177. številka.
Ljubljana, nedeljo 3. avgusta.
XII. leto, 1879.
IsLaia vnuk dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter vdja po poŠti prejeman za avstro-o^e rske dežele za celo leto K> gld., za pol 1. ta 8 gL, u flotrt leta 4 j<!d. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gid., za četrt leta 3 gld. 1 0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje nadom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in A* dij ake velja miiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za' oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.? če Be ozuanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. DopUi naj me izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 3 „gledališka stolba". .1 ,>r» vuištvu, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni14 v Kolmanovej hiši.
0 bodočej avstrijskej politiki.
[Izviren dopis.]
Prihodnja avstrijska politika še dij jasna. Kar se je dozdaj o tem vprašanji pisalo, je več ugibanje, kakor trdna resnica. Nekateri trde in upajo, da bo grof Taaffe vse prot;-liberalne elemente združil in ž njimi vladal; drugi se boje, da se mu to ne posreči, ker so ti elementi prerazlični in se njihovi interesi ne strinjajo dovolj, — in da se bo moral tudi na liberalce oz rati, ako se bo hotel na krmilu obdržati.
Po dozdanjem volilnem redu volijo: veliko posestvo 85, mesta in trgi 116, kupčij-eke zbornice, (katere ne volijo z mesti) 21, kmetske občine 131. Kmetski stan — podloga in steber Avstrije — ima komaj dobro tretjino vseh poslancev (353). Ta volilni red nij zidan niti na število prebivalcev, niti na množino davkov, sestavila ga je brezobzirna politična stranka, katerej je bilo merodajno to, da Bi po njem osigura gospodstvo nad drugimi strankami. Ako so nemški psevdo-liberalci kljubu temu umetnemu — torej krivičnemu
— volilnemu redu v manjšini ostali, je temu krivo to, da ta stranka nij navajena brez cčitne vladne podpore živeti in delati, in da je zarad svojih nevspehov, in ker je ec svojim gospodarstvom Avstrijo skoraj do propada pripeljala, tudi mej nemškim prebivalstvom mnogo tal izgubila. Da je temu res tako; ve labko vsak, kdor je volitve sledil. Več kolc-vodjev te stranke — mej  njimi celo ministri
— propalo je v svojih prejšnjih volilnih okrajih, in morali so drugod mandatov iskati in druge poslance prositi, da se jim umaknejo. Dalje je bilo mnogo poslancev te stranke, kateri so pred šeatemi leti ogromno večino glasov vdubili, letos s tako majheno večino voljenih, da se se svojo volitvijo ne bodo ponašali.
Poštena avstrijska vlada imela bo nalogo, da se ta volilni red spremeni. Volilni red se ne sme ozirati na nobene strankarske interese, volilni red ne sme podpirati nobene stranke, volilni red mora biti vsem narodom pravičen, volilni okraji naj ne bodo mešani; volilni red se mora naslanjati na število prebivalstva ali na množino davkov, ah
— če hočete — na oboje. Vpraša se pa, kuj poreko k temu zastopniki mest in posebno poslanci volicega posestva? Ti poslednji imajo ponosno zavest, da pri zdanjih naših okolnostih Oni imajo osodo Avstrije v rokah. Bodoji voljni svojo moč pustiti iz rok? Teško.
— Govorili bi obširneje o tem vprašanji, a zdaj se nam ne zdi shodno.
Ozrimo se na diugi faktor, kateri bo o iivstrijskej politiki odločeval, — poglejmo Čehe. Zdi se nam, da so 66 svojo pasivno politiko vso zvezo z drugimi avstrijskimi Slc-
vani in z drugo opozicijo prošlega državnega zbora izgubili, in še zdaj žugajo, da ne pridejo brezpogojno v zboro'to. Mi smo te misli, da bi na vsak način dobro bilo, ako pridejo, naj jim vlada zahtevane garancije da ali ne. Ako pridejo, izgubiti s ttm ne morejo nič, pridobe si pa lehko k* j. Ako pridejo, pomagajo lehko sebi in drugim, posebno nam Slo vencem; če tudi vsega ne pridobe', kar zahtevajo, nekaj vdobe gotovo, in boljši je nekaj, kot nič, saj se s tem svojim zahtevam ne odreko S tem, kar bi si zdaj pridobili, bi se za prihodnjo^t le okrepili Ako se pa Čehi tudi za naprej ločijo od druzih avstrijsk h Slovanov, rekcč: rajši nič, kakor malo, potem bo to imelo na sestavo prihodnjega minister-stva vpliv in sicer tak, kakršnega si mi ne želimo; prihodnje ministerstvo brez podpore in sodelovanja Čehov ne bode moglo ni živeti ni umreti, in premisleki, treznega premisleka je treba, kaj pa potem ? V Avstriji je vse mogoče. Zato naj Čehi zdanji položaj dobro prevdarijo, predno od Tu; tVeja več zahtevajo, kakor jim zdaj ponuditi more in sme. Ako grof TaarTe Čehom obljubi, kar Žele, zagotovi si njihovo pomoč, na drugej strani pa poostri nasprotstva in si novib protivnikov nakopa, tako, da končno nij nič na boljšem, kakor brez Čehov.
Drog važen činitelj bodočne politike so Poljaki. Do 60 jih pride v zbornico. Tudi brez njih nobena vlada nič ne opravi. Mnogi rišejo Poljake kot nezanesljive politične zaveznike, kateri bodo pripravni služiti tistej stranki, katera jim bo več ponujala. Mi nij-smo tako pt s mistični ; mi mislimo, da so Poljaki prišli do spoznanja, da bi bili ustavo vercem le orodje, in da se orodje lika in maže le, dokler ga je treba, — mi mislimo, da se bodo Poljaki po tem spoznanji ravnali in zvesto pri tistej stranki stali, ki bo imela pravico vseh narodov in občni blagor Av-Btrije na zastavi.
Pod zastavo pravično ti bo treba v vseh glavnih stvaioh s porazu in ljenja luli z nem-j Skimi konservativci iz Tirolske, gor. Avstrije itd. Nij dovolj, da budo odločni protivniki li-! beralnih  ustavovercev, morali bodo tudi po-jniagati, da se glasoviti § 19 temeljnih zakonov dejanjsko izvrši, —  in dotične zahteve Čehov,  Slovencev in dr. naravnost podpirati.
Priznati moremo, da je grof Taifte težaven po^el prevzel, in da ga more le z veliko požrtvovalnostjo, modrostjo in previdnostjo dovršiti. Nekateri ko nestrpljivi, ker cesar precej druzega ministtrstva ne imenuje. Nam je pa ravno to všeč, da Tasffe počasi in oprezno dela in z vsemi faktorji računa, kajti, ko bi na vrat na nos cesarju nasvetoval novo vlado, in bi res hitro novo ministerstvo imenovano bilo, bi mu morebiti odmerjeni bili le kratki
dnevi, in tak riziko bi bil na ker st Bamo usta-vovercem.
Kako naj se naši slovenski državni poslanci v bodočem zboru postavijo, in kako naj s ojo moč porabijo? Da bodo naši poslanci čvrsto potezali se za to, da se nam obetana ravnopravnost enkrat obistini, da vdo-bimo slovenske Šole in urade, da zadobi naš jezik tisto veljavo, katera mu gre, o tem ne dvojimo ni najmanje, — o drugem je pa teško govoriti, dokler se gotovo ne ve, bodo It Čehi prišli na Dunaj ali ne, in kako voljo in misel druge frakcije prihodnje večine državnega zbora soboj prineso. Eno vendar našim poslancem uže zdaj na srce polagamo, in to je, naj bodo složni mej soboj, in naj, kolikor je v njih moči, pripomorejo, da se ustvari edinost mej nasprotniki laži-Iiberulizma, in da se ta edinost v vseh važnih vprašanjih ohrani in obdrži.
Liberalna stranka zadnjega državnega zbora je bila uže dolgo razjedena, nejedina in sama sebi nasprotujoča. Kaj je neki te po-drtine toliko Časa skup držalo in vezalo? Sovraštvo do Slovanov in strah izgubiti gospodarstvo nad njimi. Tako bo se pulili včasih, mej soboj, tako se zaganjali v svoje lastno poslopje, da smo mislili, zdaj pa zdaj mora vse na kup pasti, — pa le Slovana jim je bilo treba na steno m risati, ali Hohenvvartovo senco pokazati, in vsi so bili mirni, složni, voljni. Tako naj bodo krivice, katere so avstrijski narodi od absolutističnega liberalizma trpeli, nesreča, v katero so njegovi pristaši Avstrijo treščili, in gotovi propad Avstrije, ako bi se ti ljudje zopet do vlade prikopali, strašilo, ki naj vse vrste pravicoljubne stranke v redu in združene obdrži, ako bi jih kakršnakoli intriga razcepiti pretila._
Politični razgled.
Notranje €l«»žeEe.
V Ljubljani 2. avgusta. Poluslužbeni časopisi pripovedujejo, ka se bodo tlfifltii »/»oj « sešli koncem meseca avgusta,  a državni zbor da bode sklican dne 15. septembra.
V li ii iiJ<' (lrž»vck.
§l<tlt/*twsLtt narodna vojska je turške upornike pri Razgradu popolnem potolkla. Mo-hamedanski lopovi so izgubili 42 mrtvih, drugi pak bo ubežttli.
Iz Kitlt/itntit poroča „P. C.a, da je srbski ministerski svet sprejel 31. t. m. načrt avstrijske-srbske železniške konvencije. Zdaj bode imenovan še srbski odposlanec, da pogodbo končno sklene.
Od novega ///?.»'. «7/*- ministerstva pričakujejo Turkom prijazne novine samo dobrega in da bode to ministerstvo Turčijo rešilo. Kolikor se mi spominjamo, se je ono in isto trdilo o vsakem novem turškem miuisterstvu, — ali kdo more zdaj še Turčijo rešiti ? Zdanje ministerstvo gotovo ne, kajti staro 3 dni, — bode uže zopet premenjeno, kakor se poroča iz Carigrada.
»op
181.
5E Vrhnike 31. julija. [Izv. dop.] K svojemu poročilu o strašnem požaru, ki je 27. L m. Bpet toliko nesrečnih storil v našem trgu, še nekoliko dat dodam. Pogorelo je 28 posestnikom 40 poslopij; 21 posestnikov je bilo zavarovanih, 7 ne. Cela škoda je cenjena na 32 000 gld , od katerih je 16 710 gld. zavarovanih, in sicer pri „Slaviji" 6700 gld.. H u ii k ne adriatica 4150 gl., graškej vzajemne j 2360 gld , prvem ogerskem 2200 gld., Generali 1000 gold. in pii peštanskem društvu 300 gld.
Občna nevolja je tukaj proti onim možem, ki so uže pred letom se dali izvoliti za načelnike požarne straže, pa nij so niti društvo organizovali, niti skrbeli za potrebno gasilno orodje, da, celo tako nemarni so bili, da staro orodje, katero jim je županstvo izročilo, ves čas niJBO pogledali, niti poskušali, je-li še za kako rabo. Gg. Obresa, Mayr, Golob in tovariši so se pač o svojem času s pomočjo par aodčekov piva dali izvoliti za funkcijonarje nFeueiwehrH, a potem jim je bila cela stvar deveta briga. Grajati pa tudi moramo naše starešinstvo, da uže nij zdavnaj tem možem osnovanje gasilnega društva odvzela, ko je vendar videla, da ničesar ne store.
Iz Šoštanju 31. julija. [Izv. dop.] V nedeljo 27. t. m. udarila je strela v Druž merju poleg Šoštanja v Tamšetov kozolec, od katerega se je vnel kozolec Novakov in kmalu za tem kozolec, gospodarsko poslopje in drvarnica (kakih 35-40 sežnjev drv) Sre botnikova. Nevarnost je bila velika za celo vas, kajti vse okrog čisto blizu bo gospodarska poslopja in so tudi uže začela goreti; vendar silnemu trudu gasilcev z Družmersko Šoštanj s ko in Velenjsko gasilno brizgljo posrečilo se je ogenj ugasiti; tudi precejšen dež branil je doBta požaru. Zavarovan je bil go-Bpodar Srebotnik, druga dva bojda ne. Zgorelo je omenjeno čisto do tal.
Is Ptuja 29. julija. [Izviren dopis.] Nekaj let sera je naš slovenski jezik na tu-kajSnjih narodnih šolah vso veljavo izgubil in izbacnili bo ga popolnoma iz njih. Zdaj vpelje se zopet, namreč prihodnje šolsko leto kot učni predmet v imenovane šole. — Naj mi bode dovoljeno o tej zadevi nekaj izpregovo-riti. — Ko se je nova šolska doba pričela, zaukazal je deželni šolski svet, da se mora na ptujskej narodnej šoli od 3. razreda na prej, slovenski jezik v dveh urah na teden kot neobvezni predmet učiti in podučeval je pod Amžel-ovem vodstvom pokojni Caf ta predmet.   Po Cafovej žalibože preranej smrti ponehal je ta poduk menda, ker g. Amschel za to stvar nikakor nij bil vnet. Gospodom nadzornikom pa je bila ta stvar deveta briga in tako je prišlo, da se je   polagoma omenjeni ukaz deželnega šolskega Bvčta čisto po zabil in otroci slovenske narodnosti nijso ničesar o svojem materinem jeziku zvedeli. Zdrava misel, slovenski jezik zopet kot učni predmet vpeljtti, Bprožila se je najpreje mej tukaj Injimi učitelji, in predložil se je krajnemu šol skemu s t-t u sprejeti predlog, naj  ta o tej zadevi končno zaključi. Poiskali so bo takoj vsi ukazi, ki so o tej  Btvar izišli, in našel bo je dotični ukaz, namreč, da se mora na ptujskej narodnej šoli od 3. razreda sloven eki jezik kot neobvezni predmet učiti.
Nikogar ne bodemo dolžili krivde, da je ta neogibno potrebni predmet za nekaj časa
izostal, a veseli nas, da je zdrava misel zopet prevladala in ne more si kaj, da se g. učiteljem očitna hvala izreče. Učitelji bo si prostovoljno več dela naložili, pa pokarali so a tem, da jim je v istini mar za razvoj šole. — Kakor iz letnega poročila tukajšnje realne gimnazije razvidimo, obiskalo je to šolo 88 učencev. Po narodnosti je 48 Slovencev, 39 (V) Nemcev in 1 Magjar. Slovenski jezik predaval se je v prvem in drugem razre lu po 3 ure na teden, v 3. in 4. rfzreriu pa 2 uri. Tudi 19 Nemcev se je slovenskega je/ika učilo. —
V nedeljo bila je v tukajšnjej mestnej farnej cerkvi zlata poroka.
Pred 8 dnevi ustrelil se je zopet tu neki lejtenant. Bolezen bila je uzrok samomoru. Pred 14 dnevi ostrupil se je pa v Popovcih poleg Ptuja reki kmet. Slabo fiaancijalno stanje spravilo ga je v grob.
Iz Celja 26. julija. [Izv. dop.] (Program c. kr. velike gimnazije) prinaša na Če'u, jako zanimiv znanstveni spis „Mineralo-gisch-geognostischeUnternehmungen iiber die bei  Cilli vorkommenden Eruptivgesteine" od našega rojaka pro fesorja Fr. Krasan a.  Jako žal nam je, da tak učenjak in strokovnjak, kakor je g. prof. Krašan, vse svoje spise samo po nemških znan stvenih časopisih in programih razglaša; naj bi se jelenkrat tudi  „Slovenske Matice" dc mislil!  — Učite ljt-ki zbor je bil sestavljen iz direktorja, jednajst deri uiti vn li profesorjev in jednega suplenta; mej učitelji imajo Slovenci ogromno — manjšino.   Učencev štela je gimnazija konec leta 218, mej temi bili so 104 Slovenci, 2 Vlaha, 1 Magjar 1 Hrvat, a — 110 Nemcev, toBeve, da umetno narejenihl Po veri bilo je 212 katoličanov in 6 protestantov;  po domovini 72 Celjanov,
170 Štajercev sploh in 48 druzih Avstrijan-cev. Vsa gimnazija imela je 15 odličnih, 152 dobrih, 20 slabih, 7 jako Blabih dijakov; 24 sme jih preskušnjo po počitnicah ponavljati Največ bilo je učencev v I. razredu (73), najmanj v VI. (14). Maturantov bilo je letos 12. Kakor smo privatno pozvedeli, naredili so maturo vsi, razen jednega, ki je pad na 2 me-stca;dva hočeta študirati medicino, jeden bogoslovje, ostali pravoslovje.
Podporno druUvo imelo je 299 gld. 27 kr. stroškov; v blagajnici je ostalo še 228 gl. 74 kr. Učiteljska in dijafka knjižnica skupaj štejeta 9288 knjig in zvezkov. D.jaška imena so deloma jako nepravilno pisana, n. pr. Krajne, Pustinek, Detit-chegg (!!), Peschitz, Ocvirk, WrieBsnig (!),  Ledinegg,  Župnek, Topolak, Druškovic, VVratschko, Pogatschnig, Wreshaig, Doberšek, Potovšek itd. V obče se mora reči, da je uradni del programa jako slabo stili-liziran in da je tudi programu pridejani raz-kaz (tabela) jako nedostaten.  G. direktorju Svobodi  bi  tuli  svetovali,  da,  ako je na Slovenskem celjske gimnazije direktor, naj bi se slovenskih in južnoavstrijskih dežel geografije vsaj toliko naučil, da drugo leto ne bode v programu sam nevedno pisal ali tistemu Venclu Mareku, razredniku V. šole, neumno pisati pustii: „F ume im — KUste n 1 ande' ! Reka je tako inalo na Primor.-kem, kakor „Cilli in Krain*,   ali  „Laibaeb in Kiirnten Qui bene diHtinuuit, bene dneet!       Fr. J.
— (Pogreb dr. Ž. Bučarja) v petek popdludne je bil častni dokaz, da je pokojnik bil spoštovan v vseh krogih ljubljanskega mestnega prebivalstva. Na tisoče spremljevalcev se je udeležilo sprevoda na pokopališče sv. Krištofa, kjer bo truplo pogreznili v tihi grob, tik Btarišev, bratov in sester, kateri bo pred njim Sli v večnost. Pred mrtvaškim vozom je stopal „Sokol", za vozom žlaht*, potem ljubljanski in vnanji zdravniki in neštevilno ljudstra. Pevci narodne čitalnice zapeli so pred hišo in na grobu žalostioke, ter tako spolnili željo pokojnega, naj mu za zadnje slovo na grobu zadoni slovenska pesen, katero je toliko ljubil v življenji. Bodi mu zemlja lehka !
— (Petdesetletnica) Dne 5. avgusta 1.1. mine petdeset let, odkar se je na ljubljanskem našem pokopališči pokopani izumitelj vretena, ki goni parnike (dampfschraube) Jos. Reselj, v tržaškej luki za poskušnjo svoje nove iznajdbe, katero je pozneje posnemal in odobril ves moijeplovni svet, z novoustrojeno svojo ladijo prvič vozil po morji. Na čast temu svojemu češkemu rojaku — katerega tudi Nemci radi imenu:6 in štejejo za Nemca, da Bi ga je v Češkem mestu Hr ud in u rodila češka mati — je sklenil praški mestni zbor, da se ima na ondotnej politehniki vzidati temu slavnemu možu spominska ploča ter imenovati jedna praških ulic „Resljeva". V Ljubljani imamo pri mesarskem mOBtu tudi uže nekoliko let „R» sijev trg".
— (Valvazorja) je pri Krajci v Rudo fovtm izšel 62 zvežčič.
— (Iz Idrije) se nam piše dne 1. avg.: Denes v petek zjutraj umrl je tukaj č. gosp. France Troha, v 71. letu svoje etaroBtt. Blagi pokojnik delal je 44 let v vinogradu G spodovem, potem se je preselil predlanskim v Bvoje rojstno mesto, kjer je hotel v miru preživeti „stare dni". — Ranjki je bil obče spoštovan in priljubljen duhovnik, jako gostoljuben mož in do zadnjega zvest sin milega mu naroda slovenskega. Naj mu bode zemljica lehka!
—   (Cecilijno društvo ljubljansko) bode imelo v četrtek dne 7. avg. t. 1. občni zbor z naslednjimi točkami: 1. Ob osmih zjutraj slovesna sv. maša v stolnici: Masa „Cunibert", za 4 glase in orgije, zložil P Ram-pis.   Graduale nIustus ut palma florebit", za 4 glase, zložil G. Weselak.   Offertorium „ Veri tas mea", za 5 glasov, zložil dr. Fr. Witt. IntroitU8 „Os justi" in „Communio" „Beatus servus", koralno z orgijami po Hanischu. 2. Ob desetih društveno zborovanje v škofiji, ki bode obsegalo: a) Nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo glasbenega vodje, d) poročilo blagajnikovo, e) razne nasvete in govore.   3.   Ob  štirih   popoludne obiskanje sv. rešnjega Telesa  mej  petjem v stolnici. Pelo se bode:   1.  Božična n0j dete nam je rojeno1', staroslovenska, za 4 glase in orgije. 2. K. Greith.  „Detetu Jezusu", za sopran in
Uouiaće si vari.
— (Drevi) jena čitalnične revtavra cije vrtu veselca, katerej program je prav zanimiv.
alt z orgijami. 3. Dr. J B. Benz. „Hodie nobis coelorum rex", za 4 glase in orgije. 4 P. Angelik Hr bar. „0 grešnik". Postna, za 4 glase. 5. P. Hug. Sattner. „KriŽev pot", za 4 glase. 6 Ant. Foerster. „Velikonočna-, za 4 glase. 7. Cl. Casciolini. (18 stol.) „Pania angtlicus", 3 gl moški zbor. 8. Dr. Fr. Witt. nAve Maria", za 4 glase. 9. Caap. Ett. „Laudate Dorainum', 8 gl. dvojni zbor. 10. Ant Foerster. „Te Deum laudaniu-j", za 4 glase. 4 Ob petih teoretično- prakt čen poduk o koralnem petji v Alojznici. Zvečer skupna zabava. K zboro-
vanju uljudno vabi vse društvenike, k drugim slovesnostim pa sploh vse prijatelje glasbe
odbor.
— (Cene mesu v Ljubljani za mesec avgust.) Kilo najboljšega mesa od pitanih volov stane 58 kr , srednje vrste 50 kr., naslabše 42 kr. Upreženih volov in kravje meso se ima prodajati po 52, 44 in 36 kr.
— (Star Student.) Iz Celja se piše: Na tukajšnjem  gimnaziju je delal izpit za 2. šolo 551etni privatist K.   Pri izpraševanji je dajal res kaj bistroumne odgovore, in je mej drugim celo trdil, da se reka Oder ne izliva v iztočno morje, nego da teče nekje doli po Avstraliji. Profesor za zemljepis mu je zatorej  dal tudi pošten drug red iz svojega predmeta.   Čujemo, da je pa ta dijaški ve teran zelć nezadovoljen se- svojimi učitelji, in ker je prepričan, da so mu storili krivico, je uložil zoper Bvoje profesorje pri celjskem okraj nem sodišči tožbo, v katerej jih imenuje „nje govega duha morilce.B
— (Duhovenske spremembe vla vantinskej škofiji.) G. Janez Kramber-je postal fupnik v "VVurmbergu, g. Vincencij Plaskan župnik v Zibiki, g. Jožef Kotnik pro-vizor v Kalobji, g. Jožef Črnko I. kaplan in g, Martin Osenjak II. kaplan v Hočab, g. Anton Vamberger kaplan v Svičini, g. Franc Murko-vič kaplan pri sv. Birbari pri Wurmbergu, g. Franc Nachtigall II. kaplan v Vitanji.
— (Duhovenske spremembe v tržaškej škofiji) g. Depiera Božo imenovan je oskrbnik župnije Momianske; g. Co-misso Franjo gre za duh. pom. v Omago; g. Jelusić Rajmund, dosedanji oskrbnik v Tinjanu, poda, se na svoje poprejšne mesto vPićan; g. Narobe Janez, dosedanji oskrbnik na Repnem Taboru, imenovan je župnik v Rudiku.
— (Od sv. Tomaža nadVeliko Nedeljo) se poroča, da so ondi žetev dokončali. Naželo se je pol menj, kakor lani. Rž in pšenica je smetljiva; oves jako slab, koruzi je dežja treba, vinske gorice le srednje kažejo, sadja pa nemajo nič.
— (Staj. zgodovinsko društvo) razpošilja udom knjižVe, kjer so tudi za Slovence zanimivi sestavki: a) kanonika Orožna dokaz, da je celjska lutrovska cerkva Schar-fenau Btala v Golčah v Spodnjej Ložnici pri Žavci; b) rojaka Jak. Gomilščaka spis o cehih v Radgoni, c) g. Zahna razprava o Dominika-nih ptujskih, d) Reichlovo poročilo o maribor Bkej pravdi zoper 6 čarobnic ali vražaric (4 Slovenke) 1. 1546. Opozorujemo posebno na sestavek o slovenskih naselbinah na gorenjem Štajerskem.
— (V kaj hi obesila) se je v Mari boru Liza Pšajd; pred je na steno z žlico na pisala svoj testament in sporočila vse moževi, ki sedi v graškej Karlavi.
— (Nesreča.) Minoli teden je peljal voznik iz Križa pri Ajdovščini deske v Gorico ž njim je bil tudi neki cunjar iz Zakriža. Ko prideta v Dornberg,  naprosi voznik svojega tovariša cunjarja, naj mu on voli žene, da sam malo na vozu zaspi, — zato mu kupi žganja. Ko pridejo voli do prvaškega pila, zategnejo žejni v stransko lužo, voz se nagne in ubo zemu cunjarju, držečemu, da ne bi se zvrnilo udeio se noge v blato; voz se privrže in po-polnom zmečka reveža, da je po malih tre-notkih dušo zdihnol.   Spečega voznika je z voza zdravega v stran zagnalo.
— (Sreča v nesreči.)   Pred tednom dni pride kmet se svojim 10 letnim sinkom
v mlin G. Golje v Dornbergu. Fante se zgubi, ter igra okoli mostovža, kjer se voda spušča žlebe; vedi Bog kako, prekopicne se v Žleb, po katerem prileti v veliko kolo, ter pade slučajno prav tija, kjer je manjkalo jedne deske, stisne se kakor klopec, in kolo ga nepokvarjenega od druaje strani ven vrže.
— (Samomor) Veliko senzacijo je naredila včeraj. Četrtek jutro, naglo po Gorici razrešena vest, da sta črez noč zginola brata Alojzij in France Bregant, po vsem Goriškem dobro znana urarja. Proti 10. uti dojde telegram od gradiškega mestnega župana, da so pri Zsgraji iz Soče izvlekli mrtvo možko truplo in kmalo potem poročilo, da je na nasprotne] strani Soča zanesla druzega mrliča na prod. Bdi sti to mrtvi trupli obeh urarjev.
— (Umorjenec najden.) V dunajskih novinah čitamo, da so v tulnskem okraji na Spod. Avstrijskem poleg ceste, držeče iz Št. Andreja v Guggiog, dne 10. jul. našli mej koruzo uže na pol segnjito truplo preko pet črev-Ijev visocega moža. Ne daleč od mrtveca je ležala molitvena knjiga v slovenskem jezici, „Kruh angeljski" naslovana, in tesarska sekira Komisija je rekla, da je umorjenec najmanje deset dnij prej ubit bil s kakšnim kovanim orodjem. Slovenski molitvenik in v njem se svinčnikom zapisano ime „Franc Anžlovar" dasta sklepati, da je bil nesrečnik sin slovenske matere.
— (Velicega  morskega  psa) ho ujeli minolih dnij v spletskej luki.
gorko zagovarja, ima svoj dober vzrok. No glede na tiste dolžno listke j« namreč župan tako učen mož, da bi brc/, njega nič ne opravil. Ker so mu skrivnosti pisanja ravno tako inalo znane, kakor n. pr. logaritme, mora na svoje j strani imeti pismouka, in tak mu je učitelj uže ves čas njegovega posedanja na županovem stolu. Zatorej imamo prav za prav dva lupana: jednega vidnega, dmiaga nevidnega, in ker bođo te dni zopet novo občinske volitve, se obema nekoliko Marice tres.', mi strahu, da bi slana ne vzela brli. Učitelja bo vzela tudi brez tega; Se šest tednov ga imajo Preščani, potem ga dobodo Ježičani, katerim zavoljo njega prav iz vsega srca gratuliramo. Mi mu bodemo želeli srečno pot, a za njim pokadili z atdovtoo. Hrez njega bode pa tudi Jurij Cvajner padel, kakor meh, kadar nm sapo vzameS, in no bode nič druzega, kakor telo brez duše; zato mislimo, da so tudi za županov stol ne bode daljo pulil, in če so bode, mislimo, da bodo vendar občani toliko izbistreni po dnzdanjih izkušnjah, da si ne bodo na čelo zopet postavili človeka, ki zna le križce delati, a za vse drugo mora imeti plačanega pismouka. V sedanjem času, ko uže „nheinski sluga" pisati zna, bi pač bila sramota za občino, ki je tako blizu Ljubljane, da bi imela za župana človeka, kateri pisati ne umeje.
Toliko zdaj za vselej, ker želimo, da bi vsega hujskanja bilo enkrat užo konec Jaz bo no bodem oglasil več, če k temu ne bodem prisiljen zavoljo svojo r-asti. A na laž se ne dam stavljati nikakor in nikomur.
(353) .Nikolaj Jamnik.
Javna zahvala.
Javno moram se zahvaliti prostovolnoj požarnej straži logatskej, ki je otela većinom so svojo brzo pomočjo in previdnostjo moja poslopja, katerim je pretil razljuten uničovajoč požar.
Na Vrhniki, dne. 1. avgusta 1879. (357) XjeopolđJ.n.su l*Iulley.
Listnica uredništvu: G. F. v 8. Celi opis Pr. slavnosti v list jemKti, nam manjka prostora, a glavne stvari sxo tako uže poročali. Prosimo večkrat kaj — G. —u— v Lj. Odlol li do prihoda glavnega urednika.
LlHtnlca opraviilštvn: G. V. P. v Zidanem mostu. Sedaj imate plačano do 12. januarja 1880.
17 «u v-11 v iMuttlftanl.
30. julija: Kari Steincr, prisilni delavec, 60 let star, (v prisdnej delavnici) št. 50 poljanski nasip za starostjo.
V deželnej bolnici. 20. julija: Marija Hoh, kajžarja žena, 42 let. Mariji Svab, Bamskej delavki, mrtvo rojeno dete žen skega spola.
30. julija: Sebastjan Maček, gostača sin, 10 let star, za ostrupljenjem krvi.
Najiskrenejso zalivalo
izrekamo čest i tej gospodi in vsemu p. n. občinstvu za mnogo sočutje in udeležbo ob smrti in pogrebu našega nepozabljenega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
med. dr. Žige Bučarja,
osobito se zahvaljujemo si. društvu „Sokolu" ljubljanskemu, si. pevskemu zboru čitalnice ljubljanske, čitalnici novomeskej za krasni podarjeni venec, isto tako društvu Ijubljan-akej Čitalnici, in v obče vsem blagim dari-tcljem vencev.
V Ljubljani, dno 2. avgusta 1879.
(355)
Žalujoča rodbina.
Dunajska borza 2. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   67 gld. Enotni drž, dolg v srebru   ...   68 „
Zlata renta .......78 „
1860 drž. posojilo .... 125 „
Akcije narodne banke   .... 830 n
Kreditne akcije.......271 „
London.......... 115 „
Srebro..........— „
Napol..........9 „
C. kr cekini........5 „
Državne marke ...       .       .  E6 „
— kr. 30 60 25
50 76
21 V,
46 75
Prošnja
do prebivalcev mesta Ljubljane.
Velika nesreča, katera je denes naše bo« sede na močvirji v vasi Studenec zadela po razsežnem in groznem požaru, mi daje povod, da se do blagosrčnosti prebivalcev našega ljubljanskega mesta obračam s prošnjo, naj bla-govole mile darove za nesrečnike nabirati in izročavati gospodom okrajnim predstojnikom ali tudi ljubljanskemu mestnemu magistratu. V Ljubljani, doo 1. avgusta 1879. (352—1) Župan: JLascIiaia.
Po*i trnii <».
Kar odgovarja v imenu preškega učitelja župan Jurij Cvajner" na zadnjo moje „Poslano", bi se mi ne zdelo odgovora vredno, če bi bilo resnično. Ali na laž so pa jaz ne dam staviti. Vse, kar sem pisal, je resnično, čeravno nijsem vsega še povedal, kar vemo jaz in drugi ljudje o našem „vrlem" učitelji.
Jurij Cvajner trdi, da se učitelj nij sam izvolil, ampak je bil izvoljen za častnega občana od 27 mož. Ali povprašuj in povprašuj po teh sedemindvajsetih, nij ga nikjer nobenega, pač pa bodeš izvedel, da nobeden nič o „ehrenpuigarji" ne ve, in da sta bila pri tiHtej imenitnej seji navzoča k večjemu dva „inožaka", zatorej bi človek skoro mislil, da jo preški učitelj svojega „ehrenpurgarja" dobil le namesto obresti. Zatorej ostane vsakako pri tem, da se je Bam imenoval, kakor si je tudi sam diplomo spisal, ker nihče drug pisati ne zim.
O „vrlosti" in „pridnosti" tega učitelja bi se dalo |e marsikaj reči, a omenjena bodi le jedna reč, katera kaže, kako ta mož svojo učiteljsko nalogo razumeva in izpolnjuje. <• cesarjev« j svečanosti, torej o tako važnej priliki, je Sla pač vsa š Iska mladina k slovesnemu duhovnemu opravilu v cerkev, toda brez učitelja, zatorej brez zapovedanega nadzur-stva, ker učitelj cerkve nič kaj ne obrajta. Drugih nepristojnoBtij ne maram naštevati, dokler ne bodem k teinu prisiljen, če prav ta učitelj svojo jezo še tako nad manoj razliva, ker bi bil najmogočnejši v občini najrajši on. Da pa Jurij Cvajner učitelja tako
Stev. 4937.
(351—1)
Uaznanilo.
Zarad snaženja prostorov bode zaprta kranjska deželna blagajnica od dne 13. do vkljnriio dnč 16. avgusta 1.1.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dud 29 iulija 1879.
G. Ignaciju Detelji
■v 7>rox*u -v«**ili.
Dragi Ti Ignacij moj! Jaz za god pošiljam Tvoj Proveseli iz daljino Prav od srčne globočino Najtoplejša Ti voščila, Ki ljubezen jih rodila: Le raduj so srečo jasne, Dokler žitje Ti no vgasno, A po smrti naj obdaja Svetega Te pokoj raja! —
Veteostav*
V Krašnji, dnč 31. julija 1879. (356)
VBem prijateljem in tovarišem izrekam pri svojem iznenaduem odhodu iz Ljubljane v Slovenji Gradec svoj prisrčen pozdrav:
Živali!
(350)
Viktor Polšar.
Karel Simon,
gostilna i' ~pri lipi64
v judovskih ulicah štev. 5.
Svojim prečiistitim gospodom gostom v kavani „Evropa1* zahvaljujoč se tmjiskronojŠiJ, dozvoljujum ■i p. n. občinstvu u judno s tem naznanjati, da • m prevzel
gostilno „pri lipi",
ter da se bodem zmirom trudil, z dobro pijačo, okusno jedjo in pazno poBtrežbo ohraniti staro dobro ime te gostilne. Spoštovanjem
(354—1) gostilnar.
Janez A. Petritsch,
trgovina s kratkim in niiriibergskiui blagom v Ljubljani,
priporoča kot posebnost v toaletnih Ntvureli osobito pravu augleMko uijHo od glicerina in pravo angleško ekonomično mjilo. I*apir-terljo, piMunkc, papir, pere»ulke, s* incnike. risanke, p< resa i. t. d. SI »ari za kttdcnje: cevke ia smodke, pipe od bele prsti, ilovice, lesa, kameniškc in IliaeijUNke pipe in covke za pipe. 4>iiin 1»i za uiaiišetiie in garniture. 1'etrol«- umske lir a ni I ne sveče. Tičiiiki vsake velikosti. Obeilua pripravu od cinkovegu jeklu za Obeti, ilesert in kavo. Žepni nožići in škarje. Fortebouri, ucnarnlkl, patentirane i orliice, listnice in torbice za siuotlke. Nkatljlee za tobak. lNitlHtavki (tase). Volim, eviren, preja, gumbi in druge malenkosti, ter vse stvari v to stroko spadajoče po iiajnižjej ceni. NaroČila se bode točno in solidno izvršilo. (334—2)
E
pilepsijo (božjast)
zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killlsch v Dreaden-u (Neustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v črez 11.000 slučajih. (156—12)
Umeteljne zobe in zobovja
postavlja, ne da bi bolelo in za žvečiti popolnoma pripravno, po najnovejšem umetniškem načinu, in zobne operacije izvršuje z ouioteiijcm z 0mkmb za smejanje (.'>>- H)
zdravnik za ioh& A. Paichel,
poleg llradeekijovega mostu v 1. nadstropju.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo in najcenejše sredstvo jo
OC prava francoska žolča.
To, kakor tudi prosti navod, kako Be rabi, dobi se zmirom z osobnim ali  poštnim naročilom
pri A. IE si rt m aiimi V  Ljubljani, V   Luka TilV-
č a rje vej hiši. (i!30—4)
Najsijajnejši vspeh zagotovi jaino. Troški za čiščenje znašajo za VBak hektoliter -t' , kr.
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, lata in firneža,
v Ljubljani,
(335—4)
na  Marijnem trgu,   poleg fran« hkuiiskcga mostu.
Laudwirtliscliaftliclie Lanfles-Mittelscluile Ober-Hermsdorf,
Mmas ■' Kursttar§' in Usten: Schlesiem.
Das Schuljahr 1879—80 bcginnt am lO. September. Internat. — Deutsche (Jntcrrichtssprache. — Drei Jahrgungo. — Dio abiolvirten Studirenden konnen als Emjahrig-IVoivvillige in das k. k. lleer ointieton.
Programtne sin<l i\\ bezithen von der Direction uud Aninolduugen, udindlich oder schriftlich, werden von doraelben bis H. September entgegen ge-nommen.
Ferd. Janovskv,
(347—1) Curatoriums-Miighed und Director.
Lepe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
kožuhovino
prodaja
V Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu glediščnih ulic 7)
Poljedelske mašine
in sicer
(323—3)
nilaliluice počim1 in z fjonjacem (Giippl) za 1—8 konjskih ali volovskih iiiočij, nia»ine za čiščenje žita. /.a hiriieo lušiti. »konoreziiice, reporeznice iu Ironibe za gnojnico i. t. d. i. t. d.
Najnovejši in zdatno izboljšanega izdelka
po
znižanih cenah
pri
Ročna mlatilnica.
Škoporeznica.
JOH. G. WINKLER-ju,
prodaja železnine
•vr HL^tjl "bljsi:n.I, pred. ZE^Zrižao^Lls:!.
Ilustrirani cenilniki se pošljejo brezplačno in prosti poštnine.
Tujci.
1. avgusta:
Kvropa i dr. Braun iz Dunaja.  Polemg iz Gorice.
Pri Nlonui Habe it Dunaja. — Brumer, Mal-ner ;z Gradca.
Skoraj zastonj!
0d konkurzne uprave nedavno na nič prišle velike angleške fabriko za britanlja-srobro dobil i smo nalog, da naj vae pri nas v zalogi ležečo blago od britanija-srebra za majhouo povračilo voznino in V* dela plače delavske, oddamo.
Proti vposlanju svote novcev, ali pa tudi proti povzetju samo O gl. 75 kr. lo kot povračilo voznine od Angleške do  Dunaja in kot neznatni del  delavske plače, dobi vsakdo sledeče  za četrti del reolne vrednoBti, Mkoraj zastonj, in sicer: 6 kom. vrlo dobrih uauiizuib nožev, z ročnikom od britanija-srebra, s  pravo  angleškimi arebrno-jeklenimi ostrinami. „    jako lim h vlile, bntanija-srobrO, iz jednega kosa. „    teških žile za je t i od britanija-srebra. .     zllc  za kavo od britanija-arebra, najboljša kvaliteti.
niiiNivni znjeniulee za mleko od britanija-srebra. tenki ziijeiualee zu juho od britanija-srebra. po«lbta)kov za nože ud britanija-srebra. kom. Viktorija podstavkov, lino cizelirani, krasna iniiuizua »vernika od britanijii-arobra. «0 kom. Vae te reči so izdelane iz najfinejšega britanija-srebra, ki je na celem svetu jedina kovina, katera ostane večno bela, in se od pravega srebra tudi po UOietneui rabljenju ne more razločiti, za kar hc garantuje. (338— 2)
Naslov in jedini kraj za naročila v c. kr. avstro-ogerakih provincijali:
General-Depot der I. engl. Britannia-Silber-Fabriken: lil u u *v liumi, \\ i i*n. 1. Elisabethstrasse N'r. G.
0 o S
»O iC ^ "
1 « « aR
o • 9 i: *
£24
o &   " .
-li,«'!'5
« > m a
5
i* o m
Glavno zalogo
mm
Peter {.assnik
v Ljubljani.
Uže 23 let obstoječa trgovina z ruduinakimi vodami daje ne samo sanitatnemu uradu, nego tudi vBakeum izinej p. n. naročnikov AV  izvirno fakture na razpolaganje, da se VBakdo lehko  aam preveri, /\ da ao sklenice napolni no s pravimi in frišnimi zdohij imenovanimi ^£ studenci, ter prosi za mnogoštevilno obiakavanjo, obljubljajoč točno postrežbo.
W Adelaidin studenec, Bilinska kisla voda, Hebska lEger) Fran-
w ceva voda, Elani studenec in travniški studenec, Emski Viktoria-^ studenec, Emski hrenčeki, rriedrichshallna grenka voda, Franc Josipov A\ grenki vir; Gleichenbergski Konstantinov studenec, Sv. Ivana vir, £\
Klavzenski jekleni vir in Grleichenbergska slanica; Giesshublorska A\ ^ kisla voda, Halska jodna voda; Karlsbadska mlinsica, gradska voda /\
in vrelec; Marienbadska krizka voda, Freblavska kisla voda, Eilnaska W grenka voda, Pirmondska jeklena voda, Bodanjska kisla voda, Ra-iy koczy-grenka voda, Recoaro-jeklena voda, Bogatska kisla voda, Bimski
studenec (.Koroška kislina', Ofenski Viktoria studenec, Saidschutzska /\ grenka veda, Selterzerjeva voda, Ščavniska kislina, Sv. Lcvroncija JX jeklena kislina, Wilhelmov studenec Kronthalski, Karlsbadska vrelska ^ sol, Marienbadska sol in Halska jodna sol. (276—9) ]^
Izdaieij in urednik Mukso AruiiC.
Lubiniua in tisk BNuiodu« tiskarne1