Pollnlno ofaSano * gotovini Leto XX., št. 292 LJubljana, sobota 16. decembra 1939 Cena 2 Din Upravnistvo. guDliana, Hnatfievo d - leieton »ev 3122. 3123. 3124, 3125 3126 Inseratni Dddelek: Uubljana, Selerv burgovo ul. — Tel 3492 m 3392 Podružnico Maribor: Graiski trg H. t- leieton it 2455 Podružnico Cehe: Kocenovo ulico 2 Telefon it I9& Računi on do41 ček. zavodi*« Ljubljano it 17749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo« Ljubljana Knafljeve ulico 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev 7, telefon štev 2455} Celje. Strossmayerjevo ulica štev. 1. telefon štev. 65. Rokopisi te ne vračajo Izključitev Sovjetske Rusije Finski apel na Društvo narodov za pomoč je kakor malokateri pojav osvetlil sodobno politično situacijo v svetu ter pokazal v jarki luči vso izredno komplicirano problematiko mednarodnih odnošajev. Predvsem pa je postavil Društvo narodov pred zelo težavno nalogo in ga spravil v veliko zadrego Članice ženevske institucije so bile prisiljene, da zavzemo svoje stališče k tej najaktualnejši aferi mednarodne politike, kar je pomenilo bolj komplicirano odločitev, kakor kdajkoli doslej. Ženeva ni sedaj bila prvikrat v položaju, da jo je apel napadene države spravil v hudo stisko. Ugled Društva narodov je padel najbolj prav radi tega, ker se je pokazalo, da Ženeva ne more nuditi učinkovite pomoči napa-dencu. Ob nemških akcijah proti Avstriji, Češkoslovaški in Poljski se je Društvo narodov lahko izognilo neprijetni dolžnosti, da zavzame stališče in izreče sodbo, ker pač Nemčija ni bila več njegova članica in tudi ni bilo nobene formalne pritožbe. V finskem primeru pa sta bila tako žrtev napada kot napadalec včlanjena v Ženevi, pa je bilo zato treba ugrizniti v kislo jabolko Toda težišče težav s finskim apelom je ležalo drugje Dosedaj sta Francija in Velika Britanija ves čas razlikovali med postopkom Nemčije in Rusije. Ko so sovjetske čete vkorakale v vzhodno Poljsko, so se zapadni državniki trudili, da se izražajo diskretno o sovjetskem nastopu, pa jemljejo v poštev načelno in taktično razliko med sovjetskim in nemškim stališčem. Vodilna misel tega razlikovanja je bila v računu, da bo končno še vedno ostala razjoka med berlinsko in moskovsko politiko, ki jo bo mogel zapad izkoristiti. Tako v Londonu kaikor v Parizu so se dosledno trudili, da s svojim zadržanjem ne pripomorejo k zbliževanju sovjetskega in nemškega stališča. Nastop Sovjetske unije zoper Finsko je temeljito otežil tako prizanesljivo nastopanje zapadne Evrope napram boljševiški politiki. Saj navajajo govori britanskih in francoskih vodilnih državnikov s posebnim poudarkom, da gre v sedanji vojni za to, da se napravi konec nasilju v mednarodni politiki in da se obnovijo Poljska, Češkoslovaška in celo Avstrija. Sovjetski naval na Finsfoo je spravil iste državnike v zadrego, saj je nemogoče še nadalje voditi propagando za drugačne metode v mednarodnih odnošajih, pa prezreti da je podobno nasilje izvršila tudi Sovjetska unija. Težave so še stopnjevale, ker je finski apel zahteval takojšnjo reakcijo ter ni dovoljeval. da bi diplomacija z zavlačevanjem našla spretnejših izhodov. Stvari pa so se poostrile tudi radi tega, ker se je v svetovnem javnem mnenju silno stopnjevala kampanja zoper sovjetski nastop, pri čemer so prihajale do veljave tudi še stara nasprotstva do boljše-viške Rusije. Rezultat ženevske reakcije, ki jo je sprožil finski apel, je sedaj tu: Sovjetska unija je izključena iz Društva narodov. V Moskvi so v prvih komentarjih, ki so jih podali o tem, obdolžili Veliko Britanijo in Francijo, da sta glavna aranžerja ženevske obsodbe. Podoba je, da s tako presojo ni povsem ustreženo resnici. Zakaj francosko in angleško časopisje je te dni razkrivalo, da politični faktorji nikakor niso bili soglasni glede taktike, ki jo je zavzeti napram dogodkom na daljnem severu, in še sedaj so komentarji k ženevski odločitvi različni. Poleg vnetega pritrjevanja se čujejo tudi skeptični glasovi. Po eni strani se čuje bojazen, da bo ženevska izključitev še bolj zbližala Berlin in Moskvo, po drugi strani se oglašajo pritožbe radi zadržanja nevtralnih držav, ležečih v sosedstvu najbolj ogroženih področij, ki so se vzdržale glasovanja. Kritiki na zapadu se vprašujejo, zakaj naj bi se prav Francija in Velika Britanija tako močno angažirali zoper Sovjetsko unijo, dočim nevtralne države, ki kažejo največje ogorčenje, ne kažejo hkrati enake vneme, da bi same posegle aktivno v obrambo finske samostojnosti. Znani francoski politik Kerillis posebno vidno daje izraza svoji skeptični presoji, češ: zakaj bi si Francija in Anglija nalagali še eno orjaško breme, ko še s prvo. nič manj ogromno nalogo, z borbo zoper Nemčijo, nista opravili Te ir. podobne ugovore mirijo vodilni vodilni državniki na zapadu s poudarjanjem. da ostane težišče borbe slej ko prej naperjeno zoper Nemčijo in sam Chamberlain je smatral za potrebno, da v svoiem običajnem tedenskem poročilu podčrta to angleško stališče. Sicer pa je vprašanje, če bo Sovjetska unija zares izvajala kake velike posledice iz izključitve. Zakaj dejansko je njeno sodelovanje v Ženevi postalo s tistim dnem problematične vrednosti, ko je sklenila pakt z Nemčijo. Da se je Odmev/ sovjetske izključitve Angleško in francosko iasopisie odobravata sklep Društva narodov — Vse napeto pričaku.e. kai bo sedal storila Moška — Verjetnost preloma z Londonom in Parizom Ženeva, 15. dec. br. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je davi obvestil sovjetsko vlado o sklepih Društva narodov, Sovjetskemu zastopstvu v Ženevi je izročil dokumente o teh sklepih. Moskva, 15 dec br. (Reuter) Se le danes je izdala uradna sovjetska agencija poročilo o izključitvi Sovjetske unije iz Društva narodov. Poročilo v zelo žolčnem tonu slika potek razprav v skupščini in svetu Društva narodov in zlasti podčrtava, da sklepi niso bili soglasni, ker so se mnoge države vzdržale glasovanja. V ostalem ozna čuje sklep Društva narodov za dokaz, da sta Anglija in Francija pretvorili Društvo narodov v pomožno akcijo svojega vojnega bloka Izjave, ki so i'b podali o finskem vprašanju posamezni delegati, označuje sovjetska agencija za hinavsko pretakanje krokodilskih solz. ki naj prikrijejo pravo namero, da se Finska pretvori v izhodišče borbt in vojne proti Sovjetski uniji Glavna ost vsega poročila je naperjena proti Angliji. Službena agencija Tas pravi, da izključitev Sovjetske Rusije iz Drušva narodov ni izzvala v moskovskih političnih krogih nikakega vznemirjenja. Listi objavljajo vest o izključitvi, ne da bi jo komentirali. Kljub temu pa je pričakovati, da bo sovjetska vlada na to demonstracijo zapadnih sil na ta ali oni način reagirala. Kakšna bo ta reakcija, še nihče ne ve. London, 15. dec. z. Izključitev Sovjetske unije iz Društva narodov je Izzvala v angleški javnosti veliko zadovoljstvo. To smatrajo obenem za dokaz, da angleška in z njo tudi francoska diplomacija ne misli več na kako sodelovanje s sovjeti, marveč da je slej ali prej računati s popolnim prelomom z Moskvo. Splošno prevladuje prepričanje, da so diplomatske niti, ki še vežejo London in Pariz z Moskvo, že tako rahle, da se lahko vsak trenutek pretrgajo. Angleški listi že namigujejo, da se sovjetsko poslaništvo že pripravlja na selitev. Nemški komentar Berlin, 15. decembra. AA. (DNB) Deutsche diplomatlsch politisehe Korrespon-denz« se bavl z Izključitvijo Sovjetske Rusije lz Društva narodov ln ugotavlja, da sta Velika Britanija ln Francija dosegli, kar sta želeli. Članek pravi dalje, da nekatere male države podpirajo namene Velike Britanije ln Francije, toda to sega samo do tja, dokler te države ne začutijo, da utegne to postati zanje škodljivo. Kar se tiče spopada med Finsko in Sovjetsko Rusijo, poudarja članek zlasti tisti del Cham-berlalnovega govora, ki je bil posvečen Finski ln kateri »ima očlvldno namen dokazati, da nosi Nemčija svoj delež pri pod-pihovanju Finske. Dejansko pa je ta hujskač Velika Britanija«. Na koncu pravi članek, da je Chamberlain brez uspeha poskušal tudi finsko-sovjetski spopad izrabiti proti NemčijL Pariške sodbe Pariz, 15. dec. AA. (Havas). Izključitev Sovjetske Rusije iz DN je sprejel francoski tisk brez slehernega presenečenja, ker jo je pričakoval že od pričetka zasedanja ženevske ustanove. »Petit Parasien« pravi, da se je zasedanje DN zaključilo v ozračju, polnem dostojanstva. Ker je bil zadnji od govor Sovjetske Rusije na mirovni poziv zelo dostojen, je bila tudi izključitev izvršena precej uljudno, vendar pa svečano. Zelo pomembno je, pravi »Petit Parisien«, da je skupščina sprejela sklep, da se Finski nakloni gmotna pomoč, katero je prosila. Finci so s tem dobili zadoščenje. Po ženevskem zasedanju opozarja veliko število listov, ki niso kazali pretirane nežnosti do DN, na dejstvo, da je bil toplo pozdravljen govor poljskega delegata. Poudarjajo tudi ganljive ovacije, ki jih je skupščina priredila predsedniku Paderew-skemu, in odobravanje, na katerega je v svetu DN naletel govor Paul Boncourja in Butlerja, ter menijo, da se je DN rehabilitiralo. »Excelsior« pravi dalje, da je Društvo narodov storilo svojo dolžnost in si je zopet pridobilo mnogo na ugledu fn prestižu. »Ordre« poudarja, da so francoski in angleški delegati poudarili vlogo Nemčije v sedanjem svetovnem položaju in odgovorili na napad na Finsko. Predsednik sveta DN o Izključitvi Ženeva, 15- dec AA. (Havas). Predsednik sveta Društva narodov bolivijski delegat Costa di Relsa je izjavil dopisniku pred petimi leti približala Društvu narodov in stopila vanj, temu vzrok je bila le bojazen pred ekspanzivnimi težnjami hitlerjevske Nemčije. V nekih političnih krogih, kakor kažejo prvi komentarji, celo menijo, da je izključitev najmanj opasna solucija, ld nikomur dejansko ne škodi in nikomur ne koristi. V svojih skritih načrtih, po katerih Moskva vrši svojo politiko, se pač ne bo dala motiti, dokler ne bi prišla v dejanske konflikte z dosedaj proti, njej Se ne angažiranimi silami Nemara bo že bližnji razvoj pokazal, ali imajo ti krogi prav s svojim tolmačenjem, ali pa bodo pogodili oni, ki pričakujejo, da bo Moskva odgovorila s prekinjenjem diplomatskih stikov ▼ Londonu in Parizu. agencije Havas med drugim: Države, članice Društva narodov, so imele pred seboi pritožbo Finske in ponovno odklonitev So vjetske Rusije, da spregovori v Ženevi. Za to so bile prisiljene izvršiti svojo dolžnost na osnovi vnaprej določenih odredb pakta DN, ki ga je podpisala tudi sama Sovjet ska Rusija, članice Društva narodov, so imele gotove doižno6ti napram članici, ki je bila napadena, ter tudi napram svoji vesti Članice Društva narodov so imele poleg čisto moralnih obveznosti tudi dolžnost ma terialno podpreti Finsko proti napadalcu. Samo po sebi se razume, da v svoji hiši miru niso želele gledati še nadalje članice, ki jej bila obsojena zaradi teh akcij Bolivija kot nevtralna država ne goji nobenih sovražnih čustev proti nikomur ter je za-adi tega po polnoma objektivno postopala. Utemeljevanje skandinavske abstinence Stockholm, 15. dec j. (Havas) Današnjo švedsko časopisje iz večine obravnava izključitev Sovjetske unije iz Društva narodov, hkrati pa si prizadeva opravičiti vse tri skandinavske države, ki so se glasovanja za izključitev vzdržale Listi podčrtavajo, da je bila abstinenca potrebna zaradi tega keT se je že konkretno govorilo o nekih sankcijah napram SovjetskJ uniji, kar pa skandinavske dTŽave v pričujočem položaju ne bi mogle smatrati za umesten ukrep. List »Socialdemokrate«« pravi, da je pr odločitvi za abstinenco skandinavske države v prvi vrsti vodila misel, da bi kakršen koli zaplet Sovjetske unije v vojno med državami zapadne Evrope v vsakem primeru poslabšal položaj za države na evropskem severu. Nadalje švedski listi naglašajo, da je treba abstinenco skandinavskih držav vzeti s popolnoma realne strani ker 90 na drugi strani skandinavske države ob vsaki priliki dovolj jasno dokazale svoje simpatije do Finske. Opozicijski listi pa kritizirajo politiko skandinavskih držav v ŽeneH in pravijo, da je moralo njih stališče vsekakor vzbuditi v svetu ne malo začudenja m da se bo tolmačilo kot bojazljivost teh držav v obrambi pravične stvari. Večja pomoč za Finsko t Oslo, 15. dec. z. Sklep Društva narodov o Izključitvi Sovjetske unije je v skandinavskih državah v splošnem izzval vtis, da se bo sedaj svetovno politični položaj .emeljito spremenil. Pri tem izražajo prepričanje, da lahko sedaj računa Finska na izdatno pomoč ter da se bo njen položaj spričo tega preokreta bistveno izboljšal. Tudi skandinavske države bodo mogle izstopiti iz svoje dosedanje rezerve in voditi jasnejšo politiko. * Incident na rusko-madžarski meji Budimpešta, 15 dec j. (Havas) Madžarska vlada je izdala službeni komunike o incidentu ki se je minuli četrtek pripetil v bližini madžarsko-sovjetske meje na madžarskem ozemlju Komunike pravi, da so neki neznanci v bjiži Toronie 4 km od meje na madžarskem ozemliu napadli gra-ničarsko četo sestavljeno iz 16 mož Četa je zatrobila alarm, nakar so napadalci po begnili. Pri spopadu ni bilo na madžarski strani niti mrtvih niti ranjenih Oblastva so uvedla preiskavo Verjetno je da so bili napadalci neki madžarski komunisti ki so že pred dalje časa zapustili madžarsko ozemlje in so se hoteli ob tej priliki zopet vtihotapiti na madžarska tla. Sofija in Moskva Sofija, 15 dec. br Bolgarska vlada Je snoči imenovala svojo delegacijo, ki bo konec prihodnjega tedna odpotovala v Moskvo, na pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med obema državama. Delegacijo vodi finančni minister Božilov V njej je tudi guverner bolgarske Narodne banke Burev. Norveški delavci obsojajo sovjete Oslo, 15. dec. br. Norveška delavska zveza je na velikem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri ostro obsoja sovjetski napad na Finsko ln Izraža svoje simpatije za finsko delavstvo. Resolucija pravi, da bodo norveški delavci po vseh svojih močeh priskočili Fincem na pomoč. Roosevelteva žena proti komunistom Washlngton, 15. dec. AA. (Štefani) Roo-seveltova žena je Izjavila, da komunisti ne bi smeli biti državni uradniki. Diplomatski zapleti zaradi pomorske bitke Možnost protesta ZedUnjenili držav v Londonu in Berlinu — Urugvajska vlada v Škripcih London, 15. dec. o. (Reuter). Iz Washing-tona poročajo, da je državni tajnik za zunanje zadeve Hull izjavil, da bodo države severne in južne Amerike imele konferenco in protestirale v Berlinu in Londonu, ker je bila pomorska bitka med križarko »Admiral Spee« in tremi angleškimi vojnimi ladjami v notranjosti varnostnega pasa, ki je bil določen na panameriški konferenci in v katerem bi se ne smele izvajati nika-ke vojne akcije. Diplomatski opazovalci v VVashingtonu pripisujejo tej izjavi samo akademski pomen. V Londonu poudarjajo, da je angleški delegat takoj, ko je bil omenjeni pas določen, izjavil, da si Anglija pridržuje pravico voditi vojno v mednarodnih vodah, kakor so določene po veljavnih mednarodnih konvencijah. VPashington, 15. decembra. AA. (Štefani). Urugvajska vlada je obvestila washingtonsko vlado, da je dovolila nemški bojni ladji, da sme ostati v Montevideu 48 ur, da bi izvršila popravila brez ozira, če je bila ladja poškodovana v pomorski bitki ali zaradi kake nesreče. Vlada Zedinjenih držav ostane zvesta deklaraciji 5. septembra letos in ne dovoljuje tujim vojnim ladjam, da bi v njenih pristaniščih popravljale fleodo, ki so jc utrpele zaradi sovražnosti Ni verjetno, da bi Zedinjene države vložile protest, ker se je pomorska bitka vodila v mejah teritorialnih vodah, ki so bile določene na panamski konierenci. ker teh meja bojujoče se države, ie niso priznale, zlasti pa ne Velika Britanija. Velika Britanija je rekla, da priznava samo tri milje od obale. Montevideo, 15. dec. z. Komisija urug-vajske vlade, ki je imela nalogo pregledati poškodbe na nemški kri žarki »Admiral Graf Spee«, je danes končala svoje delo ter podala zunanjemu ministru svoje poročilo. Zunanji minister je to poročilo takoj predložil vladi, ki Ima skoraj permanentna posvetovanja. Do tega trenutka pa še ni nobene odločitve v nadalj-ni usodi nemške križarke. Posvetovanja vlade prekinjajo menjajoči se razgovori z angleškim in nemškim poslanikom. Urugvajska vlada Je o vsem podrobno obvestila tudi vlado Zedinjenih držav in izgleda. da čaka na njena navodila, ker je to prvi primer spopada v ameriških nevtralnih vodah in bodo sedanje odločitve urugvaj ske vlade načelnega pomena za morebitne bodoče slične primere. Poučeni krogi zatrjujejo, da se bo urugvajska vlada strogo držala sklepov paoamesiflce konference glede ČUvanja ameriške nevtralnosti. Pogajanja med Anglijo In Urugvajem London, 15. dece. AA. (Reuter). Reuter poroča, da traja med britansko ln urugvaj sko vlado izmenjava stališč o pravem položaju nemške bojne ladje »Admiral Graf Spee« v urugvajsklh vodah. Razgovore vodi britanski poslanik v Urugvaju. Naglašajo, da je urugvajska vlada poudarila 5. septembra svojo nevtralnost, ln rekla, da se bo držala določb haaške konvencije z leta 1907. Britanski poslanik je izrazil urugvajski vladi hvaležnost britanske vlade za njeno hitro akcijo glede osvoboditve britanshih pomorščakov, ki so se nahajali na nemški ladji. Sodbe ameriških listov New York, 15. dec. s. Ameriško časopisje obširno komentira pomorsko bitko v južnoameriških vodah. »Newyork Daily News« poudarjajo, da kaže bitka, da je angleška kontrola nad morji še vedno nezlomljiva. »Newyork Sun« pravi, da je bitka pokazala, da je netočna trditev, da bi bile nemške žepne o klopni ce varne pred vsemi vojnimi ladjami razen velikimi oklopnicami. Pomorski strokovnjaki bodo morali revidirati svoje mnenje o nemških žepnih oklop-nicah. Ce »Admiral Graf Spee« pristane na internacijo v urugvajski luki, pomeni to zmago angleškega brodovja v pomorski bitki. Rešeni ujetniki London, 15. dec. o. S krova nemške križarke »Admiral Graf Spee«« je bilo izkrca-nih In izročenih angleškemu konzulu v Montevideu 6 kapitanov trgovskih ladij, 9 strojnikov, 25 oficirjev in 21 mornarjev, ki so vsi angiefftH državljani Izpovedali so, da se drugi oficirji in mornarji s potopljenih angleških ladij, ki so jih Nemci ujeli, nahajajo na drugih nemških vojnih ladjah, Id operirajo na Južnem Atlantiku, da pa o njihovi nadaljnji usodi ničesar ne vedo. Med ladjami, ki jih Je potopila nemška križarka, so med drugimi »Newton Bich« (4.600 ton), »Frycassel« (700 ton), »Trevenion« (500 ton), »Hundsmenod« (8000 ton), »Clement« (5000 ton), »Doric Start« (10.000 ton) in »Esry« (4.000 tem). Montevideo, 15. dec. AA. (Reuter) An gleži, ki so jih izkrcali z nemške vojne ladje »Admiral Graf Spee« izjavljajo, da so britanske križarke zmagale samo zaradi svojega odličnega topništva in junaštva. Vsi Istočasno zanikajo, da bi bila nemška ladja zadeta od granat s strupenimi plini. Kot dokaz poudarjajo, da noben nemški mornar ni nosil protiplinske maske, niti je nI kasneje uporabljal Pogreb nemških mornarjev Montevideo, 15. dec. j. (Havas) Ob navzočnosti velikanske množice prebivalstva Montevldea, so danes prenesli z nemške križarke »Admiral Graf Spee« trupla 36 mornarjev. ki so padli v pomorski bitki. Svojim mrtvim tovarišem je pri prenosu z ladje Izkazalo čast 300 nemških mornarjev. Krste s trupli padlih so bile prenešene z ladje na severno pokopališče v Montevideu. Gojenci pomorske šele v Montevideu so na pokopališču izkazali poslednjo čast nemškim mornarjem. Žrtve na angleški strani New VorK 15. dec. o. (United Pr<.ss). Angleški pomorski ataše je zaprosil ar-gentnsko vlado naj dovoli križarki s>Exe-ter« prihod v luko Puerto del Orano da bi se nudila ranjencem zdravniška pomoč. Argentinska vlada je ugodila prošnji Včeraj popoldne je letalo s križarke »Exe-ter« pr peljalo 3 hudo ranjene mornarje izmed katerih sta dva takoj po prihodu umrla. Montevideo, 15. dec. o. (Un'ted Press). Iz Montevldea se lahko vic(ta angleški rušilee »Achillees« in vojna ladja »Chum-berland«, dočim sta rušilee »Ajax« in vojna ladja »Exeter« izgurla v vzhodni smeri južnega Atlanfka ter ju ni mogoče več opazovati z obale. Do nedelje podaljšan rok za odhod Montevideo, 15 decembra. AA (Reuter) Z merodajnega mesta se poroča, da je nemški vojni ladji »Admiral Graf v. Spee« dovoljeno ostati v tukajšnji luki do nedelje ali najdalje do ponedeljka. Na vprašanje, ali bo »Admiral Graf Spee« v tem roku zapustil luko, lahko odgovori samo nemška vlada. V primeru, da ladja ne bi odplula v predvidevanem roku. bo internirana. Dozdaj so vs: ranjenci ostali" na ladji ter so prejšnje vesti, da so bili izkrcani, netočne. V teku noči je nemška ladja izkrcala 62 ujetrikov, kolikor jih jf rešila od 9 potopljenih angleških in n®i vtralnih ladij. Beg je nemogoč? London, 15. decembra. AA (Reuter) An» gleški križarki »Ajax« in Achilles« sta dobili včeraj ojačenje, tako da se zdi nemogoče, da bi nemška vojna ladja iz Mon-tevidea pobegnila Uradni londonski krogi izjavljajo, da bi vsak poskus nemške ladje, zapustiti luko Montevideo, pomenil samomor. Omenjeni krogi niso dali nobenih Izjav, koliko angleških vojnih ladij varuje ustje reke La Plata. Iz Montevldea se Izve, da je nemški ladji »Admiral Graf v. Spee« dovoljeno ostati v luki do nedelje aH najpozneje do ponedeljka. Montevideo, 15. decembra. AA. (Havas) Ni nobenih znakov, lz katerih bi se dalo sklepati, da bo nemška žepna vojna ladja »Admiral Graf v. Spee« zapustila tukajšnje pristanišče. Nemška vojna ladja je resno poškodovana. Tudi če bi poveljnik odredil, da ladja zapusti luko, bi morala takoj stopiti ponovno v borbo s tremi angleškimi vojnimi ladjami, ki čakajo pred vhodom v pristanišče. Montevideo, 15. dec. o. V bližini Montevldea sta se pojavili francoska vojna ladja »Dunquerque«, ki ima 26 000 ton. ter velika angleška vojna ladja »Chumberland«. Poskus rešitve s pomočjo nemških podmornic Berlin, 15. dec. z. Kakor doznava dopisnik »Neue Ziircher Zeitung«, polagajo nemške pomorske oblasti največjo važnost na to, da dosežejo od urugvajske Oblasti dovoljenje za čim daljše zadržanje križarke »Admiral Graf Spee« v urugvajski hikL Četudi se ne bi dala znova usposobiti za nadaljno borbo, upajo, da jim bo na ta način uspelo spraviti v urugvajske vode dovoJjno število nemških podmornic, ki naj bi pregnale angie-Ske vojne ladje !n omogočile nemSki križarki beg iz urugvajske luke. Tudi če bi Nemčija pri tem Izgubila večje število podmornic, smatrajo, da je križarka take žrtve vredna. Pred novo bitko Montevideo, 15. dec. s. (Reuter.) Urugvajska vlada je Imela danes sejo, na kateri je sklenila, da mora križarka »Admiral Graf Spee« tekom 72 ur oditi iz luke. Na nemški križarki se v vsej naglici vrše popravila in ladja se pripravlja na odhod. Z neke nemške petrolejske ladje je vzela na krov 2000 ton goriva. »Admiral Graf Spee« utegne odpluti vsak trenutek. Pred vhodom v luko čakata angleški križarki »Ajax« in »Achilles« na poti pa sta tudi oklopna ladja »Renown« in matična ladja za letala »Arch Royal«, ld sta nedavno odpluli lz Capetowna. Istotako je bila poklicana na pomoč francoska križarka »Dunquerque«. Nemško-sovjetska zveza Berlinski Usti o pomenu zamenjave ratifikacijskih listin Zavrnitev vesti o nemškem podpiranju Finske Berlin, 15. decembra. AA. (DNB). Današnji berlinski tisk posveča veliko pozornost iamenjavu ratifikacijskib dokumentov o nemško-ruskem prijateljskem paktu. »Včlkischer Beobachter« piše; Ratifikacija nemško-ruskega pakta o prijateljstvu ta mejah predstavlja več ko navaden prijateljski akt in več ko navaden formalni korak. Ta pakt predstavlja potrdilo tesnega in prijateljskega sodelovanja, kn se je začelo od prvega obiska Rib-bentropa v Moskvi. On potrjuje državniško odločitev ogromnega pomena, ki ga je ves svet pravilno razumel kot zgodovinski preokret Ta akt je končal dobo, ki je bila v znaku neprestanih poskusov zapadnih sli, da na vzhodu ohranijo ogenj, iz katerega naj bi nastala evropska vojna. »Deutsche Allgemeine Zeitung« opisuje ruako-nemške odnošaje od 24. avgusta t. L dalje ter pravi ,da dobiva v luči tega razvoja izmenjava ratifikacijskih dokumentov, s čimer je končno zapečatena usoda poljske države, zgodovinski pomen, i Z ozirom na veličino te koncepcije za končno ureditev problema v tem delu Ev- 1 rope nimajo tendenc icnzae laži, kakor n. pr. bajka o dobavah nemškega orožja Finski, s čimer so zapadne sUe do zadnjih dni poskušale kaliti odnošaje med Berlinom in Moskvo, prav nobenega pomena. Zapadne sile se bodo morale zadovoljiti s tem, da po takem razvoju nemško-ru-sk!.h odnošajev ne morejo igrati one vloge, ki so jo hotele. Položaj v Poljski Pariz, 15. dec. AA. Kakor poroča agencija Pat iz Lvova, se vodijo še vedno borbe proti sovjetom v okolici Przemysla, Leska in Borislava. Borb se udeležujejo tudi ruski kmetje, ki se z orožjem upirajo Okupatorjem. Sovjetska vlada je naročila agentom GPU, naj napravijo tem borbam konec na ta način, da evakuirajo vse moške iz zasedenih pokrajin. V Lvovu vlada katastrofalno pomanjkanje zdravil. Ugotovili so čez 60 primerov tifusa. Kovno, 15. dec. AA. (Pat). Zaradi epidemije tifusa ki vlada v Varšavi, so židovsko četrt ogradili ter je z njo prekinjen vsak promet. Danes bo govoril Ciano Napeto zanimanje za ekspoze italijanskega zunanjega ministra na današnji seji fašističnega parlamenta Rim, 15. dec. AA. (Štefani) Italijanski listi objavljajo dopise svojih dopisnikov iz raznih prestolnic, v katerih poudarjajo pozornost, ki jo v tujini kažejo za jutrišnji govor italijanskega zunanjega ministra pred fašistično in korporacijsko zbornico. Povsod v svetu računajo, da bo govor grofa Ciana, ki je nosilec dalekovidne fašistične politike Mussolinija, pripomogel k razjasnitvi položaja. Povsod se strinjajo v tem, da bo glas Italije v tem trenutku posebnega pomena. Rim, 15. dec. AA. (Štefani) »Popolo d' Italia« odgovarja na trditve »Echo de Pa-risa«, da Italija ne more ostati indiferentna glede spopada, ki se sedaj preobraža v spopad civilizacije in barbarstva. Pariški list je s tem menil na ruski napad na Finsko. »Popolo d' Italia« pripominja, da se ne zdi več, da bi bila Nemčija sovražnik št. 1. za Francijo in Veliko Britanijo, temveč Sovjetska Rusija. Italija, pravi milanski list, nima več razlogov, da bi se bala boljševi-ške nevarnosti v italijanskem interesnem pasu, ki pa se je je bala takrat, ko je ta nevarnost bila pod zaščito Londona in Pariza. Ker predlaga pariški list ustanovitev skupnosti narodov, ki nočejo priti pod bolj-ševike, odgovarja »Popolo d' Italia«: V času, ko se je ustanovil protiboljševiški blok in ko je bila v Španijo poslana kazenska ekspedicija, sta se Francija in Anglija na- hajali na drugi strani barikad. Opredelitev narodov je sedaj končana. Odhod sovjetskega veleposlanika iz Rima Rim, 15. dec. z. Vesti o odhodu novega sovjetskega veleposlanika v Rimu Gore-kina, ki je prispel tja šele pred dvema tednoma in ki bi moral jutri izročiti italijanskemu kralju svoje poverilnice, se potrjujejo. Nastopna avdienca je bila danes odpovedana. Nobenega dvoma ni več, da je nenadni odhod sovjetskega diplomatskega zastopnika iz italijanske prestolnice v zvezi z vedno očitnejšim protisovjetskim razpoloženjem, ki prihaja v italijanski javnosti do izraza zaradi napada na Finsko. Zaenkrat še ni znano, ali in kdaj se bo sovjetski veleposlanik vrnil iz Moskve in kdaj bo izročil svoje poverilne listine. Na poslaništvu bo ostal le podrejeni uradnik. Maršal De Bono v Afriki Tripolis, 15. dec. br. Inšpektor italijanskih vojnih sil v kolonijah maršal De Bono se mudi v Libiji. Včeraj je bil v spremstvu libijskega guvernerja in letalskega maršala Balba na zapadni libijski meji, kjer je pregledal gamizije italijanskega vojaštva, letališča in razne druge postojanke. Nemška vojna mornarica odplula na Severno morje ? Nepotrjene ameriške vesti — Na kopnem nič novega Washinerton- iS dp-r o »Aaanoina Vzhodnem morju i Washlngton, 15. dec. o. »Associated Press« poroča iz Londona, da se je na Severnem morju prvič po izbruhu vojne pojavila nemška eskadra, v kateri so ena bojna ladja, ena križarka, 7 rušilcev in več podmornic. Angleški letalci so sporočili admiraliteti, da so včeraj v bližini Jiitlanda opazili to nemško eskadro, ki je bržkone prebila angleško blokado. Doslej še ni znano, v kateri smeri pluje. Angleškim letalcem se ni posrečilo zasledovanje, ker so jih vsakokrat pregnala nemška letala. London, 15. dec. AA. (Štefani). Danes zjutraj so krožile vesti, da je nemško bro-dovje odplulo iz svojih oporišč na Severno morje. Te vesti so nastale zaradi tega, ker je bilo ponoči slišati več močnih eksplozij v predelih, kjer se je nekoč odigrala jutlandska bitka. Od Nemcev zaplenjeni tovori Hamburg, 15. dec. AA. (DNB). Nemško pomorsko sodišče za kantrabando v Hamburgu je imelo včeraj svojo prvo javno sejo. Na njej so razpravljali o tujih ladjah, ki so bile zaplenjene in pripeljane v nemške luke. Včeraj so se bavili s primeri estonskega parnika »Mina« in švedskega parnika »Mercia« ter švedskega parnika »Brit«. Sodišče je odločilo, da se omenjeni trije pamiki in njihov tovor zaplenijo končnoveJjavno, ker je bil njihov tovor tihotapsko blago. V Zedinjenih državah zadržana nemška ladja VPashington, 15. decembra AA. (Havas). Oblasti Združenih držav so prepovedale nemški ladji »Lakla« zapustiti ameriške vode, ker sklepajo, da obstojajo razlogi na osnovi katerih se lahko smatra, da bi ta ladja dala nemškim ladjam na odprtem morju gotova obvestila Ladja Lakla bi morala jutri nadaljevati svoje potovanje v Miami. Pred 10 dnevi so ameriške obalske ladje ustavile to ladjo ter jo pripeljale v Wrightville. Samomor nemške ladje Capetown, 15. dec. br Nemška tovorna ladja »Adolf Leonhard« se je potopila. 2800tonski parnik je v bližini južno afriške obale ustavila neka angleška vojna ladja. Preden pa se je posadka podala Angležem, je sama potopila ladjo. Ukrepi proti sovjetskemu torpediranju nemških ladij Stockholm, 15. dec. br. Potrjuje se vest, da je neka ruska podmornica potopila neko nemško tovorno ladjo, ki je bila na poti med Finsko ln švedsko. Kapetan in več članov posadke te ladje je bilo ranjenih. Ker se je pripetilo doslej že več takih incidentov, je nemško mornariško ministrstvo, kakor poročajo iz Berlina davi odredilo, da morajo vse nemške ladje, ki bi saplule preko 58. stopnje severne širine Sever brez novih dogodkov Položaj na bojiščih so ni spremenil — Na glavnih frontah se Finci slej ko prej vztrajno upirajo na Vzhodnem morju vidno lzvesiti nemško zastavo ter jo ponoči osvetliti z žarometi, take da jih bo mogoče že od daleč spoznati. Chamberlain na fronti Pariz, 15. dec. j. (Havas) Danes Je pripotoval v Francijo predsednik angleške vlade Chamberlain. Kakor se Izve, bo Chamberlain ostal nekaj dni v Franciji ter bo v tem času posetil angleško ekspedicij-sko armado na zapadnem bojišču» Med božičnimi parlamentarnimi počitnicami bosta posetila angleško vojsko tudi vodji opozicije Attlee ln Greenwood. Pariz, 15. dec. AA. Poročilo vrhovnega poveljstva od davi se glasi: Prav nobenih posebnih dogodkov. Pariz, 15. decembra. AA. (Havas) Zadnje dni postajajo operacije na bojišču vse bolj žive. Gre še zmerom za srečanja pa-trolnih oddelkov in za akcije, kl imajo pretežno krajevni značaj. Reči se pa sme, da so te borbe ostrejše in da so srečanja med posameznimi oddelki bolj pogosta. Včeraj je prišlo do žive delavnosti patrol v vmesnih pasovih med obema črtama in pri Blies. Na tem delu bojišča sta se dva nemška patrolna oddelka približala francoskim črtam, vendar pa do borbe nI prišlo. Pri Vogezih je bilo več borb. Zlasti v gozdovih. Na samem bojišču pa ni nobenih sprememb na splošno. Letalski napad na nemška oporišča Kodanj, 15. dec. s. (Reuter). Z nemško-danske meje pri Esbjorgu poročajo da so angleška letala sinoči ob 21. izvedla bombni napad na otok Sylt. Napad je trajal 10 minut. Na danski strani je bilo slišati več eksplozij, radi teme pa ni bilo mogoče ugotoviti rezultata napada. AngleSka letala so v pretekli noči izvedla tudi več izvidniških poletov nad nemškim5 otoki Borkum in Nor-derney ter napadla tam nemška vodna letala v njihovih oporiščih. Nemci javljajo sestrelitev 10 angleških letal Berlin, 15. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo: Neko britansko letalo, ld je včeraj priletelo nad letalsko oporišče Borkum je bilo od letalskega topništva pregnano, ne da bi mu uspelo odvreči kakšno bombo. Dve nadaljnji angleški bojni letali sta poskusili napasti otok Sylt. Odvrgli sta 4 bombe, ki so pa padle v morje. Večji obseg pa je v popoldanskih urah zavzel letalski spopad, ki se je razvil spričo napada sovražnih bojnih letal v predelu severnih Frizljskih otokih. Nemška lov«ka letala so izmed 20 napadajočih letal 10 sestrelila. Eno nemško letalo se je moralo spustit} na morje. Helsinki, 15. dec. a ReUter. Položaj na finsko-sovjetskih bojiščih je v glavnem nespremenjen. Na daljnjem severu sicer sovjetske čete počasi napredujejo, v Kareliji in na Karelski ožini pa Finci drže svoje postojanke. Inozemski novinarji potrjujejo, da niso sovjetske čete na Karelski ožini nikjer predrle Mannerheimove obrambne linije. V odseku severno od Ladoškega jezera poročajo Finci o velikih svojih uspehih ter pravijo, da se sovjetske čete umikajo, medtem ko dobivajo finske čete tu se nova ojačenja. Mesto Sala v Kareliji, ld je velikega strateškega pomena, je zadnje dni večkrst menjalo gospodarja. Sedaj je menda zopet v sovjetskih rokah. Finski general Aubenius. ki je že pred 20 leti vodil osvobodilne boje proti sovjetskim četam, je dospel na bojišče v Kareliji ter bo najbrže prevzel poveljstvo nad tamo-šnjimi finskimi oddelki. Izjavil je, da lahko Finska mirno gleda na položaj, ko se začne zimska vojna. Doslej se je Finska držala proti napadu bolje nego so to strokovnjaki pričakovali. Helsinki, 15. dec. AA. (Havas). O priliki operacij na Karelijski ožini je neki sovjetski tank zadel ob mino, 2 druga tanka pa so uničili finski topovi. Finsko topništvo je pr sililo sovražnika k umiku. Finci so zaplenili tri strojnice in gotovo množino avtomatičnega orožja. Finska Helsinki, 15. decembra. AA. Havas: Snočnje sporočilo finskega vrhovnega po-veljništva se glasi: Na Karelijski ožini so bile v toku včerajšnjega dneva krajevne borbe. Uničenih je bilo 11 sovražnih oklop-nih avtomobilov. Na vzhodu je sovražnik brezuspešno nadaljeval napade. V Sumi-salmu so Sovjeti ponovno uporabljali strupene pline. Po treh dneh ogorčene borbe, v toku katerih so sovjeti imeli velike izgube, so naše čete ponovno zasedle ozemlie okoli Tolvajarvija. Ob tej priliki sta bila skoraj popolnoma unlč—f« dva sovražna polka. Finske eskadre ao bombardirale otok Bjor-ke, Id ae nahaja sedaj v ruskih rokah. Pn tem je letalom pomagalo tudi finsko obal-sko topništvo. Na severu je bilo sestreljeno neko sovražno letala Našli so tudi ostanke nekega ruskega sovražnega letala, ki je bilo sestreljeno že ob prvem bombardiranju Helsinkija. Moskovska poročila Moskva, 15. dec. br. Štab leningrajskega vojnega okrožja je snoči ob pozni uri objavil naslednje vojno poročilo: Dne 14. decembra so naše čete nadaljevale prodiranje v okrožju Murmansk. V smeri lz okrožja Uhte so vdrle 117 km dar leč zapadno od finske državne meje. Čete, kl prodirajo iz okrožja Petrozavodska so zavzele Kiskujarvi, Surkulami in Simpulo. Zaradi dežja ln slabega vremena se Je naše letalstvo omejilo le na lzvidnlške polete. Sovjetski topovi na severu 20 km od Norveške Oslo, 15. dec. AA. (Havas). Po vesteh, ki jih je dobil >Norsktelegrammbyro« lz K rkenesa, je ves Tolvajorvi v plamenu. Zdi se da so sovjetske čete podvzele ofenzivo. Neki finski vojak, kl je prispel na norveško ozemlje Je Izpovedal, da prodirajo na Čehi sovjetskih čet tanki in da so sovjeti postavili topove v oddaljenosti 20 km od norveške meje. Vpoklic vseh finskih rezervistov Helsinki, 15. dec. j. (Havas) Finska vlada je Imela danes dopoldne sejo, na kateri je odredila razširitev vojnega pasu na nekatera nadaljnja okrožja. Vlada je nadalje odredila mobilizacijo vseh rezervistov, ki doslej še niso bili poklicani pod orožje. Letaki o zadnjem poklicu so bili danes razširjeni po vsej Finski. Kontrola cen Zasedanje osrednjega odbora za pobijanje draginje Beograd, 15. dec. AA. V ministrstvu za socialno politiko zaseda že dva dneva plenum odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije, kakor ga določa čl. 24 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne 25. septembra. V odboru so predstavniki zainteresiranih gospodarskih ministrstev, vseh gospodarskih zbornic, delavske zbornice iz Beograda, centrale industrijskih korpo-racij, centralnega tajništva delavskih zbornic, glavne zadružne zveze in ostalih zainteresiranih organizacij, ustanov in strokovnjakov.* >. Na sestankih odbora so razpravljali o načrtu uredbe za kontrolo cen. kakor ga je bil izdelal poseben pododbor. Izdelava take uredbe se je pokazala posebno potrebna zato, da se sedanje naglo in neopravičeno povišanje cen najbolj potrebnih življenjskih potrebščin in ostalega blaga čim prej ustavi ter se odločno prepreči vsaka špekulacija in vsako pretirano povišanje cen, pa naj se to javlja pri proizvajalcih, med katere se ne prištevajo kmetovalci za svoje lastne proizvode, ali pa naj gre to za posredovalce, trgovce ali druge prodajalce. Na ta način, naj bi uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije dobila izpopolnilo in bi postala še bolj učinkovita. Preudariti pa je, da niti uredba glede draginje in brezvestne špekulacije, niti uredba o nadzorstvu nad cenami nimata namena ovirati normalnega razvoja našega gosp Varstva in pravilne razdelitve gospodarskih dobrin. Uredbi stremita samo za tem. da bi preprečili pretirano in neupravičeno bogatitev nekaterih proizvajalcev grosistov in posrednikov, ki se ne menijo za interese skupnosti in plač lne zmožnosti širokih potrošniških slojev, ki po večini žive od fiksnega zaslužka in od svojih stalnih dohodkov. V tem smislu se je gibala tudi razprava plenuma odbora in preostane še. da se v podrobni razpravi najde najboljši način za dosego tega cilja. Treba je posebej poudariti, da gredo vsa stremljenja ministra dr. Budisavljeviča v tej smeri, da mu odbor predloži v čim krajšem času svoje končnoveljavne konkretne predloge, da se izdajo najnujnejši zakonski ukrepi glede kontrole cen in še bolj učinkovitega izvajanja uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Sejam odbora je predsedoval načelnik oddelka za socialno skrbstvo Dušan Jeremič. Zaradi koordinacije dela glede teh vprašanj je sejam prisostvoval tudi predstavnik bana Hrvatske, svetnik Filipovič. Poljska radijska postaja v Parizu Pariz, 15. decembra. AA. (Pat) V Parizu je bila svečano otvorjena posebna poljska kratkovalovna radiepostaja. Otvoritvi so prisostvovali predsednik poljske vlade general Sikorski, odpravnik poslov poljskega veleposlaništva v Parizu Frankovskl ter v imenu francoske vlade minister Champe-tler de Rlbes, kl Je v svojem govoru nagla-sil zadovoljstvo Francije, da da lahko Poljakom na razpolago val, po katerem bodo vsemu svetu oddajali glas Poljake. Minister je omenil nato tragične dni poljske borbe, ko je Francija razburjena poslušala glas Varšave. Govorila sta še vodja poljskega radia Nowakowski ln nazadnje predsednik vlade Sikorski. Madžarski vojni dolgovi Ameriki Washlngton, 15. dec. AA. (Štefani) Madžarska vlada je plačala 15. decembra 9826 dolarjev kot simbolično delno odplačilo svojega vojnega dolga Zedinjenim državam. Ameriško zunanje ministrstvo sporoča, da je madžarska vlada s tem svojim vplačilom pokazala, da hoče odplačevati dolgove kljub sedanjemu mednarodnemu položaju. Poveljnik papeževe garde Vatikan, 15. dec. br. Za poveljn;ki papeževe garde je bil imenovan grof Chigi dela Rovere. Prve smrtne obsodbe irskih teroristov Blrmlngham, 15. decembra. AA. (Havas) Včeraj Je tukajšnje sodišče izreklo prve smrtne obsodbe proti članom irske republikanske garde, kl so avgusta izvršili atentat v Coventry-Garderu. Na smrt sta bila obsojena Peter Warns, star 32 let, ln James Rlcards, star 32 let, kl sta odgovorna za smrt lise Ansel, ene od petih žrtev tega atentata. Nezadovoljstvo z belgijsko vlado Bruselj, 15. decembra. AA. (Havas). Več listov izraža gotovo nezadovoljstvo, ki se čuti v političnih krogih s Pierlotovo vlado. Nezadovoljstvo se je pokazalo o priliki proračunske razprave, povzroči i ga je pa tudi polom danske kreditne banke Anverois. Konservativni in liberalni krogi kritizirajo posebno zvišanje gotovih taks. Zato se. politični krogi sprašujejo, alj ne bo mogoče grišle do krize vlade. Nemško holandska trgovinska pogajanja Haag, 15. dec. br. Danes je odpotovala v Berlin nizozemska trgovinska delegacija, da doseže novo ureditev trgovinskega prometa med obema državama. Mobilizacija brezposelnih v Švici Bern, 15. dec. br. Na predlog zveznega vojaškega poveljstva je vlada sklenila mobilizirati vse brezposelne v starosti od 19. do 50. let, ld bodo pod dokaj ugodnimi pogoji zaposljeni pri vojaških delih. Španski begunci postanejo mehiški državljani Mexico, 15. decembra. AA (Havas). Parlament je izglasoval zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o dosegi državljanstva v korist španskih beguncev. Španskim beguncem je omogočeno pridobiti si mehiško državljanstvo v tem, da dokažejo svojo špansko pordelo ter izrazijo željo, pridobiti si mehiško državljanstvo. Agrarna reforma na Madžarskem BudimpeSta, 15. dec. br. Senat je davi po daljši razpravi, ki je trajala več dni, sprejel novi zakon o agrarni reform L Uspehi Kitajcev čungking, 15. dec. br. Kitajska vojaka je dosegla na Rumeni reki nekaj pomemb-n h uspehov. Prednje kolone so prodrle do železniške proge Hankov—Kanton ter Jo delno zasedle. Na ta način so bile prekinjene jaiponske železniške zveze med obema velikima mestoma. Iz državne službe Beograd, 15. dec. p. Premeščeni so: davčna inšpektorja 6. pol. skupine Ludvik Avšič iz Ptuja v Šmarje pri Jelšah ter Janko Rožaj lz Brežic v Ormož, višja davčna kontrolorja 6. pol. skupine Rudolf Zrimšek iz Ormoža k davčni upravi za mesto LJubljana in Rudolf Podkrajšek lz Šmarja pri Jelšah v Ptuj, davkar 8. poL skupine Pavel Pirš iz Radovljice v Gornjo Radgono, pomožni davkarji 9. pol. skupine Erik šterbenc iz Novega mesta v Brež ce. Ivan Likar iz Brežic v Ormož, Leopold Mavec lz Gornje Radgone v Radovljico, Anton Valentinčič iz Kočevja v Novo mesto. Preme«čen je k pošti v Oelju pomožni uradnik 9. pol. skupine Anton Petemel, doslej x Grobelnem. Zahvala kraljevskega doma Beograd, 15. dec. AA. Na dan krstnega IniMi^ kraljevskega doma sv. Andreja sto Nj. VeL kralj in Nj. Vis knez namestnik sprejela čestitke iz države in tujine, s katerimi se poudarjajo izrazi udanosti in naslavljajo rodoljubne želje Nj. Vel. kralju in kr. domu. Po najnovejšem naloju ima pisarna Nj. VeL kralja čast izjaviti zahvalo posameznikom in ustanovam za poslane čestitke kakor tn® vsem, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorske knjige. č se je opote-ke' v vežo. tam pa se je zgrudil in je izdihnil Valanta in Galuna po orožnik, aretirali in izročili okrožnemu sodišču v Celju. ^SEHIRAJTE V „JUTRU"! ZADNJE NOVOSTI v konstrukciji aparatov ln radio eevi — najdete združene v Philips radio SERIJI 1939*40. Oglejte si bogato zalogo raznih modelov In zahtevajte brezplačno predvajanje pri H. SUTTNER, LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. «. Zahtevajte brezplačen prospekt In cenik. Zgradba vodovoda v Slivnici Letos aprila je dogradil higienski aa-vod v Ljubljani vodovod v Slivnici pri Celju. Vas Slvnica Je sedež občine, ima šti-rirazredno ljudsko šolo s 300 učenci, šteje okoli 120 prebivalcev ki skoraj 200 glav j živine. Z zdravo pitno vodo vas doslej ni 1 bila preskrbljena. Trije slabo zgrajeni ! vodnjaki so oskrbovali vaščane z vodo ki pa je bila zaradi bližnjih gnojišč nečista j ln je v letnem času često usahnila. Gradnja zajetja se Je pričela avgusta v preteklem letu. Zajeti studenec Gabrnica leži tk nad vasjo in daje v normalnih prilikah toliko vode, da zadostuje za vse potrebe vasi, ob dežju pa močno narase ln ae nekoliko skali, zaradi česar je bila poleg zajetja napravljene tudi preprosta či- stilna naprava. Večina vaščanov si je vodo napeljala v hiše, ostali pa hodijo k javni izlivki sredi vasi ali pa k izlivk. pri zar jetju. Poleg izlivk so zgrajena tudi korita za napajanje žvine. Cevovod je doJo-6en za dovajanje dovoljne količine vode za pitje in gospodinjstvo medtem ko za gašenje požarov zavoljo nizke lege studenca nasproti vasi ne pride v poštev. Za gašenje požarov s pomočjo tlačne brlzgaL ne je zgrajen poseben požarni rezervoar sredi vasi. Gradben stroški za vodovod so znašali 93.500 din. Interesenti so skupno s prispevkom v brezplačnih težaških delih in vožnjami poravnali skoraj polovico stroškov. ostalo pa sta prispevala banovina in hig.enski zavod. Smrtna nesreča dobrega gospodarja Pri pripravljanju elektrifikacije lastnega mlina ga je usmrtil kos lesa Velike Lašče, 15. dec. Med drugimi kraji na Dolenjskem v smeri proti Kočevju so tudi posamezna kraji okolice Veiikih Lašč dooili poUeb-no električno razsvetljavo. Med temi je zlasti omeniti okolico Sv Jregorje pr VeL Laščah tako zvana Slemena Kjer imajo danes že domala vsi posestniki električno ItK in izrabljajo električno energijo v gospodarsKe namene. Med zadnj im je bil tuA Rigler Franc po domače Bla-žev, lz Gor. Podpoljan pri Ortneku, ki si je pričel urejevati domači mlin na električni pogon. V soboto 9. t ra. je Rigler na preprost način hotel izoblikovat gonilno kolo, tako zvano Saj bo, za mlin s pomočjo električne sile. Pri tem delu pa mu je nenadno odletel v glavo kos lesa z tako silo, da se je nezavesten zgrudil na tla in v nekaj minutah izdihnil. Strašna nesreča je globoko odjeknila po bližini ki daljni okolici, saj je bil rajnki poznan kot zelo marljiv in dober posestnik ter je imel izredno veselje prav z izkoriščanjem električne energije. Pogreb, ki Je bil v ponedeljek je pokazal, kako js bil rajnki splošno priljubljen. Kar želite, to dobite na razstavi ttLadeu v Jakopičevem paviljonu To velja za one ki hočejo ln morejo na-i pasti le svojo plemenito radovednost in za one, ki si morejo in hočejo za zelo zmer no ceno nabaviti kak likovni umotvor kot dušno pašo za vse življenje, zase in za svoje potomce ter sorodnike neštetih kolen, m tako.obenem koristno spremeniti papirnate krpice, ki so ali kaj lahko postanejo sča som v nemirnih dobah problematične vrednosti, — v trajen kapital stalno rastoče vrednosti! Kot velik šopek vseh mogočih rož in rožic je ta razstava, pestra in mikavna... — Se onim, ki se sicer navadno zanimajo samo za sportske »kanone«, bi ne škodilo, če si za spremembo ogledajo razne in različne naše likovniske »kanone.« Zbrali so se stari »grenadirjl« in »kanonirji«, ki so že zdavnaj prekoračili svoj 4% agrarne 50 bi.. , 60/, begluške 75 — 75 50 (76). 'i«/, ialm. ; agrarne 68 bi., o°/o šumske 66 den., 7«/0 invest. 96 den., 7®/,. stabiliz.. 95 ol., 7®/. Blair 86 — 87.50, 8°/o Blair 93 — 94: delnice: Narodna banka 7800 den.. PAB 196 bi.. Trboveljska 245 — 250 (245). Gut-man 55 bi., šečerana Osijek 110 den. Be°grad. Vojna škoda 421.50 — 423 (418 — 419), 6«/0 begluške 74.50—75.50 (75), 6«'o dalm. agrarne 66.50 — 67, eVo šumske 65 — G6.50, 7®/0 stabiliz.. 99 den., 7<>/o m vest. 96 den., 7% Blair 86 — 87 (86 50), 8«/« Blair 92.50 — 94, Narodna 7850 den PAB 190 den. Blagovna tržišča Žito 4- Chicago, 15 dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 101.375. za maj 99, za julij 97; koruza: za maj 56 125 4- Winnlpeg, 15. dec. Začetn tečaji: pšenica: za julij 85 50 za okt. 87. -f Novo«adska blagovna borza (15. t. m ). Tendenza stalna. Pšenica: baška okol Novi Sad 188 — 190; gor. b. 189 — 191; srem. 188 — 190; slavonska 186 — 188; ladja Tisa 192 — 194; rž: baška 142 — j 144 Oves: t>'-.*ki sremski tn slavonski i 149 —151. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška 134 — 135; banatska 131 — 132; nova par Indjija 107 — 109. Moka: baška in banatska >0g« ln »Ogg« 280 — 290; >2« 260 — 270; »5« 240 — 250: »6« 230 — 240; >7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116. Sodba po Roganovi smrti Maribor, 15. decembra Ko je bil zloglasni razbojnik Alojzij Ro-gan na Koroški cesti v Mariboru ustreljen, je policija odkrila v drvarnici pri Tajhmaj-strovih zalogo najrazličnejšega blaga in predmetov, glede katerih je ugotovila, da so bili ukradeni pri zadnjem Roganovem vlomu v noči na 19. septembra v trgovino Valterja Rupriha v Bresternici pri Mariboru. Takrat je izginilo najrazličnejše blago v vrednosti preko 5000 din. V zvezi s tem odkritjem je bil takrat aretiran 31-iet-ni Ivan Tajhmajster, ki je Roganu pomagal na ta način, da je stal na preži. Tajhmajster se je moral zaradi tega danes popoldne zagovarjati pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru. Skupno z njim sta se zagovarjali tudi njegova mati, 70-letna Julijana Tajhmajstrova in njegova sestra, 44-letna Marjana Zadravčeva. Julijana se je zagovarjala na podoben način kakor sin, češ da ni mogla drugače ravnati, ker ji je Rogan grozil s samokresom. Zaradi tega ga je tudi vzela pod streho. Marjana Zadravčeva pa ni priznala nobene krivde, ampak se je sklicevala na to, da je bil vprav po njeni zaslugi in na podlagi njene prijave Rogan izsleden in ustreljen. Izpovedala je tudi, da ni ničesar vedela o kakih skritih predmetih v drvarnici. Mali kazenski senat je obsodil Ivana Tajhmajstra na leto dni robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti, mater Julijano na mesec dni strogega zapora, pogojno za dve leti, Marjano Zadravčevo pa tudi na mesec dni strogega zapora, pogojno za dve leti.. Tako je zdaj storjen obračun z vso Roganovo družbo, delno v Celju, delno v Mariboru. Snovanje glavne hrvatske Zagreb, 15. dec. o. V vrstah hrvatskega zadružništva proučujejo načrt ooaio-vanju glavne hrvatske zadružne zveze ia hrvatske zadružne banke. Politično vodstvo HSS je že načelno pristalo na tana-črt ker zastopa stališče popolne svobode zadružnih organizacij, ki je sploh pogoj za vsakršno zadružno delo. V glavni hrvatski zadružni zvezi bi se združile že obstoječe hrvatske zadružne zveze. Iz Kranja r— Sokolsko društvo v Straž iščn priredi v nedeljo 17. t m. ob 17. telovadno akademijo članov, naraščaja in dece. Vsi vljudno vabljeni! R D Sobota, 16. decembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče brez napovedL — 12.30: Poročila objave. — 13-02: Napovedi, plošče. _14: Poročila. — 17: Otroška ura: »Račko in L a« in »Cibibanc. —• 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Marijo nosijo (g. Fr. Kunstelj). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Beli šport v slov. planinah (g. Janez Gregorin). — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Dolga je rajža čez ulica (pester spored). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Beograd 18 50: Plošče. — 19.40: Narodni večer. — 21.50: Orkestralni koncert. — 22.50: Lahka glasba. — 23: Orgle. — 23.30: Ples. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Večer skladatelja Zajca. — 22.20: Godalni kvartet. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 18.30: Kvartet mandolin. — 19: Vesela muzika. — 20: Orkestralni koncert. — 20.45: Zborovsko petje. — 21: ValčkL — 22: Ples. — Dunaj 17.10: Mali koncert. — 20.15: Operetne kompozicije. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 20.15: Pester spored. — 22.30: Lahka in plesna muzika. Poročila naše H. izdaje: Nadaljnje omejitve avtomobilskega prometa Prepovedane so vožnje vzporedno z železniško ali avtobusno progo, nočne vožnje v lokalnem prometu ter vož nje za praznike Beograd, 15. dec. a. Danes je Izšla uredba, ki vsebuje nadaljnje omejitve v prometu z motornimi vozili. Poleg prepovedi vožnje ob sobotah popoldne in ob nedeljah, ki ostane dalje v veljavi, je prepovedana uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v medkrajevnem prometu, ki gre vzporedno s kako železniško ali avtobusno progo; prepoved ne velja za avto-taksije. Dalje je prepovedana uporaba zasebnih avtomobilov in motornih koles v lokalnem prometu od 21. do 7. zjutraj; kot krajevni promet se smatra promet do oddaljenosti 15 km. Ta prepoved ne veže taksijev in avtobusov, a tudi ne avtomobilov zdravnikov in veterinarjev pri opravljanju službe. Potniški avtomobili in motorna kolesa se ne smejo uporabljati prvi in drugi dan velikih katoliških ali pravoslavnih praznikov in na vse praznike, ko morajo biti trgovine in obrtniške delavnice zaprte. Končno so prepovedane izletniške vožnje z avtomobili in avtobusL Izjeme od prepovedi sme dovoljevati samo ministrstvo za trgovino in industrijo, kjer bo v to svrho ustanovljena posebna komisija. Isto ministrstvo odloča tudi v primeru dvoma, ali se ima kakšna relacija smatrati za vzporedno z železniško ali ladijsko progo. Prepoveduje se tudi tovorni avtomobilski promet, ki teče vzporedno z železniško alfr-ladijsko progo. Bani se pooblaščajo, da revidirajo vse koncesije avtotaksijev in avtobusov ter po možnosti reducirajo njihov promet. Motorna vozila, ki bodo smela opravljati promet tudi v prepovedanem času ali v prepovedanih relacijah, bodo morala nositi na zaščitnem steklu posebna znamenja, ki bodo za zasebni promet modra, za javni promet rdeča, za vozila državnih in samoupravnih oblasti pa bela. Prekrški uredbe se bodo kaznovali z globo do 5000 din In z zaporom do 30 dni. Uredba bo stopila v veljavo drugi dan po objavi v »Službenih novinah«. najkasneje ponoči Od urugvajske vlade nemški križarki stavljeni rok bo potekel o polnoči od sobote na nedeljo London, 15. dec. br. Večerne vesti iz Mon-tevidea potrjujejo že poprej prispele napovedi, da bo urugvajska vlada dovolila nemški križarki »Admiral Graf Spee« tridnevni rok za odhod. Urugvajska vla/Ja je na današnji seji res tako sklenila. Rek je bil podaljšan na intervencijo nemškega poslanika, vendar pa z izrecnim pristavkom, da na nadaljnje podaljšanje vlada ne bi mogla pristati, ker bi to značilo kršitev njene nevtralnosti. Nemška križarka se je zatekla v Montevideo v sredo zvečer tik pred polnočjo. Dcločeni ji rok bo zato potekel v soboto zvečer o "polnoči, (po našem času v nedeljo okrog 6. zjutraj. Ako križarka do takrat ne bo odplula, jo bo urugvajska vlada v smislu veljavnih mednarodnih določb Internirala ter internirala tudi posadko. Londonski krogi si še niso na jasnem, kaj bo ukrenilo nemško mornariško poveljstvo. Za nemogoče smatrajo, da bi se križarki posrečilo pobegniti. Predvsem je v teh treh dneh ne bodo mogli tako popraviti, da bi mogla pluti s polno hitrostjo, še manj pa, da bi postala v bojnem pogledu zopet polnovredna. Ne glede na to, da je ostala krlžarka »Achilles« popolnoma nepoškodovana ln da tudi poškodbe na »Aja-xu« ln »Exeterju« niso tako velike, da bi se ladji ne mogli udeležiti morebitne nove bitke, izjavljajo v londonskih krogih, da so na potu v Montevideo že tudi druge angleške ln francoske vojne ladje, ki križarljo v južnoameriških vodah. Nemci o angleških izgubah Montevideo, 15. dec. AA. (DNB.) Tu še nadalje krožijo najbolj protislovne vesti o poteku boja z ladjo »Admiral Graf Spee«. Ker z angleške uradne strani še niso bili objavljeni podatki o angleških izgubah, sklepajo tu, da so britanske izgube bile v tem boju zelo velike in da se zaradi tega angleški uradni krogi še ne morejo odločiti, da bi jih objavili. V tukajšnjih pomorskih strokovnjaških krogih trdijo, da je angleška krlžarka »Exeter« tako zelo poškodovana s topovskimi granatami s ladje »Ad- miral Graf Spee«, da je morala sama sa-voziti na plitvino ob ustju reke La Plata, ker bi se v nasprotnem primeru potopila. Brez dežnika! London, 15. dec. br. Chamberlaln se je pripeljal v Francijo z navadnim potniškim letalom. Nad Rokavskim prelivom so ss priključila njegovemu letalu francoska vojna letala ter so ga spremljala vse do Ma-ginotove linije. Chamberlaln je pristal na j nekem vojaškem letališču. Tam mu je Izkazala čast četa francoskih In angleških letalcev. Z avtomobilom se je tik pred poldnem pripeljal pred neko angleško postojanko na fronti, ki si jo je ogledaL Agencija Reuter posebej ugotavlja v svojem poročilu, da Chamberlaln v Francijo tokrat ni prišel z dežnikom. Finsko sporočilo Moskvi po radiu Helsinki, 10. dec. (Reuter.) Finski nanji minister Tanner je danes govoril v ruščini po radiu ter naslovil direkten apel na sovjetskega zunanjega ministra Molo-tova. Omenil je potek sovjetsko-finsklh pogajanj ter poudaril, da je sovjetska vlada odklonila vsako koncesijo, ki jo je Finska bila pripravljena dati, ter tudi posredovanje Zedinjenih držav ln Švedske. S svojim zadnjim dejanjem, odklonitvijo apela Društva narodov, je Molotov pokazal, da sploh noče poslušati posredovalnih predlogov ln da hoče zapreti vsa vrata. Ostaja ie ena pot, da govOri z njim, namreč preko zraka. Prosi, da mu Molotov na isti način odgovori. Naposled je Tanner dejal, da ima sovjetska vlada očividno namen, da obnovi ozemlje carske Rusije in podjarmi vso Finska Toda Finska ne bo nikdar šla več pod tuj jarem, ne da M se branila do zadnjega moža. Iz Maribora ®— »Konto X«, tri dejanska veseloigra, bo uprizorjena za božične praznike v gledališču. Zabavna veseloigra je žela prodoren uspeh v Pragi in Zagrebu. Prevedel jo je za naš oder g. Danilo Gorinšek. Veseloigra se uprizori v Sloveniji prvič na mariborskem odru. a— Akademski ples dne 5. januarja 1940 priredi v Sokolskem domu Akademska podporna zadruga v Mariboru. (—) a— Okostnjaki v bivši dravski vojašnici. Arhivar prof. Franjo Baš si je ogledal okostnjake na zadnjem dvorišču stare dravske vojašnice, o kater h najdbi smo poročali v včerajšnji številki. P0 mnenju prof. Baša gre za okostnjake, ki so stari okoli 200 let. Ker so bili zakopani v glinasti zemlji, so razmeroma zelo dobro ohranjeni. Očividno potekajo Iz dobe kuge v začetku 18. stoletja. a— Ekshumacija. Na starem mestnem pokopališču so izkopali telesne ostanke profesorja Ivana Majcigerja, ki je 40 let poučeval na mariborski državni gimnaziji. Majciger je bil med ustanovitelji Narodnega doma v Mariboru. Njegove in njegovih svojcev telesne ostanke so prepeljali na pokopališče v Kamnici. a— Dober plen. Preko meje so izgnali na našo stran nekega Miodraga Klem na, o katerem se je ugotovilo, da ga zasleduje splitska policija zaradi številnih tatvin. Klemina so odpravili v Split. G^SE^OClcIPStVO Narodna banka in njeni indeksi cen Narodna banka je sestavila statistiko o gibanju cen na drobno v deset največjih mestih naše države, in sicer za mesec november. Povprečni indeks cen v trgovini na drobno se je v teh desetih mestih povečal od 89.3 v avgustu, 90.0 v septembru in 91.8 v oktobru na 98.7 v novembru (1930 enako 100). Lani v novembru je znašal ta indeks 92.5 in so torej letos cene v trgovini na drobno v primeri z lankim novembrom za 6.7°/« višje. Indeksi za posamezna mesta kažejo zelo neenako gibanje Tako se je indeks cen v trgovini na drobno v primeri z lanskim novembrom dvignil v Skoplju za 10.8%, v Zagrebu za 10.4%, v Beogradu za 9.5%, v Ljubljani za 9.4% in v Banjaluki za 8.4%, v Splitu pa je le za 6.6%, v Sarajevu za 5.5%, v Cetinju za 5.0%, v Novem Sadu za 1.3% in v Nišu za komaj 0.7%. Vrhu tega kažejo indeksi za nekatera mesta znatno višji nivo cen, kakor v letu 1930 (v Skoplju je znašal indeks 108 8, v Beogradu in Novem Sadu 105.0). v mnogih mestih pa so cene po indeksih sodeč ša znatno nižje nego leta 1930 (tako znaša indeks v Cetinju le 88.5. v Banjaluki 91.0. v Sarajevu 92.3 itd ). Indeks v trgovini na drobno v Ljubljani je za november izračunan v višini 98.6 nasproti 87.2, v avgustu odnosno 90.1 v lanskem avgustu. Tako znatne razlike pa med posameznimi mesti gotovo ne obstojajo, ker je docela izključeno, da bi se nasproti lanskemu novembru v Nišu nivo cen dvignil le za 0.7% in v Novem Sadu le za 1.3%. v mnogih drugih mestih pa za preko 10®/«. Na drugi strani pa tudi ni verjetno, da bi se razmerje med posameznimi mesti od leta 1930 tako znatno spremenilo. Vse kaže, da osnove, na podlagi katerih računa Narodna banka te indekse niso tečne in zanesljive, kajti blago, ki se je v zadnjih mesecih podražilo, se je podražilo povsod v državi in ne samo v nekaterih krajih, četudi se povprečni nivo cen na drobno morda ni povečal v takem obsegu, o kakor se to plošno sodi glede na višje cene nekaterih vrst blaga. Ker je danes indeks cen Narodne banke splošno priznano merilo, na katero se vsakdo sklicuje, bi bilo na mestu, če bi študijski oddelek Narodne banke reformiral način izračunavanja teh indeksov. Kakor se zdi tvorijo podlago za računanje indeksov cen v trgovini na drobno izkazi o gibanju tržnih cen, ki jih sestavljajo tržna nadzorstva v posameznih mestih. Ti izkazi pa se pogosto sestavljajo šablonsko in površno in je docela prepuščeno uvidevnosti organa, ki sestavlja te izkaze, po kasnih načelih ugotavlja cene in sestavlja seznam. Ce Narodna banka že ne more dobiti lastnih podatkov po svojih organih, potem bi morala organizirati zbiranje podatkov vsaj po enotnih načelih in formularjih. zlasti pa bi morala dati organom, ki zbirajo podatke, podrobne instrukcije. Ni vseeno, če se od istega blaga vzame v seznam boljša ali slabša kakovost, če se vzame cena na trgu ali v trgovini, če se upošteva povprečna cena, ali pa izjemna cena itd. Vse gospodinje dobro vedo. kako je z izkazi o cenah, ki jih objavlja tržni urad. Včasih lahko obhodiš ves trg, pa ne dobiš dotičnega blaga po oni ceni, ki je naznačena v seznamu. Zelo težavno je n. pr. postaviti načela za ugotavljanje povprečne cene mesu, saj je ziasti pri mesu kakovost tako zelo različna in temu primerna tudi cena. Dobro bi bilo, če bi Narodna banka pričela sestavljati in objavljati tehtane indekse življenskih stroškov, pri katerih bi se posamezne vrste blaga upoštevale v onem razmerju, v kakršnem se običajno trošijo in bi se upoštevali tudi vsi drugi izdatki. Šele tak indeks bi lshko tvoril zanesljivo podlago za presojo, kako naraščajo ali padajo življenjski stroški, in le tak indeks bi se lahko vzel kot podlaga za spreminjanje mezd in plač po tarifnih pogodbah. Valutno finančni dogovor med Anglijo in Francijo Kakor smo že kratko poročali, se je angleški zakladni minister sir John Simon nedavno mudil v Parizu in sicer na povabilo francoskega finančnega ministra Paula Reynauda. Med obema ministroma je prišlo do sklenitve sporazuma glede sodelovanja na področju valute in financ. O vsebini tega sporazuma je francoski finančni minister izdal uradni komunike, ki pravi med drugim, da je v interesu obeh držav, obdržati sedanje valutne paritete med angleškim funtom in frankom za ves čas sedanje vojne. Zato bosta obe državi skrbeli, da ne pride do sprememb v tej pariteti. Zneske francoskih frankov, ki jih bo potrebovala Anglija tudi za angleško ekspe-dicijsko armado, bo dala Francija na razpolago v zamenjavo za funte in za dobro-imetja v funtih; zneske angleških funtov, ki jih bo potrebovala Francija zlasti tudi za nakup surovin, pa bo dala na razpolago Anglija v zamenjavo za franke. Pri tem ne bo ena država od druge zahtevala zlata. Nobena od obeh vlad ne bo brez predhodnega sporazuma z drugo vlado najemala inozemska posojila ali dajala kredite. Prav tako ne bosta Anglija in Francija zaradi morebitne zaščite domačega trga ali valute uvajali novih uvoznih omejitev. V vseh teh vprašanjih bosta obe vladi v stalnem stiku, končno si bosta ob« vladi delili stroške za vršenje skupnih na log, tako tudi stroške za finančno podpor tretjih držav in stroške za poljsko armad' Obe vladi bosta prispevali za te skupr stroške v razmerju njihovega bogastva je dogovorjeno, da bo za te skupne str Ske prispevala Franoiia eno tretjino. A glija pa dve tretjini. Ta dogovor bo vel; ves čas vojne in še šest mesecev po po pisu mirovne pogodbe. finančnega ministrstva, poštnega ministr- stva in ministrstva za socialno politiko. Državna komisija bo po predlogu predloženih prijav in potrebnih dokumentov iz- dala končni sklep o izplačilu izseljenskih. Kc bo ugotovila, da obstoje zakonski pogoji za izplačilo, bo komisija izračunala vlogo in dogovorjene obresti do začetka konkurznega postopanja. Izplačilo vlog bo izvršila Poštna hranilnica v Beogradu, ki bo vlagateljem izdajala svoje hranilne knjižice za zneske, ki jih bo priznala dr-ž ' sto- F v t 0 h r j 1 za- gfe z Izplačilo izseljenskih vlog Finančni minister je izdal pravilnik na osrovi nedavno izdane uredbe, po kateri bo država izplačevala izseljenske hranilne vloge pri tistih domačih denarnih zavodih, ki so prišli v konkurz od 1. januarja 1925. do 1. februarja 1931. Uredba se nanaša na izseljeniške vloge pri 6 bankah, in sicer pri Banki in štedionici za Primorje na Su-šaku (pri kateri so znašale izseljeniške vloge okrog 13 milijonov din) pri Hrvatski se-Ijački zadruž. banki v Zagrebu (izseljenske vloge 3.5 milijona din), pri Slavenski banki v Zagrebu (3.40 milijona din), pri Prvi lički štedionici v Gospiču (2.5 milijona din) pri Beograjski ujedinjeni banki (2 milijona din) in pri Srbski prometni banki v Sarajevu (1 milijon din). V celoti gre za izplačilo izseljeniških vlog v višini preko 25 milijonov din. Pred leti so bile že izplačane, izseljenske vloge pri Prvi srbski zemljo-radniški banki v Beogradu v višini 35 mi-lilonov din. Ze takrat bi se morale izpla čati izseljenske vloge tudi pri drugih bankah, ki so prišle v konkurz. Zato je bilo najeto posojilo v višini 50 milijonov din; od tesa posojila je še na razpolago okrog 15 miliionov din. Pravkar izdani pravilnik določa, da morajo vlagatelji izseljenci predložiti Poštni hranilnici v Beogradu najkasneje do 31. decembra 1940 naslednle dokumente: vlož-no knilžico ali sodni sklep, če je bila vlož-na knjižica predmet sodnega uničenja, dokazilo državljanstva ter potrdilo o izseljen stvu. Glede vseh prijav za izplačilo vlog bo odločala posebna državna komisija treh članov, ki jo postavi finančni minister. V to komisijo pride po en zastopnik 7 . uuiui i. i/U m za pav?a'no ceno 70.000 din. Marija Pinteričeva. posestnica v Vipavski ul. 10. je proda'a zdravniku dr Pavlu Janežiču s Starega trga štev. 4. svojo hišo in vrt za 240.000 din. Ivan Cimperman, kurjač državnih železnic, stanujoč na Tržažki c. 5. je prodal direktorju ljubljanske podružnice Postne hranilnice dr Vidmarju parcelo v Gradišču v izmeri 1.121 m* po 120 din kv m za 134.520 dinarjev. Alojzija Travnikova z Ilovškega Strado-a& štev. 19. je prodala mesarici Minki Zaj-čevi s Poljanske c. 79. parcelo v Trnov- j skem predmestju v izmeri 6859 m* za 28.000 dinarjev. Edvard Debevc, štukaterski mojster iz Detelove štev. 3., je prodal zasebnici Slavi Trebarjevi iz Beograda hišo štev. 3. v De-telovi ul. z vrtom v izmeri 657 m* za 400.000 din. Ljubljanska kreditna banka je prodala inž. Viktorju Kravanji iz Črnomlja parce- lo v Gradiškem predmestju v izmeri 803 m* za 90.096 din. Ivan Pečnik s Tyrševe c. štev. 203. je prodal zasebnici Elzi Stojkovičevi z Masa-rykove c. 44. stavbišče v Brinjah v izmeri 584 m* za 24.000 din. Anton baron Codelli s Kodelijevega gradu je prodal Gradbeni zadrugi »Krekov dom« s Kodeljevega parcelo v k. o. Udmat v izmeri 1.000 m1 za 45.000 din. Katarina Milkovičeva in Josip Pokorny sta prodala Silvestru Drapalu na Viču parcelo v izmeri 671 m1 za 25.000 din. Marija Usenik z Domobranske c. 13. je prodala Rozaliji Rusovi in Josipu Rusu z Ižanske c. 63. hišo v Poljanskem predme- stju s parcelo v izmeri 192 m* za 340.000 dinarjev. Marica šavnikova, trgovčeva žena iz Škofje Loke, je prodala trgovčevi vdovi Alojziji Sedlarjevi iz Močnikove ul. 4. zemljišče v Gradiškem predmestju za 220.000 dinarjev. Družba Sv. Vincencija Pavelskega je prodala Družbi tesarskih mojstrov, z. z o. z., njivo v Trnovskem predmestju v izmeri 2.931 m* za 115.500 din, nadalje ženi krojaškega mojstra Ivanki Peterki z Barvarske steze štev. 6. parcelo v Sv. Petra predmestju I. del v izmeri 798 m* za 46.866 din ter uradniku Vzajemne zavarovalnice Pavlu Bajcu njivo v Sv. Petra predmestju v izmeri 803 m1 za 44333 din. kg 162.50 — 165. Koruza: baška 134 — 135; banatska 131 — 132; nova par. Indjija 107 — 109. Moka: baška in banatska »Og« In »Ogg« 280 — 290; »2« 260 — 270; »6« 240 — 250; »6« 230 — 240; »7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi: baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116. Gospodarske vesti = Letna skupščina Glavne zadružne zveze in izvoz živine. Včeraj je bila v Beogradu letna skupščina Glavne zadružne zveze, ki so se je udeležili tudi zastopniki iz banov ne Hrvatske. Sprejeti sta bili dve resoluciji. Prva ugotavlja, da so zadružne organizacije nezadovoljne z dosedanjimi nizkimi cenami živine in ž.vinskih proizvodov kakor tudi z ustanavljanjem raznih fondov v državnih ustanovah, ki se ne uporabljajo po svojem namenu in za ustvarjanje novih tržišč temveč za namene, ki nimajo ničesar skupnega z živinorejo. Resolucija zahteva reorganizacijo dosedanjega sistema izvoza ž.vine, in sicer na zadružni podlagi. Poslovanje zavoda za zunanjo trgovino naj bi ostalo v mejah pravilnika o kontroli nad izvozom živine. Druga resoluc ja zahteva, naj se kmetom zagotovi primeren vpliv na izvoz. Odkupi od strani Prizada naj se izvajajo v soglasju z zadružnimi organizacijami, ki jim je treba dati potrebne kredite. — Sol moramo še vedno uvažati. Zaradi pogrešne politike samostojne monopolske uprave moramo navzlic stalnim prizadevanjem še danes uvažati precejšen del potrebne soli iz inozemstva. Pred leti smo čuli napovedi, da bo po dograditvi nove solarne v Ulcinju krita vsa naša domača potreba. V zvezi z govoricami o pomanjkanju soli je sedaj uprava državnih monopolov izdala pojasnilo, iz katerega je razvidno, da krijemo z domačo produkcijo soli št vedno le dobro polovico potrebe. Uradno poročilo monopolske uprave ugotavlja, da znaša v naši državi letna potrošnja soli okrog 150 milijonov kilogramov. Od tega krijemo z domačo produkcijo 85 milijonov kilogramov ali 57%. Največ soli daje solarna v Kreki, namreč 60 milijonov kilogramov. Morske soli v Ulcinju, na Stonu in Pagu pa krijejo le 25 milijonov kilogra mov. Ostalih 65 milijonov kilogramov moramo uvoziti iz inozemstva. Doslej smo sol uvažali v glavnem iz Rumunije. Grčije, Italije, Turčije in Egipta. Monopolska uprava je poskrbela, da si zasigura potrebne količine soli v inozemstvu in da si ustvari še dodatne rezerve. Sedaj Ima zaključke za skupaj 90 milijonov kg soli, in sicer za 50 milijonov kilogramov iz Rumunije , za 20 milijonov kilogramov v Turčiji in za 20 milijonov kilogramov v Egiptu. Vrhu tega bomo dobili nekaj soli tudi iz Italije. Na poti je 7 milijonov kilogramov italijanske soli in 11 rečnih ladij s soljo iz Rumunije. Zato ni neupravičena bojazen, da bi prišlo do pomanjkanja soli. Monopolska uprava je najela nova skladišča, da bo lahko spravila rezervne zaloge solL = Vprašanje pokojninskega zavarovanja trgovskih pomočnikov. V ministrstvu za socialno pol.tiko in narodno zdravje je bila včeraj konferenca predstavnikov pokojninskih zavodov za nameščence iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Sarajeva, na kateri so razpravljali predvsem o razširjenju pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike, kakor tudi o razširjenju zavarovanja na zobne tehn ke in strojnike s strojniškim izpitom v smislu pooblastil letošnjega finančnega zakona. Poleg tega so razpravljali o vprašanju novega statuta za pokojninske zavode. Določili so glavne smernice za sestavo statuta zlasti glede predp sov, ki bodo veljali za volitve- delegatov za glavno skupščino in za volitve otalih samoupravnih organov. Sodba po Roganovi smrti Maribor, 15. decembra Ko je bil zloglasni razbojnik Alojzij Rogan na Koroški cesti v Mariboru ustreljen, je policija odkrila v drvarnici pri Tajhmaj-»t rovih zalogo najrazličnejšega blaga in predmetov, giede katerih je ugotovila, da so bili ukradeni pri zadnjem Roganovem vlomu v noči na 19. septembra v trgovino Valterja Rupriha v Bresternici pri Mariboru. Takrat je izginilo najrazličnejše blago v vrednosti preko 5000 din. V zvezi s tem odkritjem je bil takrat aretiran 31-ief-ni Ivan Tajhmajster, ki je Roganu pomagal na ta način, da je stal na preži. Tajhmajster se je moral zaradi tega danes popoldne zagovarjati pred malim senatom okrožnega sodišča v Mariboru. Skupno z njim sta se zagovarjali tudi njegova mati, 70-letna Julijana Tajhmajstrova in njegova sestra, 44-letna Marjana Zadravčeva. Julijana se je zagovarjala na podoben način kakor sin, češ da ni mogla drugače ravnati, ker ji je Rogan grozil s samokresom. Zaradi tega ga je tudi vzela pod streho. Marjana Zadravčeva pa ni priznala nobene krivde, ampak se je sklicevala na to, da je bil vprav po njeni zaslugi in na podlagi njene prijave Rogan izsleden in ustreljen Izpovedala je tudi, da ni ničesaT vedela o kakih skritih predmetih v drvarnici. Mali kazenski senat je obsodil Ivana Tajhmajstra na leto dni robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti, mater Julijano na mesec dni strogega zapora, pogojno za dve leti, Marjano Zadravčevo pa tudi na mesec dni strogega zapora, pogojno za dve leti. Tako je zdaj storjen obračun z vso Roganovo družbo, delno v Celju, delno v Mariboru. Snovanje glavne hrvatske Zagreb, 15. dec. o. V vrstah hrvatskega zadružništva proučujejo načrt o osnovanju glavne hrvatske zadruine zveze ia hrvatske zadružne banka Politično vodstvo HSS je že načelno pristalo na ta načrt ker zastopa stališče popolne svobode zadružnih organizacij, ki je sploh pogoj za vsakršno zadružno delo. V glavni hrvatski zadružni zvezi bi se združile te obstoječe hrvatske zadružne zveze. Iz Kranja r— Sokolsko društvo v Stražišču priredi v nedeljo 17. t m. ob 17. telovadno akademijo članov, naraščaja in dece. Vsi vljudno vabljeni I R A Sobota, 16. decembra Ljubljana 7: Jutntfi pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče brez napovedi. — 12.30: Poročila objave. — 13.02: Napovedi, plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: »Račko in L a« in »Cibiban«. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Marijo nosijo (g. Fr. Kunstelj). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Beli šport v slov. planinah (g. Janez Gregorin). — 19.40: Objave. — 20: O zunanji politiki (dr. A, Kuhar). — 20.30: Dolga je rajža čez ulica (pester spored). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna Igra radijski orkester. Beograd 18 50: Plošče. — 19.40: Narodni večer. — 21.50: Orkestralni koncert. — 22.50: Lahka glasba. — 23: Orgle. — 23.30: Ples. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Večer skladatelja Zajca. — 22.20: Godalni kvartet. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 18.30: Kvartet mandolin. — 19: Vesela muzika. — 20: Orkestralni koncert. — 20.45: Zborovsko petje. — 21: Valčki. — 22: Plesi — Dunaj 17.10: Mali koncert. — 20.15: Operetne kompozicije. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 20.15: Pester spored. — 22.30: Lahka in plesna muzika. Borze 15. decembra Na jugoslovensk h borzah noUrajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.20 — 14.40. Grški toni so se v Zagrebu trgovali po 36 in v Beogradu po 35.13. Tečaj na svobodnem deviznem trgu se nadalje rav-lajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je /ojna škoda pri prijaznejši tendenci trgovala po 422 (v Beogradu po 418—419) Promet je bil še v 69/0 begluških obveznicah po 76 (v Beogradu po 75) in v delnicah Trboveljske po 245. Devize Ljubljana. Oficicmi tečaji: London 174.10 — 177.30, Pariz 98.70 — 101, New York 4425 — 44 S5, Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348 — 2386. Bruselj 731.50 -743 50. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.06 — 218.26 Pariz 121.98 — 124.28, New York 5430 5520 Cux*ih 1223.18--1238.18. Amsterdam 289S.93 — 2937.93, Bruselj 903.47 — 915.47. Curih. Beograd 10 Pariz 9.9350, London 1758, Nevs, York 446, Brussij 73.75 Alilan 22 50 Amsterdam 236 70. Beri n 178.62, Stockholm 106.20, Oslo 101 35. Ko-benhavr, 86.10 Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35 Bukarešta 3.30. Efekti Zagreb. Državne vre "note: Vojna škoda 418 — 419 (422> 4«/o agrarne 50 bi., 60/0 begluške 75 — 75 50 (76). ■>»,•, iaim. agrarne 68 bi., o°/0 šumske 66 den., 7% invest. 96 den.. 7«/,. štabiliz.. 95 Ol., 7% Blair 86 — 87.50. 8% Blair 93 - 94: delnice: Narodna banka 7800 den.. PAB 196 bi.. Trboveljska 245 — 250 (215). Gut-man 55 bi., šečerana Osijek 110 den. Beograd. Voma škoda 421.50 — 423 (418 — 419), 6«/„ begluške 74.50—75.50 (75), 6% dalm. agrarne 66.50 — 67, 6% šumske 65 — G6.50, 7»/0 stabiliz.. 99 den., 7o/o invest. 96 den., 7% Blair 86 — 87 (86 50), 8«/„ Blair 92.50 — 94, Narodna 7850 den PAB 190 den. Blagovna tržišča Žito -f Chicago, 15 dec. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 101.375 za maj 99, za julij 97; Koruza: za maj 56.125 -f Winnipeg, 15. dec. Začetn tečaji: pšenica: za julij 85 50 za okt. 87. -f Novosadska blago-na borza (15. t. m ). Tendenza stalna. Pšenica: baška okol Novi Sad 188 - 190; gor. b. 189 - 191; srem. 188 — 190; slavonska 186 — 188; ladja Tisa 192 — 194; rž: baška 142 — 144 Ov©<»: t>5:.«ki. sromski ln slavonski 149 — 151. Ječmen; baški in sremski 64/65 Poročila naše II. Izdaje: Nadaljnje omejitve avtomobilskega prometa Prepovedane so vožnje vzporedno z železniško ali avtobusno progo, nočne vožnje v lokalnem prometu ter vož nje za praznike Beograd, 15. dec. a. Danes je izšla uredba, ki vsebuje nadaljnje omejitve v prometu z motornimi vozili. Poleg prepovedi vožnje ob sobotah popoldne in ob nedeljah, ki ostane dalje v veljavi, je prepovedana uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motornih koles v medkrajevnem prometu, ki gre vzponedno s kako železniško ali avtobusno progo; prepoved ne velja za avto-taksije. Dalje je prepovedana uporaba zasebnih avtomobilov in motornih koles v lokalnem prometu od 21. do 7. zjutraj; kot Krajevni promet se smatra promet do oddaljenosti 15 km. Ta prepoved ne veže taksijev in avtobusov, a tudi ne avtomobilov zdravnikov in veterinarjev pri opravljanju službe. Potniški avtomobili in motorna kolesa se ne smejo uporabljati prvi in drugi dan velikih katoliških ali pravoslavnih praznikov in na vse praznike, ko morajo biti trgovine in obrtniške delavnice zaprte. Končno so prepovedane izletniške vožnje z avtomobili in avtobusi. Izjeme od prepovedi sme dovoljevati samo ministrstvo za trgovino in industrijo, kjer bo v to svrho ustanovljena posebna komisija. Isto ministrstvo odloča tudi v primeru dvoma, ali se ima kakšna relacija smatrati za vzporedno z železniško ali ladijsko progo. Prepoveduje se tudi tovorni avtomobilski promet, ki teče vzporedno z železniško ali-ladijsko progo. Bani se pooblaščajo, da revidirajo vse koncesije avtotaksijev tn avtobusov ter po možnosti reducirajo njihov promet. Motorna vozila, ki bodo smela opravljati promet tudi v prepovedanem času ali v prepovedanih relacijah, bodo morala nositi na zaščitnem steklu posebna znamenja, ld bodo za zasebni promet modra, za javni promet rdeča, za vozila državnih ln samoupravnih oblasti pa bela. Prekrški uredbe se bodo kaznovali z globo do 5000 din in z zaporom do 30 dni. Uredba bo stopila v veljavo drugi dan po objavi v »Službenih novinah«. mir al Graf Spee«, da je morala sama voziti na plitvino ob ustju reke La Plata, ker bi se v nasprotnem primeru potopila. f Odločitev to najkasneje v soboto ponoči Od urugvajske vlade nemški križarki stavljeni rok bo potekel o polnoči od sobote na nedeljo London, 15. dec. br. Večerne vesti iz Mon-tevidea potrjujejo že poprej prispele napovedi, da bo urugvajska vlada dovolila nemški križarki »Admiral Graf Spee« tridnevni rok za odhod. Urugvajska vlada je na današnji seji res tako sklonila. Rok je bil podaljšan na intervencijo nemškega poslanika, vendar pa z izrecnim pristavkom, da na nadaljnje podaljšanje vlada ne bi mogla pristati, ker bi to značilo kršitev njene nevtralnosti. Nemška križarka se je zatekla v Montevideo v sredo zvečer tik pred polnočjo-Določeni ji rok bo zato potekel v soboto zvečer o "polnoči, (po našem času v nedeljo okrog 6. zjutraj. Ako križarka do takrat ne bo odplula, jo bo urugvajska vlada v smislu veljavnih mednarodnih določb internirala ter internirala tudi posadko. Londonski krogi si še niso na jasnem, kaj bo ukrenilo nemško mornariško poveljstvo. Za nemogoče smatrajo, da bi se križarki posrečilo pobegniti. Predvsem je v teh treh dneh ne bodo mogli tako popraviti, da bi mogla pluti s polno hitrostjo, še manj pa, da bi postala v bojnem pogledu zopet polnovredna. Ne glede na to, da je ostala križarka »Achilles« popolnoma nepoškodovana in da tudi poškodbe na »Aja-xu« in x>Exeterju« niso tako velike, da bi se ladji ne mogli udeležiti morebitne nove bitke, Izjavljajo v londonskih krogih, da so na potu v Montevideo že tudi druge angleške in francoske vojne ladje, ki križarijo v južnoameriških vodah. Nemci o angleških izgubah Montevideo, 15. dec. AA. (DNB.) Tu še nadalje krožijo najbolj protislovne vesti o poteku boja z ladjo »Admiral Graf Spee«. Ker z angleške uradne strani še niso bili objavljeni podatki o angleških izgubah, sklepajo tu, da so britanske izgube bile v tem boju zelo velike in da se zaradi tega angleški uradni krogi še ne morejo odločiti, da bi jih objavili. V tukajšnjih pomorskih strokovnjaških krogih trdijo, da je angleška križarka »Ezeter« tako zelo poškodovana s topovskimi granatami s ladje »Ad- Brez dežnika! London, 15. dec. br. Chamberlain se j« pripeljal v Francijo z navadnim potniškim letalom. Nad Rokavskim prelivom so se priključila njegovemu letalu francoska vojna letala ter so ga spremljala vse do Ma-ginotove linije. Chamberlain je pristal na : nekem vojaškem letališču. Tam mu je izkazala čast četa francoskih in angleških letalcev. Z avtomobilom se je tik pred poldnem pripeljal pred neko angleško postojanko na fronti, ki si jo je ogledal. Agencija Reuter posebej ugotavlja v svojem poročilu, da Chamberlain v Francijo tokrat ni prišel z dežnikom. Finsko sporočilo Moskvi po radiu Helsinki, 15. dec. (Reuter.) Finski so-nanji minister Tanner je danes govoril v ruščini po radiu ter naslovil direkten apel na sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Omenil je potek sovjetsko-finskih pogajanj ter poudaril, da je sovjetska vlada odklonila vsako koncesijo, ki jo je Finska bila pripravljena dati, ter tudi posredovanje Zedinjenih držav ln Švedske. S svojim zadnjim dejanjem, odklonitvijo apela Društva narodov, je Molotov pokazal, da sploh noče poslušati posredovalnih predlogov tal da hoče zapreti vsa vrata. Ostaja ie ena pot, da govori z njim, namreč preko zraka. Prosi, da mu Molotov na isti način odgovori. Naposled je Tanner dejal, da Ima sovjetska vlada očividno namen, da obnovi ozemlje carske Rusije In podjarmi vso Finska Toda Finska ne bo nikdar šla več pod tuj jarem, ne da U se branila do zadnjega Dve iz vojne med Rusijo in Finsko Ka levi: finski vojaki kopljejo jarke za obrambo proti sovražnemu navalu — Desno: Gozdič v okolici Helsinkov, kjer je padlo roško letalo na zemljo in zanetilo požar Rudniki nikla v Salmijarviju Eden izmed vzrokov rusko-finske vojne Zadnja poročila s finskih bojišč vedo povedati, da so se Finci umaknili iz Salmijar-vija, a da so podminirali tamkajšnje velike rudnike nikla, da bi jih pognali v zrak, čim bi se jim Rusi približali. Že prej so poročal', da so Finci te rudnike v bližini Pečenge že uničili in zažgali, a kakor je videti, je bila ta vest preuranjena. Res je pa, da so se angleški in ameriški rudniški inženirji žc preselili iz Salmijarvija v bližnji norveški Kirkenes. Pri diplomatskih pogajanjih pred ruskim vdorom na Finsko so imeli ti rudniki nikla veliko vlogo in poleg prepira za ustvaritev ruskega mornariškega oporišča na Hangoju, je imel menda pred vsem odpor finske vlade, da bi ozemlje Pečenge zamenjala za del ruske Karelije, največji vpliv, da se je spor poostril do oboroženega spopada. Koncesijo za izkoriščanje nlklovih ležišč pri Salmijarviju je finska vlada 1933. oddala družbi »Mond Nickel Company«, britski veji družbe »International Nickel Company of Canada«. Doslej so izgrebli rov v globino 680 pedi, rudniške jame pa imajo skupno dolžino 8580 pedi. Na površini so zgradili delavske naselbine, pisarne in skladišča. Začeli so z gradnjo topilniške naprave in hidroelektrične centrale. Družba je v ta dela vtaknila 7.5 milijona dolarjev. V normalnih okoliščinah bi se redno izkoriščanje začelo v jeseni 1940. Rudo, ki vsebuje poleg nikla tudi baker m malenkost drugih kovin, so nameravali topiti na mestu samem. Preko Pečenge bi proizvode po- Otroci zapuščajo domove Ganljiva slika iz Vlborga na Finskem, kjer se je moralo civilno prebivalstvo umakniti lz mesta. Med prvimi, kl so morali zapustiti kraj, so bili otroci šiljali potem v naprave družbe »Mond Nickel« v Clivdachu v VValesu. kjer bi jih dalje obravnavali Rudniki v Salmarviju so edini rudniki omenjenega koncema izven Kanade. Za sovjete bi bili ti rudniki velikega pomena. L. 1938., ko je Rusija doma pridobila največ nikla, je znašala ta njena produkcija 2800 ton, to je komaj tretjino ruske potrebe. Zato so morali boljševiki neprestano uvažati nikel iz britanskega imperija. Če bi Rusom uspelo, da bi se polastili rudnikov v Salmijarviju v nedotaknjenem stanju, kar je pa malo verjetno, bi bili od L 1941. glede nikla neodvisni od inostran-stva. Finski otroci na švedskem Soproga pravkai odstopivšega švedskega zunanjega ministra Sandlerja je organizirala odhod večje skupine finskih otrok na Švedsko. Švedi bodo po njenem prizadevanju sprejeli v varstvo in nego pet tisoč otrok finskih beguncev ter jih bodo obdržali pri sebi dk> konca sedanje vojne. Tudi severni jeleni se umikajo mm :—v i P 1 Zaradi vojne z Rusijo odpravljajo Finci velike črede severnih jelenov iz Laponske v notranjost dežele. Pastirji teh živali potujejo na smučeh Kremenčeva ura V 166 letih eno samo sekundo zamude Pruski geodetski zavod v Berlinu ima nekoliko kremenčevih ur, ki spadajo med najtočnejše ure na svetu. Njih točnosti ni mogoče doseči niti z najbolj umetnimi mehaničnimi preciz jskimi urami. Kremenčeva ura omenjenega zavoda z označbo Q 2 gre n. pr. tako točno, da prehiteva v celem mesecu komaj za 5 deset tisočink sekunde. To se pravi, da bi jo morali celih 166 let prepustiti sami sebi, če bd hoteli, da bl čas prehitela za celo sekundo. Te kremenčeve ure se seveda že na zunaj razlikujejo od vpeh običajnih ur, pred vsem po tem. da nimajo nobenih koles in drugih gibljiv h delov, če ne upoštevamo elektromotorjev, ki pa za ure same nimajo pomena ln rabijo samo za oddajanje Kremenčeve ure so namreč majhne radijske oddajne postaje, ki njihove frekvence točno ureja kremenčev kristal. To enakomerno nihanje je mogoče doseči samo z zelo zamotanim; pripravami ki skrbijo med drugim za to, da ostaja temperatura vsakega kremenčevega kristala neprestano enaka, in sicer z natančnostjo 1 tisočinke stopinje. Ker je edina trajno potrebna sestavina kremenčeve ure kremenčev kristal, vse prit kline, kakor radijske cevi in baterije pa je mogoče Izmenjati, ne da bi s tem motili obratovanje ure. se ta praktično nikoli ne obrabi, kar je že tudi velika razlika v primeri z mehaničnimi precizijskim urami zvezdam. Nadaljnja prednost kremenčevih ur je v tem, da stresljaj in spremembe v težnosti ne vplivajo na njihovo točnost. Skrb za Kako treba ravnati z obuvalom, da ostane voljno in trpežno Obuvalo, ki je postalo trdo, se spet omehča, če ga zmočimo z mlačno vodo, nato ga nategnemo na kopita ln potem usnje s krpami odrgnemo, da se posuši, čevlje na-drgnemo nato večkrat s tehničnim ricino-vlm oljem, vmes se morajo vedno dobro posušiti. Na koncu jih namažemo s kremo. čevlje shranimo najbolje v omaro, ki nI preveč tesno zaprta. Dobre čevlje, ki jih nosimo redkeje, moramo zavarovati, da se ne naberejo prahu. Premočene čevlje natrpamo z zmečka- , nim papirjem, ki vsrka vlago ln ohrani j čevljem obliko, to se pravi, usnju prepreči, da se ne more krčiti. Rjave čevlje z madeži temeljito operemo s hladnim milnim lugom. Paziti pa moramo pri tem, da pride čim manj mokrote v notranjost čevlja. Lug odpravi umaza-nost in zaskorjeno kremo. Tople, suhe noge so posebno važne za otrokovo zdravje. Iz starih klobukov Izre-žemo primerne klobučevlnaste vložke, kl držijo nogo toplo. Doma naj otroci nosijo tople copate, ki jih je lahko Izdelati iz starih ostankov volne in klobučevlnasth podplatov. Razkrinkano bojišče Položaji v fotografskih posnetkih iz letal Tednflc »Der Adler«, ki ga izdaja ministrstvo za zračno plovbo v Berlinu, je izšel v posebni izdaji pod naslovom »Razkrinkani francoski položaji«. V nizu fotografij, ki so jih posnela nemška letala, je videti važna francoska železniška križišča z njihovimi obrambnimi napravami, posnetke letalskih oporišč in letališč. Izredno važne točke, kakor položaji protiletalskih topov, so pose-be vrisane. Celostranski posnetek kaže znane francoske Schneiderjeve oboroževalne delavnice in municijske tovarne, ki so jih skrili v gozdove. ' Najvažnejši pa so posnetki utrdb Magi-I notove linije. Tako je videti posnetke tan-kovnih in žičnih ovir južno od Saarbriickna, srednje in težke oklopne utrdbe tar dobro masdcirane topniške položaje. Sledi nadalje več strani znatno povečanih posnetkov francoskega vojaškega vežbališča Mourmelona, orožarne v Bourgesu in posnetki mesta Amiensa ob Sommi. Seveda pa imajo danes tudi Francozi in Angleži prav v taki podobi pred seboj utrdbe na nemški strani bojišča in v notranjosti Nemčije. Dragulje kuhajo v medu Učinki, ki jih ima vročina na žlahtne kamne Na Holandakem ao že dalj časa delali poskuse, da bl ugotovili natančneje učinke, ki jih ima velika vročina na dragulje. Sipreminja jim barvo in sijaj, in to večinoma na bolje. Pri omenjenih poskusih so ugotovili, da je učinek vročine posebno Izrazit, če se dragi kamni prekuhajo v medu. Poeebno aha ta po tem kuhanju skoraj ni več spoznati. Njegove žilice se nasrkajo medu in barve mu postanejo zavoljo tega krepke j- še. Tudi topaz se znatno sprem«*, • ni topaz dobi n. pr. rožnat sijaj. Cirfcon postane čistejši in sliči potem diamantu. Tudi diamant sam se spremeni po obravnavi z medom, dobi poseben sijaj, ki cika na rdečkasto, toda ta sprememba traja le nekoliko dni, med tem ko se ostali dragulji spremenijo za daljši čas afli pa za trajno, vsaj kolikor je bilo mogoče doslej dognati. Nekaj pravil za peko Kako spozna gospodinja, da ni peč prehladna ali prevroča Kalupe za torte ln pogače smemo napolniti kvečjemu do treh četrtin, ker pecivo v vročini vzhaja in U lahko izkipelo, če bl bil obod prepoln. Preden porinemo kalup v peč, položimo vanj kos časniškega papirja, če je postal ta po osmih minutah svetlo rumen, tedaj je peč lahno vroča. Če je temno rumen, tedaj Ima dobro srednjo temperaturo, kl je za peko najprimernejša, če postane papir temno rjav, pa je to dokaz, da Je peč pre- Mine namesto rib Da bi odpravile nevarnost plavajočih min, so pomorske oblasti v danskih vodah segle po metodi, ki se je obnesla ie v svetovni vojni. Oborožile so ribiče s puškami tn strelivom. Vsak lastnik ribiSke ladje lahko dobi za primerno kavcijo zaželjeno Število posebnih pušk in naboiev Plavajočih min ni težko s tem orožjem iz zadostne daljave preluknjati, da se potopijo Za vsako uničeno mino delijo nagrado 40 danskih kron, medtem ko plačujejo sporočila o najdbah min po 8 kron. vroča, čim težje je pecivo, tem višja Je lahko pecilna temperatura. Lahko pecivo prenaša le malo vročine. Kalupe postavimo najbolje na pecilno pločevino, da ne bo vročina od spodaj prehuda. Zoper preveliko vročino zgoraj, zaščitimo pecivo s tem, da pokrijemo obod z listom pergamentnega papirja. če le ne veš, zdaj izveš: da se pri Sati na Finskem v vrstah finske vojske borijo Laponci, na ruski strani pa Kirgizi; da nastopajo na sovjetski strani proti Fincem tuda finski komunisti, kater prejemajo povelja v finščint, kar znači, da so tudi njih poveljniki finskeg* porekla; da se vršijo sedanje borbe na finskem bojišču pri povprečni temperaturi 15 do 20 stopinj pod ničlo. Sc Sedemnajst strelov \ - - I * f * Stolp nemške oklopne križarke »Admiral Graf von Spee«, ki je bila v pomorski bitki s angleškimi ladjami sedemnajstkrat zadeta ANEKDOTA Mark Tvvain se je v neki družbi pričkal s svojim založnikom. Vsi ostali so z veliko pozornostjo sled 11 živi debati. Založnik pisateljevemu jeziku končno ni bil več kos. Razburil se je in zavpil: »Z idioti se pač ni pričkati!« Mark Tvvain se je nasmehnil: > Gotovo ste opazili, da jaz nisem tega mnenja,« je dejaL VSAK DAN ENA • • 4 • . _ ml * • * • • * 'h • • . -i s. /i? a • tVUl ozemlje poslužuje v pivvcj.^ —*i svojih tankov, ld ji omogočajo lažje napredovanje •Ker nisi z mojim delom nikoli zadovoljna, sem zabil v zid vse polno žebljev. Zdaj si lahko izbereš poljubnega.. al (»Judge«) Kane Greyt 40 Zakon zapada Roman Georgia se ni ganila, niti ni črhnila besedice. »Nu, ali bo kaj?« je osorno zaklical in segel po nji — a tedaj ga je z vso močjo udarila po obrazu. Osupnil je tolikanj, da se je opotekel nazaj, lice ga je skelelo, izgubil je oblast nad seboj. Sunkoma jo je potegnil s konja, brez moči mu je obležala v naročju, prisiljena trpeti, da jo je divje poljubljal. Nato je s komolcem odprl kuhinjska vrata, jo zanesel v temni prostor in jo položil na vgrajeno ležišče v kotu. Tuck je bil vse pripravil — Cal je tipaje našel vžigalice ter poiskal novo svetilko, ki je zagorela z jasno svetlobo Ne da bi se ozrl na Georgijo, je stopil k ognjišču in zakuril ogenj, ki je veselo za-prasketal — veliko poleno je obdržal v roki, takisto. kakor mu je bil Merry priporočil, da bi bil sklepni prizor bolj dramatičen. »V tak strah jo moraš pripraviti, da bo imela za tri dni dovolj,« so bile njegove besede. Georgia je bila sedla pokonci in slekla njegov suknjič _ skrčena je s široko odprtimi očmi strmela vanj Smilila se mu je v dno duše, a žalostnega in smešnega končnega prizora ji ni mogel prizanesti! »Tako, gospa Thurmanova,« je zagrmel nanjo, sedaj želim večerjati, a podvizajte se, prosim — se .pravi, ne prosim, ampak ukazujem!« j Hvala Bogu, to je bilo za njim! In uspeh? j Nu, ta je bil presenetljivejši, nego bi bil Cal v .sanjah pričakoval. Georgia je vstala in prišla k njemu — ne s pogledom ne s kretnjami ga ni več spominjala prejšnjega, samozavestnega »dekleta današnjih dni«. »Rada, ljubi,« je trepetaje dejala, »ali je kaj pri hiši?« »Le oglej se, našla boš vse, kar potrebuješ,« je osorno odvrnil, »jaz pa spravim ta čas konja v hlev.« To rekši je odklobuštral iz hiše in zaloputnil vrata za seboj. Hladni nočni veter, ki mu je planil naproti, mu je dobro del, kajti ves obraz mu je žarel kakor ogenj. Ko bi bil Tuck Merry zdajle stopil predenj, bi ga bil pretepel — vzlic nevarnosti, da ga zbije v prah in pepel. Kako je revica trepetala — konec koncev je bila vendar še na pol otrok! Ko je razsedlal konja in ga oskrbel, je šel v izbo. prižgal tudi tu svetilko in zakuril v odprti kamin. Ponosno se je ozrl: čedno je bilo, skoraj da malce prerazkošno za dva preprosta naselnika. ki se hočeta šele dokopati do premoženja — celo veliko zrcalo je viselo na steni, in na umivalniku sta stala skleda in vrč iz pravega porcelana Kdo ve, ali je bil z žarkordečo posteljno odeio pogodil Ge-orgijin okus? A tedajci mu je prišlo na misel da ne bo nikoli živela z njim v tej hiši in ne bo nikoli res niegova žena — da je zdaj konec lepih, blaženih sanj. Ko se je vrnil v kuhinjo, je naSel Georgijo sedečo za mizo — ob njegovem prihodu je plašno vzdignila oči. Kar prehudo jo je bil zastrašil, in to se je moralo zdaj seveda izpremeniti! Prijazno, kar je le mogel, je vprašal: »Ali lahko dobim malce tople vode?« Brez besede je vstala in iz kadečega se čajnika napolnila skledo, ki mu jo je postavila na stol; brisačo je obesila čez naslonjalo. Umil si je obraz in roke, nato pa vprašal: »Nu, in kako je z večerjo?« »Pripravljena je,« je odgovorila, »kolikor sem zmogla s temi otrplimi prsti.« Stopil je k mizi, in oba sta sedla. »Na oko je prav vabljiva,« je menil, »in Se je tako dobra, kakor je videti — « Močno je bil lačen, zato je jedel molče, samo enkrat je vprašal, ali ne misli tudi ona jesti. »Pri najboljši volji ne morem,« je odgovorila. . Po zadnjem grižljaju je vstal. »Vse. kar je res, Georgia,« je rekel s prijaznim glasom, »jed je bila izvrstna! — Le pusti, pospravi in posodo pomil bom že sam.« »Hvala Bogu, da si spet stari,« je rekla in globoko zasopla. Nasmehnil se je. »Nu. pojdiva torej, da ti pokažem drugo sobo.« »Mar je v hiSi še katera?« »Seveda, tu je samo kuhinja — pojdiva.« Ko je pa stala kakor prikovana, jo je prijel za »•oko in io potegnil s seboj. Na oni strani je bilo priietno toplo, dišalo je po smoli plapolajočih polen. »Nu, ali ni kar prijazno?« je vprašal. Nič ni odgovorila, vse telo ji je trepetala »Najprej se malce ogrej,« je nadaljeval, »potem pa zapahni vrata s temle zapahom — stric Gard pravi, da je tako močan, da ga niti grizli ne razbije.« Se vedno ni spravila besede iz sebe. Vzel je svoj samokres iz toka ter ga položili k svetilki na mizo. »Potrebovala ga sicer gotovo ne boš, a morda ti bo v pomirjen je — Lahko noč!« S temi besedami se je obrnil in odšel, a vrata je to pot čisto tiho zaprl za seboj. Dvanajsto poglavje Georgia je stala, ne da bi se ganila, in vlekla na uho — ko ga je začula, da na oni strani ropoče s krožniki in skledami, je hitro stekla k vratom in jih zapahnila. Možgani so ji bili kakor prazni, kolena so ji klecala, vrgla se je na posteljo in nekaj časa negibno ležala, niti misliti ni mogla več. Topa otrplost, ki jo je bila napadla, je polagoma prešla, sedla je pokonci,' ▼ sencih jo je peklo, glava jo je bolela, da nikoli tega. Začudeno je gledala okrog sebe, oči so ji zblodile od krznenih preprog na svetlem novem podu navzgor po stenah iz brun, kjer je med posameznimi debli razločno videla rdečkaste, z ilovico zamazane reže, prav gor do skodlastega stropa. Potem si je ogledala mala okna, odprti kamin, ki je bil sezidan iz belega kamna, preprosto surovo zbito pohištvo — in nato sebe v svoji obleki, raztrgani od trnja. Morala današnjega časa Pod denuncijantskim naslovom »Liberalci ne odobravajo borbe proti komunizmu« se »Slovenec« obračunava z nekim »političnim vestnikom«, ki ga, kakor pravi »izdajajo znani gospodje v znani ljubljanski tiskarni« in v katerem baje »liberalci odlagajo one sestavke, ki bi jih kako odgovorno uredništvo ne moglo zagovarjati ne pred zakonom in ne pred javnostjo«. Kakšni so ti sestavki, »Slovenec« ne pove, on samo pravi, da so »polni besnega srda in grenkega žolča na vlado in klerikalce, na slovenski narod in na vse, ki odklanjajo JNS-arski centralizem«. Mi iskreno priznamo, da »političnega cestnika« s tako vsebino nismo čitali. Te vrste literatura je, kakor izgleda, znana samo uredništvu »Slovenca«. Pač smo čitali te dni neki »politični vestnik«, v katerem je nanizanih cela vrsta konkretnih slučajev in obtožb, o katerih bi bilo prav, da se o njih tudi javno razpravlja. Morda je to neka druga tiskovina. Zato bi bilo dobro, če bi »Slovenec« navedel iz »političnega ▼estnika«, ki ga je on čital, nekaj citatov, da bi se moglo ugotoviti, ali mi in on govorimo o isti tiskovini, saj je znano, da sedaj vsak hip izide pri nas kakšen letak. Ravno te dni n. pr. se je »Slovenec« obračunaval z nekim drugim »vestnikom«, ki ga pripisuje svojim prijateljem iz krščan-sko-socialnega tabora. Gospodje v Kopitarjevi ulici imajo pri tem navado, da svoje nasprotnike stalno obtožujejo nekih nečednih in grdih dejanj, a nikdar prav ne povedo, katerih. Glavno jim: je, da nasprotnika oklevetajo. Tako na pr. spravljajo politični vestnik, o katerem pišejo včeraj, v zvezo z Jugoslovensko nacionalno stranko, preidejo potem brž na dr. Krameria in ga ponovno razkrinkajo kot komunističnega zaveznika, ker je kandidiral na listi današnjega podpredsednika vlade dr. Mačka, ki je poleg kandidatur, po- stavljenih od HSS, SDS, JNS, DS, NRS ter zemljoradnikov, sprejel menda tudi nekaj bolj levo vsmerjenih kandidatov na svojo listo. Zakaj obtožuje »Slovenec« dr. Kra-merja in ne dr. Mačka, zakaj dolži JNS in ne istotako n. pr. današnjih vladnih strank HSS, SDS in zemljoradnikov, to je skrivnost ki jo naši sobesedniki seveda ne izdajo. Najbolj značilno za presojo morale današnjega časa pa je pač sledeče: »Politični vestnik«, za katerega je baje odgovorna JNS se po »Slovenčevem« zatrdilu pošilja v zaprtih kuvertah. Njegov tisk tn razpošiljanje zahteva po sodbi »Slovenca« ogrom_ na sredstva. Izgleda torej, da ne gre za kakšne skromne tiskovnice, temveč za brošure, kakor so n. pr. znane priloge »Slovenskega doma«, in povrh še tako rekoč v milijonskih nakladah. Ko je »Slovenec« tako ugotovil, da so za te tiskovine potrebne »velike vsote denarja«, se vprašuje, »odkod priteka denar za te drage JNS-arske pamflete«... »Slovenec« hoče s tem namigniti, da seveda ne iz ljubljanske Mestne hranilnice, temveč naravnost'lz blagajn kominterne ... Svojega očeta je posekal, kakor vedno v teh stvareh, »Slovenski dom«. Ko poroča o predsinočnih komunističnih demonstracijah v Beogradu, dela za nje odgovornega menda samega dr. Kramerja. Pristavlja namreč uradnemu poročilu sledečo opazko: »Zdi se, da bo boj proti komunističnim plačancem neuspešen, dokler bodo komunistični agitatorji lahko pod plaščem zakonitosti širili svoje načrte po raznih listih ln revijah, kakor v kramarjevskem »Ljubljanskem Zvonu« in »Sodobnosti« ...« K vsem tem rečem dodati le besedico protesta ali ogorčenja, bi značilo kvariti sliko o moralnih, pa tudi o političnih kvalitetah gospode, ki take reči piše, Beležke Iz Markovičevega volilnega načrta »Hrvatski dnevnik« poroča, da sta bila za razpravo o volilnem zakonu v vladi predložena dva načrta, ki jih list označujb kot »predloga s srbske strani«. Eden je od ministra dr. Konstantinoviča, drugi od ministra pravde dr. Markoviča. Dr. Markovič predvideva kombinacijo okrožnih in državnih list. Država bi se razdelila na 38 volilnih okrožij. Okrožna lista bi imela toliko kandidatov, kolikor obsega administrativnih srezov. Tudi nosilec okrožne liste bi bil le sreski kandidat. Državna lista naj bi imela 38 kandidatov. Da bi se pa preveč ne povečalo število poslancev naj bi v vsakem volilnem okrožju bil izvoljen po en poslanec manj, kakor je srezov. Tako prihranjeni mandat bi potem prišel v razdelitev pri državni listi. Za obe listi bi veljal D' Hontov razdelilni sistem. »Hrvatski dnevnik« pripominja, da je v tem nedostatek načrta, ker D' Hontov sistem favorizira močnejše stranke in bi se zato pri državni listi moglo zgoditi, da močnejša stranka pobere mandate tudi iz okrožja, v katerem je sicer razmerno slabo zastopana. Prednost dr. Markovičevega načrta pa vidi organ dr. Mačka v tem, da tudi ženam priznava volilno pravico, četudi v omejenem obsegu. Dobile naj bi jo namreč ženske s fakultetno izobrazbo, nadalje one, ki imajo kakšno strokovno izobrazbo in samostojno opravljajo službo ali pa samostojno vodijo obrt, za katero plačajo davek. Koliko je bilo od teh določb dr. Markovičevega načrta sprejetih v dosedanjih posvetovanjih vlade, »Hrvatski dnevnik« ne pove. Vprašanja srbske edinice Poročali smo že v »Jutru«, da je nastala težavna situacija zaradi vprašanja, ali in kdaj se naj vsaj načelno poleg banovine Hrvatske in Slovenije osnuje tretja, srbska državnopravna edinica. Večina srbskih strank zavzema stališče, da ne more biti dvoma o tem, da mora, ko je že sprejet princip razdelitve države po nacionalnih edinicah, tudi srbsko ozemlje tvoriti eno nedeljivo avtonomno enoto. To naj se načelno ugotovi in zakonito zajamči že pred volitvami. Dr. Mačkovo stališče je bilo od početka to, naj se prepusti odločitvi naroda pri volitvah, koliko državnopravnih edi-nic poleg banovine Hrvatske hoče še imeti in katerim edinicam ne izvzemši banovino Hrvatsko, se hočejo posamezni kraji priključiti. V tem oziru vse do zadnjega časa ni bilo videti možnosti, da se nasprotujoča si gledanja izravnajo. Sedaj je kakor izgleda nastalo olajšanje. »Hrvatski dnevnik« poudarja v včerajšnjem uvodniku, da se v vladi vodi razprava tudi o drugih velikih vprašanjih, ki naj se po možnosti rešijo pred volitvami. Potreba reševanja teh vprašanj se poudarja zlasti na srbski strani, kjer pravijo, naj bodo volitve šele takrat, ko bodo ta vprašanja v glavnem že rešena, tako da bo pri volitvah čim manj odprtih problemov. Nova skupščina bo potem mogla dati naknadni pristanek na vse. kar se bo do njenega sestanka storilo. Te stvari so delikatne in zato o njih ni mogoče dati obvestil, dokler se razgovori še vršijo. O njih so razpravljali že povodom pogajanj, ki so dovedla do sporazuma od 26. avgusta. Toda takrat ni bilo mogoče doseči soglasnosti Po ustanovitvi banovine Hrvatske se ta vprašanja sama po sebi zopet postavljajo. Kako daleč so razgovori o tem dospeli, se še ne ve. Toda eno je sigurno, da se morejo in smejo voditi samo resno m v iskreni želji, da se najde izhod, ki bi vse zadovoljil. Obstaja nada, da se bo delo srečno končalo, zaključuje glasilo dr. Mačka svoj uvodnik. Načrt za bodočo politično organizacijo v Sloveniji Kranjski dekan g. Matija Škrbec objavlja načrt za novo organizacijo katoličanov v naši Sloveniji. Po njegovem načrtu bi morali »tvoriti vsi udje slovenske katoliške dejavnosti, katoliškega svetovnega nazora enoten pevski zbor, v katerem bi peli vsi skupno melodijo po enotnem taktu. Vsi bi se morali skupno in enotno truditi, da bi katoliški svetovni nazor prekvasil vse naše javno in privatno življenje: umetnost, znanost, literaturo, javno življenje, gospodarsko in socialno delo itd. Pevovodja v tem zboru bi moral zahtevati od svojih pevcev, da pojejo sicer vsak svoj glas, toda le ono vižo, ki se prilega celotni melodiji Vsi katoliki bi morali tvoriti nekak enoten zbor v katoliški cerkvi, v vsej škofiji, v vsej župniji. Takt vsej cerkvi daje papež, v škofiji škof, v župniji pa župnik!« Gospod dekan so sicer malo skeptični glede uresničenja svojega načrta, ker je »v katoliški cerkvi vedno nekaj takih, ki jo radi po svoje mahajo « Toži pa v zvezi s tem tudi o težavah in bridkostih naših župnikov, ki so »prave uboge pare. Saj ga danes ni na svetu bitja, ki bi bil bolj podvržen kritiki, kakor smo župniki Kar župnik naredi, vsako delo mu prejedo in preobrnejo z napačnimi tolmačenji. Če nič v javnosti ne dela, ga zmerjajo, da je lenuh. Če se pa udejstvuje v javnem življenju, mu pa že podtikajo zle namene, kapitalizem, politiko in Bog ve kaj še vse. Ni ga danes stanu, ki ne bi bil tako prekritiziran, kakor je duhovniški...« Razčiščevanje med radikali Kakor smo že poročali, je minister pravde dr. T ■g^air Markovič raaposSal vabila na konferenco radikalov, ki naj bi bila v nedeljo, 17. decembra. Vat/la So prejeli funkcionarji radikalnih organizacij, odnosno člani glavnega odbora v skoraj vseh srbskih krajih. Namen konference je bil pokazati, da pristaši radikalne stranke ne odobravajo stališča glavnega odbora v Beogradu, ki ni odobril vstopa dr. Markoviča v vlado in je proglasil, da dr. Markovič ni več član radikalne stranke. Glavni odbor je proti tej aikcijl organiziraj protiajkcijo in beograjski listi objavljajo sedaj iz raznih krajev resolucijo ra-dikaJskih prvakov, ki izjavljajo zvestobo glavnemu odboru in predsedniku stranke Aci Stanojeviču ter sporočajo, da se konference 17. t m ne bodo udeležili. Iz nekaterih krajev so poslali radikali dr. Mar-koviču poziv, da konferenco prekliče tn na ta način doprinese k pomirjen ju med radikali. Le radikali trebinjskega sreza, kjer je bil dr. Markovič poslanec, so odredili delegate za nedeljsko konferenco. Akcija za žensko volilno pravico Meddruštveni akcijski odbor za žensko volilno pravico v Mariboru* ki je priredil v nedeljo 10. dec. uspelo zborovanje, obvešča javnost, da nadaljuje svoje delo in ima v načrtu več zborovanj še v ostalih mestih mariborskega okrožja. V nedeljo, dne 17. t m. bo sodeloval na zborovanju v Dravogradu, ki ga sklicujejo domačinke. Prav tako prosimo, da nam pošljejo tozadevne dopise tudi drugi kraji, če želijo prirediti zborovanje ali predavanje z našim sodelovanjem Radi naglice smo morda pozabile povabiti še kako društvo, organizacijo ali zastopnico ženskega članstva kakega društva, zato tem potom prosimo, da se prav tako zglasijo na naslov odbora: ga. Zora Ravnik, tajnica Meddruštvenega akcijskega odbora za žensko volilno pravico, Maribor, Trubarjeva ulica 4. Strnimo svoje vrste, nihče naj ne manjka pri skupnem delu za ženske pravice! — Meddruštveni akcijski odbor za žensko volilno pravico. Koliko Nemcev je v Jugoslaviji »Ravnopravnost«, mesečnik za narodno obrambo, ki izhaja v Beogradu, zavrača nemške navedbe, da je v Jugoslaviji nad 600.000 Nemcev. Po statistiki jugosloven-skega statističnega urada je to Število dosti manjše. V Jugoslaviji je bilo leta 1931. vsega skupaj 499.969 ljudi z nemškim materinim jezikom Od tega je treba odšteti 17.614 nemSkih državljanov In 10.926 Židov, tako da ostane 472.322 Nemcev jugoslovenskih državljanov. To da komaj tri ln pol odstotka vsega prebivalstva Jugoslavije. V dravski banovini je bilo L 1931. 25.054 Nemcev, ali 2.19 odstotka vsega prebivalstva. V banovini Hrvatski Jih prebiva 70.922, v dunavski banovini pa 341.341 to je 14.80 odstotka vsega prebivalstva v tej banovini. Na zlatem oslu v Jugoslavijo V zadnjih mescih so po raznih banskih upravah silno pritisnili tuji elementi s svojimi prošnjami za podelitev jugoslovenske-ga državljanstva. Ugotovljene so izvestne zlorabe, ko so tudi prosilci, ki z državnega in narodnega stališča niso zaželeni, dobil! priporočila in našli pota, da so prejeli naše državljanstvo. Gre tu baje za velike vsote. Po uredbi od 26. avgusta zagrebška ban-ska oblast ni, kakor ostale ban&ke uprave, samo predlagatelj za podelitev državljanstva, temveč prošnje v lastnem delokrogu sama rešuje. Tudi v Zagrebu so se v zadnjem časa množili poskusi, da bi razni prosilci na zlatih oslih prispeli v Jugoslavijo Tem poskusom je sedaj ban napravil konec. Izdal je objavo, da se imajo prošnje za podelitev državljanstva obravnavati točno po zakonskih predpisih in da so zaradi tega vse intervencije odvisne in prepovedane. »Are Eoyalu v Captownu V nedeljo je objavil »Slovenec« obširno poročilo o tem, kako je nemški narednik Frank s 500 kg težko letalsko bombo potopil angleškega nosilca letal »Are Royal«, dasi so to vest angleški uradni krogi že ponovno demantirali. Njihov demanti je potrdil tudi ameriški mornariški ataše, ki se je udeležil v oktobru službe božje na tem brodu. Pozneje so objavili razni nevtralni listi tudi slike »Arca Royala«. M jih je posnel neki danSki kapetan. ko je vozil mimo njega na Severnem morju. Sedaj pa Javlja Reuter, da sta obiskala »Are Royal« in bojni brod »Repulse«. za katerega so Nemci tudi trdili, da so ga potopili ali vsaj težko poškodovali pri podmorniškem napadu v Scapa Flowu, Captown v Južni Afriki, kjer so jima priredili zelo svečan sprejem. Naie gledališče D B A M A Sobota. 16.: TU komedije. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Nedelja, 17. ob 15.: George Dandin. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Ob 20.: Velika skušnjava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL O P E B A Sobota, 16.: Gorenjski slavček. loven Slanmoetna predstava v proslavo 20 letnice ljubljanske Univerze kralja Aleksandra L Nedelja, 7. ob 15.: Pri belem konJUčku. Izven. 7-"**3""1 cene, od 30 din nar vzdoL Ob 20.: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Slavnostna predstava v proslavo 20Ieft-niee naSe Univerze bo drevi. Peli bodo priljubljeno Foersterjevo opero »Gorenjski slavček« z Ribičevo v naslovni in Franclom v glavni moški partiji. Izredno prikupna glasba in prisrčno dejanje sta rea ln popolnoma naša in zato najdeta tudi vselej topel odziv. Sodelujejo Se Barbi-Ceva, španova, Anžtovar, Zupan, Sancin Modeet, Dotoičar, J. Rus, Orel, JapJjeva, Brcarjeva ln Oevirk. Dirigent: Neffat, re-8iser: Zupan. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota 16.: Via mala. Red A. Nedelja, 17. ob 15.: Hlapec Jernej. Globoko znižane cene. Dijaki popurt. Zadnjič. Ob 20.: Navihanka. Znižane cene. ŠPORT Planinci in smučarji, kam pa za božič? SPD vas pelje v duhu po vseh najlepših smučarskih postojankah Slovenije Zimska gorska priroda vabi. SmučI na rame in" ven na sneg, na solnce, v prelepo zimsko naravo, belo, živo m v vseh prizorih čarobno privlačno. Planinski domovi nudijo prijetno zatočišče in domače razpoloženje za božične praznike. Toplo, hitreje polje Kri v žilah, ko se nam napoveduje izpolnitev naših želja za božič. Kam ? Do sobote dne 23. decembra je Se dovolj časa, da si izberemo svojim smučarskim sposobnostim in svojemu razpoloženju primeren kraj. Slovensko planinsko društvo hoče z nasveti pomagati pri pravilni izbiri. Obrnimo se v Bohinj do Zlatoroga, Izhodišča za vse smuške ture v Triglavsko pogorje. Krog in krog Bohinja leže valovite planote, samotna pota skozi zasnežene gozdove, ki se smučarju priljubijo, da mu je težko, ko odhaja. Zlatorog je ključ do najlepšega smuškega raja- Komne. Luč, ki sije okrog Doma SPD na Komni, je svetlejša kakor v dolini, modrikaste sence pomirjajo oko ter segajo v Široke snežne poljane. Položno se spušča svet proti robu, kjer se strmo prevali v Bohinjsko kotlino. S Komne je mnogo smučarski iztelpv, proti šijl, Voglu, Podrti gori in Bogatinu ter tja čez Kal ln Lope nad dolino »Zajezeram«, kjer je niz najlepših smuških poljan. Dom SPD na Komni je stalno oskrbovan ter nudi naj večje udobnosti. Koča pri Triglavskih jezerih pa bo odprta le v primeru, ako se vsaj do 20. t m. javi najmanj osem oseb, ki bodo bivale vsaj tri dni v tej postojanki. Na Komni je okrog 110 cm pršiča. Iz Bohinja se obrnimo proti severu v dolino, ki Ima dvojno mero zimskih radosti — v Pišnico, kjer se visoko skalovje neopazno Izgublja v temnih smrekah, kjer nas pozdravljajo stene škrlatice In Prisojnika, Položna cesta lz Kranjske gore se vzpenja na Vršič in nas pripelje v topli kotiček Erjavčeve koče pod stenami mogočne Mojstrovke. Z Vršiča je smuka proti dolini nebeški užitek za začetnika In za Izvežbanega smučarja. Smelejši, lzvežbanl smučarji se povzpnejo na Sleme in naprej v strmem smuku v Tamar. Poglejmo v svet Kamniških planin! Dve močni postojanki, Krvavec ln Velika Planina sta izhodišči za vse smučarske podvige. Avtobus potegne planinca do Cerkelj, od koder vodi prijazna pot mimo slikovite kapelice sv. Ambroža. Od tod se bližamo prostranim smučiščem Križke planine in Krvavcu z njegovim edinstvenim razgledom. Topli planinski dom sprejme smučarja v svoje okrilje. Velika Planina je eno samo ogromno smučišče, kjer ne vefi, kam bi najprej pohitel. Mikavna je Tiha dolina, ki je oddaljena od koče SPD komaj 10 minut m ki je polna zimskih čarov. Pozimi je najprikladnejšl vzpon na Veliko Planino lz Črne, kamor vozi avto lz Kamnika. Od gostilne pri Jurčku traja vzpon po zgaženi poti mimo kmetije Podkrajnik do koče SPD na Veliki Planini le dobri dve url. Kamniška Bistrica ob vznožju zasneženih Kamniških planin bo nudila letos še izredne užitke! Po prihodu jutrajega vlaka bodo ob nedeljah ln praznikih čakale v Stahovici sani s konjsko vprego; komur ni do smuke, se lahko lagodno pelje do doma, ostali {Mi drče na smučkah za vozilom. Pred domom bo urejeno smučišče za začetnike ter sankallSče. Poglejmo Se v vznožje Karavank. S postaje Žirovnice vodi zložna pot do Valva-zorjevega doma, ki Ima edinstven razgled na blesteče planine Gorenjske ln na Savsko dolino. V tej postojanki je domače In prijetno, okolica pa nudi tudi smučarju številne možnosti za razmah. V naročju naše slovenske zemlje leže čuda zimske prirode. Pridite ln poglejte jih. Povsod v Sloveniji čakajo na smučarje zimske postojanke Slovenskega planinskega društva z bleščečimi smučišči v okolici. Pojdite tja ven za božič ln praznike, razvedrite si dušo, okrepite telo na belih gorskih poljanah. Kdor želi informacije o snežnih razmerah, oskrbi planinskih postojank In smučarskih Izletih, naj se Obrne na pisarno SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1, tel. 40-56. Mozirska koča na Golteh je pripravljena, da sprejme množico smučarjev, ki so se odločili, da preživijo božične praznike na Idealnih smučiščih, ki obkrožujejo to prijetno planinsko postojanko. Potni stroški do Mozirja so neznatni, avtobusne ln železniške zveze s Celjem pa najugodnejše. O letošnjem božiču si bodo sledili trije prazniki zapovrstjo, da je res vredno pohiteti na božično smuko na Mo-zlrsko planino. Morda nebo tudi pri Celjski koči kmalu natrosi toliko snega, da se bo tudi tu lahko po mili volji nasmučal vsakdo, kdor ne more predaleč z doma. • Sneg je pobelil Maribor In okolico v noči na petek. Višina snega 5 cm, padavine od raztopljenega snega 4.6 mm. Na pohorskih vrhovih je zapadlo doslej ponekod za skoraj 1 m snega. Za naslov prvaka v table-tenisu Na teh tekmah v Zagreba bo nastopilo IS najboljših moštev is vse države, med njimi tudi Hermes in Mladika iz Ljubljane Danes hi jutri priredi JTTS v Zagrebu finalna tekmovanja za državno prvenstvo moštev v table-tenisu. V to tekmovanje se je iz Izbirnih tekem plasiralo 13 klubov lz vse države, med njimi kot najmočnejši trije zagrebški ter po dva ljubljanska, subo-tiška in Deograjska. Ljubljansko okrožje bosta torej v teh finalnih tekmah zastopala dva kluba, in sicer Hermes In Mladika iz Ljubljane. Hermes bo po dolgem odmoru spet nastopil v svoji stari postavi z bivšim državnim prvakom Marinkom, ki je zdaj v odlični formi. Razen njega bodo za Hermes igrali še: Lazar, Djinovski ta K osmina, ki bodo vsi skupaj trd oreh za vse ostale. Mladika bo igrala v postavi: Strojnik, Belak ln Krečič. V zagrebški skupini so se v finale plasirali: HaSk, Makabl In Uranla. Zanimivo je, da bosta v Haškovi ekipi igrala kar dva Slovenca, ta sicer Weiss ta DernovSek. Močno bo tudi moStvo trenutnega državnega prvaka SubotlSkega table-tenls kluba, ki bo igralo v postavi: Harangozo L, Konc la Harangozo EL Borba za prvo mesto bo gotovo zelo ogorčena. Največji favoriti med 13 kandidati so: sedanji prvak STTK, ljubljanski Hermes ter zagrebSka kluba HaSk in Makabl, seveda pa tudi presenečenja niso izključena. Igralo se bo danes popoldne ta drevi, v nedeljo pa ves dan do poznega večera. Kaže, da bo to ena največjih table-tenlških prireditev v sezoni, saj se bodo v Zagrebu zbrali najboljši table-tenistl Iz vse države. V neka] vrstah Iz domačega nogometa Iz zadnjega »Službenega Vestnika SNZ« posnemamo: Na nedeljskem ustanovnem občnem Zboru nogometne podzveze v Trbovljah je bilo sklenjeno, da se ustanovitev te podzveze odkloni tako, da se trboveljski klubi Izjavljajo za pristop k ljubljanski nogometni podzvezi, v Trbovljah pa naj se ustanovi samo poverjeniStvo. Prvi redni občni zbor SNZ bo 14. januarja 1940. Jutri cb 10. bo v posebni sobi kavarne »Emone« ustanovni občni zbor Zbora nogometnih sodnikov pri SNZ, ld bo, kakor znano, po sklepu ustanovnega občnega zbora SNZ dobil avtonomijo ln bo odslej imel samostojno organizacija Spor zaradi prvenstvene tekme med Muro ln Rapldom, ki Jo je bivSI LNP verifi- ciral z 2:0 v korist Raplda, očitno Se nI rasen. Mura je protestirala ln zdaj bodo ponovno proučili vse okoliščine, v katerih je bila odigrana ta tekma. V zvezi z njo je bil občutno kaznovan tudi zač. nog. sodnik Josip Turk lz Murske Sobote, ki so ga v sodniškem odboru črtali lz seznama sodnikov. Ta sklep je zdaj SNZ potrdila. Ljubljanski boksar v Zagrebu Jutri bo v dvoboju med Herkulesom In Croatijo gostoval tudi ljubljanski boksar Evstahlj Baloh, ta sicer za Croatijo v težki kategoriji. Za nasprotnika so mu določili državnega prvaka Hladnega. Baloh Ima v tej borbi prednost silno močnih udarcev. Ta borba je obenem tudi revanžna za zadnjo, v kateri je Baloh Hladnega tako obdelal, da so ga morali odpel jatL Trenutno Baloh sicer nI v najbolj« formi, toda kljub temu računajo njegovi prijatelji, da bo častno zastopal slovenski boks. ruti m Alutijc kake udobna, koristna In lepa je v kuhinji lična Junghaasova kuhinjska ura. Okusne oblike, dolga trpežnost in nizke cene — to so prednosti svetovno znanih Junghmu UR z znamko zvtzds DOBIJO SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH Z URAMf Športne zveze brez konca ln kraja Srbi, ki so v prvih časih »reorganizacijo* našega športa ta v dobi ustanavljanja raznih hrvatskih športnih forumov, držali križem roke, hitijo zdaj, da bi nadoknadili zaostalo in čimprej ustanovili za vse športne panoge, ki jih gojijo, samostojno športne forume. Tako so imeli sinoči ustanovni oljčni zbor srbske zveze zimskih športov, dar nes ta jutri pa bo temu sledilo še več drugih. Na vrsti sta srbski kolesarski savez in srbski atletski savez, razen teh pa je za jutri določen tudi ustanovni občni zbor Saveza srbskih športnih savezov, ki bo skupni predstavnik vsega srbskega športa po vzorcu »Hrvatske športne sloge« v Zagrebu. Mednarodni nogometni spored Jugoslavije za leto 1940 Na zadnji seji VNS je mednarodni tajnik predložil načrt mednarodnih tekem naše nogometne reprezentance za prihodnje leto. Po tem načrtu bo naša reprezentanc ca igrala: 31. marca v Bukarešti z Rumunijo; isti dan bi igrali tudi obe drugi reprezentanci v Beogradu. Enak aranžma je v načrtu tudi za 6. septembra, ko bi prvi garnituri igrali v Jugoslaviji, drugi pa v BukareSti. VNS pripravlja tudi mednarodni tekmi z Nemčijo ta Madžarsko, obe na igriščih izven doma. Razen tega je zelo verjetno, da bo prišlo do gostovanja španske reprezentance, ki se je sama ponudila našemu savezu. Kot termina sta predložena 2. ta 6. junij, tekmi pa naj bi bili v Zagrebu ln Beogradu. Podrobnosti glede sodelovanja naših moštev v tekmovanju za srednje-evropski in podunavski pokal bo bodo obravnavale na posebni konferenci sredi januarja v Budimpešti. • Odposlanci ljubljanske plavalne podzveze bodo Imeli — tako pišejo v Zagrebu — jutri skupno z delegati beograjske podzveze* ki so, kakor znano, solidarno zapustili zadnji Občni zbor JPS, na katerem se je sklepalo o njegovi reorganizaciji, v Zagrebu sestanek s predstavniki Hrvatske plavalne zveze, na katerem menijo razčistiti vsa nesoglasja, ki so nastala' takrat. O tem sporu smo svoječasno objavili Številne čudne podrobnosti, po katerih se mora sklepati, da ureditev teh nesoglasij, ki jih ni malo in niso tako neznatne, ne bo tako lahka stvar. Smučarski klub LJubljana Objavlja, da je medklubski gozdni tek, ki je bil razpisan za nedeljo dne 17. t m* zaradi zapadlega snega odpovedan. SK Slovan (boksarska sekcija) vabi vse začetnike ta ljubitelje boksa, naj se udeležujejo treningov, ki so vsak ponedeljek ta četrtek od 19. do 21. na poljanski gimnaziji Vremenska poročila Uradno poročilo Tujskoprometnih zve« v Ljubljani In Mariboru, JZSS in SPD Rateče-Planica 870 m: —4, oblačno, mirno* 10 cm pršiča na 10 podlage, Planksa-Slatna 950 m: —3, oblačno, mlracv 20 cm pršiča na 10 podlage, Planica-Tamar 1108 m: —3, oblačno mlzno* 25 cm pršiča na 25 podlage, Peč-Petelinjek 1440 m: —4, oblačno, mto- no, 20 cm pršiča na 20 podlage, Kranjska gora 810 m: —4, oblačno, mirno, 10 cm pršiča na 20 podlage, sankaliSče uporabno, Budkovnik 20 cm pršiča, Vršič 45 cm pršiča, Dovje-Mojstrana 650 m: —2, oblačno, mirno, 9 Cm pršiča, Jesenice 584 m: —7, oblačno, mirno, 40 eni pršiča, Bled 501 m: —1, oblačno, mirno, 8 cm pr« Siča, Radovljica 470 m: oblačno, drobno meda, 2 cm pršiča na 8 podlage, Bohinj-Zlatorog 580 m: —1, oblačno, drobno mede, 8 cm prSIča, Valvasorjev dom 1180 m: —1, oblačno, vetrovno, 20 cm osrenjenega snega, Dom na Komni 1520 m: —3, drobno mede* 20 cm pršiča na 60 podlage, Dom na Krvavcu 1700 m: —1, drobno mede, 15 cm pršiča na 60 podlage, Velika planina 1558 m: —2, drobno mede, 15 cm pršiča na 40 podlage, Skofja Loka 850 m: oblačno, mirno, 15 cm južnega snega, Polževo 620 m: —2, oblačno, 10 cm prSIča, Senjorjev dom 1522 m: —8, drobno mede* 15 cm pršiča na 30 podlage, Rimski vrelec 580 m: —2, drobno meda* 15 cm prSIča. Perutnina za Božič Vse Ljubljančane, katerim sem poslal svoje ponudbe, obveščam, da bom vsa do sedaj doSla naročila Izvršil. One pa, ki še niso naročili prosim, da pošljejo svoja naročila JOSIP LAH, Osluievd p. VeL Nedelja, najpozneje do ponedeljka 18. t m. MALI OGLASI CENE ALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 8.— davka aa vsak oglas ln enkratno pn ■tojblno Din S.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td IMej« llutk Najmanjši metiek sa enkratno objavo oglaaa Din 12.—. Dopisi bi že nitve ae zaračunajo po Din t.— sa vsako batedo, Din S.— davka ga vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din Z0.—. Vsi ostali oglasi se caračunajo po Dta L- sa besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn S.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši mesefc aa enkratno objavo oglasa Dtn 17.—. Kam pa,kam ? Veselico s plesom priredi danes zvečer restavracija Lloyd na Sv. Petra cesti. Na priletno zabavo ob izbornem vinu in jedilih vabi Rezika Velkavrh, gostil tučarka pri »Iio7dn« in pri »Univerzi«. 52535-18 V gostilni Putrich danes in lutri ples, odprto do t. ure. Vljudno vabljeni. 32603-18 Službo dobi Sodarskega pomočnika za vsa dela sprejmem takoj. Ivan Oblak, sodarstvo, Vrhnika. 32562-1 Hlapca in sodavičarja prijaznega mladega fanta, iičem. Oton Paar, Jesenice. 32521-1 Samostojno kuharico veščo tudi vseh drugih h£S-nih del. sprejmem 1. januarja ali kasneie za dobo petih ali šestih mesecev. — Družina brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača 300 din«. 32548 1 Mesarski pomočnik dober sekač. dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sekač«. 32491-1 Šiviljo pomočnico, samostojno moe sprejmem. Kos Josip, Kranj ( Ni Škrlovcu 1. 32588-1 Uradnico iščem. Znanje strojepisja, italijanske korespondence in računanja v lesni stroki. Predstaviti se v nedeljo 17. t. m. Hotel Metropol. 32579-1 Službe išče Brivski pomočnik zelo dober delavec, dela trajno, vodno in precei dobro železno ondulacijo, delal že 3 leta v Sloveniji, a je sedaj prišel od vojakov, išče stalno mesto. Obenem dober nogometaš. Nastopi lahko takoi pod zelo skromnimi zahtevami. Ivan Šimu-nič, frizer, Oroslavlje kraj Zagreba. 32604-2 Manufakturist pošten, želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večletna praksa«. 32608-2 Mlad uradnik i prakso v upravni službi ter znanjem nemščine, 'šče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »1940« 32531-2 Prodam Umivalnik iz fajense za mrzlo in toplo vodo, proda ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiške). 32560-6 Trgovski portal s šipami in rolojem naprodaj iz konkurzne mase Povprašati v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, Liubliana. Dalmatinova 5. 32426-6 Kompletne smuči in sanke kupite najugodneje pri izdelovalcu M. Fajferju, Trnovska 25, Ljubljana. 32600-6 Ekonomično oeč »KRALJICA PEČI«, ki se naloži s premogom le enkrat dnevno, potem pa greje ves dan enakomerno, dobite v vseh velikostih pri A. SEME NIČ in drug. Ljubljana, Miklošičeva 15. telefon 21-21. 32324-6 Knjige slovenske in nemške novejše romane, kupim. Ponudbe pod šifro »Plačam takoj 777« na ogl. odd. Jutra. 32569-8 Knjigo »Naš svetovalec v bolezni ia zdravju« ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32605-8 Pohištvo Elegantno spalnico iz orehove korenine proda mizai L. Gluhak, Brezovica 6 pri Ljubljani. 32578-12 Kapital Hranilno knjižico z vlogo din 31.000 pri Hranilnici kmečkih oočin v Ljubljani, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32570-1« Aisto, moto Tri avtomobile na plin, zelo poceni vožnja (poftovor., dobavni in osebni) zelo ugodno naprodaj. Delavnica, Sv. Petra c. 85. 32597-10 Nov Ardie motor in Herkules - Sachs 100 ccm za vsako ceno naprodaj. Delavnica Sv. Petra c. 85 32596-10 Lokali Mlekarno dobro vpeljan^, na prometnem industriiskem kraju, blizu Ljubljane poceni oddam radi prevzema drugega obrata. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra 32488-19 Obcestni lokal oddam takoj na Glincah, Tržaška 71. 32576-19 Enosob. stanovanje s kabinetom oddam takoj. Herbersteinova 9. 32590-21 Sobo odda Mesečno sobo s separiranim vhodom oddam 1. januarja. Ogleda se Knafljeva 13, II, nadstr. 32546-23 Nuino prodam radi družinskih razmer dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na periferiji Ljubljane, pod zelo ugod nimi pogoji. Potreben kapital din 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zlata jama«. 32572-19 Hiša z 12 stanovanji in stavbene parcele ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32586-20 Krasna parcela takoi če» progo, severni del ugodno naprodaj Ponudbe na ogl. odd. Jufca pod »Blizu centra«. 32592-20 Hišo donosno, trgovsko, v centru Ljubljane prodam. Brezplačne informacije pri »Inter-promet«, Aleksandrova 10. 32601-20 Trgovsko hišo kupim v Mariboru na prometni točki. Cena 1.500.000 do 2,000.000. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska hiša«. 32511-20 Dovršeno brije in dalje traja Alcoso nožiček za britje Zahtevajte vzorce ln pogoje od E. Lever, Beograd, pošt, pretinac 284. Dr. Havličkov ČAJ ZA ŽELODEC Prijazno sobo ▼ centru, $ posebnim vhodom odda mirna 4 članska družina odraslih oseb 1 ali 2 gospodoma. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32561-23 Sobo čisto ia sredo, t souporabo kopalnice in vso oskrbo — oddam enemu ali dvema solidnima gospodoma. — Strossmayerjeva 4, I. desno nasproti poljanske gimnazije. 32581-23 Sobe išče Lepo solnčno sobo za 15. lanuat, s tekočo vodo ali vsai souporabo kopalnice, iščem v bližini ope re Plačam dobro. Donudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Solidea«. 32404-231 Dopisi Gdč. Zakotnik Dvignite pismo poštno ležeče. Službeno zadržan. 32567-24 Pisalni stroj mali ročni, popolnoma nov znamke »Olimpia«, prodam. Vanda Paar, Ljubljana. Medvedova 3. 32522-29 Pisalni stroj prav dobro ohrasjas, vited opustitve piaarM poCM) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32582-29 Dražbe Sodna dražba hotela Ostetberger v Ptuju ter treh vinogradniških posestev v Halozah se vrši pri okrajnem sodišču v Ptuju soba št. 6 dne 18. dec 1939 ob 8. uri. Informacije daje Mestna hranilnica v Ptuju, oziroma odvetnik dr. A. Remec t Ptuju. Minoritski trg 17. 32564-32 Pridelk Trgovd! Orehova ledrca, ajdo* in cvetlični med kupite nai ceneje * Medarni. Ljubita aa Židovska ulica 6. »2329-33 Zdravstvo OKAMA MAZILO u zdravilnih telišč. Čudo vit uspeh pr ranah, ope kltnah niulieniib (volku • rurih vnetiih itd., a neg< doienčko* pn kota en •oetiu 'Zpuicajib a tn stah *» temenu, za razp«-Kant prsne bradavice Glavna zaloga tekam Mt | Oblak št Vid aa« Liubliano. 187-4« BOŽIČNO VESELJE PFAFF Šivalni stroj IGN. VCK Ljubljana — Tavčarjeva 7* Gospodu! Sigurno je tudi Vaša želja, da bo Vaša gospa soproga, mama, sestra, uslužbenka ali znanka s poklonjenim Božičnim darilom zadovoljna. Vsled tega si dovolimo priskočiti Vam na pomoč z navedbo nekaterih predmetov, ki bodo Vaše obdarovanke gotovo razveselili. N. pr.: 4 m čisto volnenega blaga za celo damsko obleko . . . 2.50 m prvovrstnega modernega volnenega blaga (šir. 130 cm za celo damsko obleko........ 4 m krasnega svilenega cloqueja za celo damsko toaleto 4 m zelo trpežnega blaga (iz svile in volne) za celo damsko obleko............... 4 m vzorčastega velourja za celo damsko haljo .... 4 m trpežne vzorčaste flanele za celo obleko ali haljo . . 4 m trpežnega vzorčastega barhenta, za celo obleko . . 4 m izredno močnega in lepega diagonal barhenta za celo damsko obleko........... 3 m črtaste flanele za damsko perilo..... 5 m izredno trpežne črtaste keper flanele za perilo 3 m krasne vzorčaste flanele za spalno srajco . 4.50 m krasne vzorčaste flanele za damsko pižamo 10 m trpežne bele kontenine........ 15 m finega dobrega šifona za perilo . • • • . 20 m najfinejšega šifona za perilo...... 3 m barvastega puplina za damsko perilo . . • 3 m fine svile za damsko perilo....... 2 m krasne tamburirane svile za celo damsko bluzo 1 namizna garnitura (damast prt in 6 servijetov) 1 krasna namizna garnitura 1 lep karirast prt 6 belih servijetov ............ Ltd. Spoštovane stranke izven Ljubljane opozarjamo na ugodnost nedeljskih povratnih kart za nedeljo dne 17. t. m. ko bomo imeli celi dan odprto. Mannfaktnra HAjMl C3 k.fJ. LJUBLJANA — MESTNI TRG 17 Din 79.— Din 142*50 Din 112.— Din 50.— Din 50.- Din 40.— Din 46.— Din 56.- Din 15-50 Din 27.- Din 37.50 Din 56.25 Din 72.50 Din 131.25 Din Z9O.— Din 32.25 Din 38.25 Din 35.50 Din 75.- Din 135.— Din 34.50 Din 33.— Uspešno oglaševanje le v »Jutru«! regulira prebavo, krvni pritisk, odebelitev, pospešuje presnavljanje, Izločevanje strupenih sokov itd. — Zavitek din 12.—. Poskusite takoj In pišite na: A D O LJEKARNO. Ogl. S. br. 1990/1935. ZAGREB, Gornji grad 5 Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana f Umri nam je naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod ALBIN ROBIČ PLESKARSKI POMOČNIK Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 16. t. m. Ob 2. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 18. t. m. ob 7. url zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. LJUBLJANA, dne 14. decembra 1939. Žalujoče rodbine: KOBIC—KOŠENINA—LOTRIC—CIBEJ Naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri, edini sin, brat, stric itd., gospod JOS. SABOTIČ PILOT-LOVEC PPORUCNIK v Zemunu, dne 14. t. m. tragično preminul. Truplo nepozabnega nam rajnika bo pokopano v Šmarje—Sap. Dan pogreba obvestimo. Šmarje—sap, Ljubljana, dne 16. decembra 1939. NEUTOLAŽLJIVI ST ARI S I, SESTRE in ostalo sorodstvo. z55* naitH ^b- nih pravnikov vam priporoča svojo K, SISTOM pasto za zobe Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana | G. Th. Rotman SAMBO IN PETER POTUJETA Kudarski in?en•;/" i : " "-''■'l- M"**- /,7 • 'i' ■* J- ^-.Ci?, - P, ' mm ......JP $%{:.. m um : V '.v;. .. V S:/.:: / ■:/'■.;■ • ..■. ■ ■ ■ -v- m^ ■..... • • .. v J m žž • v . - v ^ '.. .. v -.v: ■ Rdeča vojska se pri prodiranju na finsko ozendje poslužuje v precejšnji meri svojih tankov, ld ji omogočajo lažje napredovanje M. irJS 2mi*&m , ! s... Stolp nemške oklopne križarke »Admiral Graf von Spee«, ld je bila v pomorski bitki z angleškimi ladjami sedemnajstkrat • zadeta ANEKDOTA Mark Twain se je v neki družbi pričkal s svojim založnikom. Vsi ostali so z veliko pozornostjo sled li živi debati. Založnik pisateljevemu jeziku končno ni bil več kos. Razburil se je in zavpdl: »Z idioti se pač ni pričkati!« Mark Tvvaln se je nasmehnil: »Gotovo ste opazili, da jaz nisem tega mnenja,« je dejal. VSAK DAN ENA "s • * * & * • * ■ »Ker nisi z mojim delom nikoli zadovoljna, sem zabil v zid vse polno žeblje v. Zdaj si lahko izbereš poljubnega ...« (»Judge«) Zane Grey: 40 Zakon zapada Roman Georgia se ni ganila, niti ni črhnila besedice. »Nu, ali bo kaj?« je osorno zaklical in segel po nji — a tedaj ga je z vso močjo udarila po obrazu Osupnil je tolikanj, da se je opotekel nazaj, lice ga je skelelo, izgubil je oblast nad seboj. Sunkoma jo je potegnil s konja, brez moči mu je obležala v naročju, prisiljena trpeti, da jo je divje poljubljal. Nato je s komolcem odprl kuhinjska vrata, jo zanesel v temni prostor in jo položil na vgrajeno ležišče v kotu. Tuck je bil vse pripravil — Cal je tipaje našel vžigalice ter poiskal novo svetilko, ki je zagorela z jasno svetlobo Ne da bi se ozrl na Georgijo, je stopil k ognjišču in zakuril ogenj, ki je veselo za-prasketal — veliko poleno je obdržal v roki, takisto. kakor mu je bil Merry priporočil, da bi bil sklepni prizor bolj dramatičen. »V tak strah jo moraš pripraviti, da bo imela za tri dni dovolj,« so bile njegove besede. Georgia je bila sedla pokonci in slekla njegov suknjič — skrčena je s široko odprtimi očmi strmela vanj Smilila se mu je v dno duše, a žalostnega in smešnega končnega prizora ji ni mogel prizanesti! »Tako, gospa Thurmanova,« je zagrmel nanjo, »zdaj želim večerjati, a podvizajte se, prosim — se pravi, ne prosim, ampak ukazujem!« Hvala Bogu, to je bilo za njim! In uspeh? Nu, ta je bil presenetljivejši, nego bi bil Cal v sanjah pričakoval. Georgia je vstala in prišla k njemu — ne s pogledom ne s kretnjami ga ni več spominjala prejšnjega, samozavestnega »dekleta današnjih dni«. »Rada, ljubi,« je trepetaje dejala, »ali je kaj pri hiši?« »Le oglej se, našla boš vse, kar potrebuješ,« je osorno odvrnil, »jaz pa spravim ta čas konja v hlev.« To rekši je odklobuštral iz hiše in zaloputnil vrata za seboj. Hladni nočni veter, ki mu je planil naproti, mu je dobro del, kajti ves obraz mu je žarel kakor ogenj. Ko bi bil Tuck Merry zdajle stopil predenj, bi ga bil pretepel — vzlic nevarnosti, da ga zbije v prah in pepel. Kako je revica trepetala — konec koncev je bila vendar še na pol otrok! Ko je razsedlal konja in ga oskrbel, je šel v izbo, nrižgal tudi tu svetilko in zakuril v odprti kamin. Ponosno se je ozrl: čedno je bilo, skoraj da malce prerazkošno za dva preprosta naselnika ki se hočeta šele dokopati do premoženja — celo veliko zrcalo je viselo na steni, in fia umivalniku sta stala skleda in vrč iz pravega porcelana. Kdo ve, ali je bil z žarkordečo posteljno odeio pogodil Ge-orgijin okus? A tedajci mu je prišlo na misel, da ne bo nikoli živela z njim v tej hiši in ne bo nikoli res niegova žena — da je zdaj konec lepih, blaženih sanj. . Ko se je vrnil v kuhinjo, je našel Georgijo se-[ dečo za mizo — ob njegovem prihodu je plašno vzd .gnila oči. Kar prehudo jo je bil zastrašil, in to se je moralo zdaj seveda izpremeniti! Prijazno, kar je le mogel, je vprašal: »Ali lahko dobim malce tople vode?« Brez besede je vstala in iz kadečega se čajnika napolnila skledo, ki mu jo je postavila na stol; brisačo je obesila čez naslonjalo. Umil si je obraz in roke, nato pa vprašal: »Nu. in kako je z večerjo?« »Pripravljena je,« je odgovorila, »kolikor sem zmogla s temi otrplimi prsti.« Stopil je k mizi, in oba sta sedla. »Na oko je prav vabljiva,« je menil, »in če je tako dobra, kakor je videti — « Močno je bil lačen, zato je jedel molče, samo enkrat je vprašal, ali ne misli tudi ona jesti. »Pri najboljši volji ne morem,« je odgovorila. Po zadnjem grižljaju je vstal. »Vse. kar je res, Georgia,« je rekel s prijaznim glasom, »jed je bila izvrstna! — Le pusti, pospravi in posodo pomil bom že sam.« »Hvala Bogu, da si spet stari,« je rekla in globoko zasopla. Nasmehnil se je. »Nu. pojdiva torei. da ti pokažem drugo sobo.« »Mar ie v hiši še katera?« »Seveda, tu je samo kuhinja — pojdiva.« Ko je pa stala kakor prikovana, jo je prijel za roko in io potegnil s seboj. Na oni strani je bilo priietno toplo, dišalo je po smoli plapolajočih polen. »Nu, ali ni kar prijazno?« je vprašal. Nič ni odgovorila, vse telo ji je trepetalo. »Najprej se malce ogrej,« je nadaljeval, »potem pa zapahni vrata s temle zapahom — stric Gard pravi, da je tako močan, da ga niti grizli ne razbije.« Se vedno ni spravila besede iz sebe. Vzel je svoj samokres iz toka ter ga položili k svetilki na mizo. »Potrebovala ga sicer gotovo ne boš, a morda ti bo v po mir j en je — Lahko noč!« S temi besedami se je obrnil in odšel, a vrata je to pot čisto tiho zaprl za seboj. Dvanajsto poglavje Georgia je stala, ne da bi se ganila, in vlekla na uho — ko ga je začula, da na oni strani ropoče s krožniki in skledami, je hitro stekla k vratom in jih zapahnila. Možgani so ji bili kakor prazni, kolena so ji klecala, vrgla se je na posteljo in nekaj časa negibno ležala, niti misliti ni mogla več. Topa otrplost, ki jo je bila napadla, je polagoma prešla, sedla je pokonci, v sencih jo je peklo, glava jo je bolela, da nikoli tega. Začudeno je gledala okrog sebe, oči so ji zblodile od krznenih preprog na svetlem novem podu navzgor po stenah iz brun, kjer je med posameznimi debli razločno videla rdečkaste, z ilovico zamazane reže, prav gor do skodlastega stropa. Potem si je ogledala mala okna, odprti kamin, ki je bil sezidan iz belega kamna, preprosto surovo zbito pohištvo — in nato sebe v svoji obleki, rgztrgani od trnja.