Vsi mostovi na di 'zavni cesti do Jezerskega razen štirih so porušeni. Dovoz in donos živil v Kokro in na Jezersko je nemogoč. Zaloge živil so po ugotovitvi orožništva malenkostne in primanjkuje najnujnejšega že danes, tako da je nevarnost, da ostane skoro poldrug tisoč ljudi brez hrane in to že v par dneh. Preskrba preko Železne Kaplje je nemogoča, ker je na koroški strani katastrofa še hujša kakor pri nns. Včeraj so že prišli Korošci na Jezersko po živež, seveda zaman. Če se nemudoma ne napravijo provizcnii prehodi na mestih, kjer teren ne dopušča prehoda po ovinkih, to je tik pred Fužinami in proti Kanonirju, obstoja nevarnost, da zavlada v Kokri prej kot v enem tednu lakota. Za dovoz živil do Povšne, ki naj bi bilo izhodišče za oskrbo Kokre in Jezerskega, pa je potrebno, da se s takojšnjo, četudi provizorično vzpostavitvijo mostu v Spodnji Kokri ustvari zveza na staro cesto in preko te do Povšne.
Kdor si je ogledal situacijo, je prišel do prepričanja, da v tem slučaju ni na mestu nobeno zavlačevanje. Vse oblasti, civilne in vojaške, morajo takoj ukreniti potrebno, da naši ljudje ne umro od gladu. Vojaška oblast naj se naprosi, da dž na razpolago brez odloga vsaj en bataljon pi-jonirjev. Gradbena direkcija pa naj gre vsaj za enkrat preko gotovih formalnosti ter brez odloga prične s pomožno akcijo. Tu ne gre samo za ekonomsko škodo, ki je neprecenljiva in ki je spravila ob kruh celo pokrajino, gre za golo življenje prebivalstva. Upajmo, da bodo šli poklicani faktorji, četudi preko paragrafov, takoj na delo.
Potek katastrofe.
Po poročilu očividcev in orožništva je že v petek popoldne obetalo nenavadno južno vreme malo dobrega. V planinah je sneg zapadel 40 cm visoko. Nenavadno visoka temperatura je začela tajati sneg in že proli večeru je bil naval vode precejšen. Okoli polenajste ure je pa začelo liti kakor iz škafa, završalo je in vedno večje množine vode so padale. Jasno je bilo, da se je utrgal oblak. Na Jezerskem je bila namah cela ravnina pod vodo, od Kazine do Štularja je bilo pravo jezero. Orožništvo, do pasu v vodi, je tavalo od hiše do hiše ter opozarjalo ljudi na pretečo nevarnost. Vse te mase vode z jezerske kotline na eni strani, 3 Komatevre na drugi strani, so drvele proti Kokri, ruvalo drevje, jemale hiše, žage in hlode.
Opera : Drama
Obisk predstav po vsem svetu je vedno v slavnostni obleki; smoking, frak! Tudi pri nas bi bilo to mogoče, ker jih tvrdka DRAGO SCHWAB preskrbuje pač najbolje in najceneje.
Izredni naliv je v najkrajšem času izpremenil ves sneg po planinah v vodo, ki je drvela s strašno silo v dolino. Na jezovih in mostovih se je namah zagozdila masa lesovja in kamenja, s tajajočim se snegom vedno bolj ojačena masa vode je pognala s silovitim pritiskom vsako napoto naprej po strugi Kokre. Tako je podrla mostove, jezove, cesto in poslopja.
Kolika je škoda.
Razen škode na državni cesti, ki se ceni na 4 do 5 milijonov dinarjev, je velika škoda tudi na zasebnih mostovih, katerih je odneslo 16, ter na jezovih, katerih je odnešenih sedem. S tem je za enkrat nemogoče obratovanje na zasebnih žagah, ki nimajo možnosti dovoza in obratovanja. Škoda na zasebnih mostovih, potih in jezovih presega gotovo 3 milijone dinarjev.
Katastrofa v Kokri ima pa tudi druge težke malerielue posledice. Nebroj ljudi je prišlo ob zaslužek; tako se računa izguba zaslužka voznikov na približno 700.000 Din na mesec. Če se torej ne vzpostavijo ceste in obrati, bo kalastrofa na Jezerskem in Kokri imela tudi težke socialne posledice, posebno sedaj v zimskem času.
Posebno požrtvovalno se je izkazalo rožništvo orožniških postaj Preddvor in Jezersko, ki so bili noč in dan v službi, in to v najtežjem terenu, ter izvrševali vzorno svojo težko službo.
Mojstrana. Vsled silnega deževja .je Bistrica, ki izvira pod Triglavom in teče skozi dolino »Vrata«, nenavadno narasla. Vzela je mostove v Mojstrani; tudi Sava je bila velika in je pod'izlivom Bistrice vzela most. Tudi brvi pri Smerni ni več. Bistrica je trgala ob strugi polje, vrtove, podko-pavala drevje; tudi hiše je ogrožala in jih je deloma ve> podkopala, kakor n. pr. Pavelkovo hišo in Sokolski dom. Največ škode je naredila gospej Cilki Ambrožičevi. Njej jo vzela žago in tri stranska poslopja. Odnesla je tudi pet vagonov lesa iz žage. V nevarnosti so še tri poslopja, ki leže nižje, namreč Derničevo, Koširjevo in Konsumna hiša. Mesarju in mlinarju Hafnerju je Bistrica vzela na eni strani ko3 vrta, na drugi pa njivo. Blizu izliva v Savo je odtrgalo Novakovo njivo Sava .je v soboto zjutraj vpadla, Bistrica pa je divjala še v nedeljo in ponedeljek in nosila seboj smreke, breze in jesene. Struga Bistrice je sedaj dva- do trikrat šir.ja kot prej. Prebivalci obeh vasi, Mojstrane in Dovjega, delajo na vso moč pri reševanju, vojaški kapetan obmejne straže je prosil v Ljubljano za vojaško pomoč. Iz bližnjih hiš spravljajo ljudje pohištvo na varno.
Lesre. Narastla Sava je nagnila most, ki veže cesto iz Lesec na Bled. V soboto je bil most za vožnjo zaprt, le posamezniki so sneli na svojo odgovornost čez. V soboto zvečer od 8. do 9. ure je narastla Sava most popolnoma odnesla, sedaj stojijo samo obrežni zidovi na vsaki strani Save. Promet 7, Bledom se vrši samo po železnici preko Jesenic.
Radovljica. Vihar je podrl več kozolcev. Sava je strašno narasla. Leseni most, ki je kljuboval že tolikim povodnjim, se je topot zrušil do polovice. Most je stal že od leta 1851. Sava se je razlila čez bregove v Rakovniku in na produ. Demi-čeva žaga je bila pod vodo.
Begunje, Gorenjsko. Hud vihar je obiskal vasi Poljče in Begunje; podiral je kozolce in debela drevesa ruval s korenino. Najbolj so prizadete Poljče. To je že tretja nezgoda tekom enega tedna. Prejšnje dni smo namreč že imeli točo in zgodnji sneg.
Podnart. Sava je vsled velikega snega in naglega tajanja padlega snega v noči od petka na soboto strahovito narasla, tako da je pred dvema letoma zgrajeni državni most izpodnesla. — Iz Prezrenj se vidi, kako širok obseg je poplavila — vsa savska dolina je bila pod vodo. Vidi se kakor veliko jezero, kilometre široko. Kmetom je odplavila zemljo njive z repo in korenjem. Največ škode je napravila tukajšnjim lesnim trgovcem Pogačniku iz Podnarta, Ivanu Rozmanu iz Ko-vorja in Alojziju Cvenklu iz Ljubnega, zadnjima dvema je odnesla več vagonov rezanega in tesane-ga lesa. Vzela je tudi most v Globokem.
Mavčiče. Silen vihar je podiral smreke in kozolce in odkrival hiše. Na stotine smrek je na tleh, kozolcev pa ne vemo koliko. V soboto po Avemariji pa je nenadoma ponovno pribesnel prav tako ljut vihar. Strele so švigale, da si ni upal nihče izpod strehe in — treščilo je na Podreči v pod posestnika Lukovca št. 44, Gasilci iz Mavčič so naglo prihiteli, kakor tudi iz Smlednika. Nadčloveškemu trudu njihovemu se je posrečilo, da so obvarovali Zmajdov pod, ki stoji tik I.ukovče-vega, da se ni vnel. Sava je v teh dneh narasla, da nihče ne pomni take. Nesla je most, ki ga je
Hcnri Duvernois:
Gospod Tirano jc sedel z ženo in hčerko ravno pri juhi, ko mu je služkinja javila, da želi hišnica z njim govoriti.
—	Dober tek — je pozdravila postarna žena, — prišla sem vam samo povedat, da se jutri zjutraj z možem odpeljeva. Nadomesto-vala me bo prijateljica, stranke v hiši so pa itak vse na deželi, — pa saj so počitnicc, — edino vi ste še v hiši. Moram vas pa še opozoriti, da je moja prijateljica malo gluha. Zato si morate pošto sami jemati, ker jej pač tudi oči niso kakor kakšnega dvajsetletnega dekleta.
—	Torej vi odhajate?
—	Pa da, prosim vas, kdo bi ostal v tej vročini v Parizul
Ko je hišnica odšla, je vzdihnila gospodična Tirano:
—	Ah, ti ljudje so srečnejši kot mi. Če samo pomislim, da bomo ludi to leto ostali v Parizu ...
—	Ker Je tvoja mama pozimi potrošila več kakor bi smela, — jc zagedrnjal gospod Tirano.
—	Ker je tvoj oče lahkomiseln ... Saj jc še celo služkinja zahtevala 14 dni dopusta, — je zbadljivo pripomnila gospa Tirano.
Gospodični Tirano so se malo nakrem-žila usta.
—	Gabrijela, prepovem ti jokatil — jo je strogo zavrnil oče. — V Parizu jc tudi poleti lepo; saj imamo Bois pred nosom. Vsako so-
boto se boš lahko za eno uro peljala na izpre-hod.
Toda žena mu je jezno presekala besedo in pristavila, da je ona v interesu Gabrijeline bodočnosti drugače odločila. Končno se pa tudi ne morejo kompromitirati pred znanci! Tisti čas, dokler traja dopust gospoda Tirano, in dokler bo odsotna služkinja, bodo prebili lepo doma v svojem stanovanju za zaprtimi polkni in bodo šli ven samo ponoči. Naj vsi mislijo, da so odpotovali. Njena sestra v Švici pa bo v njihovem imenu pošiljala razglednice nekaterim znancem, in tako jih ne bo moralo biti jeseni pred njimi sram.
— Dovolj žalostno — je zbodla še enkrat, — igrati tako komedijo, a vedeti, da si prinesla k hiši 60.000 frankov dote.
Gospod Tirano je na te besede povesil glavo kakor krotek slon.
Za cn teden se je kazalo stanovanje gospoda Tirano pusto in prazno in zaprtih pol-ken. Gluhi hišnici je bilo naročeno, da Tira-novi niso za nikogar doma; oni sami pa so pridno pisarili razglednice s švicarskimi pokrajinami, ki jih je potem sorodnica iz Švicc razpošiljala. Gabrijela, ki je imela pesniško žilico, se je izlivala v sanjavih frazah; »Kakšna tišinal Kakšen blagoslovljen mir! Koliko poezije v teh strmih dolinah, po katerih žu-bord srebrni potočki! Nič ne manjka naši radosti — razun da pogrešamo svoje drage prijatelje ...« — »Pozdrav vsem«, jc pisala gospa Tirano. — »Hrana jc izvrstna. Kako pametno sem naredila, da sem vzela seboj šal, ker so večeri hladni. Gabrijela ima veliko uspeha, gore p.a so lepše kot sem si iwed'stav-.
menda vzela v Podnartu, valila sode in drugo tra-movje.
Vodice nad Ljubljano. V petek ponoči jo divjal silen vihar z močnim nalivom in točo. Naredil je veliko škodo na gospodarskih poslopjih. Razkril je strehe, omajal in podrl več kozolcev, zdrobil šipe po oknih in zanesel vodo prav v notranjost hiš. Tudi v gozdih je veliko škode.
Komenda. Silen vihar s ploho, neprestanim bliskanjem celo točo je podrl veliko kozolcev in drevja ter mnogo streh poškodoval. V groznem strahu so ljudje vstajali in molili.
Št. Vid pri Stični. V petek je bil strašen vihar. Poslopja so se tresla, opeka je padala s strehe, okna so se odpirala. Strehe je odkrivalo. Stanovalci pod streho so preplašeni pribežali v spodnje prostore. Voda je vdrla na mnogih krajih skozi okna, vrata, skozi strop. Ljudje so prestrašeni vsiuli in preplašeno gle lali, kaj bo. Divjalo je neprenehoma več ur. Nihče si ni upal in tudi skoro ni bilo mogoče ven na prosto, dasi je bilo vsak trenutek pričakovati, da se zdaj in zdaj utrga streha ali podere hiša. Malokateremu je ostal nepoškodovan kozolec, večina jih leži zlomljenih na tleh. Pridelki, ki so bili v kozolcih, so večinoma uničeni, posebno ajda, malo jo je bilo, pa je še ta uničena.
Kočovjc. V noči na soboto je divjal silen vihar, ki je odnašal strehe Tako je odnesel v Stari cerkvi streho od zakristije in mrtvašnice. Na rudniku je vihar prevrnil preko tračniškega čevlja cel železniški vagon. V mestu samem je podrl več električnih in telegrafskih drogov. Dalje je vihar popolnoma podrl stojnico g. Fr. Vovka in pometnl s streh nešteto opek. Zunaj mesta je podrl tudi več kozolcev. Takega viharja pri nas že dolgo ni bilo, dasi ni naša kotlina nikdar varna, ker je odprta na severu in jugu.
Vrh (Sv. Trije Kralji). Strašno noč smo preživeli na Vrhu od petka na soboto. Gola rebra, ki jih kaže vrhovsko župnišče, najboljše pričajo o neznanski sili viharja, ki je razsajal. Nekoliko pred 23. uro je vihar dosegel najvišjo moč ter med neznosnim ropotom in pokanjem dvignil pločevinasto streho in sedaj leži ena plast pred mežnarijo, druga pa niže pod župniščem.
Celje. V petek po 8. uri zvečer je pričelo deževati. Nekako okoli 11. ure se je nad mestom vlil močan dež, katerega je spremljal silen vihar, ki je trajal do pol 2. ure ponoči. Napravil je veliko škode. Na Lavi in drugod je izruval močne smreke, lomil veje, premetaval v mestu napisne table in metal opeko s streh. Kmalu po 2. uri je mesto Celje zopet ogrožala poplava. Savinja je rastla in rastla in je proti 5. uri zjutraj preplavila vso okolico. Poplavljeni so bili tudi vsi travniki in vsa polja na Lavi in proti mestu ter vsa druga zem-
ljišča, ki leže ob Savinji. Tudi mestni vrt in gla-zija sta bila pod vodo. Pritoki Savinje so narastli le v toliko, v kolikor so niso mogli odtekati v na-rastlo Savinjo, ki jo vodo iz teh pritokov odbijala nazaj. Ta sedma poplava tekom enega leta nas uči, da morajo merodajni činitelji vendar enkrat resno misliti na regulacijo Savinje, koje struga a napravljenim gramozom vedno bolj' in bolj narašča in grozi vsled tega pri vsakem večjem dežju mesto in vso okolico. Ako ne bodo ti činitelji, vlada in prizadete občine storile v najkrajšem času potrebne korake, nam bo voda splavila vso zemljo v strugo Savinje in ista se bo razlivala po naši lepi Savinjski dolini v obliki velikega jezera.
Solčava. Solčava jo vsled povodnji popolnoma odrezana od sveta. Po vozili cesti teče Savinja. Vzelo je vse mostove.
Gornji grad. Silno neurje je v noči na 30. m. m. obiskalo naše kraje. Iludi nalivi in vihar, katerega sta spremljala blisk in grom, so napravili ogromno škodo na cestah, mostovih in poslopjih. Več poslopij je vihar podrl, cesto iz Ljubnega v Luče je plaz zasul. .Mnogo škode je prizadejala povodenj na jezovih. Lesnim trgovcem je vzelo mnogo lesa. Tako hudega neurja ue pomnijo naši najstarejši ljudje.
Spodnjo Dravsko polje. V noči 30. oktobra proti jutru med pol 2. in četrto uro je divjal po Spodnjem Dravskem polju in predvsem po župnijah Sv. Miklavž pri Ormožu in Sv. Bolfenk pri Središču silen orkan med bliskom in gromom, kakor ga ne pomni v jesenskem času v teh krajih nikdo. Vihar je napravil samo na stavbah neprecenljivo škodo. Cerkvena, šolska in tudi druga poslopja so malodane popolnoma razkrita. Nebroj debelih ter močno ukoreninjenih dreves je .prelomil ter izruval vihar kakor trhle bilke. Silovita bučanje vetra jo prebudilo iz trdega nočnega spanja prebivalstvo, ki je vstajalo v nepopisnem strahu, kaj da bo. Na treh krajih je povzročila strela požare.
Sv. Bolfenk pri Središču. V noči na soboto jo v župniji Sv. Bolfenk pri Središču in v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu med bliskom in gromom vihral orkan, kakršnega se v teh krajih v tako poznem času nihče ne spominja. Grozen vihar jo samo na stavbah napravil dosedaj še neprecenljivo škodo. Cerkvena, šolska in druga poslopja so isto tako deloma razkrita. Orkan je trajal od 12. do 4. ure zjutraj, ter vse prebivalstvo prebudil. Vse jo prestrašeno vstajalo, ter bilo v silnih skrbeh, kaj bo.
Dolnji Kraljevec v Medjimurju. .Med petkom in soboto je bila noč groze in strahu. Strahovita nevihta je trgala strehe, preobračala svinjake, lomila drevje. Posestniku Seljaku je vihar odnesel pol strehe, ki je bila pokrila z opeko.

Strašna nesreča na Teharjih.
Lepo mirno teharsko vas je razburila v soboto zjutraj vest o strašni nesreči, ki se je zgodila v bivšem Turkovem mlinu poleg mostu pred Te-liarji ob petoku Voglajna.
Turkov mlin je kupila pred par leti od tedanjega posestnika Ivana Gorišeka zelo pridna in številna družina vulgo Tinclnova iz Prežinske vasi pri Štorah. Gospodar novega mlina g. Ant. Štante in njegova žena Marija Štante sta preuredila prvotni primitivni mlin v moderen valjčni mlin. Kolesje novega valjčnega mlina je dal lastnih po vseh policijskih predpisih dobro zavarovati. Pustil je samo, da je os glavnega kolesja segala še približno pol metra v prazni prostor in en četrt metra od tal v mlinu, da bi na to os pritrdil jermena za dinamo, ki bi dajal mlinu lastno električno razsvetljavo. Ravnokar bi bil moral priti elektromon-ter, ki bi bil to stvar izvršil.
V kotu, kamor je vodila dotična os kolesja, so shranjevali dnevno otrobe, katere je mlinarje-žena Marija dnevno iz tega kota odnašala. Tako je šla tudi v soboto ob pol osmih zjutraj v mlin, da bi pobrala otrobe iz kota. Ker je bila Voglajna ta dan zaradi petkovega deževja narastla, je kolesje »nlelo s polno paro. Naenkrat je zaslišal mlinarski pomočnik, ki je delal v zgornjem delu mlina, klico na pomoč. Že preje se mu je pa zdelo, da 110 teče kolesje gladko. Na klicanje je hitro ustavil ves mlin in je stekel preplašen h gospodarju Antonu Štanteju, ki je šel nato pogledat v mlin, kaj da se je zgodilo. Ogledal je vse kolesje in je prišel naposled v kot za otrobe. V velikanski mlaki krvi je našel vso razbilo svojo ženo Marijo na ce-menlnih tleh, navito s krili na železno kolesje.
Os, ki se zavrti 74 krat v minuti, je bila za« grabila inlinarjevo ženo za krila in jih jo s strahovito naglico ovila okrog sebe. Zlomilo je ne-srečnici najprvo nogo, nato je pa ž njo prosto udarjalo ob cementna tla, dokler ni mlinarski pomočnik izza velikanskega mlinskega ropota vendarle zaslišal obupne klice. Nesrečnici je lobanjo čisto razbilo; takšna je živela v moževih rokah še deset minut, nakar je izdihnila svojo blago in čisto dušo. Marija Štante je bila vzorna žena in blaga mati. Že kot mala deklica je pela na koru kot cerkvena pevka na Teharjih. Od prvega sv. obhajila dalje je prejemala zakrament sv. obhajila dnevno. Tako je prišla tudi usodno soboto zjutraj ravno od sv. obhajila, ki ga je sprejela pri oo. kapucinih v Celju. Pogreb dobrosrčno in blage pokojnice se jo vršil ob obilni udeležbi v pondeliek na praznik Vseh svetnikov ob pol desetih dopoldne na teharsko pokopališče. Zapustila je sedem nepreskrbljenih otročičev.
Pošteni in krščanski rodbini Štantejevi pa izrekamo naše najglobokejše sožalje.
Uboj na Bohinjski Beli,
Bohinjska Bela je po vsej blejski okolici zna* na po svoji miroljubnosti. Tu ni navadno večjih fantovskih prepirov in ne pobojev. Fantje živo med seboj, pa tudi z drugimi fanti iz okolice, v miru in prijateljstvu. Zadnji uboj se je zgodil že pred več kakor 30 leti.
Zato je sedaj novica o uboju domačega, mladega fanta, starega komaj 19 let, nad vse pretresla vso župnijo in okolico. Kot žrtev prepira ja padel Franc Šimnic, vulgo Špančičev, zaklan v nedeljo dne 31. oktobra v gostilni pri Rotu.
Ijala.« Gospod Tirano je potrdil vse z birokratskim podpisom, kateremu jc včasih pristavil svoje mnenje: »Tukaj je lepo, ampak čez Pariz in dober biljar ga ni!«
Za zaprtimi polkni so se hranili skoro samo s salamo, sirom in slabimi hrenovkami, katere je moral šef rodbine požirati brez protesta, ker bi bila prava sramota zabavljati na kosilo, a ne moči poslati svoje familije na morje ali v alpe.
Nekega večera, ravno v nedeljo po ve-' čerji jc bral gospod Tirano svoj časopis, žena in hči pa sta bili zaposleni z ročnim delom, ko se je naenkrat zaslišal sumljiv ropot.
Kakor da je nekdo s ključem odpiral vrata. Vsi trije so napeli ušesa in prestrašeno skočili pokonci.
—	Viktor, ali slišiš, nekdo prihaja ...
—	Papa, jaz se bojim ...
Gospod Tirano, svest si svoje moči, se jc junaško razkoračil in zašepetal:
•— Tiho! — Vstopita se za moj hrbet.
Medtem so se vrata tiho odprla. Tirano je skočil naprej, toda vlomilec, ves iznenaden, da jc našel ljudi doma, sc ni niti izkušal braniti. Ko ga jc zgrabil gospod Tirano s svojo železno roko za vrat, je le zajavkal:
—	Pa menda mc nc mislite zadaviti?
—	Gabrijela, prinesi vrv!
—	Nikar mc nc davite, saj se vdam.
Tat jc mirno ponudil roke, da mu jih zve-
?e|o. Gospod Tirano pa, potem ko mu jc pobral iz žepa vse njegovo vlomilsko orodje, mu jc prisolil krepko zaušnico.
—	Zdaj pa marš na policijo! Gabrijela, skoči po fijakerja.
—	Nc, Gabrijela, ostani, — jc nevoljno zapovedala gospa Tirano.
Zdaj je tudi gospod Tirano zapopadel vso težo položaja in ves še razburjen, jc samo pokimal z glavo. I seveda. Dobri prijatelji ir znanci bi zvedeli vse iz časopisov, in oni bi bili razkrinkani... in zaprta polkna in razglednice iz Švice ... vse ... vse ...
—	Za vraga, kaj naj zdaj napravim s tem falotom?
—	Če pošteno obljubi, da nc bo več...
—	Hej, slišiš ti, cigan! Hajdi z vragom, nočem, da sc zdaj s teboj ukvarjam. Ampak, čc mi prideš le enkrat zopet v roko, ti polomim vse kosti.
Tat jc bil spočetka začuden, naenkrat pi» sc mu je začelo svitati. Očividno jc, da spoštovani gospod Tirano ne želi imčti opravka s policijo.
—	Dobro, grem. Ampak prej mi vrnile moje orodje.
Gospod Tirano jc samo pogledal na svojo ženo.
—	Na, tu ga imaš,
—	In potem... potreboval bi malo de« narja, da nisem zastonj potratil čas. Vsaj deset frankov...
—	Papa, daj mu teh deset frankov! — jc šepnila s prosečim glasom Gabrijela. ,
Nekoliko trenutkov pozneje jc spremil sam gospod Tirano tatu do vrat. Potem pa jc < Sc za njim zaklical:
—	Ampak, da sc mi nc boš pred prijatelji s tem pobahall
V nedeljo popoldne je bilo v tej gostilni zbranih malo omizje belanskih lantov. Bili so vsi popolnoma trezni. V drugi sobi je biio več fantov z Bleda in z Mlinega, ki radi prihajajo sem in g tukajšnjimi fanti v miru žive. Tud iti niso bili pijani, samo veselo razpoloženi. Prišlo je med par tukajšnjimi fanti in tujimi do malega prerekanja v šali. Franc Šininic je stopil v sobo k mlinskim fantom; ti se vzdignejo, eden izmed njih plane z dolgim nožem — štiletom — nad imenovanega, mu zasadi nož globoko v vrat in prereže srčno žilo; ranjenec je omahnil brez glasu v trenutku na tla in v par minutah izdihnil. Vse obide groza nad ubojem. Pod vtisom strašnega dejanja so vsi fantje brez boja iu pretepa zapustili gostilno. Krvavo dejanje se je izvršilo okrog šestih zvečer. Kaj je dovedlo do tega strašnega dejanja, da je blejski fant tako živalsko zaklal imenovanega, ni znano. Ali je bilo to delo stare gorenjske korajže ali kakšno maščevanje, ali delo hipnega razburjenja, ali samo nesreča, to bo sodišče dognalo. Ubijalca bo aretirali.
Ta uboj je tembolj žalosten, ker ima umorjeni doma starega očeta na smrtni postelji. Bil je edini sin Spančičeve družine. Ta družina je v svetovni vojni izgubila dva najstarejša sina; letos pred pol letom je umrl tretji sin v vojaški službi v Zaječaru.
Požar.
Na Festengnh' v župniji Sv. Vid-Planina pri Sevnici je pogorel posestnik U. P. Pastirji so kurili v bližini poslopja. Vlekel je močan veter, ki je zanesel iskre od ognja iz kurišča v streho poslopja. Požar jo upepelil stanovanjsko hišo in gospodarske shrambe tlo tal.
Vsakdo ve, kolika nesreča in škoda ze to sedaj v pozni jeseni, ko je vse pospravljeno — živež za ljudi, prehrana za živinol Kakor že po navadi na deželi je bil tudi ta vsega pomilovanja vredni po-gorelec zavarovan le za malenkostno vsoto, ki bo le malo zalegla pred bližajočo se zimo. Potreben je v vsakem oziru tuje pomoči. Starši, nadzorujte svoje otroke, da ne bedo pogorišča takorekoč na dnevnem redu!
Slaba vest.
Radi volitev v Zbornico za trgovino, obrt ln industrijo ima SDS slabo vest. V nedeljskem »Jutru« si eden in isti člankar v enem in istem članku da pisati od »somišljenika z dežele« in iz pravniških krogov« navodila za svoje pristaše, kako naj se zagovarjajo, ako bi jih državno pravdništvo zasledovalo radi nedovoljenih manipulacij pri zadnjih zborničnih volitvah. Vsak naj se enostavno napravi čisto nedolžnega, menda po znanem nemškem receptu; Nani hali' i, gor nix wafi' ik
Razen tega si upa »Jutro« apelirati na >striktno misleče pravnike« (misli pri tem na sodnike) in jim hoče sugerirati lastno razlago »Uredbe«, na podlagi katere so se vršile zbornične volitve in zakona o volitvah poslancev v Narodno skupščino, na čegar kazenske določbe se »Uredba- izrečno sklicuje. Da bi ta apel čim bolj držal, je »Jutro« svoja navodila seveda zabelilo s »klerikalnim denunci-jantstvom«.
Moralni nivo »Jutrovega« članka je tako nizek, kakor ga more doseči le ta list. Lepa morala to: Najprvo z zlorabami in kaznjivimi manipulacijami voditi volivni boj, potem pa javno dajati svojim priganjačem navodila, kako naj se zagovarjajo, to je, kako naj pred sodnijo lažejo, sodnikom pa, kako naj razlagajo zakonite določbe — SDS v prid!
No, časi se spreminjajo, in tako so minuli tudi tisti časi, ko si je SDS smela lastiti avtentično interpretacijo zakonov, ministrskih odredb in kaznjivih dejanj svojih varovancev!
Kar se pa tiče očitanja denuncijantstva S strani »Stranke Denunciranja Slovencev«, smo si že davno na jasnem! Stranka, ki živi že leta dolgo samo od denunciranja Slovencev lahkovernemu Belgradu, češ, da je v Sloveniji vse protidržavno, separatistično in ana-cionalno, kar ne trobi v rog SDS; stranka, iz katere vrst je vznikla v 1. 1922. denuncijacija Jadranske banke v Trstu pri fašistovskih oblasteh, — taka družba pač ne sme očitati nikomur denuncijantstva, najmanj pa tistim, ki v narodnem in gospodarskem življenju ne zahtevajo drugega, kakor — pravico!
Izza volitev v Zbornico za trgovino obrt in industrijo.
».Jutrovek so zopet v silnih stiskah. Imajo Že silne skomine po Zbornici, obenem pa jih muči zavest, da so si volitve prisleparili in da je to vsaj deloma prišlo na dan in na uho trgovinskemu ministru. Zato oblegajo zdaj ministra, s pismi in brzojavi, naj hitro skliče novo zbornično skupščino k prvi seji, da se konstituira. Na drugi strani pa v »Jutru« dajejo svojim agitatorjem navodila, kako naj lažejo, kadar bi jih kdo klical k zasliševanju.
Zadnje volitve je SDS dobila z zlorabami. iVsaj ta majhen del zlorab, ki so prišle na dan, pa je treba temeljito preiskati, preden bo padla kaka odločitev, pa naj bo »Jutrovcem« prav ali ne. Pravica to tirja.
Dnevne novice
Snežni Sevlji - galoSe
Najboljše znamke —
c i 11 111 .i i i | x
„VOIKA"
LJubljana, nasproti Mestnemu domu Zunanji odjemalci dobo brezplačno naš Ilustrirani cenik
-k »Ilustrirani Slovenec« je priložen današnji številki. Nedeljski naročniki prejmejo izostalo številko prihodnjo nedeljo ob enem z novo.
*	Z univerze. Redna profesorja 3. skupine I. kategorije na teološki fakulteti ljubljansko univerze, dr. Franc I, u k m a n in dr. Aleš Ušeničnik, sta bila s kraljevim ukazom z dne 24. oktobra imenovana za redna profesorja 2. skupine I. kategorije.
k Pozor na nove znamke! Ne rabite več dosedanjih znamk in dopisnic. Tc v novembru nimajo nikake veljave za frankaturo pisem. Rabite samo pretiskane znamke!
•k Koledar Jugoslovanske Kmetske zveze je izšel. Opozarjamo na vsebino, priobčeno na drugem mestu. Zaupniki, ki prejmejo več koledarjev skupaj, naj takoj začno z razprodajo. Kdor želi koledar naročiti, naj piše na naslov: Jugoslovanska Kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Kopitarjeva ulica, Ljubljana. — Cena temu priročnemu koledarju je 10 Din.
Tagore v Jugoslaviji. Glasom časopisnih vesti namerava obiskati indijski pesnik Rabindranat Tagore tudi Belgrad in Zagreb. Znano nam je, da so nekatera njegova dela prevedena na srbohrvatski jezik ali največ prevodov imamo mi Slovenci. Pri nas je prevedel pisatelj France Bevk »Drobne povesti«, pesnik dr. Alojzij Gradnik pa petero del in sicer: »Rastoči mesec«, »Vrtnar«, »Gitandža-li«, »Setev« in »Ptice selivke«. — Če torej pride Tagore že v Belgrad in Zagreb, zakaj bi ga no povabili ludi v Ljubljano ozir. v Slovenijo, ki se je za njegova dela doslej bolj zanimala kot pa Zagreb in Belgrad. Najmanj, kar moremo pričakovati in od merodajnih či-niteljev tudi zahtevati (če ne od Društva slov. književnikov, pa od Prosvetnega oddelka pri Vel. županu v Ljubljani), je, da poklonijo velikemu pesniku v Zagrebu ali Belgradu vsa njegova na slovenski jezik prevedena dela s primerno kratko spomenico o Slovencih v angleškem jeziku.
*	Umrl je 27. oktobra po kratki in mučni bolezni v belgrajski vojni bolnišnici orožniški kaplar g. Ivan šegula, rodom iz Pod-brežja pri Ptuju. Pokojnik je bil med svojimi tovariši zelo priljubljen, o čemer je pričal njegov lepi pogreb. Pokopali so ga z vojaškimi častmi. — Naj mu bo lahka zemlja srbska!
•k Preselil se jo iz Vrapč g. dr. Jože Mar-jetič, zdravnik, v Kustožijo pri Zagrebu.
-A-Vsi oni, ki imajo trboveljske srečke, naj jih najkasneje do sobote vrnejo, oziroma, če so jih razprodali, naj najkasneje v soboto oddajo denar na pošto, ček pa dobro shranijo. Zadnji čas je še, da lahko za 10 Din postaneš hišni posestnik, ali dobiš kakšen drug lep dobitek. Loterija na noben način ne bo preložena, temveč se vrši v nedeljo 7. t. m. ob pol 3. uri popoldne v Društvenem domu. Izžrebane številke bodo objavljene tekom enega tedna.
*k Okrožni urad za zavarovanje delavcev cev opozarja, da se v zadnjem času pojavljajo sumljivi elementi pri delodajalcih, ki pod pretvezo, da so nameščenci tega urada, inkasirajo zav. prispevke. Delodajalce ponovno obveščamo, da imajo vsi nameščenci, katerim je poverjen inkaso prispevkov, uradno pooblastilo, veljavno za celo območje pristojne ekspoziture, in uradno legitimacijo s fotografijo. V sumljivih slučajih naj interesenti zahtevajo predložitev navedenih pooblastil, da se obvarujejo škode. Osebe, ki se ne morejo zadostno legitimirati, je izročiti oblastem.
k Lokal za brezalkoholno gostilno se odda v prometnem kraju na Gorenjskem. Primerno izobražene, dobro izvežbane abstinen-tinje, ki razpolagajo s primernim kapitalom, naj se čimpreje javijo »Sveti vojski« v Ljubljani.
■k Razpisana je poštarska služba v Stični (11/2). Prošnje je poslati v 14 dneh na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani.
k Promocija, V soboto 30. m. m. je na vseučilišču v Zagrebu promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Franjo 'Radšcl iz Pamcč pri Slovenjgradcu.
kr Namesto podpore — izterjavanje davkov? Belgrajska »Pravda« poroča: Finančno ministrstvo je sklenilo, da začne v najkrajšem času z zbiranjem davčnih dolgov, ki so posebno veliki v Bosni, Dalmaciji in Sloveniji, — Ali finančno ministrstvo ni nič slišalo o katastrofah, ki so zadele Slovenijo?
■k Zdravila in lekarne. Te dni se snide v ministrstvu za narodno zdravje strokovni svet, ki bo na podlagi znanstvenih preiskav odobril odnosno odklonil prodajo raznih zdravil in preparatov. — Ministrstvo za narodno zdravje jc odredilo natančno preiskavo vseh lekarn v državi, ker se je dognalo, da se nekatere ne drže veljavnih predpisov.
•k V zaščito vlagalcev, Na zahtevo trgovinskega ministrstva se je sprejela v novi finančni zakon določba, po kateri morajo vsi denarni zavodi, ki sprejemajo hranilne vloge, svoje fonde izpremeniti v varne vrednote, o čemer se bo vodilo najstrožje nadzorstvo.
■jlr Nov pravilnik za mednarodno brzojavno in telefonsko službo. Ta pravilnik, ki ga je izdalo poštno ministrstvo, je stopil s 1. novembrom |1026 v veljavo. Glavna določila novega pravilnika so: 1. Nujni pogovori (»ur-gent«) s trikratno pristojbino oslanejo. 2. Uvedejo se »silno nujni« pogovori (/eclairi).
z desetkratno pristojbino v medsebojnem in prehodnem prometu. 3. Čas trajanja državnih pogovorov je omejen na 6 minut samo v prometu s Češkoslovaško, in sicer samo za navadne, ne pa tudi za silno nujne državne pogovore. 4. Naročeni pogovori se smejo vodili samo med 21. in 8. uro. Za ostale pogovore, kateri so od 21. do 8. ure, se plačajo tri petine pristojbine. 5. Rapidni pogovori in novi na-uhi pogovori so z dnem 31. oktobra odpravljeni. 6. Pozivnice za Češkoslovaško in iz Češkoslovaške se no bodo več sprejemale, obvestila pa za nobeno državo. Telefonski promet z Italijo in Romunijo se bo vršil še nadalje po sedanjih odredbah.
■k General \Vrangel. Belgrajski listi poročajo, da se jc v soboto vršil v hotelu Ek-scelzior poslovilni banket na čast generalu Wranglu, ki odhaja v Belgijo. Poleg članov belgrajske ruske kolonije je bilo navzočih tudi več odličnih srbskih osebnosti.
-k Gospodje, ne pozabite, da pri tvrdki Fr. Lukič v Ljubljani Pred škofijo 19 kupite že od 800 Din krasen, modem raglan ali suknjo.
Ito — zobna pasta najboljša.
za gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki
I, MAČEK, Ljubljana,
Ma grobovih.
V pondeljek so romale ljubljanske množice svojo vsakoletno žalostno pot do Sv. Križa in Sv. Krištofa, zadnjih domov onih, od katerih je ostal samo še spomin.
Na obrazih resnost, tiha žalost in bridkost. Ne enega smeha, ne enih veseHh oči med vsemi tisoči in tisoči. Vsak je posvetil ta dan spominu mrtvih, vsakdo je spel po cesti z mislijo na tega ali onega, ki ga ni več.
Mimo revežev, ki so stopali po blatu, so drdrale luksuzne limuzine bogatašev in kočije petičnih. Srednji sloj se je vozil v avtobusih, avtotaksih in z izvoščkom. In kljub temu, da so bila vsa prometna sredstva dobesedno oblegana od pasantov, vendar se je tudi marsikdo rajši podal po cesti, samo, da si je mogel prihraniti zadnjo kronico za sve-čico ali šopek cvetlic za na grob. Nad vsem vrvežom na cesti, nad dolgimi procesijami obiskovalcev pa je kraljevalo mrko nebo in vlažen, deževen zrak, ki pa je zadržal le malo ljudi doma.
Na pokopališču je bil pri vsakem grobu kdo od žalujočih, skoro vsak grob je bil osna-žen, obsut s peskom in okrašen s cvetjem in z lučicami. Tu na pokopališču se je izkazala plemenita slovenska čuvstvenost in kultura!
Pred velikim križem sredi pokopališča so se najprvo opravile molitve, nakar je moški zbor združenih ljubljanskih pevskih društev pod vodstvom g. Prelovca zapel Mendel-sohnovo »Beati mortui«, Devovo »Vigred se povrne« in Pavčičevo »Pomladi vse se veseli«.
Na to se je vršila druga svečanost pred spomenikom padlih vojakov. Tam je vojaška godba zaigrala tri žalostinke, mala deklica pa je ob vznožju spomenika recitirala ljubko, j preprosto pesmico o našem ateku, ki so pa-• dli in se ne povrnejo več... G. kurat Bonač pa je imel v srce segajoč govor o teh junakih, ; katerih mnoga imena niso znana in ki so padli v izvrševanju svoje dolžnosti...
Po govoru so pevci odpeli tudi tu tri žalostinke, vojaška četa pa je oddala tri salve.
Izmed znamenitejših grobov je bil prav ol tusno okrašen grob nepozabnega Janeza Evangelista. — evangelista narodne samoodločbe Slovencev in apostola socialne pravičnosti. Krekove mladine krščansko socialne organizacije so mu položile na grob tri lepe vence. Prav lepo okrašen je bil tudi grob »Slovenčevega« urednika Mihe Moškerca.
Trije nosilci slovenske moderne — Cankar, Kette in Murn, — so ohranili tudi v smrti svojo veličino. Dasi brez vsakega venca ali šopka rož, vendar je bilo le malo obiskovalcev, ki ne bi šel s spoštovanjem mimS. Od ostalih grobov je s svojo posebno, originalno arhitektoniko vplivala skupna grobnica sale-zijanskih menihov na Rakovniku.
Zvečer se je pokopališče spremenilo v morje lučic. Otožnost dneva Vseh svetih je prenehala šele pozno v noč, ko so odhajali
zadnji obiskovalci počivat na svoje domove. * * *
O Posvetitev Kristusu Kralju se je izvršila v ljubljanski stoluici prav slovesno. Izvršil jo je sam presvitli g. škof dr. A. B. Jeglič po slovesni pridigi in pontifikalni sveti maši. Udeležile so se je naše verske, dobrodelne, prosvetne in politično organizacije po svojih zastopnikih. Centralne organizacije so imele s seboj tudi svoje zastave. Od Jugoslovanskega kluba je bil prisoten predsednik dr. A. Korošec, podpredsednik prof. Sušnik ter poslanec dr. Gosar in Fr. Kremžar.
0 Ljudski oder v Ljubljani bo imel v nedeljo 7. novembra ob 8 zvečer svojo dvestoto predstavo. Kot slavnostno predstavo bo vpri-zoril ob lej priliki Grillparzerjevo tragedijo
»Ljubezni in morja valovi« v režiji ge. Marije Vere. Delo je imelo pri premijeri sijajen uspeh in ker je mnogo ljudi odšlo brez vstopnic, se je Ljudski oder odločil, da bo igro ponovil ob priliki jubileja svoje dvestote predstave.
0 Članice ženskih društev se vljudno
vabijo, da se udeležijo higienskega tečaja, katerega začetek je danes zvečer ob 8 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega cesta. Kot prvo predavanje bo: Higiena v hiši. Predavanje bo ponazorjeno s slikami. Predava zdravnik!
O Versko-znanstvcna predavanja za i t-obražence v dvorani Doma za duhovne vaje.
Danes se otvarja tečaj versk3-znanstvenih predavanj za izobražence v Domu za duhovne vaje, ki je že lansko leto vzbujal mnogo zanimanja med inteligenti. Govorili bodo strokovnjaki o aktualnih problemih verskega značaja. Danes predava vseuč. prof. msgr. dr. Ujčič. Začetek ob pol 8 zvečer. Gg. izobraženci iskreno vabljeni.
O Frančiškansko prosvetno društvo. Danes je redna odborovna seja. Članice istega društva se vljudno vabijo, da se v obilnem številu udeleže higienskega tečaja, ki se prične danes ob osmi uri zvečer v Rokodelskem damu. Predavanj bo sedem in vsa bodo pojasnjevali filmi iu slike.
O Stolna prosveta opozarja svoje članice, naj se v novembru ob sredah pridno udeležujejo higienskega tečaja, ki ga priredi za ženstvo Prosvetna zveza v Rokodelskem domu. Prvo predavanje 3. novembra ob 8 zvečer.
O Seja Stolne prosvete drevi ob 8 v Jugoslovanski tiskarni.
© Železniškim vpokojencem v vednost. Umrl je naš član g. Franc Mavc, vpokojeni višji delovodja bivše južne železnice. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne iz Bohoričeve ulice 20. Prosimo obilne udeležbe. — Društvo železniških vpokojencev.
O Promocija. Gospod Mirko Hribar iz Ljubljane je bil dne 27. oktobra 1.1. na tukajšnji univerzi promoviran za doktorja filozofije.
O Poročil se je dne 28. oktobra v cerkvi sv. Petra g. Alojzij Sirnik, uradnik Zadružne gospodarske banke, z gdč. Marijo Poderžaj, uradnico istega zavoda. Bilo srečno!
O Šentpeterska župnija v Ljubljani je bila včeraj priča skromni, a dostojni proslavi spomina padlim Šentpeterčanom. Blagoslovljen je bil temelj spomenika, ki ga postavijo Šentpeterčani svojim tovarišem, 205 jih je, ki so postali žrtve svetovne vojne. Prostor ob cerkvi proti Zaloški cesti, kjer bo stal spomenik, je bil žalno-svečano prirejen, kar je zasluga ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplje, ki je izvedel na umetniško zamišljen način imitacijo spomenika. Ob pol 11. uri dopoldne je opravil g. kaplan Zor sv. mašo za v svetovni vojni padle in umrle Šent-peterčane. Pri maši je svirala godba društva »Sloga«, mešani cerkveni zbor je pa zapel ža-lostinko. Po maši se je zbrala večtisočglava množica na prostoru ob cerkvi. Predsednik odbora za postavitev spomenika g. V. Rohr-man je v prisrčnem govoru orisal pomen žalne svečanosti. Besede očeta, ki je sam izgubil v vojni sina, so navzoče globoko ganile. Nato prečital odborov tajnik g. svetnik Pire Jože spominsko listino, v kateri je očrtano delo odbora za postavitev spomenika, kateremu se je posrečilo, da je v bratski slogi in medsebojni požrtvovalnosti združil Šentpeterčane brez razlike strank in mišljenj. Spominsko listino, pisano na pergamentnem papirju, shranjeno v bakreni šalulji, je zazidal v temelj odborov predsednik, na kar je blagoslovil g. župnik Petrič ob asistenci gg. kaplanov Torkarja in Zora spomenikov temelj. Po blagoslovitvi je izpregovoril predsednik Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne, g. major v p. Colarič Martin, ki je s svojim ognjevitim govorom izvabil marsikatero solzo pri navzočih. Državna himna je nato sledila temu govoru. Vmes so zapeli pevci pevskih društev iz šentpeterske fare žalostinki »Vigred« in »Oj Doberdob« pod vodstvom cerkvenega pevovodje g. Zde-šarja s tako preciznostjo, da lahko Šentpeterčanom častitamo na tolikem številu lepo ubranih moških glasov. Godba železniškega glasbenega društva »Sloga« je z umetniškim proizvajanjem žalostink poveličala celo slavlje. Zvonjenje vseh farnih zvonov je zaključilo to prisrčno žalno proslavo, ki je napravila na vse navzoče globok vtis in vzbudila v vseh zavest, da so storili prvi korak in se oddolžili padlim tovarišem. Spomenik, za katerega je izdelal osnutek mestni inž. arh. Šubic Vladimir, bo postavljen prihodnje poletje; spomenik je že v delu. — Stroški so proračunjeni na 40.000 Din, katere bodo zbrali Šentpeterčani v svoji nesebičnosti. Spomenik bo izročen v oskrbo mestni občini.
O Slovenski zvon iz Osrednje Afrike. Včeraj je dospel v Ljubljano iz Kartuma v Egiptu zvon, ki je bil ulit v Ljubljani 1. 1853. in ga je istega leta vzel seboj slavni slovenski misijonar dr. Ignacij Knoblehar za cerkvico na misijonski postaji Gondokoro v Osrednji Afriki. L. 1882. so uporni Mahdijci porušili cerkvico in ubili zvon. Pred leti so Angleži našli
V SEPflNJIli TEŽKIH (\Slll
vsakdo pazi, da kupi dobro in poceni. Torej predno se odločite za nakup zimske obleke, suknje itd., oglejte si bogato zalogo češkega in angleškega blaga pri tvrdki Josip Ivančič, Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 4.
ubiti zvon in ga vrnili katoliškemu misijonu v Kartumu. Uredništvo >Katoliških misijo-nov« je zaprosilo za znameniti zvon, ki nosi slovenski napis, za svoj misijonski muzej, Zvon je včeraj dospel in jo razstavljen v izložbenem oknu Jugoslovanske knjigarne.
O Klub ljubiteljev športnih psov ima svojo redno odborovno sejo dne 10. novembra ob 8 zvečer v »Ljubljanskem dvoru«.
O Evidenčni urad zemljiškega katastra Ljubljana II ostane v dneh 3., 4. in 5. t. m. radi snažeiiia uradnih prostorov za stranke zaprt.
O Trgovski, industrijski, bančni in drugi privatni nameščenci, člani Trgovske bolniške blagajne v Ljubljani, se vabijo na protestno zborovanje, ki se bo vršilo v četrtek dne 4. novembra 1926 ob pol 8 zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red: 1. Ukinitev Trgovske bolniške blagajne v Ljubljani. 2. Uporaba v Sloveniji vplačanih prispevkov za borze dela v Sloveniji. — Sklicatelji.
O Pričakovane tatvine in vlomi med prazniki so v Ljubljani letos izostali. Občinstvo je bilo opozorjeno, policija pa pripravljena, — tatovi in vlomilci niso imeli korajže. Pripetil se je en sam poizkus večjega vloma v Kolodvorski ulici, ki pa ni uspel. — Aretiranih je bilo več ljudi radi pretepa, kaljenja nočnega miru in radi nedostojnega vedenja. V Vodmatu je neki popadljiv pes ugriznil neko štiriletno deklico pod oko.
□	Na grobovih. Da bi se srečale duše živih z dušami rajnih in si izročile pozdrav in molitve, smo šli na grobove. Vsi smo šli na grobove. Vsi smo šli. Skoro ni bilo groba brez cvetke, brez lučke, upamo, da ga tudi ni bilo brez molitve. Po končanih mrtvaških opravilih v cerkvah so bili sprevodi na pokopališča. Na Slomškovem grobu je gorela luč, jc molilo ljudstvo, je na kolenih molil škof g. dr. Kariin in duhovščina. — Ob grobovih vojakov so bili njihovi še živi tovariši in njihovi domači. Vojaška godba je zaigrala žalostinko, pevci so zapeli molitev in spominsko: »Oj Doberdob«, vojni kurat g. P. Zavadlal je opravil mrtvaško opravilo in nagovoril številno občinstvo, Slava junakom! — Na grobovih v starem mestnem pokopališču je zapela Glasbena Matica, na pobrežkem pa Drava in Jadran. Ljudstva je bilo izredno veliko, ker jc bilo vreme ugodno.
□	Promet na drž, mostu na praznik Vseh svetnikov je bil izredno velik. Ljudi je šlo preko mosta (računano v eno smer) čez 17 tisoč, izvoščkov 340, in 258 avtomobilov. Na mostu je bila prava gnječa, a nesreča se r.i Ugodila nobena.
□	Policija je imela o praznikih dosti opravila. V nedeljo je bilo 6 aretacij in 22 prijav, V ponedeljek na praznik 7 aretacij in
19	prijav. Od ponedeljka na torek pa 10 aretacij in 15 prijav.
□	Veliki župan dr. Pirkmajer se je vrnil < službenega potovanja in zopet sprejema stranke.
□	Cercle fran^ais. Francoski krožek v Mariboru bo odslej prirejal dvakrat na mesec, in sicer vsako prvo in tretjo soboto od 5—7 zvečer, v svoji čitalnici na drž. gimnažiji kon-verzacijske sestanke, ki naj članom nudijo priliko, da se praktično urijo v francoščini. Prvi sestanek bo v soboto dne 6. novembra. Prispevek je 20 Din mesečno.
□	Posledice viharja in neurja v Mariboru fn okolici. Radi naliva, ki je sledil viharju v noči od sobote na nedeljo radi toplih dnevov, ki so raztalili sneg na tivolskih in koroških gorah, je dosegla Drava te dni letos najvišjo višino. V tej višini je ostala celo nedeljo, pondeljek in torek. Gotovo so povodnji pod Ptujem. — Veliko neprilik je povzročila velika voda falski elektrarni, ker je nagroma-dila krog rešetk pred turbinami ogromno veliko listja, dračja in blodovja. Celo noč od sobote na nedeljo so bili vsi falski delavci in uradniki zaposleni s čiščenjem teh rešetk. — Brod pod železniškim mostom, ki veže Melje ln Pobrežje, ni vozil od sobote naprej radi previsoke Drave. Obiskovalci pobreškega pokopališča so morali vsi preko glavnega mosta na Pobrežje in se je kar trlo ljudi, ki so imeli druga leta dvojni dohod na mirodvor. — O silovitosti sobotnega viharja priča sedem debelih in močnih hrastov pod Slov. Kalva-rijo, ki so izruvani iž tal in podreti, ter čisto polomljeni in s koreninami izruvani lepi in veliki smrekov ter borov gozd med Studenci in Limbušem.
□	Na Sinaju. V četrtek 4. nov. prosvetni večer v dvorani Zadružne banke. Začetek ob
20	(8 zvečer) »Na Sinaju«, Potopisne črtice s 55 skioptičnimi slikami. Predava dr. Jehart po lastnih fotografičnih posnetkih. — Predavanje bo nad vse zanimivo. Na Sinaj pride malokdo. Pot jc naporna, draga. Dr, J. je prvi Slovenec, ki si je upal na to težavno pot. — Vredno ga bo poslušati. Krasne pokrajinske slike iz goratega sinajskega polotoka, pohod na strmi, skalnati vrh Sinaja bo gotovo zanimal predvsem naše hribolazce. Samostan sv. Katarine z dragoceno zbirko rokopisov pa zlasti naše kulturne delavce. Končno pa je gora »Desetih zapovedi« zanimiva za vsakogar.
O Pevsko društvo Maribor ima jutri 4. novembra ob času redne skupne vaje svoj 2. redni občni zbor, kot je to bilo že javljcno. Prosimo vse članstvo točne udeležbe. — Odbor.
□	Zanimivo predavanje za Orle je danes zvečer na rednem fantovskem sestanku. Predaval bo zdravnik o higijeni. Člani točno vsil
□	Škrlatica v Vesni. V zavodu Vesna se je pojavila škrlatica. Mestni fizikat je odredil vse potrebno za omejitev bolezni in za razkuženje.
□	Nepoznan čoln. Germ Fr, jc ustavil v soboto prosto plavajoč čoln, 8 m dolg, in ga potegnil na obrežje. Lastnik sc še ni zglasil.
□	Čuden Amerikanec. Na policiji se je sam prijavil neki Amerikanec A. Lovko, 40 let star, roj. v Cerknico, pristojen v Južno Ameriko, češ, da je prišel peš iz Hamburga, kjer jc izgubil vse dokumente, pa ne more domov, naj ga potom izgona pošljejo v Južno Ameriko. Policija pa ga je pridržala, da se prepriča o njegovi izpovedbi, ker sumi, da bi mož rad prišel na ta način zastonj v Ameriko.
□	Najboljše čevlje »Karo« dobite Maribor, Koroška cesta il9 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. Černetič.
Celje
Petje na grobeh. V ponedeljek na dan Vseh svetih so peli »druženi celjski pevci (zbor prosvetnega društva in Oljke) na obeh pokopališčih. Petje je vodil g. Gerlanc, ki je dosegel s tem nastopom najlepši uspeh. Vreme je bilo zelo ugodno in zato se je zbralo na obeh pokopališčih prav veliko ljudi.
•©■ Oče rešil svojega sinčka gotove smrti. V soboto popoldne bi bil kmalu prišel šestletni sinček vrtnarja Zelenka na Ljubljanski cesti ob življenje. Okolica, kjer leži vrt imenovanega vrtnarja, je ob vsaki povodnji popolnoma poplavljena. Tudi ko voda odteče z njiv, ostane še vedno nekaj dni v globokem in širokem jarku med hišo dr. Rakuna in Ze-lenkovim vrtom. Tu se otroci igrajo na ta način, da se prevažajo s čolnom po tem novem potoku. Tako se je tudi v soboto prevažal s čolnom sinček imenovanega vrtnarja, a se pri tem prevrnil in padel v vodo, Voda je bila tam globoka nad en meter. K sreči je prišel ravno isti moment v bližino sam otrokov oče, ki je zapazil, da se mu sinček že potaplja. Skočil v vodo in potegnil iz jarka že vsega onemoglega otroka.
-0" »Mlinar in njegova hči« je v nedeljo privabila v Narodni dom polno občinstva iz mesta in okolice. Krekovci so igrali prav izvrstno, Samo režija je bila menda v bolj počasnih rokah. Dvorana jc bila polna ljudi, od katerih je prišlo igro gledat tudi veliko takih, ki so prišli z vlakom. Ker pa so bile pavzc med dejanji prav dolge, je moralo oditi veliko občinstva pred koncem igre, ker bi sicer ne bili mogli odpotovati domov.
■0 Požar. V petek popoldne nekako ob 4 je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju g. Martina Žumra na Ljubečni pri Celju. Sreča le, da je veter pihal od vasi, sicer bi bila lahko pogorela cela vas. Požarna bramba iz Celja in Babnega je takoj prihitela na pomoč in ogenj še pravočasno pogasila. Škoda je precej velika,
Trbovlje
SLAVNOST ODKRITJA VOJAŠKEGA SPOMENIKA
Krasno je sijalo solnce v nedeljo in poveličevalo slavnost, ko je Podružnica zveze slovenskih vojakov odkrila svojim tovarišem, padlim v vojni, spomenik na glavnem trgu pred cerkvijo v Trbovljah. Obširni trg je bil natlačen z ljudstvom, ki je prihitelo iz vseh krajev domovine, da izkaže čast onim, ki jim ni dano, da bi bili pokopani v domači zemlji. Zastopani so bili rezervni oficirji,^ številne invalidske organizacije, razne podružnice Zveze slovenskih vojakov, požarne brambe iz več krajev, Orli v kroju, vsa pevska društva iz Trbovelj in Hrastnika, ki so skupno pela nagrobnieo žrtvam vojne.
Sv. mašo je opravil na prostem g. kurat Bonač ob asistenci trboveljskih duhovnikov. Po sveti maši pozdravi na kratko navzoče in otvori odkritje g. Staudegger, predsednik trboveljske podružnice Zveze slovenskih vojakov, in poda besedo slavnostnemu govorniku g. majorju Colariču, predsedniku centralnega odbora Zveze slovenskih vojakov. Govornik je posebno naglašal veselje, da je prišla misel, postaviti spomenik, iz vrst delavcev-rudar-jev, ki svojih tovarišev niso pozabili. S takimi spomeniki pokažemo, da je slovenski narod kulturen narod. Zahvali se zastopnikom raznih korporacij, kot okrajnemu glavarju Pinkavi, g. rudniškemu ravnatelju Pauerju in vsem drugim za udeležbo. Pevci so zapeli med njegovim govorom »Vigred se povrne«. Po njegovem govoru je govoril zastopnik rezervnih častnikov g. Omerzu in g. gerent Vodu-šek, ki je v patriotskem govoru pozdravil slavnost kot zastopnik občine, z veseljem prevzel v oskrbo spomenik in zaklical »Slava!« našemu kralju Aleksandru, kateremu vzkliku se je množica glasno odzvala s klici »Slava 1«
Ganljiv je bil govor g. kurata Bonača. Ganilo je ljudstvo, ko je podrobno slikal prizore iz vojne, ko je primerjal znak bivših bojevnikov, izmučeno lice vojaka z »Ecce homo«, ko je pokazal vse trpljenje vojaka na fronti. Ljudstvo je bilo pri njegovem govoru do solz ginjeno.
• Govorili so še drugi, kakor gg. Tome, Mihevc in drugi. Pevci so zapeli še himno zveze vojakov »Oj Dobrdob« in »Na dan«. Združeni pevci so pod vodstvom g. Mola peli dovršeno. Pred spomenik so položili navzoči obilo število vencev, na kar se je ljudstvo razšlo, da prisostvuje popoldanski vojni igri »Kalvarija«.
Odkritje spomenika se je v splošnem izvršilo v najlepšem redu, in če pomislimo, koliko dela in truda je dalo odboru odkritje, nam je v dolžnost, da odbor javno pohvalimo, posebno pa njegovega predsednika g. Staudeggerja, ki je bil duša vsega dela in bil na nogah noč in dan, da se je spomenik postavil.
Velika in največja zasluga za spomenik are pa rudniškemu ravnatelju g. inž. Pauerju in TPD ter občini, brez katerih bi ga ne bilo mogoče postaviti. Požrtvovalnost so pokazali naši rudarji, ki so po svojem delu v jami še prostovoljno opravljati tlako.
Rudniška godba je priredila popoldne po ve-černicah pred spomenikom koncert v čast padlim.
Tako čisto
in blago, da ga brez škode stalno prenese tudi najnežnjejša koža
DEAL-MILO
Temeljito parfumirano
Takoj po koncbi-tu je pa ljudstvo odšlo k predstavi »Kalvarija« v Društveni dom, katerega obširni prostori so bili za ta dan več kot polovico premajhni. Igra, kjer se strelja kot na fronti, je za onega, ki se je vojne udeležil ali bil vojak, zanimiva, ker mu vzbuja spomine težkih mukapolnih časov, katerih si nihče več ne želi.
Avtomobila, trčila. G. Zemljan in šofer avtodružbe g. Bizjak sta trčila na praznik Vseh svetnikov popoldne z avtomobiloma skupaj; Zemljanov avto je bil pri tem precej poškodovan. Na cesti blizu kolodvora je pa Bizjak prevrnil nekega moža, ki se mu pa k sreči ni nič hudega zgodilo.
Št. Jernej
Tifus. Pri nas razsaja že delj časa trebušni legar. Štiri vasi: Gor. in Dol. Mahovec in Gor. in Dol. Gradišče so kontumacirane že en teden. Več bolnikov je v bolnici v Krškem in Novem mestu. Umrla je vrla mladenka, članica kat. prosv. društva Marija Grgovič in dobra krščanska mati Marija Bevc, obe iz Dol. Mahovca. Ker so zdravniki vse osebe omenjenih vasi cepili proti tifusu, upamo, da se bolezen ne bo dalje razširila.
V Orehovici pri Št. Jerneju uprizore igri: »Skrb in Smrt« in »Poštna skrivnost«. Moški in mešani zbor pa zapoje več lepih narodnih iger. Dobiček je namenjen za podružnično cerkev sv. Jurja.
Vinogradniki tožijo, da imajo letos skoro polovico manj mošta kot lani. Kapljica bo pa precej boljša od lanske. Kupci naj se obračajo na konzuni-no društvo v št. Jerneju, ki bo rade volje posredovalo pri kupčiji. Priložiti je znamko za odgovor.
Šmarje pri Jelša§
Osebna vest. Na lastno prošnjo je bila prestavljena učiteljica na tukajšnji osnovni šoli, gdč. Dana Doklerjeva, hči ravnatelja Doklerja iz Ljubljane. Prestavljena je v kraj blizu Ljubljane. Gdč. Doklerjeva je vzorna učiteljica in je bila pri nas radi svojega prikupljivega značaja splošno priljubljena.
Odlikovanje. Naš šmarski rojak, ki sedaj pa-stiruje na lepem vrhu Sv. Roka, msgr. Vreže, je bil odlikovan z redom sv. Save.
Popravek. Popotnik je radovedno vprašal, kje je v Šmarju meščanska šola, kje električna centrala in kje tisti lepo tlakovani glavni trg; v vsem tem se je namreč bralo v »Slovencu« med novicami iz Šmarja. Morali smo priznati, da je bilo sicer v »Slovencu«-, da je to v načrtu, ki ga pa naši trški očetje še niso izpeljali.
1Brežice ob Savi
Odlikovanje. Za zasluge na šolskem polju je odlikovan upravitelj tukajšnje osnovne šole g. Josip Bohinc z redom sv .Save 5. stopnje. Iskreno čestitamo!
Smrtna kosa. Umrl je v četrtek ponoči gosp. Martin Vogrinc, posestnik v Trnju št. 8, star 69 let. Pogreb je bil v soboto dne 30. oktobra popoldne. — G. dr. Vračku, tukajšnjemu sodniku, pa je umrl sinček-prvorojenec kmalu po rojstvu. — Nase sožaljet
Mlinar 111 njegova hči. Prostovoljno gasilno društvo v Zakotu pri Brežicah uprizori v soboto dne 6. novembra ob 8. uri zvečer in v nedeljo dno 7. novembra ob pol štirih popoldne v dvorani Narodnega doma v Brežicah priljubljeno ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«. Med odmori svirajo ci-traši. Ker je čisti dohodek od predstave namenjen za nabavo gasilnega orodja, priporočamo vsakomur, da si pride pogledat to lepo igro.
ŠNEZnTCIVUE in 6AL0ŠE
najboljših SvedShlll In IlOrveShill tvrdk v največji izberi in najceneje dobite pri tvrdki
A. llDERT. Prešernova ul.
Dopisi
Šmartno pri Litiji. Jubilej dekana Rili a r j a. Minuli teden jo — kakor smo na kratko že poročali, — praznoval 00 letnico g. dekan Matej Rihar v polnem zdravju ter sredi plodonosnega dušnopastirskega in javnega delovanja v svoji lepi šmarski dekaniji, kamor je prišel pred 20 leti, to je 27. oktobra 1900; torej dolgih 20 let je tega, odkar jo bil imenovan iz kaplana pri Mariji Devici v Polju za dekana. Za svoje delovanje je takoj našel široko torišče, kjer je svoje vrline tudi na vseh poljih uveljavil. — Krasna dekanijska cerkev jo bila ravnokar sezidana, toda brez notranjih okraskov m orgel. Z vso požrtvovalnostjo jo bil na delu, ter so bile že. I. 1908. postavljene krasne orgle, ki so stale takrat preko 8000 zlatih kron, ki so jih povečini župljani prispevali. — Na njegovo inicijativo in pod njegovim vodstvom je v 1. 1911. do 1913. dobila notranjost cerkve krasne podobe, ki jih je slikal akademski slikar Jeba-čin. V 1. 1911. so bile dovršene velike 2 podobe pri glavnih stranskih oltarjih, to je Marijino Vnebovzetje in vsi podružnični patroni. Leta 1912. je bila notranja stenska dekoracija dovršena, v letu 1913. pa je bil umetniško dovršen križev pot, ki1 dela čast naši krasni cerkvi. Leta 1919. je dobila cerkev 3 zvonove iz brona. Lansko leto je bila cerkvena zgradba temeljito popravljena, napeljal je v cerkev električno razsvetljavo, sploh z eno besedo, z vso uvidevnostjo, ljubeznijo ter neumornim delom je skrbel, da je ta krasna hišo božja tudi na zunaj pridobila ves sijaj, vse v večjo čast in slavo božjo. — Z njegovim prihodom se je začelo tudi poglobljeno versko življenje, cerkvene bratovščine, v katerih je vladalo mrtvilo, so oživele, nov svež duh je povsod zavladal in mirno lahko danes po 20 letih njegovega delovanja trdimo, da je ravno njegovo dušno pastirstvo v največji meri prii*>nioglo do tega, da je ljudstvo v šmarski fari eno najbolj vernih in stanovitnih. — Čeprav jo bil kot dekan s cerkvenimi posli preobložen, je tudi v javnem življenju nastopil z vsa žilavostjo. Takoj je uvidel kvarnost takrat se sir-jajočega brezverskega liberalizma, proti kateremu je pogumno nastopil ter je njemu v prvi vrsti pripisati zaslugo, da je v tistili letih padla do takrat napredna liberalna« Litija, občina Šmartno pa je dobila zanesljivo močno večino itd. Pod njegovim vodstvom je bil sezidan v Šmartnem Društveni dom, ter je dobila Šmarska orlovska družina pod neumornim sodelovanjem pokojnega kaplana g. Krischeja nov velik razmah. — Skoro cel čas svojega dekanovanja je bil g. Rihar član okrajnega šolskega sveta, kjer je z živo besedo uveljavljal zahtevo verske vzgojo v šoli; dolgo vrsto let se udejstvuje v šmarskem občinskem odboru, v obeh krajnih šolskih svetih Šmartno 111 Litija, v cestnem odboru litijskem itd. Med vojno je posebno koristil našemu ljudstvu, ko se je potegoval za najbednejše, v prehranjevalni komisiji pri okrajnem glavarstvu, da so prejemali podporo za svojci, ki so se nahajali v vojski. Po prevratu je bil predsednik Narodnega sveta v šmartnem, sploh povsod, kjer je bilo potreba, je s svojo močno roko kazal pravo pot in tako požrtvovalno koristil v vseh ozirih tukajšnjemu ljudstvu. — Pa tudi na gospodarskem polju je svojo dolžnost v polnem obsegu storil. Osamosvojil je ljudstvo z razširjenjem posojilnice, katero skozi cel čas vzorno, nesebično vodi; po prevratu je ustanovil kmetijsko zadrugo, ki se je v kratkem času razmahnila v veliko podjetje, ki ima lastno veliko podjetje, ki ima lastno veliko hišo; pred 2 loti je ustanovil mlekarsko zadrugo, ki vidno napreduje in kmetu v tem težkem gos]>odarskem stanju zelo pomaga. Skozi dolgo vrsto let načeluje kmetijski podružnici za litijski okoliš itd. — V proslavo tega dvojnega jubileja, 00 letnice ter 20 letnega delovanja so mu v sredo dne 27. oktobra priredile cerkveno organizacije ter katoliška prosvetna društva akademijo v Društvenem domu, o kateri smo žo poročali, in ki je bila prisrčna manifestacija ljubezni in udanosti, ki jo uživa jubilar v celi dekauiii. Še ua mnoga l^t.at.
Gospodarstvo
Poslovanje zadrug - članic Zadružne zveze v Ljubljani 1.1924
»Narodni gospodar« št. 10 prinaša v prilogi statističen pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1924. V naslednjem prinašamo nekaj zanimivih podatkov, ki nam pričajo o uspešnem razvoju zadružnega gibanja. V oklepajih so navedeni odgovarjajoči podatki za leti 1923. in 1922.
Število vseh članic IZadružne zveze je znašalo 532 (1923. 508, 1922. 505). V tem številu je zapopadenih 8 zadrug (28, 68), ki računskega zaključka niso poslale in 22 zadrug (31, —) ki niso poslovale.
Skupno število članov v tabeli izkazanih zadrug je znašalo 119.418 (117.447, 97.899). Povprečno odpade na eno hranilnico 256 članov (248, 243), na nabavno in prodajno zadrugo 469 članov (540, 371), na mlekarsko zadrugo 143 članov (179, 158), na živinorejsko zadrugo 39 članov (56, 21), na zadružno elektrarno 57 članov .(73, 64), na stavbno zadrugo 106 članov (89, 78), na obrtno zadrugo 106 članov (117, 135), na kmetijsko strojno zadrugo 62 članov (71, 39) in na posamezno izmed ostalih zadrug 79 članov (121, 68).
Statistika za 1. 1924. obsega: 281 hranilnic in posojilnic (273, 261) z 71.947 zadružniki (67.898, 63.344), 77 nabavnih in prodajnih zadrug (72, 71) z 36.140 zadružniki (38.946, 26.344), 25 mlekarskih zadrug (18, 20) z 3581 zadružniki (3231, 3155) 30 živinorejskih zadrug (19, 23) z 1187 zadružniki (1069, 990), 14 zadružnih elektrarcn (8, 6) z 810 zadružniki (591, 382), 9 stavbnih zadrug (6, 5) z 546 zadružniki (539, 392), 22 obrtnih zadrug (20, 15) z 2225 zadružniki (2341, 2025), 18 raznih zadrug (11, 13)) z 1429 zadružniki (1341, 903) in 25 kmetijsko strojnih zadrug (21, 22) z 1553 zadružniki (1491, 868).
Celokupni promet vseh zadrug (izvzemši osr. zadruge) je znašal 2.135,554.646 Din (1.973,141.402 Din, 1.081,796.383 Din), vsota njihovih deležev pa 2,992.823 Din (2,215.146 Din, 1,758.577 Din). Skupni rezervni zakladi so znašali 6,203.539 Din (4,059.739 Din, 2 mil. 706.513 Din), skupni čisti dobiček pa 3,039.172 Din (2,113.082 Din, 1,387.540 Din). Hranilne vloge so narasle na 316,153.320 Din (223 mil. 314.548 Din, 176,154.733 Din), posojila pa na 134,616.348 Din (100.987.277 Din, 66,463.560 dinarjev).
Napram letu 1923. se je celokupen promet povečal za 162 mil. dinarjev ali za 8.2%, napram 1. 1922. pa za 1.053 mil. dinarjev ali 97.5%, vsota deležev je narasla za 777.676 dinarjev ali 35.5% (napram 1. 1922. pa za 1 mil. 234.246 Din ali 70%). Rezervni zakladi so se povečali za 2,143.800 Din ali 52.8% (napram I. 1922. pa za 3,497.026 Din ali 129%), skupni čisti dobiček pa za 926.090 Din ali 43.9% (napram 1. 1922. za 1,651.632 Din ali 119%). Hranilne vloge so od prejšnjega leta narasle za 92 mil. Din ali 41.6% (napram 1. 1922. za 139 mil Din ali 79.5%) posojila pa so se povečala za 33 mil. Din ali 33.3% (napram 1. 1922. za 68 mil. Din ali 103%).
Upravni stroški šo znašali pri hranilnicah in posojilnicah 2.02°/00 (1923. 1.81°/00, 1922. 2.33°/00), pri nabavnih in prodajnih zadrugah 7.04°/oo (7.64"/00, 11.86°/00), pri mlekarskih zadrugah 2.06°/no (2.35°/00, 2,37°/on), pri obrtnih zadrugah pa 1.32«,00 (1.20°/no, 1.51°/00). Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je gibala za vloge med 6 in 7 odst. za posojila pa med 7 in 8 odst.
Najbolj redno so poslovale hranilnice in posojilnice, za njimi pa stoje v tem oziru nabavne in prodajne ter kmetijsko strojne zadruge. Poslovanje ostalih zadrug jc bilo v
splošnem manj zadovoljivo. , • • *
Padanje vrednosti izvoženega lesa. Vsled slabe konjunkture na lesnem trgu je vrednost našega izvoza lesa znatno padla. Vrednosi v septembru izvoženega gradbenega lesa predstavlja le 9% celokupnega izvoza. Napram septembru preteklega leta je padla za 20.8 milijonov dinarjev. Po količini je izvoz gradbenega lesa nazadoval za 11.8% po vrednosti pa za 25.7%. V oktobru se je sicer izvoz, vsled dviganja lire oživel, vejjdar se cene niso zboljšale. V 1. 1923. je izvoženi les predstavljal po vrednosti 16% celokupnega izvoza, v letu 1924. celo 17%, v 1. 1925. pa samo 12.6%. V prvi polovici 1924 je znašala vrednost izvoženega lesa 1035 milijonov dinarjev, v prvi polovici 1925 788 milijonov dinarjev, v prvi polovici 1926 pa samo še 582 milijonov dinarjev, čeprav se je izvoz po količini dvignil. To zmanjšanje vrednosti je znalno večje, kot pa bi odgovarjalo povečani mednarodni vrednosti dinarja.
Nove telefonske pristojbine._ Ministrstvo pošte fn brzojava je izdelalo nov pravilnik telefonskih pristojbin. Po tem pravilniku bo znašala pristojbina za običajen telefonski medkrajevni razgovor pri razdalji do 25 km 5 Din, od 25—50 km 10 Din, od 50—100 km 15 Din, od 1(X>—200 km 20 Din, od 200—400 km 25 Din in preko 4000 km 30 Din. Pri razdaljah do 6 km zračne linije odpade plača-nje posebne pristojbine.
Likvidacija banke, ki traja žc 7 let. »Trgovinski glasnik« poroča o likvidaciji neke belgrajske banke, osnovane pred vojno s strani neke buri i mpeštanske banke. Po prevratu se je banka stavila pod sekvester, nato pa je bila izdana naredba, da so ima imenovana banka likvidirati. Imenovan je bil »začasni« likvidacijski odbor, sestoječ iz 3 uradnikov kompetentnih ministrstev. Uprava imovine je bila poverjena bivšemu ravnatelju te banke. Njegova funkcija jo obstojala v tem, da je v svojem privatnem stanovanju čuval bančni arhiv. Ravnatelj je za svoje delo prejemal nič manj kot 15.000 Din mesečno, člani likvidacijskega odbora pa po 1000 Din. Celih 7 let so ti gospodje prejemali svoje mesečne lionorare, likvidacije pa niso dokončali. Bo« zna, kolika časa bi ta »začasni« od-
bor še dalje likvidiral, če ne bi zmanjkalo sredstev za honorarje. Bančna imovina se je namreč v teh 7 letih porabila za honorarje, na ta način pa je odpadla potreba, da se dalje likvidira.
Produkcija sladkorja v Jugoslaviji. V preteklem letu (1925) je znašala produkcija sladkorja v Jugoslaviji 5000 vagonov; ker pa je ostalo iz leta 1924. še neprodanih 3500 vagonov, je bilo za konzum razpoložljivih 9100 vagonov. Od tega se je v naši državi prodalo 8300 vagonov, tako da je ža tekoče leto ostalo v zalogi 800 vagonov. Pričakuje se, da bo v tekočem letu znašala produkcija vseh 8 sladkornih tovarn 8000 vagonov, kar popolnoma zadostuje za domačo potrebo. Letošnja sladkorna pesa je bila kvalitativno dobra, vendar so poplave mnogo pridelka uničile.
Produkcija soli v Jugoslaviji. V naši državi se letno porabi 120.000 ton soli, pridela pa se samo 70.000 ton. Vsled tega moramo uvoziti okoli 50.000 ton, in to predvsem iz Tunisa. Monopol soli do-naša državi letno 360 niHijonov dinarjev. Ce bi uprava državnih monopolov porabila le malenkosten del tega dobička za investicijo v rudniku Sinis Han pri Tuzli, in če bi povečala in racionalizirala naprave na otoku Pa.cru, bi se vsa potreba lahko krila iz lastne produkcije, obenem pa bi se sol, pri ne skrčen eni dobičku uprave monopola lahko pocenila. Tako pa radi naše nezmožnosti obremenjujemo našo plačilno bilanco letno zn milijone.
Koliko ljudi zaposlujejo našo železnice. V območju prometnega ministrstva je zaposlenih 72.994 oseb, od katerih odpade na uradnike I. kat. 784, II. kat. 2165, III. kat. 5179, poduradnike I. kat. 2966, II. kat. 10.832, sluge 2569, pisarniško pomožno osobje 2027 in na delavstvo 46.472 oseb.
Ugoden finančni položaj komercijaliziramh nemških železnic. Pred dvema letoma so nemške železnice prišle v upravo privatne delniške družbe, pri kateri je glavni delničar država. Po Daveso-vem načrtu morajo nemške železnice iz dobička prispevali k reparacijam. V tekočem reparaci.jskem letu znašajo ta plačila 50 milijonov mark (675 milijonov dinarjev) mesečno. Navzlic težki obremenitvi pa je finančni položaj železnic zelo ugoden, renta-biliteta obrata postaja vedno boljša. Ta uspeh je pripisati izvedbi reform v administraciji in komer-cijalizaciji uprave. Prometna politika je popolnoma osvobojena od dnevne politike. Družba nemških železnic je v zadnjem letu izgradila 3000 km novih železnic in s tem dvignila dolgost celokupne mreže na 60.000 km. Tudi elektrifikacija železnic hitro napreduje, predvsem v Bavarski. Do sedaj je elektrificiranih že 5000 km železniške mreže. Elektrifikacijo ovira le veliko število parnih lokomotiv (30.000) in pa dejstvo, da velike tovarne za lokomotive ne morejo tako hitro preurediti svojih obratov za gradnjo električnih lokomotiv. Železnice zaposlujejo 750.000 nastavljencev, ki s svojimi družinami predstavljajo 2J4—3 milijone ljudi.
Mor^a
Dne 2. novembra 1926.
DENAR.
Zagreb. Budimpešta 7.925—7.955 (7.922— 7.952), Berlin 13.465-13.545 (13.47-13.50), Italija 242.66—244.66 (241.17—243.17), London 274.50— 275.30 (274.49—275.29), Ne\vvork 56 5648—56.7648 (56.525—56.725), Pariz 184—i86 (182—184), Praga 107.50-168.30 (167.55-168.55), Dunaj 7.C8-8.01 (7.9825-8.0125), Curih 10.925-10.955 (10.925-* 10.955).
Curih. Belgrad 9.15 (9.145), Budimpešta 72.60, Berlin 123.3125 (123.275), Italija 22.30 (22.35), London 25.135 (25.145), Ne\vyork 518.50 (518.625), Pariz 16.575 (16.375), Praga 15.3575 (15.355), Dunaj 73.20, Sofija 3.74 (3.74), Amsterdam 207.3625 (207.30), Bruselj 72.1375 (72.15).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47—12.51, Kodanj 187.90—188.30, London 34.28—34.38, Milan 30.05 —30.15, Newyork 707.15—709.65, Pariz 22.39-22.49, Varšava 78.45—78.95. Valute: dolarji 706— 710, dinar 12.49—12.55, češkoslovaška krona 20.90 —21.04.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 73.50 den., vojna odškodnina 335 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 194—198, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 94—97, Praštediona 865—868, Kred. zavod 165— 175, Strojne 70 den., Vevče 102 den., Stavbna 55 —65, Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 74—75, agrari 43.25—44, vojna odškodnina 335—336.50, kasa 335 —336.50, nov. 335—337, dec. 337—338.50, Hrv. esk. 100-100.50, Kred. 100—101. Hipobanka 56— 57, Jugobanka 95—96, Praštediona 865—867.50, Ljublj. kreditna 150 den., Srpska 130 den., šečo-rana 435 den., Nihag 12 bi., Gutmann 240 den., Slavex 100 den., Slavonija 37—45, Trbovlje 310 bi., Vevče 102 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 792.000, Živno 745.000,Alpine 419.000, Oreinitz 840.000, Kranjska industrijska 469.000. Trbovlje 379.000, Hrv. esk. 147.000. Leykam 121.000, Avstrijske tvornice za dušik 235.000, Slavonija 49.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Mecesnove deske, 4 m, od
15	napr., 45 in 60 mm, I., II., paralelne, ostro-robne, suhe, fco vag. nakl. post. 1 vag. 800 —800, zaklj. 800, bukova drva, suha, zdrava, meterska, fco meja 22.50, trami merkantilni, od 4-4 do 6-7t od 4—8 m, fco vag. nakl. post. 2 vag. 245—245f zaklj. 245, letvice: 12-13X25, 4 m, 1 vag. 580—580, zaklj. 580, letvice: 12-13X 25, 1—3.50 m, fco vag. nakl. post., 1 vag. 520—520, zaklj. 520. testoni, i., II., III., monte, media ca 23, fco meja 2 vag. 520— 520, zaklj. 520, smrekove deske, 4 m, 24 mm, od-
16	cm napr., I., II., fco vag. Postojna 2 vagona 540—540, zaklj. 540. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2%, fco nakladalna postaja 297.50 blago, pšenica, 73-74, fco vag. nakl. post. 292.50 bi.; koruza umetno sušena za XI., XII., fco vagon nakladalna postaja 175 bi., koruza nova, času primemo suha, fco vag. nakl. post. 125 bi., koruza v storžu, nova, fco vag. nakl. post. 90 bi., oves novi, fco nakl. post. 157.50 bi., rž, 71-72, 2%, fco vag. nakl. posl. 215 blago, ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post. 160 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. 165 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 185 bi.; otrobi drobni, fco vag. ntkl. post. 125 bi.; fižol beli 3—4 odst. fco vag. nakl. posl. 170 bi.; krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina fco Ljubljana 370 den.; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja 100 bi.
K k s e k u t i v n i nakup: Koruza stara, pariteta Bistrica Bohinjsko jezero 1 vag. 245—245, zaklj. 245.__
Poizvedovanja
črna kratka b"« se je našla na praznik na Zmajskem mostu. Dobi se v 3. nadstr. Jugoslov. tiskarne.^-	*
Ljubljansko gledišče
DRAMA.
Začetek ob 20. ur) zvečer.
Sreda, 3. novembra: SKOPUH. Red C. Četrtek, 4. novembra: Zaprto. Petek, 5. novembra: DRUGI BREG. Red B. Sobota, 6. novembra, ob 16. uri pop.: SKOPUH.
Dijaška predstava. Znižane cene. Izven.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 3. novembra: Zaprto.
Četrtek, 4. novembra: BORIS GODUNOV. Gostuje
slavni baritonist Zalevski. Izven. Petek, 5. novembra: OTHELLO. Red A.
Iz gledališke pisarne. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da vplačajo 3. obrok abonmaja najkasneje do dne 10. novembra.
Iz gledališke pisarne. Radi smrti očeta režiserja Skrbinška se je moral sinoči v drami nenadoma spremeniti repertoar. Mesto naznanjenega Macbetha so dobili isti abonenti predstavo Joy.
Abonente reda E opozarjamo, da mora vsled obolelosti opernega pevca g. Bukšeka odpasti nocojšnja predstava v operi. Isto dobe abonenti začetkom prihodnjega tedna. Danes ostane operno gledališče zaprto.
Mariborsko gledišče
Sreda, 3. novembra oh 20.: »VERONIKA DESE-
NIŠKA«. Ab. C. Četrtek, 4. novembra ob 20: MORALA. Ab A. Zadnjič v sezoni. Petek, 5. novembra: Zaprto.
Efu&slzi oder
v Ljubljani
Nedelja, 7. novembra ob 8. zv.: LJUBEZNI IN
MORJA VALOVI. Sobota, 6. novembra ob 20: DANES BOMO TIČI.
Red B.
Mariborska drama pripravlja veseloigro »Miss Hobbs«. Prof. Šest študira Molnarjevo efektno »Bajko o volku«. Kasneje pride na vrsto Wildgan-sova »Ljubezen« s tremi odličnimi gosti, dalje pa izvrstna moderna komedija »Večni mladenič« od Aleksandra Engla, v kateri igra naslovno vlogo nestor slovenskih igralcev g. Danilo kot gost. S to predstavo se proslavi na mariborskem odru njegova 50 letnica.
Popoldanske predstave v Mariboru. Mariborsko gledališče priredi to sezono serijo popoldanskih predstav, da omogoči tudi zunanjemu občinstvu obisk gledališča. Na vrsto pridejo razen ljudske predstave tudi vse druge uspele igre, kot prva pa priljubljena veseloigra »Peg, srček moj«, in to prihodnjo nedeljo 7. novembra ob 15 (3 popoldne).
JCujlcre in revije
Koledar Jugoslovanske kmetske zveze je te dni izšel. Kakor prejšnja leta, je tudi za leto 1927 izšel v priročni žepni obliki. Vezava je prvovrstna. Poleg besedila je tudi dovolj papirja za razne zapiske. Cena je kakor prejšnja leta Din 10.—. — Koledar obsega poleg navadne koledarske vsebine poštne določbe in kolkovine; dalje celo vrsto raznih tabel, ki jih potrebuje naš kmetovalec. Tako n. pr. tabele, kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali razmerje med živo težo zaklane živine itd. Koledar ima daljšo vrsto prvovrstnih kmetijskih člankov. Trije članki so n. pr. o sadjarstvu: Kako obvarujemo sadje gnilobe. Kadar kupuješ sadno drevje. Kako sadjaJmo. Dalje o pridelovanju krme, o vpreganju molznih krav in drugo. Poslanec Vesenjak je napisal za koledar članek »Sami sebi«-, v katerem navaja vzroke, zakaj zaostajamo v našem gospodarstvu in daje navodila, kako naj si pomagamo. Poučen članek in v naših razmerah aktualen je o kmetskih zbornicah, ravno tako članek o vojaški dolžnosti. Pripominjamo, da ima koledar letos tudi vse sejme v Sloveniji. Koledar naše kmetske zveze se je med našimi kmetskimi gospodarji že zelo upeljal, prepričani smo, da bo tudi letos, kakor prejšnja leta prodan do zadnjega izvoda. Kmetovalci naj sežejo hitro po njem. — Kdor ga želi naročiti, naj napiše dopisnico na naslov: Jugoslovanska kmetska zveza, Jugosl. tiskarna, Ljubljana.
Isspred sodišča
Smrtonosen avto.
Tovarnarju A. M. iz T. očita obtožnica, da je dne 17. aprila vozil skozi gorenjsko vas Primsko-vo z avtomobilom s tako bliskovito naglico, da se mu kolesar France Rechberger ni mogel pravočasno umakniti. Avtomobil je zadel s tako silo v kolesarja, da je ta odletel kakih 20 m stran in si razbil črepinjo. Takoj naslednji dan je Rechberger poškodbam podlegel.
Pred deželnim sodiščem se zagovarja M., da je bil to le nesrečen slučaj, da pa on temu ni kriv. Priče so pa izpovedale, da še nikoli niso videle avtomobila lako blazno drveti. Sodišče je obsodilo M. na dva meseca težke ječe.
Avtomobil povozil psa.
Kot blisk je pridrvel avtomobil v lepo vas Švico pri Dobrovi, zavil na levo stran ceste, povozil krasnega psa in izginil kot kafra. Ko se je avtomobil vračal, si je lastnik psa zapomnil avtomobilsko številko in tožil.
»Petsto dinarjev zahtevam, Še raje pa bi imel psa nazaj. Psa naj mi vrne šofer, pa sem zadovo-jjen,« pravi lastnik psa. Ker se razprave nj udeležil lastnik avtomobila, je sodnik odgodil razpravo.
čeveljčki na obroke.
»Prosim, dajte mi čevlje na obroke, tu je po« trdilo mojega šefa, da on garantira za plačilo!« je rekla brhka Angelica v neki trgovini. Zaupali so ji. Angelica pa si je izbrala 3 pare finih shimy-čeveljčkov in 2 para florastih nogavic. Ko so pa tirjali »šefa« za plačilo, se je izkazalo, da je Angelica rafinirauo ponaredila potrdilo. Ker se podjetna Angelica ni udeležila razprave, je bila ta odgodena.
Kri ni tekla.
; Janez, petkrat ste ga udarili po glavi, je res ali ni?« nagovori sodnik obtoženca. »Res!«
Tožitelj pa pove: »Kri mi ni tekla, ampak glava mi je zatekla. Teden dni me je bolelo. Dvesto dinarjev zahtevam odškodnine!«
Janez je dobil 50 Din kazni in pa 100 Din mora plačati tožitelju za bolečine.
Predno kupite zimsko blago
oglejte si manufakturno trgovino
I. TOMŠIČ - LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 38
ki Vam nudi veliko izbiro trpežnega
blaga in najnižje cene.
Spori
Rigoulot na Dunaju.
Deliti je moral svojo slavo s tremi drugimi, s Haasom, Leppeltoni in Stadlerjem. Bil je pa seveda prvi, najmočnejši med močnimi. 30. oktobra je prvič nastopil, potegnil je z desnico 80 kg, nato 90, 95, 100, 105'/j in nato 107 kg, nov svetovni rekord. Dunajski listi pišejo: »Er arbeitet mit nicht zu iiberbietender Sicherheit, die Ge\vichte hand-habt er, als waren sie zierliche Spielereien. Sein Stil ist blendend, die Eleganz seiner Arbeit uniiber-trefflich.« Isti večer je potegnil R. obojeročno 125 kg, sunil je pa 165 kg.
Dne 1. novembra je nastopil drugič; z levico je potegnil 96.5 kg, spet nov svetovni rekord. Z desnico je potegnil 100 kg, obojeročno 130 kg, sunil je 165 kg. Pripravili so ročko na 175 kg, 4 kg nad dosedanjim R. svetovnim rekordom. Listi si sedaj nasprotujejo. V enem beremo: Poškodba na roki je preprečila nadaljnje rekorde; v drugem: vsled opazke dunajskega športnega tovariša je opustil R. nadaljnje poskuse.
Prvi večer je Haas, 67 kg težek, z desnico potegnil 80 kg, nov svetovni rekord, doslej Stadler 78.6 kg; obenem je z desnico sunil 107.8 kg! nov svetovni rekord; doslej on sam 102.5 kg. To je oni Haas, ki je 64 kg težek pred kratkim obojeročno sunil 130 kg in ki je na prsi dejal 160 kg. Drugi večer je pa Stadler, sedaj peresnik z 59.5 kg teže, z desnico potegnil 74.6 kg, nov svetovni rekord, in je obojeročno sunil 120.2 kg, tudi nov svetovni rekord. Istočasno je Leppelt, težka teža, z desnico potegnil 94.6 kg, nov avstrijski rekord; doslej Leppelt 92.5 kg. Oba večera vse razprodano.
VAŽNI ŠPORTNI DOGODKI.
Nogomet. Škotska : Wales 3 :0, Pariz '* London 3 : 2, Nemčija : Holandska 3 : 2, Sparta : Brooklyn Wanderers 1:3 (Spartanci so že utrujeni; nekaj jih bo ostalo v Ameriki); WAC : Sportklub 4:2, Slovan : Simmering 2:2, Admira : Wacker 3:3, Amateri : Hakoah 2:2, Rapid : Rudolfshiigel 8:1, BAC : Vienna 4:2 (BAC prihaja zmeraj bolj naprej), Sturm Gradec : Slovan 0:6, Rapid : bu-dimpeški FTC 1:4, Hertha : Wacker 2:1, WAC : Hakoah 3:0, Admira : Floridsdorf 6:2, Sportklub : Cricketerji 4:4.
Maori so morali vtakniti drugi poraz v žep; v Tvvickenhamu na Angleškem so jih premagali Harlekini 11:5.
V avtomobilu so prevozili v Rocking-hamu v Ameriki Harry Ilartz (Miller) 100 milj == 1609.33 km v 1:37:21 (na uro 198.330 km); čas prvih dveh za njim — Kreiss 1:37:59 in Duray tudi 1:37:59 — nam pravi, kako hud je bil boj.
O Rigoulolu in Coste Rignotu pišemo posebej
5425 KM BREZ PRESTANKA.
Takole gre po vrsti in tako hitro naprej:
3.-4. februarja sta letela v aeroplanu Arra« chart in Lemaitre iz Pariza v Villa Cisneros (Rio de Oro v Afriki) brez prestanka, 3166.3 km.
26.-27. junija 1926 brata Arrachart iz Pariza v Basoro 4375 km
14.-15. julija 1926 Girier in Dordilly iz Pariza v Omsk 4715 km.
31. 8. in 1. 9. 1926 Challe in Weiser iz Pariza v Bender-Abbas 5175 km.
28.-29. oktobra 1926 Coste in Rignot iz Pariza v Djask 5425 km. Coste in Rignot sta letela 32 ur, torej ca. 170 km na uro. Djask je mestece v zalivu Oman, ob vhodu v cesto Ormus.
Naznanila
Društvo »Treznost« ima v sredo 3. t. m. ob pol 19 v klavirski sobi moškega učiteljišča Krepe-linov večer. Predavajo bratje: Dr. Mikič, Pire in Krisper. Prosimo brate in sestre, da se ga udele?« polnoštevilno. — Odbor.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 2. novembra 1926. Višina barometra 308'8m
Opazovanja		Baro-	Toplote T C'	Rel. tlaga	Veler In brilna » m	Oblačnost	Vrsta padavin		n	n . KZ O.
kra|	| ros					0-10	ob opazovanju	vmmi1o7i>		£s
	7	765-4	10-0	92	SW 1-5	10	megla	»3	14-3	9-5
Ljubljana (dvorec)	8	764-7	11-2	90	m irno	10	megla			
	14	764-1	13-7	83	NE 1	10				
	21	763-4	12-4	80	mirno	6				
Maribor		767-2	9-0	86	SE 3	10			?1	9
Zagreb		766-2	1P0	80	SW 5	5				10
Belgrad	8	765-5	11-0	59	mirno	0			?9	11
Saratevo		766-3	10-0	68	E 3	0			23	7
Skoplje		767-9	8-0	79	mitno	2				1
Dubrovnik		764-0	20-0	56	SSE 1-5	2				
Split		7633	19-0	73	SE 3	7	merje lahko		21	19
Praga	1	768-5	3-0		ESS 1-5	7		0-3	10	3
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za sredo, dn o 3. novembra: V pretežni meri pusto, d«
loma tudi dež.
Povp. barom, višji ko .včeraj za mm: 3.1%
Barvne trakove, ogljeni-, povoščeni-, kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri Lud. Baraga.	^6/1
--„ '______________________i. 4
HACAllln ncbrhl i>ac<w<hb n«n<lala n» ¥V» «1 />PDKC
Posojila oskrbi, posestva prodalo, di-.ivančerne kupuje, traovske informacije daje: uuBu^0widoPjiu«BttiU6
Strojnik
s c išče, samo prvovrstna moč. — «TEKSTI-LANA«, tovarna sukna, d. d. ▼ Kočevju. 7479
ZAKONSKI PAR.
Mož, zmožen kot oskrbnik posestva, kateri jc vešč vseh poljedelskih del, vino- in sadjereje, kakor nekaj vrtnarstva, z dolgoletnimi in dobrimi spričevali. Žena, sa-rtostojna šivilja, dobra kuharica ter zmož. splošnega gospodinjstva. Prevzame tudi na račun kantino ali vinotoč v steklenicah in poseduje koncesijo za trgovino z meš. blagom. - Ponudbe in informacije v podružnici lista v Mariboru.
Mlad brezposelni
MIZAR. POMOČNIK
Išče mesta pri kakem mizar, podjetju kot začetnik po dogovoru. — Hafner Ivan, Sv. Petra nasip št. 71, Ljubljana.
Starejša šivilja
ali pletilka, z lastnim strojem, dobi trajno, mirno in samostojno mesto po dogovoru, če mi posodi proti popol. jamstvu 15.000 Din. - Več v upravi lista št. 7538.
Dvokolesa
popravlja najbolje, najhitreje in najceneje FLORJANČIČ, Ljubljana, Nunska ulica štev. 3.
Foto M. Japelj
Maribor
Aleksandrova c. št. 25/111.
nudi lepe slike in zelo KUP- poceni. ' 9L
14 let. DEKLICA se išče [tudi sirota) kot lastna, okol. Maribor. - Ponudbe pod: »Boljša pošlar-ska družina brez otrok« upravi lista pod št. 7562.
Revno deklico
pošteno, zdravo in krepko, staro 16 do 17 let, sprejmem za pospravljanje sob in k otrokom. -Naslov v upravi št. 7540.
Mizarski pomočnik
dobro izvežban se sprejme. - Iv. Mohar, Sta-nežiče, Št. Vid n. Ljublj,
Gramofonisti!
Prihranili si boste denar in jezo, ako izročite Vaš pokvarjen gramofon nam v popravilo. V naši delavnici se izvršijo vsa popravila strokovno in ceno. Nadomestne dele imamo vedno v zalogi. A. Rasberger, jubljana — Tavčarjeva ulica št. 5.
PRESELITEV.
Zobni atelje
Leop. Wm
se je preselil
r" in se nahaja
Sv. Petra c. 64
Prodam hišo:
2 sobi, kuhinja, 2 kleti, z gospod, poslopjem, 'A orala zemljišča, 5 minut od postaje Poljčane, 15 minut od cerkve, elektr. v hiši, vsled preselitve za 35.000 Din. - FRANC POLANEC, Poljčane.
OPREMO za trgovino, kompletno, s tehtnicami, prodam, - Dopise upravi lista pod: »Oprema«,
Vsakovrstno
zlato Kupile
po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Kupi se:
'dobro ohranjeni PARNI KOTEL od cirka 7 do 9 atmosfer, z vsemi pripa dajočimi deli, cirka 350 tek. m POLJSKE ŽELEZNICE prof. 68 do 75, z vozički (3 Plateau in 3 Muldenkipper) ter cirka 40 m grelnih CEVI (Rip penrohre). - Blagohotne ponudbe pod šifro: »A. 11.244« št. 7548 upravi.
KATICA 1 KJo pa si Tvojo
kuhinjsko posodo
k u p i 1 n , katera jo tako lopat — NEZICA: Ako se
boš poročilu ln potrebovala pojdi naravnost v MAKI BOB, Glnvnl tri; 5, k tvrdki
L Vicel
tam dobiš najboljšo cmnj liruno ■ pločevinasto posnelo snamko »Ilerkiilesc, In din po lažjo vrsto, ter pnrce lanasto in stekleno rolio, sploh jo to Specialna trgo vina vseh kuhinjskih po trsbščiu po zelo nizki ceni
* T. RABIČ •]
Ljubljana ^ORSK\J
KOT SOBARICA
začetnica iščem službe,
najraje v mestu. Naslov v upravi lista pod šifro: »Šivilja« štev. 7542.
Trgovska hiša
(brez zaloge) na Krškem polju, poleg katere se bo zgradila bodoča zagrebška elektr. centrala, se zaradi odpotovanja proda z vsem inventarjem in posestvom. - AL. ERŽEN, Cerklje ob Krki. 7501
KLJUČAVNIČARSTVA
so želi učiti 16 letni krepak dečko dovršivSi 5 razredno osnov, šolo z dobrim uspehom. Vsa oskrba v hiši posoj. - Ponudbo je nasloviti na mizarskega mojstra FIIANCA SEMERLA, Planina pri Rakeku.	7461
KLOBASE
priporoča za sezijo
IVAN JEMEC
mesar in prekajevalcc, Maribor, Koroška c. 102.
Razpošilja po vsej državi od 5 kg naprej. Trgovci imajo popust!
Javna dražba kras. pohištva
se vrši v sredo, 3. novembra ob 2, uri popoldne v skladišču špedicij, tvrdke RANZINGER v Ljubljani,
Vojaška ulica. Prodajalo se bo med drugim: kompl, spalnica z 2 posteljama, elegant. spalnica z 1 posteljo, krasna jedilnica, pisarn, oprema, usnjeni fotelji, slike, preproge, posamez. deli pohištva itd. - Interesenti za boljše pohištvo vabljeni!
Kupim
dinamo
ali motor
1—2 PS. — Ponudbe upravi pod št. 7439.
TVRDKA
n. ŠINKOVEC NASL K. SOSS
rokavice	Din 14
„ podložene Din 22 „ giace Din 65 nogavice svil. flor Din 17 „ melšangl. Din 19 „ z ažuro Din 25
vestice volnene	Din 128	pralna svila Din 44
pullover modni	Din 198	svila za podloge Din 54
tricot hlače	Din 27	crepe de chine Din 68
„ svilene	Din 110	rips za plašče Din 110
kombineža	Din 54
/
/
štampilje
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Zlato
SREBRNE KRONE
kupuje F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ulica 1.
Za jesensko saditev
nudim pritlikavo sadno drevje in lepotično grmičevje. - Anton FERANT, trgov, vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. 7457
Koruzno moko
ZA KRMO oddaja, do-Šler traja zaloga, po 200 Din za 100 kg FRAN POGAČNIK - Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. — Kupi FIŽOL in SEMENSKO DETELJO po najvišji dnevni ceni, 7418
starega PERILA sprejmem na dom ali pridem hišo. - Naslov pove uprava lista pod št. 7539,
najcenejši ln " najredilnejšl prl-datek k vsaki Juhi ln prlkuhl. Idealno krepčllo, velik prihranek na denarju Dobiva se povsod!
tfolno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev, 4,
TRIKO-PERILO
za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko-lenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, šifoni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šl-vllie, krojače, čevljarje, brivce in t. d.
edino le pri tvrdki
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu PreSemovega spomenika Najnižje cene! Na veliko ln malo!
Mag. št. 28.241/ref. IX.
7554
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje do-bavo in polaganj'e obstenskih kaolinskih ploščic v novih in prenovljenih objektih mestne klavnice. Razpisani pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingarjcva ul. 1 /III.
Ponudbe je vložiti najpozneje do 15. novembra 1926 opoldne pri imenovanem uradu,
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI.
Edino najboljši
šivalni stroji in kolesa
za rodbino, obrt iu industrijo so le
Jos. Pelelinca
Najnižje cene. Orilzner, Adler Tudi na obroke. Iijubliona, blizu Prešernovega spomenika.
Pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija.
TRSTJE IU STROPE
pleteno, z galvaniztrano žico, izdelujem ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni.
JOS. R. PUH. LJUBLJANA
GRADASHA »LICA 22 Telelon 513
POHIŠTVO!
Velika zaloga od priprostega do najfinejšega lastnega izdelka. Popolne (kompletne) opreme in tudi posamezni komadi. — Prevzamejo se vsa stavbena in druga mizarska dela po brezkonkurenč-nih cenah! — Cenike gratis!
Zaloga pohištva združ. mizar, mojstrov,
Maribor — Gosposka ulica 20.
|HS
Naša ljuba soproga, mama in stara mama, gospa
Uršula Anzelc
trgovka
>
se je danes dne 2. novembra ob pol 5. uri popoldne, večkrat previdena s sv, zakramenti, v 47. letu svoje starosti, Bogu vdana preselila v boljše življenje. — Pogreb bo v četrtek dne 4, novembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi,
Kranj, dne 2. novembra 1926.
Žalujoča rodbina IVAN ANZELČEVA.
Bolni na
pljučih
Ilsft
is
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi
jenja
ki Je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu ilvljenla, da so bolezen hitro premaga. — Nočno potenje ln kašelj prestane, telesna težlna so poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečino.
Resni možje
zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metodo ter Jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjenja, temboljo bo za vas.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste Izčrpali mnogo koristnega znanja. Ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo
10.000 komadov zastonf
ln razposlal, plšlto takoj, da so boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov te knjige. Naslov:
August Mdrzke - Berlin
VVilmersdorf, Bruchsalerslr. S, Abtl. 882
Velika i3 bira - najnižje cene! \
Zimsko perilo
copate, rokavice, svetetje
klobuke
dežne plašče čevlje
čepice, kravate itd. nudi najugodneje splošno znana tvrdka
Jakob Lah, Maribor
samo Glavni trg 2
Otvoritev zasebnega tečaja za čevljarstvo
za gg, mojstre in pomočnike. — Začetek tečaja dne 8. novembra. — Vse informacijo daje g. J, Steinman, str. uč, in vodja tečaja, Poljanska cesta 13, Ljubljana.
■ • T
Marija Kodrin roj. Del Fabro
naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Ane por. Hvala, Henrika, Ludvika ter Oskarja in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je 1. nov. t. 1. izdihnil po kratki in mučni bolezni njen nad vse ljubljeni soprog ozir, oče, svak in stric, gospod
Henrik Kodrin
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, 3. novembra ob 4 pop. iz Stare poti št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 2. novembra 1926.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
•S.
Naš dolgoletni, zvesti uradnik, gospod
je umrl po kratki mučni bolezni dne 1. novembra.
Pogreb se vrši dne 3. novembra ob 4 popoldne iz Vodmata, Stara pot št. 2, na pokopališče pri Sv, Križu.
Ohranili mu bodemo trajen spomin.
Rodbina R. Andretto.

-PODUNAVSKA
in njene slovenske podružnice: KRANJ, LJUBLJANA, MARIBOR
ES?€ONTIRA: menice; SPREJEMA: vloge na hranilne knjižice in tekoče račune; DAJE: predujme na državne papirje kakor: 7% investicijsko posojilo. 21/s°/o ratno šteto, 4% agrarne obveznice ter vse kotirane papirje. - Prodaja in kupuje devize in valute ter izvršuje nakazila v. tu in inozemstvo najkulantneje.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Oglejte si naše Izložbe za lesen?
Damshi velur plašči iz Clsle volne v vseh modernih barvah od Din 530 - naprej
Oričar & Mejač
____samo:
Šelenburgova ul. 3.
NalsolidneiSa ter znano najcenejša mošha in damska honiehcija.
V mnterijalu in izdelavi Il€pr£kOSl|IVl šivalni stroji
.KOHLER
M
Prodaja tudi na obroke.
dobivajo se po brezkonkurenčnih cenah eaino le z so lefn. Jamstvom pri tvrdki
IV. AUERHAMMER
Ljubljana. Kolodvorska ulica $1. 3
katere ima ta tvrdka vedno v najmodernejših opremah za rodbine, šivilje, krojače in čevljarje na zalogi.
Inserirajte v »Slovencu"! Hdookat dr. Hlbin Smole
naznanja, da je svojo odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v Sodni ulici štev. 9 preselil
Dalmatinovo ulico št. 5
pritličje na levo.
MOŽEM DELA!
Za nogo neprikladni čevlji ome)uie|o Vašo sposobnost, preprečujejo uspeli pri delu in škodijo Vašemu zdravju.
Nas model 3967
od I-a Boxa na rom šivani, črni ali rumeni
Dinarjev
zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev, naj izbere samo ta model.
.............................................................................mmmimrmi: ,mim- iiiillllllimiiilllllillllllllllliiiilllllllililiiiiillllllllllliiiiilini
Najstarejša RaMldJTCLJ^M.nJ^ Kranjske Mr. ph. L. BAHOVEC v Ljubljani
do sedaj pri Čevljarskem mostu
SE )E PRESELILA V ZVEZDO
Kongresni trg št. 12
Lekarna je popolnoma in moderno preurejena, odgovarjajoč vsem predpisom higijene. Lastni iarmacevtično kemijski in far-macevtlčno kosmetični laboratorij. V založbi vse tu in inozemske specijalitete. Internacionalna receptura. Mineralne vode. Obveze in zavojni materijah Izdajajo se zdravila na recepte vseh boln. blagajen.
H.....I.....IIII1IMIIIIM.....................................Illliltl II ICil! ................................................................................................................
Za jugoslovanski patent št. 2043 od 1. avg. 1923 na:
SREDSTVO ZA BOJADISANJE
(»Anstrichmittel«) se iščejo kupci ali odjemalci licenc, Cenj. ponudbe na: ING. MILAN ŠUKLJE, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7.
DAMSKE PLAŠČE
elegantno izdelane, vseh velikosti, v veliki izberi:
iz finega modnega sukna .... Din 350 do 500 iz najfinej. velourja, fina podlaga Din 520 do 780 za deklice od 8 let naprej od . . Din 150 dalje
F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra 29.
Ob prerani izgubi naše dobre mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje, gospe
Marije Pavliček roj.Perne-Trevn
trgovke in posestnice
izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za izraze njihovega sožalja, darovalcem vencev in cvetja.
Posebno pa se še zahvaljujemo častiti duhovščini, gosp. dr. Kogoju za njegov trud in obiske v njeni bolezni, sokolskemu društvu, njega godbi in pevcem za pretresljive žalostinke, gg. uradnikom kr. ind. dr., gasilnemu društvu Jesenice in Hrušica, kakor tudi vsem, kateri so jo spremili na njeni zadnji poti.
Že 60 let obstoječe
kolarstvo.
Popravljajo in izdelujejo se vsakovrstni vozovi in tovorni avtomobili po naročilu. • Prevzemam tudi kovaška dela.
FRANC ZANOŠKAR
kolar,
LJUBLJANA, TržaSka 17.
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnlca fn tvornica poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 6/II.
Za gospode in dame!
Na vsestransko željo letos zopet
reklamna prodata!
Za malt denar se obletele od glave do nog samo z geriintžrano
dObrlm blagom. - Ta bO)na Cena za tako množino dobrega blaga traja ZOpef SOIHO 14 dni!
Vse (o samo Din ?85-
1 elegantna moška suhnena moderno Izdelana obleka ali za 1 Zimsko moško SUhniO finega, čisto volnenega double sukna,
1	cellrasta aH tlanelasta sratca iz dobrega perilnega blaga,
2	zraven pripadajoča ovratnika,
1	krasno SVilnatO krOVatO ali samoveznico,
1	par spodnjih hlaC iz parhanta ali finega belega platna,
1	par finih VOIKA nOgOVlC,
1	par finih VOIKA CCVlJCV.
Za dame ista cena! Din 165-
za t fini velour-plašC najboljšega velurja ali elegantno izgo-
tovljen plašč, kakor si ga sami izberete,
1 obleko najboljšega »sto volnenega modernega sukna,
1 par finih VOIKA HOgOVlC, 1 par finih VOIKA CeVlfeV in 6 komadov finih 2epnlh rObCCV.
Vsak si lahko po volji obleko ali blago sam izbere. Prijatelji, ali more kdo Vam še kaj ugodnejšega nuditi ? Ne, to Vam nudi skozi 14 dni zopet samo
TEKSTUDAMR IIJMAJAM
Krekov trg 10.
Prodala se v pritličju In v prvem nadstropju.
♦ i
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karol CeL
izdajatelji dr. Fr. Kulovec.
Urednik; Josio Fr. Knallič,