Štev. 4. četrt leta 80 V Mariboru 20. januarja 1876. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošil janjem na dom 7a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60., Naročnina so pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnice. GOSPODAR List ljudstvu v poduk. Tečaj X. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. ^— Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Volilcem in volilnim možem sodnijskega okraja Maribor- Slov. Bistrica in Št. Lenartskega! Znaua Fric Brandstetter in Konrad Seidl bila sta 1. 1871 proti g. Sumanu in dr. Radaju kot poslanca izvoljena za deželni zbor štajerski v Gradcu in sicer na 6 let. Bodo tedaj zopet splošne volitve za deželni zbor drugo leto, t. j. 1. 1877. Toda Frice Brandstetter se drugih volitev kot poslanec ne bode učakal. Krvava c. k. okrožna sodnija v Celju ga je prejela in v zapor vteknila zaradi hudodelstva ponarejenja menjic (vekselnov) za 123.000 fl. in on čaka sedaj na sodbo. Vsled tega je primoran bil svoje poslanstvo za deželni zbor štajerski odložiti in bodo namestilne volitve v soboto 26 februarja 1876. Na isti den bodo pozvani "stari'volilni možje od 1. 1871. Dragi slovenski rojaki! vidimo sramoto, katero nam je volitev tujega prišleca, Nemca Brand-stetterja naklonila, nemilo čutimo strahovita, vedno večja dačna bremena, katerlt nam nesrečno libe-ralstvo povsod nalaga: pri srenjah, pri okrajnih zastopih, pri deželnih in državnih stroških, prepričani smo, da se nam niti edina izmed Brandstetter-Seidlnovih obljub ni spolnila, strah nas navdaja, kedar pomislimo, kamo nas čedalje rastoče never-stvo, razuzdanost in brezštevilna hudodelstva tirajo, britka žalost se nas popri jema, če pogledamo okoli sebe in vidimo, kako hudo da trpi naša slovenska narodnost. Dobro, tedaj pa se vzdramimo, otresimo enkrat nevredni jarm vsilenega nam liberalnega in brezvernega nemčurstva — ne volimo nobenega poslanca več iz Brandstetter-Seidlnove svojte — volimo domačega narodnega vernega človeka, če le mogoče Slovenca — bodi kmet, advokat — ali kapucinar, da je le naš in da zmaga! Uredništvo „Slov. Gospodarja" in tukajšno katol. polit, društvo bo rado sodelovalo, in pomagalo, da se vsi porazumimo. V ta namen pa prosimo, naj nam hitro narodni možje teh 3 okrajev ¡3C MenettniI Ust ima naznanijo svoja mnenja, svoje želje, svoje nasvete. Morebiti se nahaja pravi mož sredi kmetskih vo-lilcev pri sv. Lenartu, Slov. Bistrici ali v Mariborskem okraju. To je potrebno, ako hočemo srečno porazumiti se. Treba je na vse ozir jemati in moža odbrati, kateri bo najbolj všeč in nam s svojo osebo najbolj pomagal do srečnega izida volitve. Mariborski Slovenci ne mislimo nikomur kandidata vsiliti, pač pa prosimo, da se brž porazumimo vsi in cepanje glasov zabranimo! Ako smo Slovenci složni, ako se nam posre-" Či brž pravega moža najti in za kandidata postaviti, zlasti pa ako volilni možje ostanejo možje in se ne zvržejo v babe — potem je zmaga naša, ki je sedaj gotovo veliko bolj lehka, ker sta nam pot do nje Brandstetter - Seidl po svoji sramotni pravdi sama nadelala in ugladila. V Mariboru 18 jan. 1876. Dr. Lavoslav Gregorec, urednik. Cerkvene zadeve. Mariborska kulturna borba in c. k. namestnik. K. Že v štev. 1. „Slov. Gosp." se je poročalo, kako je liberalni mariborski mestni zastop svetoletne pridige jezuita o. Forstner-ja prepovedal in zabranil, in da so se zoper to prepoved naš Mil. knez in škof pri c. k. namestniku v Gradcu pritožili, najprvlje ustmeno in potem tudi pismeno. Naj poprej zavračajo od magistrata navedeni uzrok, da razsaja po mestu kužna bolezen škar-lata rekoč, da sta od 1. novbr. do 23. decb. le dva celo mala otročiča za to boleznijo umrla, da se tedaj od kužne bolezni tukaj govoriti ne more. Ako tak uzrok velja, potem bi se zamogla tudi vsaka druga pridiga, da, celo navadna nedeljska božja služba prepovedati. — Pa bolj kakor to, nadaljujejo mil. knez, me k pritožbi sili žuganje magistrata, da bode o. jezuita, če vendar-le pride, koj po njegovem prihodu po policiji iz mesta i z-! tirati dal. Meni ni znana nobena postava, rečejo */* vole sa itrilofjo. "S^C X ) mil. knez in škof, ki bi dala mestnemu svetu pravico do takega postopanja, ki se sicer rabi le proti osebam, ki so na slabem glasu in za kterimi se z lovnimi listi (steckbrieflich) streže. O. jezuit je, kakor se je me>tn. svétu naznanilo, Avstrijsk državljan, dosihmal neoporečen, pošten in spoštovan mož, stoječ v častiti službi profesorja. Slučajno sicer nosi obleko jezuita; ali družba Jezusova v Avstriji ni prepovedana, in še manj so jeni posamesni udje preklicani (für vogelfrei erklärt); temveč kakor so dolžni, drugim enako, se državnim postavam podvreči, stojé pa tudi pod obrambo ravno teh državnih postav. Mestni svet tedaj ne more imeti pravice, s poštenim možem takó ravnati, kakor se navadno ravna le s cestnimi potepuhi. — Pritožbo sklenejo s prošnjo, naj blagovoli c. kr. namestnija Mariborski mestni svet podučiti in v postavne meje zavrniti. „Marburger Zeilung" in vsi liberalni in judovski listi so na pritožbo brž med svet poslali laž nji v telegram, da je c. k. namestnik vlogo škofovo odbil. Toda c. k. namestnik vloge ni odbil, ampak odobril in mestnemu svetu povedal, kar si je zaslužil. Naši ljudje pa si naj zapomnijo liberalno lažnjivost, ki ne laže samo y besedi in pismu, ampak tudi po telegrafu!*) C. kr. namestnija je z odlokom dne 4. t. m. mestni svét zares takó krepko v postavne meje zavrnila in ga takó določno in umljivo podučila, da se nadjamo, ker si je s svojo kulturno borbo ročno prvokrat prste takó do živega opekel, da ga zanaprej več mikalo ne bode, Graških in drugih kulturoborcev posnemati. C. kr. namestnija tedaj prepoved zaželjenih pridig naravnost prekliče, ter določno izreče, da bi se bile brez vsega oporekanja obhajati smele. Potem spodbije mestnemu svetu jegove razloge, rekoč blizo tako-le: Ni verjetno, da bi bila kužna bolezen o Božiču po mestu razsajala; kajti take bolezni mestni svet ni nikoli dopričal, namestniji nikoli naznanil in mesca novembra celó nijenega poročila ni poslal, da bi skerlatna bolezen naraščala, in vendar bi bil moral po postavi vse to storiti, ako bi bila v mestu zares kužna bolezen. Vrh tega je dopri-čano, da sta od 1. novbr. do 23. decbr. le dva otročiča za rudečico umrla. Tedaj je bilo zoper postavo, iz tega uzroka pridige prepovedati. Ne more se tudi mestnemu svetu pritrditi, ako pridige nadalje prepove zató, ker bi utegnila med mestno druhaljo kaka rabuka, ali nekak punt nastati. Samo po sebi namreč ni bilo zoper postavo, ne da so se pridige oznanile, ne da se je duhovnik Jezusove družbe v ta namen poklical. Z ozirom na javni red bi se dala tedaj prepoved le takrat opravičiti, ako bi bil strah pred kakim prevratom v dejanskih razmerah vtrjen, to je, ako bi se bilo že kaj takega zgodilo, po čemur bi se *) Dostavek uredništva. moralo posneti, da pride verjetno do rabuke. Ako se pa kaj takega, kar je po postavi dopuščeno, prepove le zat6, ker je mogoče, da bi se utegnil kak nered in nepokoj primeriti, je to popolno zoper postavo. Kajti prav v takih razmerah je dolžnost policijskega ureda, s previdno pa močno roko vse zabraniti, kar bi utegnilo motiti po postavi dopuščeno opravilo, ali žaliti pravico poštenega domačina, kteri po postavi ima pravico v mestu svobodno prebivati. In če slednjič mestni svet žuga, da bode o. jezuita, ako vendar le pride, takoj s policijsko silo iztirati dal, se mu mora povedati, da se sme kdo iz srenje iztirati le v slučajih, ki so v postavah določeni. Ali v omenjeni zadevi ni bilo nijenega postavnega uzroka za tako strogo postopanje ; temveč mestni svet je s tem žuganjem naravnost prestopil temeljne državne postave, pa tudi §. 17 j lastne srenjske postave Mariborskega mesta. Zato je pa tudi namestnija prisiljena izreči, da jako obžaluje, da mestni svet Mariborski nedvomljive državne postave takd očividno prezira. To so zares moške in tehtne besede, ki jih je slavna c. kr. namestnija spregovorila! Zato hvala in zahvala jej! Zaupamo, da si jih bodo zapomnile še tudi druge gosposke, ter spoznale, da jim ni na voljo dano, cerkev motiti v njenih svetih opravilih iz kterihkoli izmišljenih ali vsaj neprimernih uzrokov; ampak da se sme kterokoli cerkveno opravilo le takrat od svčtne gosposke ustaviti, kedar mu nasproti stojč razlogi, v postavi določeni. Občni zbor za stavljenje Slomšekovega spomenika 11. jan. 1876. Denarničar g. dr. Srnec je zbranim častilcem Slomšekovim sledeče poročal. L. 1865. dne 24. sept. bila je na čast rajnemu Slomšeku in v podporo jegovega spomenika velika beseda v čitalnici mariborski. Nabralo se je 178 fl. 24 kr. To je bil začetek glavnici za Slomše-kov spomenik. Potem so zaporedoma dohajali denarji iz vseh krajev, zlasti iz slovenskih škofij-stev, dekanij in far&. Več mariborskih gospodov je plačevalo mesečne doneske po 2 fl. Izmed odličniših dariteljeh imenujemo sledeče. Mariborski bogoslovci 8 profesorji vred so darovali i 160 fl., urednik Danice je poslal enkrat 87 fl. in enkrat 50 fl., fara sv. Martina na Paki 50 fl., ljubljanski konzistorij zbirko 10 dekanij 205 fl. 80 kr. tržaško škofijstvo 72 fl. in goriško 22 fl., potem celjska dekanija 80 fl., konjiška 44 fl., ptujska 85 fl., Veliko-nedeljska 36 fl. Druge dekanije in fare so darovale manjših doneskov. Čitalnica v Kranju je poslala 40 fl. Rajni stolni dekan Piki je daroval 50 fl. in tudi že rajni stolni župnik Kostanjevec 30 fl. Te in druge darove je blagi g. dr. Prelog kot prvi denarničar zvesto zapisal v posebni knjigi in potem v Mariborski hranilnici založil. Darovano srebro je prodal za60fl. 60 kr., 3 cesarske zlate in 5 frankov pa ohranil. Denarji 80 ostali v hranil- niči, razun 1600 fl., ki so se posodili g. prof. Sinkotu, in 500 fl., koje je imel dr. Vošnjak. Poznej so se ti zneski zopet vplačali z obresti vred. L. 1872 je dr. Prelog na smrt zbolel in zato so se k njemu podali: dr. Srnec, prof. Suman in prof. Šinko in od njega prejeli denarje s knjigami in zapisniki vred. 6. dr. Srnec je potem kot novi denarničar 9. sept. 1872 vse denarje skupaj spravil ter vso svoto 4702 fl. 28 kr. djal v mariborsko banko, kder je glavnica narastla do 14. nov. 1874. na 5344 fl. Potem so se denarji zopet vložili v mariborsko hranilnico in sedaj znaša vsa svota 5682 fl. 3 kr. Razun teh denarjev hrani denarničar 3 cesarske zlate in zlat 5 frankov. Občni zbor je poročilo vzel na znanje in g. dr. Radaja in g. prof. Valenčaka odbral za pre-gledovalca računov, g. dr. Srnecu pa je za vrlo in skrbljivo denarničarsko poslovanje izrekel svojo zahvalo. (Konec prih.) Slovencem, zlasti udom bratovščine, „Večna ura za srečno smrt" v Selnici nad Mariborom se naznanja, da vpisovanje v omenjeno bratovščino, ki se je do sedaj v šoli oskrbovalo, zanaprej pre-vzemejo dušni pastirji v farovžu. Vsakteri toraj ki h tej bratovščini pristopiti želi, naj se v prihodnje oglasi v farovžu. Farno duhovenstvo v Selnici preponižno prosi vse čč. gg. duhovnike svojim vernim, zlasti udom omenjene bratovščine, to spremembo naznaniti. Gospodarske stvari. Nekaj v polajšanje pri rabi nove mere in vage. II. Malo ali nič bolje ko krčmarji so nastavili štacunarji novi meri novo ceno. Prvič velja že povsod za resnično matematično pravilo, da n. pr. polovica od 7, 9, 11, 13 kr. itd. ni 31/,,, 472, 572i 6V2 kr., ampak 4, 5, 6, 7 kr.; čim manjše je število, za toliko več v primeri je kupovalec poškodovan. Drugič so tudi štacunarji novi meri pristujočo ceno, če je število neravno ali ima dele krajcarja zraven sebe, povsod ogladili in poravnali tako, da se da v štiri, vsaj pa v dva dela razdeliti; kar je veljalo na pr. funt 9 kr., ima veljati kilo (kilogram) I6V10 kr.; teh Vio kr. bi pa štacunar bil na zgubi, ako bi blago dal za 16 kr. kilo, tedaj se mu bolje zdi, da kupec zgubi 9/i0 kr. in plača za kilo 17. Toda „17" je čudna številka; ne da se razdeliti ne v polovico, ne na štiri dele; zato jo potisne na 19 ali celó na 20; kdor kupi potem cel kilo, ga dobi morda za 18 celo še tudi za 17 kr. (v prvem slučaju plača l9Ao, v drugem le 9/io kr. preveč), ali za četrt kilo bo moral dati 5 kr., kar znese 20 kr. kilo. Najhuje pa je pri tem še to, da tak, ki na drobno, t. j. v delih litra (pol, četrt litra) ali kilograma (pol, četrt kilo) kupuje, ne dobi skoro I nikdar celega litra ali kilograma. Kupi 4 četrt-litre vina, ki je bilo po 40 kr. bokal in bi moralo biti po 283/io kr.; za vsak četrtliter boš dal 8 kr., tedaj za liter 32 kr., t. j. 37/io kr. preveč. Potem stoči te 4 Četrtlitre v posodo, ki drži liter, in videl bos, da nimaš polnega litra — če ti krčmar ni natočil čez Črto, kar se pa kaj redkokrat zgodi. Ravno tako težko boš iz 4 četrtkilogramov, za ktere si po zgoraj navedenem primerljeji mesto 167io kr. dal 20 kr., dobil popolen kilo. Vrh vsega tega je druga še bolj nevarna 1 past za nevedne kupčevalce in prodajalce nasproti brezvestnim ljudem, in to pri vagi. Kilogram ali kilo je toliko, kolikor dva čolna funta po 28 lotov. Dozdaj se je pa (izvzemši pošto in železnico) pri nas kupovalo in prodajalo le po dunajskem funtu, ki ima 32 lotov, tedaj 4 lote več od colnega. Kilo ima pač dva čolna funta ali 56 lotov, ne pa dva navadna funta po 32 lotov; do 2 funtov manjka celih 8 lotov ali četrt funta. Zato ima kilogram veljati le toliko, kolikor veljata dva čolna funta ali 56 lotov, nikakor pa ne toliko, kar sta veljala dva navadna funta. Če si za stari funt kakega blaga dal, n. pr. 14 kr., ne daj na podlagi iste cene za to blago več ko 25 kr. za cel kilogram ali 100 dekagramov. Ravno tako se varuj, kedar kaj prodajaš. Zapomni si, da je kilogram de rt funta manj, ko dva cela stara funta in po tem se ravnaj pri ceni. Ceno nekterih reči, n. pr. mesa, v nekterih krajih določuje mestna ali krajna gospóska. Ven-dar je ne gledé na to, da se mesarji malokje držč te cene, občinstvo izročeno milosti in dobrot-ljivosti mesarjev, pri vsem tem pa dá za isto kvaliteto mesá pri kilogramu gotovo par krajcarjev več, ker se mesarji pri teletini, svinjetini, koštruno-vem ali kozlovskem mesu, pri slanini, sploh pri mesnem blagu, za ktero nobena gosposka ne določuje cene, ampak mesarji sami, ti držč napačnega pravila, da je kilo toliko ko 2 funta (navadna, ne čolna) in za pol kilograma, n. pr. slanine (špeba), teletine itd. zahtevajo toliko, kolikor so zahtevali prej za funt. Če kupec to plača, dobi tri lote mesa pri funtu premalo. Na ta način se je sploh bati, da bo mesó izdatno podra-ženo, dasiravno cena živine pada. Najslabše bodo skonca shajali tisti knpovalci, ki bodo po dosedanji navadi jemali zlasti reči za kuhinjo ne po vagi, ampak po „groših" toliko „krajcarjih" ali „deseticah." Ti se morajo po-! polnoma na vest in poštenost prodajalca zanašati. „Za groš tega in tega", veli ženica, ki pride v stacuno. Za groš je dobila prej, n. pr. 6 lotov; 6 lotov pa je 34/io dekagramov (3 dekagrame in 4 grame); gram je tako majhen, da se razen v lekarni drugje rabil ne bo. Zato bo štacunar na stran pustil 4 grame in dal ženici le tri dekagrame, ker bo rajši sam se varoval zgube, kakor ženico škode. Če bo ženica prišla lOOkrat s svojim gro-šem, bo imel štacunar od nje 400 gramov ali 40 dekagramov, t. j. pri 5 gld. 13 grosev več dobička, ko po stari vagi. Po mestih so pivopivci mnogo na slabšem od prej." „Vrček" je do malega pol litra se prodaja večidel po 10 in 11 kr. Zdaj so prišli na vrsto tudi četrtlitri, ki pa povsod veljajo 6 kr. Zguba za pivce na drobno je tu očividna. Kdor namreč pije pivo po pollitru, plača za 4 vrčke ali 2 litra 40 ali 44 kr.; kdor pa pije po četrt-litrih za ravno toliko plača 48 kr. Prvi pa je vsaj res dobil za 40 ali 44 kr. vsaj blizo 2 litra, če bi pa zadnjih vseh 8 četrtlitrov zlil v 2 litra, manjkalo mu bo vsaj dobro četrtlitra. Tako je za 10 do 12 kr. že pri 2 litrih na škodi. Zato bode, kakor slišimo, vsaj v Ljubljani pri pivu odpravljena mera po četrtlitrih in stari maselci (3/10 litra) se bodo obdržali, ker bi pivci po četertlitrih pene predrago plačevali. To je pametno in pravično, kajti, kolikor manjša mera pri pivu, toliko več dobi gost pen, toliko dražje plačuje pivo. Slovenec. Okuševanje ljutomerskih vin. Tukajšno vinorejsko društvo je imelo 27. dec. m. 1. zbor, pri katerem so se med raznimi predmeti okuševala nova vina iz naših imenitnih goric, in sicer so prinesli svoja vina na okuševanje sledeči gospodje : 1. Ant. Bežan, kmet iz Salinec; šip on iz Radomerščaka, vino izvrstne jakosti, prav močno s prijetno aromo (dišavo); najboljše izmed vseh navzočih vin. 2. Jož. Steyer iz Ljutomera, a) laški r i zle c iz Kamenščaka, prav dobre jakosti, malo kiseline, pa nobenega boketa; b) šip on iz Kamenščaka, slabejše jakosti, veliko kiseline. 3. Baron Seggendorf, iz Rinčetove grabe; šip on iz Rinčetove grabe, ložje jakosti, malo kiseline, ima prav dober okus, pa malo arome. — 4. Jan Kryl, iz Ljutomera, raznovrstno trsje s prevladaj očim šiponom iz Železnih duri, izvrstne jakosti, malo kiseline, veliko sladkora, prijeten okus. 5. Jož. Strasser, oskrbnik graščine Bra-nečke, šip on od Svetinj, dobre jakosti, veliko kiseline, slabejše, vino. (3. A v g. Senkel, posestnik graščine v Lu-kavcih a) šip on iz Jeruzalema, dobre jakosti z aromo in kiselino; b) šipon iz Železnih duri, izvrstne jakosti z aromo, malo kiseline; c) rizlec (laški in mali rizlec zmes), prav dobre jakosti z aromo. — 7. J. Sedivy, direktor in oskrbnik graščine Negovske, šipon iz Žerovinščaka, dobre jakosti, veliko kiseline. Stara vina od 1. 1874: 1. J. Sedivy, šipon iz Žerovinščaka, prav dobre jakosti, malo kiseline. 2. Jož. Steyer; a) laški rizlec iz Kamenščaka, prav dobre jakosti z boketom; b) ši- po n iz Kamenščaka, prav dobre jakosti, malo kiseline z aromo. 3. Avg. Senkel; a) laški rizlec iz Železnih duri, prav dobre jakosti, mnogo boketa, b) šipon iz Železnih duri, prav dobre jakosti, malo kiseline, c) mali rizlec, iz Železnih duri, izvrstne jakosti, veliko boketa. Ni dvoljivo, da ne bi toti kratki pregled ljutomerskega vina zanimal marsikterega vinorejca. Dobro bi bilo, če bi se več vinorejcev, posebno kmetov, udeležilo takšnih javnih pokuševanj vina, ker na ta način dosegnejo kmetje več zaupanja v svoje pridelke pri kupcih in vinotržcih, ki še zmi-raj jim oponašajo, da svoja vina krščavajo. Vi-norejskemu društvu v Ljutomeru pa nasvetujemo, da bi posredovalo pri trgovini z našim vinom med vinorejci in vinotržci, ker tako doseže svoj namen in bode našemu okraju na hasek. J. Kryl. M. Zimsko solnce je hud sovražnik buče-licam posebno v mesecih januarja, februarja in marca. Kedar pri novem snegu gorkomer 2—3 zareze nad lednikom kaže in ko o poldne solnce gorko posije na panje in zrela, pridejo včasih iz-vabljene po prijaznem solnčnem žarku bučele tropoma iz panjev. Snežna bliščava jih nekako oslepi in vse črno jih počepa v sneg, kjer otrpnejo in mraza konec vzamejo. Jeden sam tak solnčni dan zamore cel bučelnjak oslabiti tako, da proti koncu zime celi roji poginejo. Jedin pomoček je ta, da se panji dobro proti solnčnim žarkom zavarujejo in pokrijejo. Tudi je dobro sneg okoli ulujaka s prstjo ali pepelom na debelo potrositi. Tako se snežna bliščava odpravi in tudi če ktera živalica na prst ali pepel pade, se bolj lehko vzdigne in reši. Usmilimo se ptičic! Že dolgo sneg leži in pokriva planine in doline in vsa divjina mora dosti zime in lakote prenesti, posebno pa ptice. Letajo, velike in male, pod p ostrešje in si iščejo , živeža, če ktera kak mrčes ali zrnice naleti, da ga pozoblje. Videl sem, da je priletelo več pevk okoli hrama, da so obirale pajčevino in si tolažile glad. Od tistega časa sem potrosil nekoliko prosa in plev okoli hrama, pa na kratkem se jih je veliko privabilo in so pobirale zrničje. Toraj pridni posestnik, usmili se in stori enako; ostale bodo zmirom blizo tvojega posestva in gnjezdile po bližnjih vrtih in ti pobirale požrešni mrčes, ki j ti mnogo, mnogo škode naredi. Saj 4 ali 5 litrov ti ne bo veliko škode napravilo, če jim potrošiš. J. Karba. friiojna sol se je vsled ukaza finančnega ministra od 1. januarja t. 1. zopet začela prodajati po 1 fl. 34 kr. za 100 kilogram. Umetno ribarstvo na Štajerskem ima 7 gospodov: baron Washington v Pols-u, kmetijska I šola v Grottenhofu pri Gradcu, Bruuner, krčmar v Mttrzuschlag-u, dr. Heilsberg v Stttbing-u, Avgust Tunner v Koflahu, oskrbnik Jurkloštra pri Laških toplicah in baron Hackelberg v Pragwald-u. Na Koroškem so 4 taki posestniki: grof Khevenhttller v Ostrovici, Jan. Hai v Mosl-u, A. Jobornegg v G. Belah in Paul Konč v Eberstein-u. Sejmovi 25. jan. v Artičab, v Gomilci, v Koprivnici in v Slov. Gradcu. 29. jan. v Mariboru in 31. jan. v Vojniku. Dopisi. Iz Kozjega. (Novi zvon). To je bil enkrat dan, kojega nam je Gospod pripravil. Božično dete nam je prineslo novi, veliki zvon in na sv. 3 kraljev dan smo ga srečno v turn privlekli. Ko nam je v torek po Božiču g. Smid na svoje stroške zvon iz Poličan pripeljal in smo ga v veliki procesiji, nad 2000 oseb, pri Ključki kapeli slovesno sprejeli, se nam je zavolj svoje krasne oblike vsem prikupil. Vlit je namreč jako okusno, je primerne visokosti in širokosti, prave barve, in lepih snažnih podob. , Ko smo ga pa denes zaslišali, so se nam mnogim solze veselja vtrnile — doni tako milo in čisto in veličastno, da dela svojemu mojstru g. Hilzerju vso čast. Zvon tehta se železnim jarmom vred 25 centov ter stane 2000 gld.; po prostovoljnih doneskih se je denar tudi po večjem že spravil, in kar še manjka, upamo, vsaj v enem letu zbrati in doplačati. — Zvonenje kozjansko je bilo prej jako žalostno in že veliko let so želeli in skrbeli duhovni gospodje, pripraviti dekanijski cerkvi primeren zvon; a želje so ostale želje; novci se niso hotli od nobene strani pokazati. Tu nam pride krščanska hiša iz Piljštanjske fare na pomoč; obljubila je za zvon 400 gld. in če nam gre slabo je še pripravljena peti stotak darovati. Ime teh dobrotnikov je Maškon Franc in Katarina, po domače Zmajšek. Domači fari sta darovala že dosti nad 2000 gld. Tako smo dobili temelj za zvon; drugo je šlo hitreje; g. Halm je dal 1 cent težki kanon iz turških časov, Smidova hiša 50 gld., g. Srednik 50 fl., 2 udovi po 50 fl., g. Kočevar iz Krškega 50 fl. itd. eden več, eden manje. Vsem dobrotnikom naj tukaj očitno svojo zahvalo izrečemo. S tem je storjen prvi korak za olepšanje naše cerkve. Daj Bog, da bi zvon, kakor zvezda tri kralje, vabil in peljal mnogo ljudi k cerkvi in Jezusu; da bi položili na altar naše cerkve eden in drug vinar! Tako bi nam bilo mogoče našo cerkvo umetno prenoviti in ozaljšati ter jo postaviti celi dekaniji kot izgled lepih božjih hiš! Iz Trbovlj. Nedeljo večer spremili smo „na njegovi posledni hoji v jamo" g. Rudolfa Eicbel- terja, inšpektorja trbovljskih premogovih rudnikov. Bil je ranjki starosta rudarjev vsega celjskega rudarskega okraja; 35 let deloval je na trbovljskih jamah. Jegovemu razumu in obširni skušenosti gre večjidel zasluga, da se den denes v trbovljskih jamah nalomi okoli 6 milijonov centov premoga na leto, ko se je ga svoje dni le nekaj vo-zičev. Ali po besedi nagrobnice, „vzdignil je to podvzetje iz plenic, ter ga odgojil do zdajne krepke velikosti". Knapovski sprevod bil je kaj velikansk in veličasten. Okoli 1000 knapov se svojimi, vodji v svoji rudarski prazniški obleki, vrla godba, jamske lampice brez števila; mnogo zastopnikov od vseh sosednih rudnikov, okoli 2000 drugega ljudstva, poleg pa še veliko gospodov iz Trsta, Ljubljane, Celja in drugod spremilo ga je do groba. Med njimi bil je videti tudi gosp. okrajni glavar Celjski. Ranjki je ubožanim knapovskim familijam rad pomagal. Naj počiva v miru! Iz Slovenskih goric. V Jarenini je posojilna zadruga „Vorschussverein", sama na sebi dobra naprava, ako je le v pravih rokah. Načelnik za voda je „Gosp." dobro znani padar — „Kasses-nig", kateri je mislil morebiti s tem zavodom sebi in nemški kulturi bolj nego slovenskemu kmetu v gmotnem obziru na krepke noge pomoči in svoj šepavi upljiv pomnožiti in učvrstiti. Pa ljudje nem škutarji so najbrž svojo ugodno dobo že preživeli, ker jim slednji čas povsod smola in drugi hudi duhovi sledijo enako, oslu senca. Nekteri udi omenjenega zavoda so slednji čas se streznili in sila nevoljni postali zavolj nepostavnosti naČelni-kove pri nekterih zavodnih opravkih. Svojim boljšim pri posojilu skozi prste gleda in ako v ome-' jenem roku denarjev ne vernejo nič ne de, tudi menjice ni treba podaljšati: on že ve zakaj; kar pa vendar pri drugih soudih, katere ima on le menda zavolj števila v društvu, z ostro tožbo kaznuje, ako le svoje dolžnosti en dan zamude. Tudi baje jegovi boljši ne potrebujejo žiranta, ako ravno ga zavodna pravila za slehernega terjajo. Dobro bi bilo, ako bi gosposka ta zavod malo uredila, ker načelnik tega ali ne more ali neče storiti! Bolj zanimivo še je zadi! Ali bo na ta dopis omenjeni gospod v „Marb. Zeitungi" svojo nedolžnost pa naznanil s „to je laž. obrekovanje" kakor mu je že v navadi, tega se ne vemo; mogoče pa je tudi, da se bo na tihem poboljšal. Tudi prav! Iz Lokovic pri Šoštanju. Od vseh krajev mile naše domovine se slišijo ugodni glasovi, kako da so tu ali tam vrli Slovenci in vneti narodnjaki; žalibog da je v naši, posebno pa v Paški fari, to ravno nasprotno; le redki izjemki so; malo število je prav vnetih Slovencev, koji se zavedajo svojih pravic; lehko bi jih na prste soštel. Kedar pridejo volitve za poslance, se So-štanjski farani vendar bolj možato držijo, in večji- del vselej Slovenca volijo, kar si smejo v čast šteti, med tem ko Pačani ravno narobe delajo; nekaj priliznjenih besedi, in par sladko nemšku-tarskih obljub, jih mahoma, ko bi trenil, spravi vse v nemčurski tabor. Kako pa nemčurji svoje obljube spolnujejo, tega je že menda vendar vsak prepričan, kdor noče nalašč slep biti; dokler je volitva, se sladko do-brikajo, in obljube delajo, a potem ko so voljeni, pa Slovencem fige kažejo, in se jim smejijo, kteri so se jim dali tako prekaniti. — Zatoraj Pačani! zdramite se, kedar pride dan volitve, in pokažite svetu, da ste zvesti sinovi mile majke Slovenije. Omeniti moram še tudi hvalevredno delovanje našega mladega živinozdravnika gospoda Ivana Dvornika. Ta gospod v Lokovici pri Šoštanju doma, se je učil v Ljubljani na podkovijsko-živinozdrav-niški šoli; v vseh strokah, ktere to šolo zadevajo, se je tako dobro izuril, da je zaslužil že v Ljubljani kot najprvi odlikovan biti. Ob vseh Svetih je prišel iz živinozdravnišnice domu, in naglo je imel prilike dovolj, svojo bistroumnost pokazati; kajti ozdravil je že v tem kratkem času 6 volov, 4 konje, 3 krave, 2 svinji in pisatelju teh vrstic 1 junca in 1 prešiča. Zatoraj kdor izurjenega živinozdravnika potrebuje, naj se le sč zaupanjem do tega obrne, ker jegovo hvalevredno delovanje ga dovolj pri-poročuje! F. S. Iz Vitanjske okolice. Triletno upiranje 5 kmetskih okoličnih občin proti sklepn krajnega šolskega sveta Vitanjskega, kteri bil je do zdaj le iz težkih glav sostavljen bo menda enkrat srečno končano, ter ne bode potreba, da bi kmečke občine stavile velikansko šolsko poslopje, v katerem bi bili tudi napravili žandarsko kasarno, tržko uradnijo, in še „arestcimer". Sitno pravdo so zakrivili nekateri lehkomišljeni kmečki župani in tr-žan P., kteri se je občinskim zastopom vsiloval, puhle rekurze za drago plačilo napravljal in nevednim revnim kmetom daval na podkriževanje. Občina Skomerska bi vedela o tej stvari kaj povedati ! Pravo pot do zmage je napotil g. okr. glavar Celjski v Vitanju 9. febr. 1875., kteri je kmetske občinske zastope posebno zaslišal in zazvedel, da okolica po vsej sili in potrebi hoče v šolskih zadevah od trga ločena biti in sama za sebe katoliško šolo pri farni cerkvi vzdrževati in od 2 Vitanjskih učiteljev enega za kmetsko šolo rabiti. Potem ko je menda vseh 5 okoličnih občin enake vloge napravilo, je po lOmesečni tihoti došlo na vse občine po okraj, šolskem svetu v Konjicah, naznanilo, da se Vitanj-ska tržka občina hoče s šolo od okolice ločiti!!! Hvala Bogu, da se naposled naši strahovalci sami radi od nas ločijo! Dragi Slovenci! po vseh šolskih okolicah smo imeli in še imamo prepirov, nevolje in stroškov črez mero — naša dolžnost pa je skrbeti, da se naša mladež podučuje v potrebnih predmetih na potu krščanstva toliko šolskih let, kolikor je treba za naš kmetski stan; velikanske Šolske stavbe, prisiljeno 81etno šolsko obiskovanje in lo-ločitev od cerkve, to mora propasti, ker ne velja za nas katoliške vernike slovenske! Se eno smešno! „Herman bistra glava" tako so sodili poslednji čas liberalni prvaki Konjiškega okrajnega zastopništva v gostilnici pri „Hiršu", z omilovanjem: „ko bi le klerikalec ne bil!!! Mi Slovenci pa hvalimo Boga, da so besede naših katoliških, na vse strani poštenih zagovornikov vendar tudi enkrat liberalce v hvalo in priznanje — primorale! V. Iz Monšberga. Od krajnega šolskega sveta v Makolah ali prav za prav od sr. predstojništva v Dežnem sem prejel nalog plačati 20 fl. 22 kr. Mislil si sem najprvlje naj vr. . . vzeme tako plačevanje k stavbi nove šole. Znam in priznam, da je šole treba, vendar mislim tudi če si človek že novo obleko kupi, si da zmeriti tako, kakoršna mu je prav, ne pa na pol preveliko, kakor je Makoljska šola. Pa naj bo, le poslani račun mi neče v glavo! Moj plačilni nalog mi nalaga 20 fl. 22 kr. šolske naklade. Davkarijske knjižice pa kažejo sledeče: zemljiški davek z naklado 1 fl. 94 kr., izredni prikladek 84 kr. hišni davek z naklado 93 kr., izredni prikladek 70 kr. tedaj skupaj 4 fl. 5'/s kr. in to štirikrat znaša pri nas v Monšpergu 16 fl. 22 kr., ne pa 20 fl. 22 kr. Od sv. Barbare v Halozah. Zakaj se toliko pritožuje Haložan, da mu penez manjka? Vino ima v kleti, pa ga ne more v denar spraviti. Na pol zastonj ne bi ga rad dal; kajti ako računi težake, kolje, trud, ga lehko solze polijejo, če pomisli, da naše vino nima še nobene prave cene, ne kupca. Za davke ga terjajo, rubijo mu živino. Otročiči nimajo obuvala, ne obleke in morajo mesto v šolo pohajati, doma na peči ležati. Pa kje bi tudi kruha vzel, jim ga seboj dati, ker nima zakaj žita kupiti? Take in enake pritožbe se ču-jejo pri nas. Vrhu vsega tega pa je letos še tako huda zima, da ni od nobene strani nobenega kupca. Kje bi le revni vinogradnik dobil denarjev za svoje potrebe, kakor iz vinograda? Revni in pridni otročiči prosijo za šolske potjebe očeta, ali on žalosten pravi, da — nima. Če pa učenec nima, na kar bi pisal, iz česar bi bral, kaj mu šola hasni? Spomnila sta se v tej zadevi in stegnila blagodarne roke 2 gospoda iz Ptuja. G. Anton Lužar, posestnik in pekarski mojster, dal je po g. nadučitelju J. Ferku 5 fl. za nakup šolskih potreb za našo šolo. Drugi dobrotnik pa je g. Ignac Janežič, posestnik in usnjarski mojster, kteri je nekega lovca zarad prestopa lovske postave z globo od 10 gld. kaznovati dal, in iste našej šoli v porabo poslal. Kakor voditelj nedolžne mladine izrekam mesto iste prisrčno zahvalo našim milim dobrotnikom. Fr. Silvester. cT Iz Ormuža. (Sloge je treba). Zima hudo pritiska; mnoga leta že ni tu Drava premrznila, a zdaj zaupljivo korakajo po trdem ledu prek nje v srečnišo Translajtanijo; žalibože pa je led tudi mline jako poškodoval, nektere popolnoma razsul. — Tužnega srca prebiramo nakane Nemca v nemških pruskih listih, kteremu tako lepo naša bogata zemlja diši; pa še nam sponaša, da ne znamo zakladov vzdigovati, ki jih lepa avstrijska zemlja krije. Če ne znamo, je on kriv, ki nam brani pravi razvitek vseh naših moči. — Nasproti temu pa se nam berilo poštenih slovenskih časnikov dopada, ki resnično delajo za pravi na rodni napredek; posebno pa je želeti, da bi se vrnila poprejšnja sloga med domačimi strankami, ker le složnost nam lehko daje pogum, da se zdatno branimo tujca, našega sovražnika. Zato se drznem predlagati, da posnemamo vrle naše sosede Goričane, ter v našem narodnem in političnem djanju pokažemo tisto slogo, katero so naši sosedje tudi pismeno vtrdili. Prosti narod, kakor tudi jegovi odličniki so povsod prijatelji sloge in le na ure d o vanju časnikov je ležeče, da se mir med domačine povrne in obrani. Ako se bodemo zopet pismeno in osebno spoznavali in spoštovali, potem si bodemo kot stari prijatelji ob novem letu z desno v desno segli in pozabivši domače prepire zadnjih let, drug drugega pozdravljali z navdušenoj besedoj: V novem letu ostanimo si stari! Iz Koroškega, (žalostno novico) imam dnes bralcem „Slov. Gosp." poročati. Edini list, ki je zagovarjal pri nas načela pravne stranke zoper prusačko ustavoverstvo in koroške Slovence branil zoper napade zagriznjenih nemčurjev — izvrstno in krepko uredovani: „Kärntner-Blatt" je izhajati nehal. Krivo temu ni uredništvo, kojo je prav za prav znani naš rojak g. Einspieler vodil, krivi so naročniki, kateri so list sicer radi prebirali, a slabo plačevali. List je izhajal v 710 iz-tisih, ali naročnine se početkom leta ni več vplačalo, kakor 1001 fl. 80 kr. Razun tega je še od 1. 1869 sem zaostale naročnine v el i k o sto goldinarjev. Tako ne more noben list izhajati, če od drugod ne dobivlja krepke podpore. Ker pa „Kärntner-Blatt" take podpore ni dobival, zato je opravništvo izdajanje lista ustavilo in pošilja naročnino nazaj. Po 7 letnem krepkem delovanju je lepi list prenehal. _To je res žalostno znamenje, tem bolj, ker razun Šlezije ni lahko katera dežela tako poprusačena, kakor je ravno Koroška! Politični ogled. Avstrijske dežele. Pri nas se je začela volilna borba, ker je Frice Brandstetter položil poslanstvo za državni in tudi za deželni zbor. Nova volitev za prvo poslanstvo bo 31. jan. v Mariboru, Ptuju itd. Zmagal bo najbržej liberalec in ustavak dr. Duhač; druga volitev za kmetsko prebivalstvo Maribor - Bistrica in St. Lenarskega okraja bo pa 26. febr. Nemškutarji in liberalci so v „Marb. Zeitung" znanega J. Wretzl-a proglasili za kandidata. Slovenci pa še ne vemo, koga bodemo volili. — Državni poslanci ustavo-verci so svoje ministre prašali, kaj da so zoper Magjare v Budapeštu opravili. Ministri pa so klaverno rekli, da jim tega povedati ne smejo; mi pa mislimo, da si povedati ne — u p aj o. Reč mora slaba biti, ker so ministri poslance toliko prosili, naj bi jih podpirali in nič, kakor le podpirali, vsaj 5 tednov, sicer propade vse ustava št v o. Minister Lasser pa je djal, da je sedaj vse tako že zavozljano, da še pravna stranka s grofom Hohenwartom nebi zamogla Avstriji pomagati. No, to nam je lepa izpoved in potrjenje tega, kar smo mi že dolgo pravili, da bodo nemški ustavaki in liberalci Avstrijo neizrečeno po-škodili! Na Tirolskem vrle nemške katoliške liste vlada kontiscira, enako dela tudi na Češkem in Slovenskem, med tem, ko lahonski listi grdo pisati smejo zoper Avstrijo. — Gospodska zbornica na Dunaju je sprejela novo kloštersko postavo, ki bo hudo škodovala katoliškim samostanom. — Na Gališkem znašajo stroški za šole 810.407 fl. za ječe in jetnike pa 988.157 fl., tedaj 177.740 fl. več! Lep dokaz napredka! Deak je v Budapeštu na smrt bolen. Vnanje države. Laški kralj je ob novem letu vošilcem vojaškim in mornarskim odgovoril enake besede, kakor 1. 1859. Vsled tega ljudje trdijo, da bo letos krvava vojska; Lah in Prus se bodeta porazumila in planila črez — Avstrijo. No nemogoče to ni. Vsaj vemo, kako se Prusu sline cedijo po avstrijskih deželah, in kako Lahi na Tirolskem, v Gorici, Trstu in Istriji komaj čakajo na zedinjenje z laškim kraljestvom. — Na Francoskem je predsednik general Mak-Mabon izdal poziv do francoskega naroda, v katerem ga opominja, naj izvoli konservativne poslance. Na Španskem so Kar listi zopet več novih bataljonov orožili. Veliki sneg ovira vsako vojno podvzetje! Jugoslavjanska vojska zoper Tnrka. Turkov je v Hercegovini v eni noči zmrznilo 300, vsa turška vojna je še kakih 15000 mož močna. Vstaši so zasedli stezo v Klek in Turkom pot do morja zaprli; ob enem so zapalili turško ves Piano in odgnali 1280 ovnov, 112 volov in 37 konjev. Slovenec Hubmajer je v Bos-niji nabral 2000 prostovoljcev. Srbska skupščina toži poprejšne ministre zarad zapravljivosti. Čr-uogorci se pripravljajo na boj s Turkom. Naši vojaki v Dalmaciji od zime veliko trpijo, ker morajo na meji stražiti in drzne Turke odganjati, da k nam ne zahajajo pribeglih Kristijanov preganjat in morit! Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domu. XXIV. Veliko lepega in zanimivega iz bazilike sv. Petra sem do zdaj naštel, vse jene imetnosti popisati, to naj stori kdo drug, jaz ne morem; bilo bi pa tudi predolgo. Vendar tudi jaz še nisem pri kraju. Najvažnejšega še ti, dragi bralec! nisem povedal. Da tudi to v duhu vidiš, moraš z menoj v podzemeljsko stanovanje, kjer počivajo trupla mnogih svetnikov. Kdor želi to svetišče obiskati, ta se mora v žagredu oglasiti. Ob 11. uri je prišel zal mladenič z debelo gorečo voščeno baklo, ter nas je vodil v domovino mrtvih. Pri stebru sv. Veronike odklene močne železne dveri; po ozkih stopnicah smo korakali drug za drugim in brž smo bili v globljini. Kdor bi iskal tukaj kako dragocenost ali celo zalo kapelo ? In glej! najde jo in sicer pred grobom sv. Petra; zal altar se dotika grobne rake. Duhoven, ki hoče tukaj meševati, si za to v žagredu lehko dovolenja sprosi; naj bolje, ako se že den poprej najavi, da se mu pove ura, kedar pride na vrsto. Dopoldne je navadno meša za mešo. Imel sem tudi jaz srečo 12. aprila tam opraviti daritev sv. meše, vendar gem moral biti pri 5 sv. mešah, preden je prišel red na mene, ker se prejšni den nisem naglasih Kakor genjeno je na tem tihem svetišču človečje srce, to se da pokusiti, pa ne popisati. Tukaj počiva galilejski ribič, sv. Peter, s četo svojih sv. učencev in naslednikov; obdaja ga lepa vrsta svetnikov, ki so bili nepremagljive vernosti in udanosti do njega v življenju, in so zdaj ž njim združeni v pokoju. Razun unih nedolžnih, ki jih je dal grozovitni Neron pomoriti, in so bili od sobratov tukaj pokopani, počivlje tu 27 trupel sv. papežev; med njimi je bilo več mučencev; truplo sv. Gregorja čudodelnika in množica drugih svetnikov tukaj mirno čaka den vstojenja! Hodi se pod zemljo med mrtvimi, kakor po ulicah; sv. ostanki počivajo v debelih kamnatih rakah, ali pa ležijo v zid položeni. Kdor ostane tukaj neobču-ten, bi rekel, ta živi mrtev. Tla, po kterih hodiš, so pomočena s krvjo mučenikov; od vseh strani si obdan od svetnikov božjih, nad teboj stoji naj-slavniša cerkev sveta z neštevilnimi svetinjami; kdo bi zamogel tukaj ostati trdega srca? Preden sv. kraj zapustimo, še ti moram povedati, da je to mesto, na kterem je stala prva cerkev sv. Petra; se ti moram pokazati kamen, na kterem je več sv. mučenikov svojo kri pretilo. Pravili so mu nekdaj petra scelerata — sramotni kamen —■ zdaj se imenuje po pravici petra santa, sveti kamen. Smešničar 4. Ženin 27 let bil je poročan z nevesto 72 let. G. župnik sicer niso imeli navade pri porokah posebič pridigovati, a tukaj so vendar besedovali o znanih besedah: „gospod, odpusti jim, vsaj ne vejo, kar delajo!" M. Razne stvari. (Milodarov za liercegovinske in bosenske rodbine) g. A. Hajšek, župnik v Makolah 5 fl., g. Maks Robič 9 fl. 99 kr., g. Jak. Gomilšak kaplan v Radgoni 1 fl. 60 kr. Prenesek 69 fl. 95 kr. Skupaj 87 fl. 45 kr. (Imena dariteljev pri sv. Miklavžu.) Miha Pu-klavec 1 fl., Jož. Krajnc 1 fl., Jak. Korošec 40 kr., Mat. Medic 30 kr., Mat. Sever 10 kr., Marija Sajn kovič 1 fi., Ana Marčec 40 kr., Treza Bedjančič 20 kr., Treza Kosi 20 kr., Alojz Rokavec 20 kr., Ivan Gran 20 kr., Fil. Bedjančič 20 kr., Fr. Mo-drinjak 20 kr., J. Zadravec 10 kr., Fr. Herg 10 kr., Treza Mašek 50 kr., Jožefa Bundrl 20 kr., J6žefa Zobovič 10 kr. Maks Robič. (Mariborska čitalnica) napravi za letošnji pustni in postni čas sledeče veselice: 22. jan. ples s šaljivo loterijo. 29. jan. veliki ples. 12. febr. ples. 26. febr, ples. 19. marca besedo. 2. aprila besedo s tombolo. (Miha IVretzl) desna roka Brandstetter-Seidl-nova, „paverski kmet", kakor se sam imenuje, sta-vitelj ponemčevalne šole v Radvanju in baje plačitelj 16.000 fl. pri Brandstetterjevem „krahu" se ponuja za poslanca Slovencem in nemčurjem kmetske volilne skupine Maribor-Bistrica-sv. Lenart. Ce bo izvoljen, potem smemo po evangeliju: Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba itd. reči: Feyrer je rodil Seidla, Seidl je rodil Brandstetterja in Brandstetter je rodil: Wretzla. (Grozne srenjske naklade) je dovolil okrajni zastop Mariborski. Cmolnik dobi 30°/o> Radvanje 30, Jarenina 30, Morje 40, Studenci 40, Bistrica 40, Loka 40, Komen 42, Krecenbah 42, Rotenberg 42 in Bergentbal 80%. (f Janez Trobej) župnik v pokoju je umrl. (Uzitnina ali Verzehrungssteuer) se bo po novi meri računila po 2 fl. 97 kr. od hektolitra vina in le tu pa tam 2 fl. 23 kr. (G. Mat. Žagaj) pride za voditelja gruntnih knjig v Konjice. (Dragi okrajni zastopi). Mariborski okrajni zastop zahteva letos 760 fl. za plačilo uradnikov, 550 fl. za cestnega inženirja, 417 fl. 40 kr. za stanovanje, 180 fl. za kancelije, 7200 fl. za šolski fond v Mariboru, 9144 fl. 70 kr. za šolski fond okraja, 600 fl. za štipendije učiteljskim pripravnikom, 600 fl. za učence na vinorejski šoli, 258 fl. za zbirko prirodnin, 200 fl. za druge (katere?) šolske potrebe, (vsi šolski stroški znašajo 18,003 gold.), potem 23.625 fl. za okrajne steze, 300 fl. za uboge, 200 fl. za mariborske gasilce, 1500 fl. za poplačanje dolga martb. hranilnici, 240 fl. za obresti in 3000 fl. za razne potrebe! Tako?? Priloga „Slov. (V OreŠju) je Sava izvrgla mrtvega i ranjenega Matija Tobnica, peka v Trbovljah. Govori se o hudodelstvu. (Još. Dreo) v Mozirju se je z Jož. Knezom spri in tega z bukovim polenom 3krat hudo po glavi udaril. Knez je umeri, Dreo pa je zaprt pri sodniji. (Tatovi) so mlinarju Mart. Globleku pri Konjicah po noči iz hleva ukradli 2 svinji, obe kmalu zaklali, izdrobili in potem odnesli. (Kneginja Julija) udova ubitega srbskega kneza Mihaela se je dala poročiti s knezom Karolom Arenbenškim blizo Šoprona. {Ogenj) je gospodarsko poslopje And. Supanca v Pristovi pokončal; škoda se ceni na 1500 fl.; zavarovalščina znaša 500 fl. (Veliko veselico s tombolo) namenijo napraviti vrli Središki narodnjaki v pomoč ubeglim Her-cegovincem. (Dražbe). 21. Mat. Guzaj v Valetini 710 fl., Jan. Volmajer v Sp. Kapli 4000 fl., Fr. Rošker v Šonvartu 13.118 fl., (2.) Cene Homer pri sv. Lovrencu v puščavi (2.), Jožefina Pribošič v Vidmu 6050 fl., (2.). — 22. Joliana Rajšp v Vel. nedelji 750 fl., Jožef Kogl v Vinskem vrhu 1500 fl. — 24. Peter Kogler v G. Selnici 1305 fl. (3.), Miha Rifel v Studencih (3.), Gottfried Črčnik v Frau-heimu (3.), Štef. Ašinger 561 fl. (3.) — 26. Jož. Braunek v Studenicah (2.), Florijan Groblšek 707 fl. — 27. Jož. Ivančič v Drahornu. — 28. Ant. Jecl v Strajni 570 fl.^in Jož. Jesih v Gornjivesi 3195 fl., Ant. Jauk v Šonvartu (3.) in Jož. Jereb v Resniku (3.). .Vajnovejši kiirzl na Dunaju. Gosp.u k Št. 4. liOlerlJne HtevllUet V Trstu 15. januarja 1876: 17 37 62 25 19 V Lincu „ „ 89 63 87 40 54 _Prihodnje «rečkanje: 29. januarja 1876. Tržna cena preteklega tedna po Hektolitrih. (1 HI. = 167,00 vag.) Mesta J X■.' Pšenice >3 X Ječmena Ovsa Turšice Prosa Ajde fl kr fl. kr. fl. kr. fi kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 8 30 7 20 5 53 3 41 4 80 5 4 4 — Ptuj . . . 8 — 6 60 5 40 3 30 4 60 — — 4 20 Marnberg . 9 76 7 32 5 69 4 45 5 69 — — — — Gradec . . 8 66 6 18 — — 3 71 4 26 — — 6 50 i Celovec . . 8 57 6 17 4 62 3 11 3 89 — — — — ! Ljubljana . 8 26 5 35 4 5 3 24 4 86 — — — — Varaždin 6 53 b 40 — 3 34 4 27 Zagreb . . Dunaj . . 9 85 8 15 9 25 4 3 5 25 — — -- — Buda-Pešt . 9 — 5 37 - 7 45 7 83 4 55 — — — — V Mariboru 111. (hektoliter) krompirja 2 fl. 80 kr., HI. ogelja trdega 1 fl., mehkega 66 kr., 1 □m. (meter) 48 cm. dolgih, trdih drv 1 fl. 95 kr.. mehkih —. —., kg. (kilogram) govedine 45 kr., kg. teletine 49 kr., kg. svin-jetine 49 kr., kg. masla 1 fl., kg. pntra 1 fl., kg. slanine trišne 60 kr., jajce velja 3'/2 kr. Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. % Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vred nosti, brez obresti, pas 4kratnim srečkanjem Ažijo srebra............ zlata ............ 161 — 105Í 75 5 j 42 5—6 Dr. J. N. Orosel advokat dozdaj v Šmarji pri Jelšah odpre 3. prosenca 1876. odvetniško pisarno v Mariboru hiš. štev. 22 Gračkega predmestja in sprejme nadomestovalnega koncipijenta in izurjenega prepisalca. ■oooooo O 7or OOOOOOI Zgoraj o-štajerska sol v grudah (Stocksalz), tirolska in morska sol za kuho, kamena sol za živino se dobiva po prav nizki ooni Pri Marija Rupnik, rojena Strascllill, (poprej Franc Strascliill) (Kreuzberger) JMariboru. 1—4 F. AUCHMANN'0VA c. t prmligirana fatorika za figovo in siirogatio kavo, fabrika za šampanjevec in vinska kupčija v Maribor«. Svarilo slovenskim gospodinjam! Ni dvomiti, da je marsikatera slovenskih gospodinj že slišala o tako zvanej F ran k-k a vi (kofetu), ki se nam za drage denarje iz tujega vvaža. Morebiti si ga marsikatera že kupuje. Gotovo pa jej ni znana prava vrednost one kave. Meni in pa nekaterim zdravnikom je se posrečilo pri omenjenej kavi zaslediti nedostojno sleparstvo. Frank-kava druga ni, kakor neka zmes z britkim koreninjem encijanovim in tedaj ravno zavolj prevelikega dodatka encijanovih korenin toliko dražilno deluje na človeški trebuh in drobovino in je tedaj ne"samo brezkoristna za zdravje, marveč škodljiva. Na dalje nima Frank-kava nobenih redivnih moči v sebi in tedaj zasluži, da jo popolnem zavržemo. Namesto ove škodljive in slabe kave priporučujem svoje surogatne kave, zlasti pa figove kave. Te so narejene iz fig in so jako primerne kot dodatek k pravej kavi, da se pri denarjih varčuje. Moje razne sorte figove kave so pridelane iz najboljših fig, kakorsne so Sultan-fige, in na svitek nabrane fige; figova kava nima nič encijana v sebi, nič grenkega, diši izvrstno lepo in fino, se sladko kuša, pospešuje prebavljanje in daja sploh človeku zdravo in močno hrano. Figova kava je že sama ob sebi sladka; zato se pri njej potroši menje cukra in prihrani znatno na denarjih. Vrh tega upljiva figova kava lehko razkrojilno, hladilno, in tanjša ali redči sok človeškega telesa, kar delovanje srca in drugih krvnih, potem prebavalnih itd. organov vedno pri pravem redu in pravilnosti ohranuje. Na mrzlici boleni, potem na živcih bolehni ali nervozni ljudje njo slobodno pijejo, kar pri drugih kavah ni pripuščeno, zlasti ne pri grenkobnih surogatnih kavah, ki se iz tujega k nam vvažajo. Navadnej kavi, mešanej z mlekom, dodana figova kava onej množi redivno moč in tekne zlasti otrokom, ki so v rasti zaostali. Nasvetujem gospodinjam rabiti figovo kavo tudi namesto drugih navadnih zajutrkovalnih jedil na primer: cmokov, žganjcev itd. Z mojo figovo kavo bodo veliko ceneje izhajale, ljudje pa jim bodo mnogo živahniši odhajali na delo in kar je še posebne vrednosti: žeja jih ne bode nadlegovala. Zganjice, rozolije in drugih pijač jim ne bode treba kupovati, kar je glede pametnega obnašanja pri delavcih jako imenitno. Spodej pridjani cenik ponuja mnogo vrst moje surogatne kave, posebno pa priporočujem pri jako nizko nastavljeni ceni svoje razne sorte figove kave vsem p. n. povžitnikom in trgovcem. Opozorujem zajedno častito občinstvo na moja prava, natuma vina in izvrstne šampanjevce. Cenik. Cena je nastavljena v aust. velj.; iz Maribora; za 100 funtov po Številu paketov vsake vrste, brez odgovornosti za spremembo cene ali Škodo prejemnikov. Termin, rok 3 mesece ali 3"/o sconto rplačljiv v Mariboru". Zneski niz 30 gld. se jemljejo s poštnim povzetjem. Ilazne sorte. Zavitki v Kilo fl. kr. Arabska kava, najfiuiša v dvojnem zavitku, v rumenem in belem papirju s črnim tiskom ....... dto. v nagrbančenem papirju s črnim tiskom Cikorijska kava, zelo fina, v zelenem papirju z žoltimi obrazci v okroglih zavitkih ........ '/8 710 '/8 V10 V. Vio Vi« 12 12 11 — Cikorijska kava, v ploščatih zavitkih ...... dto. po načinu Nadler & Kolb, jako fina, v sivem papirju, v okroglih zavitkih, sladka ..... dto. grenka . ... i . . dto. najfiniša francoska, v žoltem papirju, s črnim tiskom, v okroglih zavitkih .... Cikorijska moka, suha, v zabojih ...... dto. mastna ....... Cikorijska kava uso Lahr, v pisanem papirju .... Debelo mleta kava, jako fina, v vijoličastem svetlem papirju z rumenimi obrazci, v ploščatih ovitkih .... Zrnčasta kava, izvrstno fina, v rudečem svetlem papirju, okroglih zavitkih z zelenim napisom in štajerskim grbom Kava za gospe, v pisanem papirju z rudečimi obrazci, v trivoglatih zavitkih Tri kronska kava. izvrstno lepa, v modrih zavitkih z zlatim tiskom Želodna kava, v modrem papirju z rudečimi obrazci Ječmenska kava, zrnasta, v pisanem papirju z belimi obrazci dto. zmleta, v pisanem papirju z belimi obrazci Mokajska kava, izvrstno fina uso Schonwald, v temno-vijoličnatem papirju z belimi obrazci, v ploščatih, podolgastib zavitkih . Mandeljnova kava, jako fina Magdeburška, v rumenem papirju, z rudečimi obrazci ....... dto. v zelenem papirju z modrimi obrazci Sicilijanska kava uso Scb6nwald, v temno-vijolič. papirju z rumenimi obrazci Švicarska kava, izvrstno fina, z vanilijo pomešana, v modrem papirju z rudečimi obrazci, z mojo firmo in rodbinskim grbom dto. uso Gemperle, z vanilijo, v modr. papirju z rudeč. obrazci dto. z rudečimi obrazci in pečatom .... dto. v modrem papirju z belimi obrazci M. 2 Švicarska moka, jako fina v zabojih ..... Sladko-korenska kava. izvrstno fina, v žoltih ali modrih zavitkih z belimi obrazci po načinu Tschinkel-ovih sinov Tirolska kava, zelo fina, v pisanem papirju .... Dunajska varčna kava, v rumenem papirju s črnim tiskom . Varčna kava, zelo fina, v modr. papirju z rudeč. oroslonom, v okroglih zavitk dtn. po načinu Voelkerja, jako fina, v rud. svetlem pap., v okroglih zavitkih ......... Figova kava v paketnih. Figova kava, zelo fina Insprukska, dto. dto. dto. dto. dto. v črnem papirju zelo fina Insprukska, v bledo-rujavem papirju . zelo fina, v pisanem papirju z belimi obrazci M 1 . M 2 . M 3 . dalmatinska rudečem papirju ...... dto. uso Triest, v sivem papirju z belimi obrazci dto. zelo fina uso Innsbruck ..... Figova kava, posebno fina, z modrim ovitkom in rudečim tiskom dto. posebno fina, v modrem papirju z rumenim napisom . Najčistejša figova kava, v finem belem papirju z zlatim tiskom dto. .posebno fina, jako lepa, v rujavem papirju z ru dečim ovitkom, z zlatim tiskom Za prnvirnoHt teh dveh **ort tem porok m lOO «Id. Snltan-figova kava, imenitno fina, v ličnem zavitku Izleček figove kave, imenitno fin, v roza-papirju, z vožincem obvezan zavitek Indijska figova kava, v ličnem zavitku ..... Prava turška kava s c. k. privilegijo in varovalno marko, izvrstno fina, prelepem zavitku ..... Zavitek v v8 vio Vs Vio 78 VlO 7,o 7* V. Vs Ve 7l6 7^ '/s 710 7IG /s 7,0 7l2 78 7,0 Vi! /8 /10 /1 VlO-VlS 7.0 ll !/ V /s /5 /16 16 fl. TT 13 15 12 11 11 12 15 12 137«15 20 10 17 14 12 10 10 12 12 kr. i/ i/ i/ /8 /10 / Vs Vio Vief 12 V v v /8 /10 /16 l¡ 1/ v /8 /10 /16 '/4 7io Vial 7,0 ! 1L '/ /8 /10 /8 /10 % VlO 7io, /8 /10 /12: /8 /lO /l 78 VlO Vi2 1/ /12 /8 /4 /: V, '/4 v '/ v '/ /8 /4 /2 'A 74 Vs 1/ /8 V» '/4 v« Vi v. 74 Vs 11 12 10 12 13 13 13 17 22 16 14 13 14 14 25 24—32 21—33 32 32 19—33 27 25-31 24-28 50 50 50 50 50 50 50 50 Flg-ova kava, mehko obvita. Figova kava, posebno fina, Sultan, v zabojih ali sodih dto. posebno fina, indijska, v zabojih . dto. jako fina, mastna ali suha, M 1 M 2 . M 3 . Slovanska kava v ploščatih zavitkih, belo modro in rudeče Kava iz planinskih korenin v ličnih zavitkih Dvostročna kava, posebno fina, v ličnem zavitku z zlatom in jasno- modrim tiskom M 1 dto. dto. M 2 dto. dto. brez zlata M 3 Zdravilna kava v ličnem zavitku z zlatom ..... dto. dto. brez zlata ..... Kava iz slad nega izlečka (Malz-Extract) zelo fina, ličen zavitek Naročnike vljudno poprosim, da blagovolijo sorte, koje želijo, zlasti pri jigovi kavi, ali hočejo mastne ali suhe, natančno naznaniti, da jim zamorem tudi najnatančnike ustrezati. Zavitek v Kilo fl. kr. _ 19-33 - — 25-33 — '— 17 — — 16 — — 15 — 1/s '/10 12 50 lU v. 16 — 7« 7e 7« 16 , 74 7. 7a 15 50 7« 74 14 —- 74 7s 16 50 7s 14 50 1 74 7-8 21 — Cenik x*azixilx vin. Cene so v austr. velj. na nevaršino prejemnika. Odlog 3 mesece ali 3% sconto, plačljiv v Mariboru. Vino po vedrah se prodaja brez posode. S premijami bilo je vino odlikovano v Mariboru, <>radeu, Trstu, liineti. Hartbergu itd. itd. Namizna vina. 56 litrov ali vedro: Mariborsko II.........10 gld Mariborsko 1.........12 Osečko 1872 (Wachsenberger) ... 12 Ptujsko (Stadtberger)......14 Frauheimsko 1868 ..............17 Pekersko (Pickerer)......20 Crešenjsko 1868 (Kerschbacher) . . 22 Vina v butelijah. Vel. flaša Ritoznojsko (Rittersberger) . 60 kr. Radiseljsko (Radiseller) . . 60 „ Kovačljonsko (Schmidsberger) 70 Slavičko (Nachtigaller)... 70 Jeruzalemsko (Jerusalemer) . 70 Ljutomersko (Luttenberger) . 80 Janežko (Johannesberger) . 90 n s « n ® n o t» " o 1, O. Mala flaša: 35 kr. 35 40 40 40 45 50 » £ n -"c P " s " ta a> » o n O. Ljutomersko 1868 (Luttenberger) . . 28 Cena sodov: 1 sod z 1 vedrom ali pa 56 litre 3 fl. 40 kr., z 2 vedroma ali pa 112 litre 4 fl. 10 kr., z 21/» vedra ali pa 140 litre 4 fl. 40 kr., s 5 vedri ali pa 280 litre 8 fl. Cena zabojem za butelije in šampanjevec: 1 nov zaboj za 50 velikih ali 100 malih butelj 1 fl. 50 kr. Manjši zaboji se zaračunijo s 4 kr. za veliko, in z 2 kr. za malo butelijo. Le snažni in franko doposlani sodi se v 1 '¡2 mesecu jemljejo nazaj! Cenik sampanjevcev. Cena v austr. velj. Odlog 3 mesece ali 3°/0 sconto, plačljiv v Mariboru. Premirani bili so moji šampanjevci na Dunaju, v f.radcu, Trstu, Uncu, Ptuju, JHartbergu itd. Vel. flaša: Mala flaša : Vel. flaša: Mala flaša: Carte blanche . . . . 1 fl. 30 kr. 75 kr. Champ, rosé.....1 „ 30 „ 75 „ à la Louis Röderer, blanche 1 „ 50 „ 85 „ à la Veuve Cliquot . , . 1 „ 60 „ 90 „ à la Moët Chandon . . . 1 „ 60 „ 90 „ Najfinši Burgundec, rudeč 1 fl. 60 kr. — fl. 90 kr. Moselle Mousseux 1 „ 60 „ Zlati biser Rizlec . . Muškat 1„ 60 „ 2„ - „ 2 r » 90 „ In 10 „ 1 „ 10 „ Šampanjevec se mora v hladni kleti hraniti in sicer ležč. Najbolje stori, kdor zaboj, kakor ga je prejel, postavi na hladen prostor in ga ondi pusti, dokler ga ne rabi. Razpošiljatev se vrši od polovice oktobra do sred decembra in od konca februarja do začetka junija. Prosim tedaj za blagovoljno pravočasno naročevanje. F. Auchmaini - ova c. k. priv. fabrika za figovo in surogatno kavo, fabrika za šampanjevec in vinska kupčija V Mariboru.