Poštnina plačana v gotovini CENA 30 din Q URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XIII V LJUBLJANI, dne 23. avgusta 1956 Številka 29 VSEBINA! OAloki ljudskih odborov: 129. Odlok o družbenem planu okraja Ljubljana za 130. Odlok o ustanovitvi sklada za štipendije okraja 131. Odtok o ustanovitvi sklada za štipendije' OLO leto 1956. 1 Celje. Kočevje. Odloki Ljudskih odborov 129. Na podlagi 16. člena in 2, točke (4. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih v zvezi z 2. odstavkom 1. člena zakona o izvedbi nove utrditve občin in okrajev je okrajni ljudski odbor Ljubljana na S. skupni seji okrajnega zbora m zbora proizvajalcev dne 22. maja 1936 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Ljubljana za leto 1956 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1956, ki se glasi: Družbeni plan okraja Ljubljana za leto 1956. Prvi del RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1956 V smernicah in ukrepih, ki jih pričakuje OLO za nadaljnji razvoj gospodarstva na svojem območju, so upoštevane značilnosti zveznega in republiškega družbenega plana, ki so odsev sprememb v naši ekonomski politiki. Vse te spremembe so usmerjene v stabilizacijo tržišča in dvig življenjske ravni delovnega človeka, zlasti v mestih in industrijskih središčih. To bo doseženo predvsem z zmanjšanjem proizvodnih sredstev za proizvodnjo ob istočasnem povečanju proizvodnje za široko potrošnjo in izgraditvi objektov družbenega standarda, zlasti stanovanj. Hkrati moramo doseči, da ne bo naraščala proračunska potrošnja, s čimer zasledujemo leti cilj, saj je hila doslej nesorazmerna proračunska potrošnja eden . °d činiteljev, ki so vplivali na nestabilnost tržišča. Stvarni uspehi v boju za stabilizacijo tržišča in dvig življenjske ravni bodo doseženi le s stalnim m vztrajnim prizadevanjem za povečanje produktivnosti dela na vseh področjih družbene delavnosti. I. poglavje Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek ■ Večja gospodarska aktivnost ho v letu 1956 omogočila povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Pričakuje se, da se bo družbeni proizvod, izražen v indeksih, gibal takole: * * II. 1954 1955 1956 1956 '_____________________________________________1955 Družbeni proizvod 100 123 130 108 Narodni dohodek 100 124 129 106 Na povečanje družbenega proizvoda bo predvsem vplivalo povečanje industrijske proizvodnje, y manjši meri pa tudi povečanje v drugih panogah gospodarstva. V družbenem planu OLO za leto 1956 je upoštevano osnovno načelo, da gospodarske organizacije zvišujejo proizvodnjo predvsem z večjo produktivnostjo in boljšo organizacijo dela, ne pa s povečanjem števila zaposlenih. II. poglavje Industrija Celotna industrijska proizvodnja se bo v primerjavi z realizirano proizvodnjo v letu 1955 povečala za 9 %, prav tako proizvodnja predmetov za široko potrošnjo za 9 %. To povečanje proizvodnje bo doseženo: 1. z večjo produktivnostjo dela, 2. z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet, 3. s povečanjem kapacitet, 4. z boljšo oskrbo z reprodukcijskim materialom, predvsem za proizvodnjo predmetov široke potrošnje, 5. z boljšo oskrbo z električno energijo. Po posamezaih. st rok ali se bo fizični obseg industrijske proizvodnje povečal takole: Stroka Indeks fizičnega obsega Realizacija 1955 “ 100 111 Proizvodnja električne energije 100 115 Barvasta metalurgija 1O0 116 Proizvodnja in predelava nekovin 117 117 Kovinskä industrija . 114 119 Elektroindustrija 133 120 Kemična industrija 106 121 Industrija gradbenega materiala 105 122 Lesna industrija 117 123 Predelava papirja 99 124 Tekstilna industrija 108 125 Industrija usnja in obutve 108 127 Živilska industrija 113 128 Grafična industrija 99 129 Tobačna industrija 100 130 Filmska industrija 144 Industrija skupaj 109 Povečanje proizvodnje predmetov za široko po- trošnjo se po posameznih strokah pričakuje takšnole: # Indeks fizičnega obsegu proizvodnje Stroka predmetov za široko potrošnjo Realizacija 1955 - 100 111 Proizvodnja električne energije 100 116 Proizvodnja in predelava nekovin 101 117 Kovinska industrija 115 119 Elektroindustrija 129 120 Kemična industrija 99 121 Industrija gradbenega materiala 106 122 Lesna industrija 109 123 Predelava papirja 99 124 Tekstilna industrija 108 12* Industrija usnja in obutve 106 127 Živilska industrija 114 128 Grafična industrija 99 129 Tobačna industrija 100 130 Filmska industrija 144 Industrija skupaj 109 mačkov z dograditvijo novega objekta za proizvodnjo izolacijskih plošč iz plute za 77 %, v tovarni obutve »Zvezda« za 23%, v Industriji usnja Kamnik za 21 %. Tovarna močnih krmil in Tovarna pisalnih strojev bosta pričeli v letu 1956 redno obratovati. Inštitut za elektrozveze povečuje program za proizvodnjo žarnic za šibki tok, osvojila se bo proizvodnja specialnih vrst elektrod, akumulatorjev in žepnih svetilk. V industriji gradbenega materiala se bo zaradi velikih potreb na trgu še nadalje povečala proizvodnja zidne in strešne opeke s posebnim poudarkom na proizvodnjo votlakov in stropnjakov. Zaradi nove investicijske politike se bodo morala nekatera podjetja kovinske industrije kot »Litostroj«, »Skip«, »Žičnica« in »Indos« v znatni meri preusmeriti na proizvodnjo novih proizvodov. Podjetja lesne industrije bodo tudi v letošnjem letu nadaljevala z boljšim izkoriščanjem surovin za proizvodnjo končnih izdelkov, predvsem pohištva, stavbnega mizarstva, parketov, glasbil in lesne galanterije. V zvezi s tem moramo nuditi vse pomoč razvijanju proizvodnje pri izkoriščanju lesnih odpadkov in bakelita. Vsa naša predelovalna industrija ima več ali manj možnosti z manjšimi rekonstrukcijami povečati proizvodnjo. Sredstva, ki bodo v letošnjem letu na razpolago, pa se morajo uporabiti predvsem tam, kjer se bo z manjšimi sredstvi čimprej dosegel večji efekt, na drugi strani pa tam, kjer bo uspelo dobiti sredstva za uvoženo opremo iz zveznih kreditov. Če hočemo doseči nadaljnje znižanje stroškov pri gradbenih delih predvsem v stanovanjsko-komu-nalni graditvi, je treba v letošnjem letu pričeti z rekonstrukcijo nekaterih opekarn. Vsa ta podjetja predelovalne industrije, ki v letu 1955 še niso izdelala rekonstrukcijskih programov, morajo to izvršiti v- letu 1956. Da bi industrijska proizvodnja dosegla predvidene naloge in čimboljše uspehe, morajo podjetja posvetiti posebno skrb večji ekonomičnosti dela in poslovanju tudi z ekonomsko kooperacijo, poskrbeti za ekonomično vlaganje investicijskih sredstev, ki naj bi se porabljala predvsem za opremo. Uvesti čimvečjo serijsko proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo, skrbeti za razširitev sortimenta, za zmanjšanje uvoza surovin in povečanje izvoza. Za izvršitev proizvodnih nalog bodo industrijska podjetja skladno s povečanjem proizvodnje okrepila tudi delovno silo, ki se bo po posameznih strokah v primerjavi z letom 1955 povečala takole: I Povprečno število Indeks Stroka zaposlenih R1953 Real. 55 Plan 56 I Z opravljenimi rekonstrukcijami v letu 1955/1956 in novimi kapacitetami, ki bodo v lem času pričele obratovati, se bo povečala proizvodnja v Keramično-kemični industriji Kamnik za 22 %, v Posavskih rudnikih svinca, cinka in barita, kjer bosta dograjeni dve novi separaciji, za 75 %, v »Titanu«, Kamnik, za 29 %, v »Izolirki«, kjer so bile povečane naprave za proizvodnjo premaznih mas, za 2 %, v Tovarni za- lil Proizvodna električne energije 746 746 100 115 Barvasta metalurgija 220 220 100 116 Proizvodnja in predelava nekovin 909 962 106 117 Kovinska industrija 5736 6011 105 119 Elektroindustrija 2580 2870 111 Stroka Povprečno število zaposlenih Indeks P 1956 Real. 55 Plan 56 R 1955 120 Kemična industrija 1751 1790 102 121 Industrija gradbenega materiala 931 940 101 122 Lesna industrija 4551 4596 101 ' 123 Proizvodnja in predelava papirja 1294 1294 100 124 Tekstilna industrija 5614 5745 102 125 Industrija usnja in obutve 2082 2116 102 127 Živilska industrija 1347 1362 101 128 Grafična industrija 1835 1835 100 129 Tobačna industrija 697 697 100 130 Filmska industrija 153 155 101 Industrija skupaj 30.426 31.339 103 Na osnovi predvidenega povprečnega števila zaposlenih v letu 1956 in pričakovanega povečanja fizičnega obsega proizvodnje se bo produktivnost'v industrijski proizvodnji povečala za približno 5 do 6 %. Da bomo dosegli čimvečje povečanje produktivnosti, morajo delovni kolektivi skrbeti predvsem: za uvedbo realnejših norm, za uvajanje in pravilno izvajanje premiranja, za zmanjšanje števila neproduktivnega osebja, za boljšo organizacijo dela, • za boljšo mehanizacijo in za racionalizacijo proizvodnega procesa. III. poglavje Kmetijstvo Pričakuje se, da se bo kmetijska proizvodnja v letu 1956 povečala v celoti za 2 % v primeri s proizvodnjo v letu 1955, medtem ko se bo površina v družbenem sektorju povečala z 11%. Upravičeno se pričakuje, da bo možno planirani odstotek celo prekoračiti, če bodo ugodne tudi vremenske razmere. Na dvig kmetijske proizvodnje po posebno vplivala delavnost kmetijskih zadružnih organizacij oziroma pospeševalni ukrepi, ki se izvajajo preko kmetijskih zadrug. Po posameznih panogah kmetijske proizvodnje se predvideva tole: a) Živinoreja: Ta daje kmetijskim gospodarstvom glavni vir dohodkov. Številčno stanje živine se stalno veča, na kar je ugodno vplival tudi dober pridelek krm,e v letu 1955 ter dovoljne količine umetnih gnojil. Z nadaljevanjem take prakse v letošnjem letu se bo šte-'vilo živine še povečalo, posebno pa še mlečnost in prirast. Predvideva se, da se bo produkcija mleka dvignila za 8 %, stanje govedi za 3 %, prirast pa za 20 %. b) P o 1 j e d e 1 s t v o : Povečanje števila živine ter večja uporaba umetnih gnojil v letu 1955 sta ugodno vplivala na izboljšanje rodovitnosti zemlje. Povečana uporaba kvalitetnega semenskega blaga ter zaščitnih sredstev bo močno vplivala na povečanje hektarskih donosov. Meliorativni ukrepi, posebno na Barju, bodo vplivali na količino kakor na tudi na kakovost poljskih pridelkov in predvideva se, da bo povečan poljski, pridelek pri žitu za 3 %, pri krompirju za 4 %, medtem medtem ko se površina krmnih rastlin zaradi pomanjkanja nekaterih vrst semen in kvalitetnega semena ne bo bistveno spremenila. Pričakujemo, da bo donos v sadjarstvu manjši, ker je bilo leto 1955 zelo ugodno in je bila sadna letina obilna, pa tudi zaradi tega, ker se v sadjarstvu še vedno primitivno gospodari. V letu 1955 je bilo obnovljenih 55 ha sadovnjakov, ki bodo dajali pridelek šele čez 6 do 7 let. Predvideva se, da bo v letu 1956 obnovljenih nadaljnjih 4 % sadovnjakov. Stal-nejšo rodnost sadnega drevja bo mogoče doseči le z boljšo nego, z intenzivnejšim gnojenjem, z odstranitvijo že izrojenih dreves ter z večkratnim škropljenjem. Na pospešeno obnovo sadjarstva ter na njega razširitev bo ugodno vplival tudi ukrep o taksah na hibride, ker bo zaradi ugodne lege in klime na območju občinskega ljudskega odbora Litija in Ivančna gorica, mogoče izkrčiti hibride in posaditi namesto njih drevesa plemenitili sadnih sort. Ukrepi, ki bodo vplivali na povečanje proizvodnje a) Gnojila: Čeprav je promet z umetnimi gnojili v letu 1956 za 25 % manjši, to bistveno ne bo vplivalo na znižanje hektarskih donosov za’radi tega, ker se bodo' razpoložljive količine umetnih gnojil smotrneje .uporabile, kot je bilo to v prejšnjih letih. Rezultati številnih gnojilnih poskusov, ki so javljeni kmetijskim zadrugam oziroma njihovim odsekom, ter strokovna predavanja bodo gotovo ugodno vplivali na pravilno uporabo umetnih gnojil. Poskusi z gnojenjem se bodo nadaljevali tudi letos in to glede na pedološki sestav zemljišč kot tudi za posamezne kulture, b) Uporaba zaščitnih sredstev proti rastlinskim boleznim in škodljivcem se iz leta v leto veča, poleg tega je pa tudi proizvodnja teh sredstev kakovostno boljša. Predvidevamo, da se bo od uporabljenih 83.000. k g zaščitnih sredstev v letu 1955 povečala njihova uporaba vsaj za 30 %, posebno še, ker se že uporabljajo v široki praksi herbicidi za zatiranje plevelov. Paziti bo treba, da se bo pri vsakem Škropljenju racionalno izkoristilo to, da se bodo kombinirala sredstva, ki učinkujejo istočasno proti škodljivcu kakor tudi proti boleznim (koloradski hrošč in krompirjeva plesen). ■ c) Mehanizacija. Kmetijske zadruge že razpolagajo s precejšnjo mehanizacijo, vendar je del tega strojnega parka že zastarel. Treba ga bo obnoviti in dopolniti s potrebnimi priključki. Zaradi zaščite rastlin pred škodljivci in boleznimi je potrebno, da si kmetijske zadruge nabavijo predvsem stroje, ki bodo služili za te namene, t. j. motorne škropilnice in zaprašilce. č) Regulacije in melioracije posameznih območij predvsem Barja in planinskih pašnikov. V letu 1939 je bilo pri čiščenju in novem kopanju jarkov izkopanih 2'Äü.0(X) kubičnih metrov zemlje, medtem ko se predvideva za leto 1956 izkop 300.000 kubičnih metrov, na planinskih pašnikih pa 30 ha površin, ki bodo očiščene grmovja in štorov. d) Večja uporaba dobrega semena bo zelo vplivala na povečanje rastlinske proizvodnje. S semenom priznanih žit je posejano nad 600ha površin, ali 6 % vseh površin, ki so pod belimi žiti. V okviru okraja bo posejano 237.000kg priznanega semenskega krompirja. Posamezna območja, kot so Bloška planota in Moravska dolina, bodo služila predvsem za pridelavo semenskega krompirja. Zaradi tega je bil vsem pridelovaleem dodeljen semenski krompir preizkušenih sort, ki bodo v omenjenih okoliših prevladovale in bo. potrebno druge sorte krompirja iz leh predelov izločiti. Ta akcija bo imela velik vpliv ne samo na višji hektarski donos v omenjenih dveh območjih, pač pa tudi na proizvodnjo velikih količin zdravega in dobrega semena za druge okraje in republike. Že dalj časa primanjkuje dobrega semena krmnih rastlin domačega izvora. Zaradi tega je treba pregledati vse lepe posevke trav, detelj in drugih krmnih rastlin, tako tudi zelenjadnih ter po kmetijskih zadrugah odkupiti čimveč tega semena. e) V živinoreji bo treba nadaljevati s selekcijo, vendar ne toliko v množičnost kot v produkcijsko zmogljivost posameznih živali. Zaradi omejitve in preprečevanja živalskih kužnih bolezni bodo na novo ustanovljene plemenilne postaje za umetno osemenjevanje. Pričakuje se, da bosta ustanovljeni dve taki postaji. Za dvig živinoreje bodo ugodno vplivale tudi razstave živine ter premiranje odraslih živali in naraščaja. Na povečanje proizvodnje v družbenem sektorju bodo še posebej vplivali tile ukrepi: a) arondacija in komasacija zemljišč, ki se bo začela na 8 posestvih, b) povečanje števila krav iz lastne vzreje, in to za 10 % sedanjega osnovnega staleža, c) nagrajevanje vseh članov kolektiva po učinku dela oziroma po proizvodnji, posebno pri živinoreji, č) zboljšanje organizacije dela in strokovno izpopolnjevanje strokovnega osebja, d) krmna osnova se bo povečala količinsko in kakovostno s tem, da bo izvršeno čiščenje grmovja, štorov itd. na 80 ha površin, sistematično gnojenje travnikov z organskimi gnojili^ slabe travniške ruše bodo preorane ter se bo na teh površinah postopoma prešlo na umetne travnike (posestvo Ljubljana, Zadobrova, Sma'rano, Boštanj itd.), e) proizvodnja zelenjadnih sadik kot tudi zelenjave same bo povečana z ureditvijo nove vrtnarije na površini 2 ha (posestvo Verd), f) na boljšo proizvodnjo oziroma Tentabilnejše gospodarjenje bo vplivala tudi izgraditev novih gnoj-ničnih jam in gnojišč (Verd, Stična, Ravnik, Ljubljana), g) izgraditev silosov bo omogočila večjo produkcijo mleka v zimskem času, h) povečal se bo okrajni investicijski sklad za nove gradnje v družbenem sektorju s plačevanjem zemljarine v omenjeni sklad. Z izvajanjem ukrepov, ki bodo vplivali na dvig kmetijske proizvodnje, bodo na razpolago znatna finančna sredstva pri OLO in ObLO, Ta sredstva bodo namenjena predvsem za odbiro živine, za od-biro kakovostne živine, za nabavo kakovostnega semena, za poskuse v poljedelstvu, za analizo zemlje in semen, za okrajne razstave, za arondacijo in komasacijo, za ureditev pašnih obratov, za varstvo domačih živali pred kužnimi boleznimi, za'razna zaščitna in razpoznavna cepljenju, odškodnino za pobite živali, pomožna sredstva za pobijanje nekaterih parazitar-nih bolezni, ureditev konjakov in nove zbirne točke za kadavre s secirnicami. Za vse te namene je predvideno 56 milijonov din. V investicijski sklad se bo stekala 15 % dopolnilna dohodnina in zemljarina, ki bo predvidoma znašala 66 milijonov din. Ta investicijski sklad bo uporabljen predvsem za čimkitrejši dvig družbenega sektorja. Sredstva se bodo uporabila za zidanje gospodarskih zgradb, za melioracije, za nabavo strojev, za adaptacije in za dotacije. Tudi občinski ljudski odbori bodo imeli na razpolago večja finančna sredstva. Stekala se bodo od pobranih taks 45 % in 55 % doklad na dohodke od kmetijstva. Skupaj bodo občinski ljudski odbori imeli okoli 122 milijonov din, ki jih bodo uporabili za investicije in gospodarski napredek vasi. Občinski ljudski odbori bodo morali posvetiti veliko pozornost kmetijski proizvodnji in čimbolj gospodarsko izkoristiti razpoložljiva sredstva, tako za manjše melioracije, ureditev vaških napajališč, ureditev gnoj ničnih jam in gnojišč. Svoj namen v odnosu do kmetijstva mora v letošnjem letu doseči tudi davčna politiku. Uvedba novih državnih taks mora zagotoviti povečanje proizvodnje in pravilno porazdelitev davčnih obveznosti. Prav tako naj občinski ljudski od'bori z uvedbo občinskih doklad od katastrskega dohodka zagotovijo za-jem tistih sredstev, ki se ustvarijo v zasebnim sektorju kmetijstva z izkoriščanjem položaja na tržišču v škodo delavca in nameščenca. IV. poglavje Zadružništvo Na območju okraja je 121 kmetijskih zadrug splošnega tipa ter 2 specialni kmetijski zadrugi. 'V zadrugah je včlanjeno 17.292 članov, od teh je 10.105 izrazitih kmetov ali V» vseh kmetijskih gospodarstev na območju okraja. V sklopu zadružne zveze posluje 17 podjetij in posestev. Kmetijske zadruge opravljajo trgovinsko, gostinsko in obrtno uslužnostno delavnost. V sklopu kmetijske zadruge posluje še 516 kmetijsko pospeševalnih odsekov, in sicer: 101 živinorejski, 106 poljedelskih, 103 sadjarski. 18 čebelarskih, 6 mlekarskih, 94 lesnih odsekov, 82 hranilno kreditnih in 46 drugih odsekov. Pretežni del dobička, ki so ga zadruge ustvarile v letu 1955, t. j. okoli 80%, bo vložen v investicijski sklad, ki bo uporabljen za gradnjo gospodarskih objektov (skladišč, strojnih remiz, zadružnih domov in drugih poslovnih prosvorov, nabavo strojev itd.). Odkup kmetijskih pridelkov v letu 1956 bo povečan v primeri z letom 1955 za ca. 30%. predvsem na račun odkupa živine, k.i se je uveljavil šele v tem letu. f Kmetijske zadruge oziroma zadružne organizacije na področju okraja Ljubljana pa čakajo le velike naloge. Iz desetletnega investicijskega programa kmetijskih zadrug in Okrajne zadružne zveze je razvidno, da bodo zadruge v tem času potrebovale veliko sredstev za dograditev gospodarskih objektov. Ze v letu 1956 je predvideno, da bodo kmetijske zadruge zgradile 10 poslovnih prostorov s skladišči in rema-zami, 25 sadnih sušilnic, 2 predelovalnici, 50 zbiralnic mleka, 20 strojnih lop, izpopolnile pa bodo tudi strojni park ter opravile manjše melioracije. Kmetijska pospeševalna služba bo organizirala 200 strokovnih predavanj in 50 strokovnih tečajev. Najvažnejša vloga čaka strojne odseke pri kmetijskih zadrugah. Po programu Okrajne zadružne zveze bodo imele posamezne kmetijske zadruge po več strojnih odsekov, zaradi tega pa tudi več strojnih lop, kakor bodo narekovale krajevne potrebe. Ze v letu 1956 bo 20 kmetijskih zadrug povečalo svoje strojne odseke. Strojni odseki bodo prevzeli novo nalogo braž ko se bo vpeljalo vaško kolobarjenje ter prešlo iz dosedanjega ročnega obdelovanja na intenzivno strojno obdelovanje kmetijskih površin. V. poglavje Gozdarstvo Celotna površina gozda na območju OLO Ljubljana obsega 152.197 ha: gozdovi SLP gozdnih gospodarstev 26.573 ha gozdovi SLP izven GG 2.856 ha zasebni gozdovi , 102.768 ha Skupaj 132.197 ha Z Izkoriščanjem gozdov se bavijo v okraju: Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Gozdno gospodarstvo Postojna in podjetje »SILVA«. Glavna značilnost gozdarske delavnosti za 1. 1956 so: pospeševanje gojitve gozdov, obvladovanje sečnje (vskladitev s prirastkom) in graditev gozdnih komunikacij. ' Sečnja na območju OLO bo znašala 103 % od prirastka. Od tega v državnem sektorju 83 %, v zasebnem pa 109 %. Za leto 1956 se za posek gozdov z območja OLO določajo tele količine lesa: Koristnik Skupne sečnje Od tega iglavcev listavcev Gozdno gospodarstvo Ljubljana 64.380 42.433 21.947 Gozdno gospodarstvo Postojna 940 287 655 Podjetje »SILVA« 6.180 2.380 5.800 Gozdovi s pl oš. ljud. premoženja izven Gozdnih gospodarstev 3.600 1.680 1.920 Koristnik Skupne sečnje Od tega iglavcev listavcev Zasebni sektor: redne sečnje 212.770 123.470 89.500 Zasebni sektor: t gojitvene in varstvene sečnje 36.030 14.150 21.800 Skupaj 523.900 184.400 139.500 V planu sečnje so posebej določene kritične količine sortimeutov jamskega lesa, jamsko-celuloznega lesa, pragovske hlodovine in hmeljevk. Kritični sortimenti se bodo smeli dobavljati samo določenim potrošnikom. Da bodo predvidene količine kritičnih sortimeutov v celoti krite, bo potrebno izvajati tele ukrepe: a) sečna dovoljenja se bodo izdajala z navedbo sortimema, b) še nadalje je treba izboljševati manipulacijo z lesom ob priliki poseka in odpreme, c) za celulozni les iglavcev bo treba oddajati tudi del hlodovine iglavcev slabše kvalitete, in č) izvajati gojitvene sečnje na podlagi uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o sečnjah gozdnega drevja, Zaradi velikih potreb kritičnih sortimentov iglavcev se bo količina hlodovine iglavcev zmanjšala. V zvezi s tem bo treba zmanjšati proizvodnjo žaganega lesa, s tem v zvezi pa tudi kapacitete veneciank in žagarskih obratov. Istočasno pa bo treba skrbeti za večjo proizvodnjo končnih izdelkov. V letu 1956 se bodo nekoliko zmanjšala redna pogozdovalna dela, povečala pa se bo nega in melioracija gozdov. Predvidena je posaditev 1,741.800 komadov gozdnih sadik, od tega 1,605.800 komadov iglavcev in 136.000 komadov listavcev. Računa se, da ho prišlo iz lastnih drevesnic OLO v tem letu 417.200 komadov sadik iz naravnega podmladka, 114.000 sadik iz nakupa od državnih semenarn in drevesnice Mengeš pa 1,210.200 kom. sadik. Predvidena je tudi ustanovitev dveh novih drevesnic, in sicer v Medvodah za gojitev topolovih sadik ter na Medvedici v občini Grosuplje za gojitev iglavcev in listavcev. Opuščeni pa bosta dve manjši drevesnici (v Nevljah in Domžalah), ker zemljišče ne ustreza vzgoji sadik. VI. poglavje Gradbeništvo Vrednost gradbenih storitev v letu 1956 Se računa na 9120 milijonov din, t. j. 15 % manj kot v letu 1955. Od celotne vrednosti odpade: na gradbena podjetja 71.5% na, montažna podjetja 21.6 % na projektantska podjetja 6.9 % V primerjavi z letom 1955 zmanjšujejo višino dohodka: gradbena podjetja za 18 % montažna podjetja za 10 % projektantska podjetja za 5 % Znižanje vrednosti gradbenih storitev je pripisati predvsem zmanjšanju investicijske graditve, delno pa tudi znižanju cen, ki ga pričakujejo podjetja zaradi oddajanja del po licitacjah in večje konkurence. Obstoje pa vsi pogoji, da gradbena podjetja z znižanjem gradbenih stroškov tudi sama znižujejo ceno svojim storitvam. Gradbena podjetja se bodo v letošnjem letu v večji meri preusmerila na zidanje stanovanjskih objektov in drugih visokih zgradb, ker bodo za to na razpolago večja sredstva. Ta se bodo črpala predvsem iz stanovanjskega sklada, ki bo znašal na območju okraja okrog 1500 milijonov din. Na nižji dohodek montažnih podjetij bo vplivala predvsem spremenjena struktura stroškov. Povprečno število zaposlene delovne sile v gradbeništvu se bo v letu 1956 znižalo za 9 %, to je za 722 oseb. \ VII. poglavje Promet S povečanjem proizvodnje in razvojem celotnega gospodarsrvm v okraju se bo okrepila tudi delavnost prometa. V okrajnem družbenem planu za leto 1956 je poleg cestnega prometa zajeto tudi 5 železniških namenskih podjetij, ter jTEGRAD«. Železniška namenska podjetja vršijo rekonstrukcijo in vzdrževanje železniškega prevoznega parka in železniških voznih naprav za ŽTP, »TEGiRAD«, pa skrbi za postavljanje, rekonstrukcijo in vzdrževanje telefonskih kablov za PTT. Od celotnega dohodka prometa odpade: na promet železniških namenskih podjetij 57 % na javni cestni promet 57 % na »TEGRADc • 6 % 100% Razvoj železniških namenskih podjetij je povezan z razvojem in potrebami Železniškega transportnega podjetja. Podjetja javnega cestnega prometa bodo v letu 1956 povečala kapacitetp svojega voznega parka v osebnem prometu za 23 %, v tovornem prometu za 6 %. Podjetje »Globus« bo nabavilo tri kamione-hladilnike s skupno tonažo 25 ton, s čimer se bo izboljšal prevoz hitro pokvarljivega blaga. V letu 1956 bo podjetje »Slovenija-avtopromet«, Ljubljana »SAP« povečalo svoje dejavnost s priključitvijo dosedaj samostojnega podjetja »Turistični biro«, Ljubljana. Poleg vzdrževanja rednih prog se bo lotilo organizacije skupinskih izletov, kar je doslej opravljalo v kooperaciji s »Turističnim birojem«, Uslužnostno delavnost svojih delavnic bo razširilo tudi za potrebe drugih podjetij. Podjetja javnega cestnega prometa bodo tudi v letu 1956 oproščena plačevanja zveznega davka in obresti od osnovnih sredstev. Sredstva oproščenega zveznega davka bodo odvajala v svoj investicijski sklad, iz katerega bodo, financirala predvsem obnovo obrabljenih vozil, nabavo opreme in novih prevoznih sredstev. Poleg tega bodo lahko tudi v letošnjem letu uporabila vso v letu 1956 plačano amortizacijo. Skupni znesek oproščenega dela zveznega davka in amortizacijskega sklada, ki se bo namensko uporabljal pri podjetjih javnega cestnega prometa, bo znašal 255 milijonov din. Število zaposlenih v prometu bo znašalo v letu 1956 skupno 5186 oseb ali 4 % več kot v letu 1955. VIII. poglavje Trgovina Blagovni promet na območju okraja se bo v letu 1956 povečal za 6 % ter bo predvidoma znašal 159 milijard. Od tega pripada: 1. notranji trgovini 67 %, od tega: a) trgovini na veliko 54 %, b) trgovini na drobno 15 %; 2. zunanji trgovini 29 %; 5. časopisno-založniškim podjetjem in drugi trgovini 4 %. Predvideno povečanje bo doseženo s povečanjem blagovnih skladov industrijske proizvodnje, predvsem predmetov za široko potrošnjo, s povečanjem kmetijske proizvodnje in uvozom blaga za osebno uporabo. Blagovni promet opravlja na območju okraja 348 trgovskih podjetij in trgovin. Od tega števila pride: a) na trgovino na veliko 47 podjetij, . b) na trgovino na drobno 226 podjetij in trgovin, c) na zunanjo trgovino 37 podjetij, , č) na časopiisno-založniška podjetja in drugo trgo-vino 38 podjetij. Pri ponovni registraciji zunanje-trgovinskih podjetij in založništev, ki je bila izvršena konec leta 1955, so na območju okraja v letu 1956 prenehala poslovati 5 zunanje-trgovinska podjetja. Od skupne vrednosti družbenega proizvoda celotnega gospodarstva okraja za leto 1956 bo prišlo na delavnost trgovine 15 %. V razvoju blagovnega prometa bo tudi v letu 1956 imelo pomemibno vlogo Gospodarsko razstavišče in Centralna skladišča, ki deloma že služita svojemu namenu. Gospodarsko razstavišče bo v tekočem letu povečalo razstavni prostor za 1800 kvadratnih metrov ter organiziralo 10 gospodarskih razstav. Centralna skladišča pa bodo dogradila dva nova objekta in s tem povečala vskladiščno površino za 4200 kvadratnih metrov, Vzporedno s povečanjem prometa v zadnjih letih pa se ni ustrezno povečala trgovinska mreža. V letu 1955 so se v trgovinski mrež.i ustvarila investicijska sredstva v višini 718 milijonov (brez amortizacijskih skladov), od katerih je bilo v letu 1955 na razpolago Irgovini 50 %. Ta del sredstev se je v letu 1955 potrošil, vendar ne v neposredno korist potrošnikov, ker zaradi razdrobljenosti po posameznih podjetjih ta sredstva niso mogla biti načrtno uporabljena. Okrajni ljudski odbor je v letu 1955 odstopil svoj celotni delež na dobičku notranje-trgovinskih podjetij (195 milijonov) v korist investicijskega sklada za pospeševanje trgovine. Okrajna trgovinska zbor- niča je v tej zvezi sprejela obveznost, da bodo trgovinska podjetja iz svojih skladov vplačala v investicijski sklad enako višino sredstev. S temi sredstvi, ki v preteklem letu niso bila porabljena, in s sredstvi, ki se formirajo v letu 1956 v namenskih skladih za potrebe trgovine, bo mogoče voditi smotrnejšo politiko v uporabi teh sredstev. Skupni investicijski skladi, ki bodo v letu 1956 predvidoma ustvarjeni v trgovini, bodo znašali okrog 570 milijonov, od tega zneska pride na namenske sklade, ki se po zveznih predpisih lahko uporabljajo samo za investicijska posojila trgovini, 106 milijonov. Letošnji zvezni družbeni plan predvideva tudi uvedbo občinskega prometnega davka’ od prometa v prodaji na drobno. Za območje mestnih občin določa enotno višino tega davka QLO, drugi občinski ljudski odbori pa vsak za svoje območje. Uvedba občinskega prometnega davka predstavlja vir dohodkov za občinske proračune. Za boljše oskrbovanje potrošnikov, je treba, da se v tekočem letu usmerijo investicijska sredstva, ki bodo na razpolago trgovini, predvsem za razširitev trgovske mreže, za .modernizacijo opreme in nabavo prevoznih sredstev. Ker je glede na število obratov in stanje opreme v najbolj kritičnem položaju prehranjevalna stroka, zlasti trgovina s sadjem in zelenjavo, je pri dodelitvi investicijskih sredstev treba dati prioriteto tej vrsti trgovine. Za preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki in da bi se dosegla stabilizacija cen, znižanje razlik med odkupnimi in prodajnimi cenami, povečala ponudba na tržišču, je treba organizirati odkup, hitro m neposredno posredovanje blaga potrošnikom, predvsem v mestih in industrijskih središčih. Zaradi tega je treba čimprej usposobiti splošne kmetijske zadruge, da prevzamejo celoten odkup viškov kmetijskih pridelkov, To nalogo bodo zadruge opravile najlaže v tesni povezavi s trgovsko mrežo, ki se bavi s prodajo kmetijskih pridelkov, pri čemer bosta zadrugam morali nuditi pomoč tudi Okrajna zadružna zveza in Okrajna trgovinska zbornica. Za uspešno vzdrževanje odkupnih nalog je zlasti potrebno: a) usposobiti kadre kmetijskih zadrug, b) omogočiti zadrugam nabavo prevoznih sredstev, c) zagotoviti investicijska sredstva za zidanja večjih in priročnih skladišč ter hladilnikov za zavarovanje blaga pred okvaro, Obseg nakazanih nalog je vezan na daljše časovno obdobje, zato naj Okrajna zadružna zveza in Okraj-Da trgovinska zbornica sestavita perspektivni plan organizacijo celotnega odkupnega sistema. , Razvoju in napredku blagovnega prometa bodo morali posvetiti vso pozornost občinski ljudski odbori ter v tej zvezi poskrbeti: a) da se razpoložljiva sredstva podjetij in na-meski skladi občin za trgovino čimbolj racionalno n porabijo, ' b) da sestavijo plan razširitve trgovske mreže v svoji občini, c) da se bodo potrošniški sveti čimprej uveljavili, da ho trgovina na drobno posvečala čimvečjo skrb kulturni postrežbi, notranji ureditvi in zunanjemu vjdezu svojih poslovalnic, katere pomanjkljivosti so vidne v posameznih trgovinah podeželskih občin. Delovni kolektivi morajo posvečati vso pozornost varčevanju pri materialnih stroških, odpravi nepotrebnih posrednikov, in nepotrebnemu kopičenju blaga ter na ta način prispevati k stabilizaciji in znižanju cen. V sodelovanju z Okrajno trgovinsko zbornico morajo poskrbeti za izboljšanje strokovne in praktične izobrazbe delavcev in uslužbencev v trgovini ter voditi pregled tudi o njih politično-moralnih kvalifikacijah. IX. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu se bo skladno z naraščanjem celotnega blagovnega prometa im pričakovanim turističnim prometom povečal za 8 %, število zaposlenih pa se bo znižalo za 1 %. To razmerje dokazuje pozitiven vpliv lanskoletnih instrumentov družbenega plana, predivsem pozitiven odsev oblikovanja plačnega »klada v odstotku od prometa, posebno ker bodo ostale v glavnem gostinske kapacitete nespremenjene. Nadaljnje povečanje inozemskega turizma omejujejo nezadostne hotelske kapacitete. Pomanjkanje tujskih sob pa negativno vpliva tudi na razvoj domačega turizma v krajih, kjer je bil domači turizem že razvit oziroma v krajih, kjer so za tak razvoj dani prirodni pogoji (Kamnik in okolica, Zbiljsko jezero, Cerkniško jezero, Taborska jama, Rakova dolina). V okviru splošnih smernic, ki jih postavljata zvezni in republiški družbeni plan, določa za leto 1956 za gostinstvo OLO v svojem družbenem planu samo višino sklada za samostojno razpolaganje. Ta sklad je glede na splošno investicijsko politiko po maksimalni stopnji za 2 % nižji kot v letu 1955 (3 5), vendar bodo sredstva po višini ostala približno enaka kot v letu 1955, ker gostinska podjetja lansko leto niso izkoristila maksimalne stopnje. Vse druge instrumente določajo občinski ljudski odbori. \ Zvezni družbeni plan uvaja tudi za gostinstvo novo obliko družbenih dajatev, ki vplivajo na strukturo cene gostinskih storitev. Gospodarski instrumenti, ki jih bodo določili občinski družbeni plani, naj bi uravnovesili nova razmerja v strukturi cene gostinskih storitev z namenom stabilizacije cen ter nadaljnjega razvoja gostinskega in turističnega prometa. Z določanjem gospodarskih instrumentov so prevzeli občinski ljudski odbori skoraj v celoti v svojo pristojnost usmerjanje razvoja v gostinstvu. Ker pa gostinstvo ne služi samo ožjim potrebam posamezne občine, temveč predstavlja važno materialno osnovo za obstoj in napredek domačega in inozemskega turizma v merilu okraja m republike, je treba, da so osnove za gospodarjenje v gostinstvu med posameznimi občinami in turističnimi področji toliko vskla-jene, da so dane možnosti za uspešen razvoj te gospodarske panoge pod enakimi splošnimi pogoji. Občinski ljudski odbori bodo pri določitvi gospodarskih pogojev za gostinstvo morali upoštevati potrebno izpopolnitev gostinske mreže, saj daje gostinstvo poleg pogojev za uspešen razvoj turizma tudi osnovo za razvoj gospodarstva na območju same občine. Zaradi tega bo treba formirati namenske sklade za gostinstvo v potrebni višini, ki naj ustreza danim objektivnim pogojem posamezne občine. Ce ob navedenih pogojih upoštevamo še nezadostno opremo gostinskih obratov, naj bi instrumenti, ki - jih bodo določili občinski ljudski odbori, predvideli oziroma določili: a) Amortizacijo v osnovah in po stopnjah, ki bodo omogočile ledno vzdrževanje in nadomestitev vseh osnovnih sredstev, tudi zgradb (polno amortizacijo po zveznih predpisih). Za pavšalirana gostišča naj se določi enotna stopnja za vsa osnovna sredstva, da se poenostavi poslovanje in zagotovi nadomestitev (10%). b) Obresti od osnovnih sredstev, ki se stekajo v občinske družbene investicijske sklade, naj predstavljajo vir za nove investicije v gostinstvu, stopnja pa naj ne bo tako visoka, da bi negativno vplivala na cene gostinskih storitev. Obresti naj zajamejo tudi zgradbe po stopnji 2 %, druga osnovna sredstva pa po enaki stopnji kot v letu 1955, to je 4 %. Glede na posebno družbeno vlogo naj se obrati družbene prehrane (menze in delavsko-uslužbenske restavracije) oprostijo plačevanja obresti od osnovnih sredstev. Obveznosti plačevanja obresti od osnovnih sredstev naj se oprostijo tudi turistična podjetja za prevozna sredstva, da se glede pogojev prevoznih storitev izenačijo s podjetji cestnega prometa. c) Plačni sklad, ki se določi v razmerju na promet, naj upošteva objektivne možnosti za dosedanje prometa in potrebno stimulacijo kolektivov v mejah v letu 1955 ustvarjenega razmerja med prometom in plačnim skladom. Da se doseže večja stimulacija gostinskega kadra, ki letos ne participira na deležu iz dobička, naj se v plačnem skladu predvidi tudi del za premije. Vsa sredstva, ki se stekajo iz gostinstva v okrajne in občinske sklade, naj se določijo kot namenska sredstva za investicije v gostinstvu. Nadaljnji vir sredstev občinskih ljudskih odborov je turistična taksa. S to takso naj bi se predvsem vskladile cene s hotelskimi uslugami v drugih mestih države in dosegla realnejša cena za usluge inozemskim turistom. X. poglavje Obrt Obrtniška proizvodnja je v preteklih letih stalno rastla, vendar ni dosegla razvoja, ki bi bil y skladu z doseženim razvojem drugih gospodarskih panog. Razlog za. to je bil predvsem v pomanjkanju potrebnih investicijskih sredstev. S prenosom pristojnosti pri določanju družbenih instrumentov na okrajne ljudske odbore in formiranjem namenskih skladov, je bila v letu 1955 dana materialna osnova za boljši razvoj in napredek obrtniške delavnosti. V letn 1955 so znašala razpoložljiva sredstva za pospeševanje obrti nad 200 milijonov din, od katerih je bilo obrtnim gospodarskim organizacijam odobrenih za investicije 123 milijonov din, kar bo vplivalo na povečanje proizvodnje v letu 1956. Investicijska sredstva za pospeševanje obrti, ki se bodo formirala v. letu 1956, bodo znašala 376 milijonov din. Skupno s sredstvi, ki niso bila izkoriščena v preteklem letu, bodo ta sredstva v letu 1956 znašala 550 milijonov din, od česar bo 207 milijonov okrajnih sredstev, s 343 milijoni pa bodo razpolagali občinski ljudski odbori. V letu 1956 se bodo proizvodnja in storitve obrtniške delavnosti v družbenem sektorju povečale za 11 %, v zasebnem pa za 6%. Število zaposlene delovne sile sc bo v družbenem sektorju povečalo za 8 %. Prd tem je nasproti povečanju proizvodnje za 11 % vračunano povečanje storilnosti ter štednja in racionalna poraba materiala in surovin. 'V letu 1956 določajo občinski ljudski odbori obrtnim gospodarskim organizacijam stopnje amortizacije, obrestno mero za obresti od osnovnih sredstev in pavšalni znesek družbenih obveznosti. Pavšaliza-cija je v 'letu 1955 dala ugodne rezultate, ker se je s sprostitvijo sredstev za plače povečala iniciativa delovnih kolektivov za povečanje proizvodnje in s tem za ostvaritev večjega dohodka. Zato se v letu 1956 predvideva razširitev pavšalizacije od 229 na 237 podjetij. Ljudski odbori morajo v letu 1956 skrbeti za razširitev mreže obrtniških delavnic, predvsem usluž-nostnih. Poleg tega morajo posvetiti vso skrb stanju obstoječih obratov, katerih oprema je v veliki meri izrabljena in nezadostna. Da bodo to lahko izvedli, bodo morali najprej analizirati sedanje stanje obrti na svojem območju, nato pa sestaviti perspektivni plan, ki bo zagotavljal razvoj obrti v skladu z obstoječimi možnostmi in potrebami. V letu 1955 so predpisane enotne davčne stopnje za proizvajalce zasebnega sektorja. Zato bo posebna naloga in skrb občinskih ljudskih odborov, da bodo določili pravilne davčne osnove in tako dosegli izenačenje družbenih obveznosti med socialističnim in zasebnim sektorjem. Šele tako izenačenje bo omogočilo zdravo konkurenco med obema sektorjema. ,Za zagotovitev pravilne davčne politike se naj občinski ljudski odbori v letošnjem letu posluži jo uvedbe občinskih doklad na dohodek samostojnih poklicev. XI. poglavje Komunala i Poleg Električne cestne železnice in Mestne plinarne bodo v letn 1956 poslovala kot komunalna podjetja tudi pekarne in podjetja za predvajanje filmov. V letu 1956 se bo predvsem povečala delavnost Električne cestne železnice, ki bo nadaljevala z rekonstrukcijo cestnega prometa in njegovo ureditvijo z bližnjo okolico. V tem letu bodo ukinjene tramvajske proge Ajdovščina—Vič, Magistrat—Rakovnik in Ajdovščina—Šentvid, ki bodo nadomeščene z avtobusnimi oziroma trolejbusnimi zvezami. Za zvezo z bližnjo okolico bodo poleg že obstoječih uvedene predvidoma še 4 nove avtobusne zveze. Za izvršitev teh nalog bo podjetje povečalo svoj vozni park za 15 avtobusov in 21 trolejbusov s skupno 5117 potniškimi mesti, izločilo pa bo iz prometa 10 že izrabljenih motornih tramvajskih voz in 5 prikolic. Tako se bo kapaciteta voznega parka v celoti povečala za 2140 potniških mest, t. j. za 56% število prevoženih kilometrov se bo v primerjavi z letom 1955 povečalo za 30 %. Dohodek se bo v letu 1956 povečal za 29 %. Kalkulacija podjetja kaže, da predvideni dohodki zaradi visoke amortizacije in materialnih stroškov ne bodo krili v celoti materialnib izdatkov, vendar se smatra, de obstoje v kalkulacijah podjetja še določene rezerve in da bo zato mogoče bilanco dohodkov in izdatkov uravnovesiti. Število zaposlene delovne sile se bo pri VCŽ povečalo za 27 %, Mestna plinarna bo povečala proizvodnjo plina za 8 %, proizvodnjo koksa in drugih produktov pri destilaciji premoga pa bo deloma zmanjšala. Podjetje dela na študiju rekonstrukcije obrata v smislu zamenjave sedanje surovinske baze z naravnim zemeljskim plinom. V tem smislu naj se pripravijo potrebni programi. Pekarne v letu 195'6 ne bodo povečale svoje proizvodnje, Stanje zastarelih pekarskih obratov je precej kritično, zato se bodo v letu 1956 lotili sistematične rekonstrukcije posameznih pekarn. Že v tem letu se računa z obnovo 17 obratov na območju mesta, izdelan pa je tudi investicijski program za graditev nove parne pekarne s kapaciteto 20.000 kg kruha in peciva, ki se bo pričela, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. V letu 1956 bodo komunalna podjetja oproščena plačevanja zveznega davka. Določanje višine amortizacijske stopnje, stalnih družbenih prispevkov un način razdelitve dobička je v tem letu prepuščeno občinam. Ta sredstva bodo znašala nad 60,000.000 din. Vsa ta sredstva pripadajo občinskemu ljudskemu odboru oziroma njegovemu investicijskemu skladu. Pri določevanju teh instrumentov morajo občinski ljudski odbori upoštevati kritje materialnih izdatkov in najnujnejše investicijske potrebe. XII. poglavje Izvoz V letu 1956 se pričakuje tale izvoz: v 000 din Leto 1955 Plan 1956 Indeks 1955 = 100 Industrija 3,400.798 4,101.556 121 Gozdarstvo 16.094 16.070 100 Celoten izvoz 3,416.892 4,117.626 121 Vrednost izvoza se bo v letu 1956 v primerjavi * realizacijo v letu 1955 povečala za 21 %. Povečuje se predvsem izvoz industrijskih proizvodov, izvoz gozdnih proizvodov pa bo ostal na višini leta 1955. Po posameznih strokah industrijske proizvodnje se bo vrednost izvoza povečala takole: Stroka Realizacija 1955 Plan 1956 Indeks Plan 1956 *15 Barvasta metalurgija 232.439 127.500 55 116 Proizvodnja nekovin- skih rudnin 39.607 79.650 201 Stroka Realizacija 1955 Plan 1956 Indeks Plan 1956 117 Kovinska industrija 108.874 492.617 452 119 Elektroindustrija 164.638 183.594 112 120 Kemična industrija 230.493 250.840 109 121 Industrija gradbenega materiala 3.600 - - 122 Lesna industrija 1,622.327 1,798.570 111 125 Proizvodnja papirja 104.304 168.603 162 124 Tekstilna industrija 55.920 193.093 345 125 Industrija usnja in obutve 808.042 762.817 94 127 Živilska industrija 5.500 6.100 115 130 Filmska industrija 28.854 54.572 120 Industrija skupaj 3,400.798 4,101.556 121 Gozdarstvo 16.094 16.070 100 Izvoz skupaj 3,416.892 4,117.626 121 Lesna industrija, ki zavzema po vrednosti tudi v letu 1956 največji delež izvoza, bo povečala izvoz za 11 %. Od celotne vrednosti njenega izvoza pride le 22 % na izvoz rezanega lesa, 78 % pa na končne izdelke. Industrija usnja in obutve bo v letu 1956 izvažala predvsetn zgornje svinjsko usnje ter usnjeno galanterijo. V letu 1956 bo znatno povečala izvoz tudi kovinska industrija. Največji izvoz bo doseglo podjetje »Litostroj« v višini 314 milijonov din. Računa se s povečanjem izvoza vodnih turbin v azijske države. Znatno povečanje izvoza pričakuje tudi ' tovarna »TITAN« Kamnik (99 milijonov) zaradi povečanega izvoza fitingov. Nadalje se v tej stroki pričakuje povečan izvoz kovinske galanterije in drugih kovinskih predmetov široke potrošnje. V kemični industriji je naj večji izvoznik podjetje »LEK«, ki bo v letu 1956 izvozilo razne soli v vrednosti 126 milijonov din. Pomembnejši v tej industriji bo še izvoz kleja in raznih oksidov. Tudi v tekstilni industriji naj bi se povečal izvoz, predvsem konopljenih in lanenih proizvodov. Elektroindustrija povečuje v letu 1956 svoj izvoz zaradi povečanja izvoza galvanskih elementov. Povečuje se tudi izvoz izdelkov naših papirnic. Barvasta metalurgija (Kemična tovarna Moste) v letu 1956 zmanjšuje svoj izvoz zaradi izpada izvoza glinice. Z dograditvijo separacije Posavskih rudnikov svinca, cinka in barita se bo kvaliteta barita izboljšala ter bo mogoče v letu 1956 povečati izvoz barita za 33 milijonov. Na novo se v izvozu pojavlja industrija gradbenega materiala, kjer bo podjetje »Mineral« pričelo izvažati bloke iz naravnega kamna in marmorja. Struktura izvoza po posameznih strokah industrijske proizvodnje bo v letu 1956 tale: Leto 1955 Leto 1956 Celoten izvoz industrije 100 100 Barvasta metalurgija 6,8 3,1 Proizvodnja nekovinskih rudnin 14! 1,9 Kovinska industrija 3,2 12,0 Elektroindustrija 4,8 4,5 Kemična industrija 6,7 6,1 Industrija gradbenega materiala — 0,1 Lesna industrija 47,8 4>,9 Proizvodnja papirja 3,2 4,2 Tekstilna industrija 1,6 4,7 Industrija usnja in obutve 23,8 18,6 Živilska industrija 0,1 0,1 - Filmska industrija 0,8 0,8 V letu 1936 se struktura izvoza ne bo bistveno Menjala. Poveča se delež kovinske industrije, tekstilne industrije, proizvodnje papirja, proizvodnje nekovinskih rudnin in industrije gradbenega materiala, ki se v letu 1956 na novo pojavlja. Na spremenjene strukture vplivajo predvsem nova tržišča v Afriki in Aziji. Drugi del EKONOMSKI INSTRUMENTI OKRAJA ZA LETO 1956 XIII. poglavje Amortizacija 1. Industrija: Industrijska podjetja za izdelavo zidne in strežne opeke, apnenice in kamnolomi bodo obračunavali polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z .zveznimi predpisi, 2. Kmetijske organizacije: Amortizacijo v višini, ki je potrebna le za vzdrževanje, bodo v letu 1956 plačevale tele kmetijske gospodarske organizacije: Kmetijsko posestvo Smlednik Kmetijsko posestvo Zadobrova Kmetijsko posestvo Ljubljana Kmetijsko posestvo Bokalci Kmetijsko posestvo OZZ Logatec Kmetijsko posestvo OZZ »Cankarjevo«, Verd Kmetijsko posestvo OZZ Brest Kmetijsko posestvo OZZ Boštaaj Kmetijsko posestvo OZZ Stična Kmetijsko posestvo OZZ Šmartno pri Litiji Kmetijsko posestvo OZZ Prevoje Ekonomija KZ Polhov Gradec Ekonomija KZ Medvode Ekonomija KZ Komenda Ekonomija KZ Vič XIV. poglavje Zemljarina Zemljarina znaša za vse kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge 13 % katastrskega dohodka 3 S c« > fl V ^ tu . ^ 1 1 IjI 1 h lueljevke 1. Borovnica .... 2.003 60 55 195 2.515 247 250 __ 2. Vrhnika .... 3.335 85 95 235 3.750 253 920 / — 3. Dobrava .... 580 100 50 140 870 75 200 — — 4. Vič 30 — 10 20 60 5 10 — — 5. Cerknica ... . 8.917 1.062 200 785 10.964 687 1.112 106 — 6. Domžale .... 1.295 5 145 130 1.575 246 164 — — 7. Kamnik .... 5.190 2.184 110 214 7.698 685 790 — 20 8. Medvode .... 1.724 200 120 117 2.161 530 356 — — 9. Libija 2.126 2.094 100 560 4.880 95 40 100 60 10. Logatec .... 8.359 883 163 987 10.392 842 1.022 291 — 11. Loška dolina . . 20.306 3.205 200 560 24.269 2.402 4.050 — — 12. Grosuplje .... 121 55 10 240 426 1 28 — — 13. Ivančna gorica . . 421 115 10 120 666 63 14 — 20 14. Ljubljana-Rudnik 674 23G 40 440 1.386 69 44 — — 15. Ljubljana-Polje 6 16 — 66 88 — — — — 55.089 10294 1.308 4.909 71.500 6500 9.000 497 100 2. Za druge gozdove splošnega ljudskega premoženja in za zasebne gozdove: Občina Prodaja lehin«ui. Dom. poraba 'tehnični drvB Skuhaj jamski iglavcev JT 5 ključni sortimenti —* ^ 2 s S 5'S 1J H ss/k.;? ■ bs bmeljevke 1. Borovnica ..... 6.750 300 3.210 3.840 14.100 1.500 2.500 53 2. Cerknica 19.385 25 2.210 3.500 25.320 3.100 4.300 50 20 3. Dobrova . . . . . 4.780 1.460' 2.800 2.760 11.800 500 3.000 102 80 4. Domžale ..... 3.630 370 3.270 3.360 10.630 1.000 1.500 52 60 5. Grosuplje ..... 3.730 880 2.170 5.670 12.450 300 800 137 180 6. Ivančna gorica . . . k 4.300 1.720 2.330 7.310 .15,660 600 1.000 237 260 7. Kamnik 10.150 2.010 4.440 7.590 24.190 500 3.500 143 270 8. Litija 6.190 3.960 3.300 8.040 21.490 1.200 1.800 376 60 9. Črnuče ...... 200 — 500 ' 110 810 500 — 20 — 10. Ljubljana-Polje . . 1.670 1.460 1.280 2.600 7.010 500 — 100 — H. Ljubljana-Rudnik . 5.420 250 2.070 2.820 10.560 800 1.000 50 — 12. Ljubljana-Šentvid 1.430 100 1.000 680 3.210 600 — 10 — 13. Ljubljana>-Vič . . . 180 50 200 270 700 — — 10 — 14. Logatec 12.560 610 3.000 2.840 18.810 1.500 5.500 30 — 15. Loška dolina . . . 9.170 50 990 2.290 12.500 500 1.200 30 — . 16. Medvode ..... 900 350 1.600 2.870 5.720 700 300 10 40 17. Mengeš 450 50 750 450 1.700 200 50 10 — 18. Moravče . . . . . 1/200 1.000 SOO 3.150 6.150 500 350 20 — 19. Vrhnika 3.200 550 2.980 3.230 9.960 500 500 40 30 Skupaj 95.295 15.195 38.900 63.380 212.770 Gojitvene in varstvene sečnje . . ... . . 8.510 — 5.840 21.880 36.050 Gozdovi SLP izven GG 400 600 1.280 1.320 3.600 Vsega 104.005 15.795 46.020 86.580 252.400 15.000 27.300 1.500 1.000 Količine stoječega lesa. navedene v 2. točki tega Poglavja, so maksimalne. Količina jamskega in celuloznega lesa iglavcev, hmeljevk ter pragovske hlodo-yine pa so minimalne in se v okviru skupno določenih količin stoječega lesa lahko prekoračijo. V prednjem odstavku navedeni asortimenti se sniejo dobavljati samo namembnim potrošnikom. XX. poglavje Sredstva proračuna OLO Ljubljana A Razdelitev prometnega davka Od zveznega prometnega davka, plačanega n., obnvifju občine, ki pripada po XI'V. poglavju družbe- nega plana LRS (Uradni list LRS, št. 13/56) okraju, se odstopa občinskim ljudskim odborom za kritje proračunskih izdatkov: 1 % — Obč. LO Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljub- Ijaua-Bežigrad, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rudnik, L j ubijan-Šiška, Ljubljana-Vič, Mengeš in Vrhnika. 2 % Obč. LO Borovnica, Cerknica, Dobrova, Ivančna gorica, Logatec, Loška dolina in Moravče. B Razdelitev dohodnine Od dohodnine plačane na območju občinskega ljudskega odbora, ki ostane po vplačilu obveznik pri- spevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov, pri-, pada: občini Ljubljana-Center 5 % L j ubl jana-Sentvid 10 % Domžale, Ljubljana-Crnuče, Medvode in Mengeš 30 % Kamnik in Ljubljana-Bežigrad 40 % Grosuplje in Ljubljana-Vič 50 % drugim občinam 70 °/o C Razdelitev sredstev, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za okrajni proračun Od sredstev, ki se izločijo iz dobička gospodarskih organizacij za okrajni proračun, plačanega na območju občine, pripada: občini \ Ljubljana-Center, Ljubi jana-Sentvid 3 % N' Ljubljana-Bežigrad 6% Domžale, Ljubljana-Crnuče, Ljubljana-Vič, Vrhnika 7 % Grosuplje 8 % Kamnik, Ljubljana-Siška, Mengeš 9 % Ljubljana-Moste, Medvode 10 % Lj ubljana-Rudnik 26 % Ljubljana-Polje 27 % Litija 29 % drugim občinam 43% D Delež okraja Ljubljane na posebnem proračunskem prispevku od plač Okraj Ljubljana je udeležen pri posebnem proračunskem prispevku iz plač po posameznih občinah takole: Delež OLO Ljubljana v % L j ubija na-Gen ter 95 % L j ubl j an a-Rež igr ad, L j ubl jan a-Se n tvid, Ljubljana-Vič . 90 % Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Ljubljana-Crnuče, Ljubljana-Moste, Ljubijana-Folje, Ljubljana-Rudnik, Ljubljama-šiška, Medvode, Mengeš, Vrhnika 50 % Borovnica, Cerknica, Dobrova, Ivančna gorica, Logatec, Loška dolina, Moravče — XXI. poglavje Okrajni investicijski sklad 1 Na podlagi določbe 5. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 se ukine kreditni sklad za kreditiranje investicij v gospodarstvu, ki je bil ustanovljen v letu 1954. 2 Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenega sklada iz 1. razdelka se prenesejo na okrajni investicijski sklad OLO Ljubljana, ki je bil ustanovljen s 5, razdelkom XX'V. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956. Okrajni ljudski odbor določi namen in način uporabe sredstev okrajnega - investicijskega sklada. XXII. poglavje Občinski družbeni investicijski sklad in drugi skladi Občinski' družbeni investicijski sklad, občinski skladi za stanovanjsko izgradnjo in občinski cestni skladi se v občinah mesta Ljubljane formirajo v vsaki občini posebej in se tam tudi upravljajo. Politiko uporabe teh sredstev pa vodi mestni svet po svojem koordinacijskem odboru. XXIII. poglavje Občinski prometni davek Na podlagi določb 3. razdelka XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14-135/56) določa okrajni ljudski odbor v občinah na območju mesta Ljubljane občinski prometni davek v trgovini od prometa na drobno in individualnim proizvajalcem od prodaje alkoholnih pijač (vina in žganja) na drobno, s posebnim odlokom. Dohodki XXIV. poglavje Bilanca sredstev OLO Ljubljana v 000 din Izdatki din 1. Del dobička gospodarsih organizacij ................................ 765.425 2. del prometnega davka iz gospodarstva . . 136.577 3. del prometnega davka zasebnikov ................................ 262.500 4. prometni davek od davčnih vrednotnic.......................... 25.000 5. del prometnega davka od vina in žganja.............. . . 10.500 6. razni nepredvideni dohodki iz gospodarstva........................ 41.486 7. dohodnina od dohodkov zaseb- » nikov od proizvodnje in prodaje lesa .............................. 172.000 8. del dohodnine od kmečkih gospodarstev ............................ 50.441 9. del dohodnine ostalih poklicev 154.609 10. državne takse..................... 198.000 11. del posebnega prorač. prispevka iz plač............................ 140.745 12. dohodki državnih organov in zavodov............................ 15.500 13. ostali dohodki .................... 10.000 14. posojilo iz okrajnega investicij- skega sklada za financiranje investicij .......................... 100.000 Skupaj proračunska sredstva . 2,084.783 Sredstva skladov OLO Ljubljana 1 v 000 din Okrajni investicijski sklad bo znašal v letu 1956 1.035.831 2 Okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva bo znašal 71.656 3 Okrajni cestni sklad bo znašal 35.000 4 Okrajni gozdni sklad bo znašal 455.501 5 Okrajni gasilski sklad bo znašal 18.307 2. člen Ta odlok velja cxj 1. januarja 1956 dalje. St. 3/99-56 Ljubljana, dne 22. maja 1956. Nadomestuje predsednika OLO podpredsednik: Ing. Ivo Klemenčič 1. r. - din 1. administrativni proračun . • • • 1,640.528 2. dotacije gospodarstvu . . 32.200 3. negospodarske investicije • • • 403.112 4. dotacije občinam .... 9.143 Od tega: - Borovnica 508 Cerknica Dobrova ...... Ivančna gorica .... 1.488 Logatec 902 Loška dolina 102 Moravče Skupaj izdatki Na podlagi 16. do 20. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) in 9. ter 22. člena statuta okraja Celje, je okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne 20, julija 1956 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za štipendije okraja Celje 1. člen Da se zagotovijo sredstva za štipendije, se pri okrajnem ljudskem odbotu Celje- ustanovi sklad za štipendije. Ime sklada je >sklad za štipendije okraja Celje«. 2. člen Namen sklada je, da se s štipendijami zagotovijo strokovni uslužbenci v organih ljudskih odborov, v njihovih zavodih ter v gospodarskih organizacijah v okraju Celje ter da se s štipendijami in podporami omogoči študij in šolanje študentom in dijakom z območja tega okraja. . , 3. člen Sredstva sklada so: a) dotacija iz proračuna okraja Celje; b) darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih praynih oseb in posameznikov; c) obresti od naloženih sredstev sklada; č) povračila koristnikov štipendij, kj ne izpolnijo pogodbenih pogojev; d) drugi dohodki. 4. člen Sklad upravlja komisija za štipendije, ki jo sestavljajo predsednik in šest članov. Enega člana voli v komisijo študentska organizacija, predsednika in druge člane pa imenuje okrajni ljudski odbor na predlog sveta za šolstvo izmed prosvetnih, kulturnih in drugih javnih delavcev. 5. člen Sklad ima predračun dohodkov in izdatkov. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je predsednik komisije za štipendije. Sredstva sklada se vodijo pri Komunalni banki v Celju, ki opravlja za sklad vse blagajniške posle in izplačuje štipendije. Presežek sklada iz preteklega leta se prenese v predračun sklada za prihodnje leto, 6. člen Sklad je pravna oseba. Za svoje obveznosti odgovarja s sredstvi sklada. Sklad zastopa kot pravno osebo predsednik komisije za štipendije, v njegovi odsotnosti pa član komisije, ki ga on pooblasti. ■9 7. člen Sklad ima svoja pravila, ki jih sprejme kumisija ta štipendije, potrdi pa okrajni ljudski odbor na seji obeh zborov. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. St. 01-9136/1-56 Celje, dne 20. julija 1956. Predsednik OLO: Riko Jerman 1. r. 131. Po 15, točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, št. 19/52) 92. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) ter 16., 17., 18., 19. in 30. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55) je okrajni ljudski odbor Kočevje na sejah okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev dne 18. junija 1956 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za štipendije OLO Kočevje 1. člen Pri okrajnem ljudskem odboru Kočevje se ustanovi sklad za štipendije, ki je proračunski sklad. 2. člen Namen sklada je, zagotoviti sredstva za dajanje štipendij po temeljnem zakonu o štipendijah. 3. člen Sredstva sklada so: a) dotacije iz proračuna OLO Kočevje; b) darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov; c) obresti od naloženih sredstev sklada; č) denarne kazni, izrečene po 43. in 44. členu zakona o štipendijah. Sredstva sklad se nalagajo pri Narodni banki, podružnici Kočevje na poseben tekoči račun. Sklad ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki je sestavni del proračuna okraja Kočevje. Presežek sklada iz preteklega leta se prenese v predračun ’ sklada za prihodnje leto. 4. člen Sklad upravlja okrajna komisija za štipendije, ki jo imenuje OLO Kočevje na predlog sveta za šolstvo. Člane komisije se imenuje izmed prosvetnih, kulturnih in drugih javnih delavcev. Enega člana voli študentska organizacija. 5. člen Okrajna komisija za štipendije opravlja zadeve, ki jih določa 22, člen temeljnega zakona o štipendijah. 6. člen Sklad je pravna oseba. Sklad zastopa predsednik komisije za štipendije, v njegovi odsotnosti pa član komisije, ki ga on pooblasti. 7. člen Sklad posluje po pravilih, ki jih sprejme komisija za štipendije, potrdi pa okrajni ljudski odbor na seji obeh zborov. Pravila obsegajo zlasti določbe: O razpolaganju s sredstvi sklada, t. j. o dohodkih in uporabi dohodkov, ter o organih sklada in njihovem oblikovanju, pravicah in dolžnostih. 8. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in »Uradnem vestniku okraja Kočevje«, velja pa od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kočevje«. St. 0825/2-01 Kočevje, dne 18. junija 1-955. Predsednik OLO: Janez Pirnat 1, r. Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS» — Direktor In odgovorni urednik: tvo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din, vsake nadaljnje 4 strani 5 din -eč — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva tla, poštni preda! 830 — Telefon: direktor to knjigovodstvo: 80-701. uredništvo to uprava: 83-57» — Čekovni račun: 30-KB-5-Z-3D9 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XIII Priloga k 29. kosu z dne 23. avgusta 1956 St. 29 Razglasi in objave Razrešitev dolžnosti stalnega sodnega tolmača St. ni-79/54-127 5056 Po 3. točki 12. člena uredbe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16. II. 1949 (Uradni list LRS, št. 7/49) se stalni tolmač za poljski jezik Pavlovič Marija roj. Kruszelnicka iz Ma-ribo, Maistrova 1, razreši dolžnosti stalnega sodnega tolmača, ker je za razrešitev sama prosila. To se objavlja po 3. odstavku 12. člena iste uredbe. Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS: Sprememba priimka St.III/a-4028/t-55-B/H 543 2 odločbo državnega sekretarja ^a notranje zadeve LRS, št. 111/a-«28/1 z dne 11. I. 1956 je bila na Podlagi 21. člena zakona o osebnih jnienih dovoljena sprememba pri-'uka Trupeju Stanislavu, roj. 29. V. 9^5 v Celju, bivajočemu v Slovenski Bistrici, Ljubljanska 2, v prijek sZ a 1 o k a r «. Sprememba imena ni/a-3057/l-56-B 4741 ^ odločbo državnega sekretarja ?? notranje zadeve LRS, št. Ill/a-l°’2/l z c|ne 27. 'VIL 1956 je bila na podlagi 21, člena zakona o oseb-. 'h imenih dovoljena sprememba TOena 'Zinauer roj. Daražio Sofiji, kT. 1930 v Mariboru, biva-Joči -v Mariboru, Maistrova 32, v ime >o c - • V q ž n o opozorilo! PREGLED PREDPISOV o ekonomskih instrumentih in ukrepih 'Pod tem naslovom se pripravlja knjižica v izdaji Sekretariata Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo ter y naši založbi. V zgoščeni in sistematično pregledni obliki bo prikazala predpise, ki urejajo način ugotavljanja in delitve družbenega dohodka. Ti predpisi so bili doslej raztreseni v raznih družbenih planih, zveznih in republiških zakonih, uredbah, odlokih in posameznih odločbah zveznih in republiških organov. Ljudskim odborom, pa vodstvom in knjigovodstvom podjetij in družbenim organizacijam, ki imajo dnevno opravka s temi predpisi, bo zato brošura zelo koristen pripomoček. V preglednem zaporedju bodo objavljena med drugim poglavja o instrumentih in ukrepih, ki m nanašajo na gospodarske organizacije, o ugotavljanju celotnega dohodka in njegovi delitvi pri gospodarskih'organizacijah • materialni in režijski stroški, plače delavcev in uslužbencev, amortizacija), dalje poglavje o stalnih družbenih prispevkih (za socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek, proračunski prispevki v breme individualnih plač, prispevek za gozdne sklade, za kadre, za pospeševanje gospodarskih delavnosti, za zbornice, skupnosti, strokovna združenja, kotizacija za zadružne zveze), poglavje o prometnem davku, delitvi dobička, o družbenih sredstvih in njihovi razdelitvi (davki, takse, carine itd.), razdelitev družbenih sredstev (razni skladi) ter ukrepi za ureditev trga. .\Ta vsebinsko bogato vrednost knjižice še posebej opozarjamo. Opozarjamo, da knjižica v kratkem izide. »Uradni list LRS«, Ljubljana, Erjavčeva Ha ’ °n j a«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS: Register gospodarskih organizacii o. Vpisi kr°žua gospodarska sodišča razglašajo! 1122. nicaSed’Io: Za§a »Jotna«, Jagnjeta rs’t„l,p^?ve za komunalno gospo-p y°. Radeče. •la ž! OVn‘ bretmet: Žagarska obrt 0b S' venecianki v Jagnjenici. komn« i ■’e ustanovila uprava za °dWk *° gospodarstvo Radeče, (dovo,? 5.t- 9l/5<> z dne 11. VI. 1956 458ft o L6,11 ie OLO Trbovlje, št 05/2-Dp?'56 f. trne 20. VI. ]956). 'odja: Kočevar Anton. CeUe, 19. julija 1956. Rg 116/1 2612 1123. Besedilo: Gostišče, Mokrice (Raje št. 4). Poslovni predmet: Oddaja sob, prodaja toplih in mrzlih jedil, slaščic ter pijač. Ustanovitelj: Obč. LO Brežica, odločba št. 02/1-866/14 z dne 6. VI. 1956, Poslovodja: Urek Ivan, Celje, 20. julija 1956. Rg V 112/1 2613 1124. ' Besedilo: Gostišče »Pri Komočarju«, Videm-Krško, (Krških žrtev 8). Poslovni predmet: Gostinske storitve. Ustanovitelj: Obč. LO Videm- Krško., odločba št. 2019/4 z dne 21. IV. 1956: konstituiralo se je istega dne. Poslovodja: Komočar Olga, star., podpisuje še Freskar Na'da, knjigovodja. Celje. 23. julija 1956. Rg V 113/1 2657 1125. Besedilo: Gostišče »Pri Bizeljan-cu«, Žalec. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, pri; prava toplih in mrzlih jedil. Enoto je ustanovilo Zadružno trgovsko podjetje »Vinarska«, Brežina Brežice, odločba z dne 1. III. 1956 (dovoljenje Obč, LO Žalec, št. 03/52 1518/1/56 z dne 22. V. 1956). V. d. poslovodja: Bezgovšek Franc, Poslovna enota samostojno nabavlja blago na ime in račun podjetja v mejah določb pogodbe. Celje, 21 julija 1956. Rg V 107/4 2594 l/26. Besedilo: Gostišče »šaleška klet«, Velenje (št. 31)). Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, toplih in mrzlih jedil, peciva, prodaja tobaka, oddaja tujskih sob. Podjetje je ustanovila Zveza sindikatov Jugoslavije, društvo upokojencev LRS. podružnica'Velenje dne 2. VIII. 1956. Poslovodja: Pocajt Rozalija. Celje, 6. avgusta 1956. Rg III 161/1 2697 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 1127. Besedilo: Termoelektrarna, Šo- štanj, v gradnji. Poslovni ipredmet se razširi še na posiknsno proizvodnjo s 1. 'VI. 1956. Celje, IT. julija 1956. Rg 111 146/4 2598 1128. Besedilo: Krajevna čevljarna, Hrastnik. Izbriše se Selan Edvard in vpiše Ačkun Stanko, novi knjigovodja. Celje, 20. julija 1956. , Rg IV 14/2 2611 1129. Besedilo: Tekstilna tovarna, Prebold. Izbrišeta se Pečovnik Ivan, v. d. glavnega računovodje in Sadnik Emica, namestnik glavnega računovodje vpišeta Vučar Vojko, glav-nig računovodja in Pečovnik Ivan, namestnik glavnega računovodje. Rg II 70/10 2601 Besedilo: Pekarna, Rogaška Slatina. Izbrišeta se Tovornik Martin in Zupanc Erih ter vpišeta Centrih Stanko, novi poslovodja in Kos Franc, novi knjigovodja. Rg II 187/3 2604 Besedilo: Mesarija, klavnica in predelovalnica mesnih izdelkov. Slovenske Konjice. Zaznamuje se, da ima podjetje v ivojem sestavu prodajalno mesa in mesnih izdelkov v Zrečah ter v Slovenskih Konjicah. Partizanska 13. Rg II 140-2 2603 Celje, 21. julija 1956. 1130. Besedilo: Gostinsko podjetje »Jelka«, Hrastnik. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Štravs Alojz in Kraner Greta. Vpiše se poslovna enota: Izdelovalnica sodavice in pokalic, Hrastnik, ki izdeluje in razpečava sodov odo in pokalice. Poslovodja Sta.kavnik Zmagoslav. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Celje. 24. julija 1956. Rg IV 88/5 2597 1151. Besedilo: Kmetijsko posestvo »Rdeča zvezda«, Bizeljsko. Izbriše se podpisnik Strgar Andrej, Celje. 27. julija 1956. Rg V 60/3 2595 11.52. . . ^ Besedilo: Kovinsko podjetje, Ce-1 je. Izbriše se, Vučer Vojko, knjigovodja. 1133. Zaznamuje se, da je Oder Peter novj računovodja. Vpiše se Ogrizek Majda, finančni knjigovodja, ki podpisuje v odsot-uosti računovodje v finančnih zadevah. Celje, 1. avgusta 1956, Rg I 137/3 2653 1134. Besedilo: Zadružno trgovsko podjetje »Posavje«, Brežice. Izbrišeta se Cimperšek Rudi, ravnatelj in Schmit Franc, šef računovodstva. Zaznamuje se. da je Petan Zdravko, ravnatelj. Vpiše se Ogorevc Franc, šef računovodstva. Rg V 110 '2656 Besedilo: Splošno mizarstvo KZ, Ljubno. Vpišejo se Remsko Terezija, knjigovodja, Podlesnik Ciril in Marovt Zdravko, pooblaščenci za podpisovanje. Rg 68/2 III 2655 Celje, 2. avgusta 1956. 1135. Besedilo: »Ortopedija«, Celje. Izbriše se Confidenti Franc, honorarni knjigovodja in vpiše knji- govodja Širše Ivan. Rg I 168/2 2696 Besedilo: Trgovina »Zarja«, Smanje pri Jelšah. Trgovina se je konstituirala dne 23. VI. 1956. Rg II 239/2 2694 Besedilo: Obrtna nabavno prodajna zadruga, Trbovlje (Trg Franca Fakina 32). Zadruga posluje po predpisih pravil. Pravila je potrdil OLO Trbovlje. št. 3099/2 z dne 4. VI. 1948. Poslovodja je Drnovšek Jože. Zadrugo je ustanovil zbor zadružnikov s sklepom z dne 18. VI. 1948. Za zadrugo podpisujejo: škenbic Miloš, krojač, Trbovlje, predsednik, Cestnik Ivan, mizar, Trbovlje, tajnik in Drnovšek Jože, poslovodja, Trbovlje. • Na novo se vpiše Drnovšek Jože. Besedila: Ključavničarsko inštalaterska delavnica. Rogaška Slatina. Vpiše se Slanic Maks, računovodja. Rg II 17/4 2763 Celje, 11. avgusta -1956. 1137. Besedilo: »Elektro-Koper«, Koper- Podjetje se je konstituiralo dne 22. V. 1956. Izbriše se Samsa Rudolf, šef knjigovodstva in vpišeta nova upravičenca za podpisovanje: Kuralt ing-Jože, tehnični vodja, skupaj z direktorjem, v odsotnosti samostojno, po pooblastilu, Habič Avgust, šet gospodarsko računskega sektorja. Ime namestnika 'računovodje se spremeni in se po poroki glhsi: Zorko roj. Boštjančič Olivera. Koper, 25. junija 1956. Reg b I 148/3 2490 1138. Besedilo: »Istra«, ščetkama in ščetinama, Koper. Besedilo odslej: »Partizanka«, tovarna za predelavo plastičnih mas in izdelavo ščetk in čopičev, Koper. Podjetje je z odločbo Obč. LOV Kopru, št. 03/2-2157/1 z dne 4. I' • 1956, prešlo pod prisilno upravo. Izbrišeta se Bevk Slavko, direktor in Kravos Franc, računovodja ter vpišejo člani prisilne uprave: Stegnar Frane, predsednik, Černčer Milan, Keber Marjan, člana. Koper, 30. junija 1956. Reg b I 71/3 2494 1139. Besedilo: Remontno podjetje Gra-čišče, Gračišče. Z odločbo Obč. LO Koper, št. 05/5-3407/1 z dne 5. VII 1956. je preši» podjetje v likvidacijo. Besedilo odslej: Remontno p»"' jetje Gračišče v likvidaciji, Gra-čiŠčc. Člani likvidacijske komisije so: Vuga Ladislav, predsednik. Keber Drago, Ogorelec Ljuba, člana. Kot likvidator nastopa Stergar Rudolf, Semedela 38. . . ' Izbrišejo se dosedanji upravičenci za podpisovanje: Jakomin Jozet. upravnik, Franca Marija, računovodja, Jakomin Anton in Levac Ivan. Koper. 4. avgusta 1956. Reg b ITI 37/2 2'^ Rg JV 120/1 2665 Celje, 4. avgusta 1956. 1136. Besedilo: Kolarstvo in strugarstvo, Celje. Besedilo odslej: Kolarstvo.^ mizarstvo in stmgaretvo, Celje, Stanetova 22. Poslovni predmet odslej: Vsa ko-larska, mizarska (stavbna in pohištvena) in strugarska dela. Rg I 91/3 ' 2760 114°. Besedilo: Bife vino Koper, Ljub' Na'podlagi odločbe Obč. LO Ljub' ana-Center. št. 03/4-2457/56 z dne VI. 1956 se vpiše prisilna upra^“-Izbriše se Poljšak Elza in i novo Ponikvar Milan, prisw o ra vit el j. Besedilo: »Vino« Ribnica, Ribo'»8 na Dolenjskem. Poslovni predmet odslej: Nakup >u prodaja alkoholnih in brezalko-uolnih pijač na veliko, nakup in predelava grozdja ter izdelovanje in prodaja žganih pijač in likerjev. Postranska delavnost je prodaja alkoholnih pijač na drob.no po najini >prak ulice«. Izbriše se Marolt Jože in vpiše Za "'■ir Franja, računovodja. , Besedilo odslej: Trgovsko podjetje Vino Ribnica, Ribnica na Dolenjskem. Vpiše se obratna enota: Prodajalna Ribnica 114, ki prodala na drobno alkoholne pijače po načinu »prek ulice«. Poslovodja je Radonič Benedikt. Obratno enoto je ustanovilo podjetje na podla?! skle* Pa DS, št. 114 z dne 1. IV. 19% (do-voljen je Obč. LO Ribnica, 'št. 40/6-% z.dne 16. VI. 1956; samostojnih pravic nima. R? I 51/3-5 2700 Ljubljana. 23. junija 1956. 1141. ^Besedilo: Kmetijsko posestvo, Cerknica. podla?! odločbe Obč. LO Cerk-“ita, št. 02/1-959/4-56 z dne 30. III. 1956 je podjetje prenehalo poslovati ’n prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma: kakor doslej, * Pristavkom: >v likvidaciji«. Likvidator: Zupan Pavel. R? II 296/3 2702 Besedilo: »Iskra«, tovarna za elek-«■otehniko in fino mehaniko. Kranj. 'Piše se obratna enota: ,’Iskra servis«, servisni in inontaž-P* obrat, Ljubljana, Titova 2, rnon-Pra, vzdržuje in popravlja izdelke j0 naprave lastne proizvodnje pod-jflia. kakor tudi tuje proizvodnje, oslovodja je Furlan Rudolf, ki nk1Suie za eno,to. Dbratno enoto je ustanovil DS Ppdietja s sklepom na zasedanju r ?• XI Ig«;'; (dovoljenje Obč. LO Hubijana Center, št. 03/4-1376/36 z n/5' VI. 1956). Dbratna enota nabavlja material ® lastno delavnost v mejah sred-€v ki jih poprej odobri podjetje. R? I 134/11 2699 delke, žito im mlevske izdelke, živila in gospodinjske potrebščine, izdelke iz sladkorja in kakaa, sadje in izdelke, mleko . in mlečne izdelke, kruh in pecivo, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, mešamo industrijsko blago. Poslovodja; Kokalj Ivanka. Poslovna enota nima samostojnih pravic. Poslovno' enoto je ustanovil DS podjetja, sklep zasedanja 7. IX. 1935 (dovoljenje Obč. LO Domžale, štev. 03/2-1902/1-56 z dne 12. VI. 1956). Ljubljana. 27. junija 1956. R? I 144/8 2718 1143. Besedilo: Trgovsko podjetje »Tekstil promet«, Ljubljana. Poslovni predmet odslej: Trgovanje s tekstilnim, kratkim in pletenim blagom ter konfekcijo, na drobno. Rg I 8/4 2730 Besedilo: Kovačnica, Šmartno pri Litiji. Izbriše se računovodja Muljavec Anica. Rg II 210/3 2728 Besedilo: Krojaenica, Šmartno. Izbriše se 'računovodja Muljavec Anica. Rg II 176/3 2727 Ljubljana, 28 junija 1956. 1144. Besedilo: Hotel Vitranc. Podkoren. Izbrišeta se Bernot Friderik in Mertelj Mata ter vpišeta upravnik Dremelj Pavle in računovodja Kavalar Bernarda. Ljubljana, 25. julija 19% Rg I 84/7 2575 1145. Besedilo: Tovarna pil, Prevalje. Izbriše se Kastivnik Bogomir, šef gospodarsko-računskega sektorja in vpiše pooblaščenec za podpisovanje Svetec Rudi. knjigovodja. Maribor 20. junija 1956. Reg 46/ITI 2228 T A'^dTo: Tovarna zamaškov, Ljubljana. besedilo odslej: »Plutal«, indu-'j^na. ^u*ov'nB*^!1 izdelkov, Ljub- Rg H 277/6 " 2703 Ljubljana, 26. junija 1956 1142. i?&žajrvsko p,KijHje sP,a' i,P'še se poslovna enota: da! ^0'1'11* »Tabor«, Ihan. ki pro-zar!'l.-niV]rokno galanterijsko in ba-Rum ° , aR° *er igrače, izdelke z Parf>?' kavčuka in plastičnih mas, „Upniško in kozmetično blago, sk» J11, I „material, pisalne in šol-Potrebščine. meso im mesne iz- 1146. Besedilo: Tovarna čevljev, Mari-bv>r. Pripoji se čevljarska delavnica. Maribor kot poslovna enota: Tovarna čevljev Maribor, poprav-Ijalni n industrijske obutve, Mari* bor, popravlja obutev industrijske izdelave. Poslovodja Dovjak Franjo, kj tudi podpisuje za prodajalno. Ustanovitelj: Tovarna čevljev Maribor. sklep DS z dne 8. IV. 19% (dovoljenje Obč. LO Maribor Center, št. 0306/1983/1 z dne 31. III. 1956). Prodajalna samostojno nabavlja potrebni material. Maribor, 26. junija 1956. Reg 206/1 2321 1147. Besedilo: Gradbeno podjetje, Prevalje. Vpiše se podjetje v novi register. Poslovni predmet: Zidanje, adaptacija in popravila hiš, izdelava gradbenih načrtov. Ustanovitelj: Obč. LO Prevalje, sklep št. 487/2-54 z dne 11. III. 1954. Podjetje se je konstituiralo 22. IV. 1954. Za podjetje podpisujejo: Krenk Jakob, direktor, Filip Majda, knjigovodja, in Potočnik Elčka, uslužbenka v odsotnosti direktorja ali knjigovodje. Maribor, 9. julija 1956, Reg 185/III 2428 1148. Besedilo: Komunalno podjetje. Gornja Radgona. Podjetje se je konstituiralo due 16. II. 1956. Vpišeta se odslej pooblaščenca za podpisovanje Korošec Vinko, direktor in Bombek Cilka, knjigovodja. • Reg 86/11 2535 Besedilo: »Metalna«, tovarna konstrukcij« in strojnih naprav, Maribor. Razširi se poslovni predmet na stransko delavnost: točenje pijač in postrežba z jedili v gostinski enoti »Kovinar«. Maribor, članom kolektiva. Vpiše se poslovna enota: Restavracija »Kovinar«, Maribor (Tezno, Poljska 4). ki toči pijače in streže z jedili. Upravnik je Štromajer Franjo. Ustanovitelj: »Metalna«, tovarna konstrukcij in strojnih naprav, Maribor, sklep DS z dne 12 IT. 1955 1 dovoljen je MLO Maribor, številka TI-1125/1-55 z dne 19. ‘V. 1956). Za poslovno enoto podpisu jejo pooblaščenci podjetja in Štromajer Franjo, upravnik, ki samostojno nabavlja material za gostinske storitve. Reg 182/V 2529 Maribor, 23, julija 1956. 1149. Besedilo: Tovarna pohištva, Maribor. Izbriše se Brglez Martin in vpiše odslej pooblaščenec za podpisovanje Viher Maks, tehnični vodja, v odsotnosti direktorja. Reg 185/1 2625* Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo Rače-Fram. Podjetje se je konstituiralo dne 9. III. 1955. Reg 32/11 2629 Besedilo: Mesarija, Zg. Kungota. Izbriše se Grošeta Anton in vpiše odslej pooblaščenec za podpisovanje Tašner Ludvik, knjigovodja, Reg. 167/11 2622 Maribor. 27, julija 1956. 1150. Besedilo: Brezalkoholna restavracija »Soča«, Maribor. Izbriše se Pichler Ferdo in vpiše pooblaščenec za podpisovanje Šalej Mira, knjigovodja. Reg 87/1 2626 Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Lenart v Slovenskih goricah. Izbriše se Šantl Ivan, v, d. direktorja in vpiše odslej Rižner Peter, direktor. Reg 150/11 2628 Maribor, 23. julija 1956. 1151. Besedilo: TrgoVsbo podjetje s tekstilom in galanterije »Moda«, Mari-bov. Vpiše se pooblaščenka za podpisovanje Lehman Avrelija, uslužbenka v knjigovodstvu, ki bo podpisovala v odsotnosti računovodje. Maribor. 31. julija 1956. Reg 152/1 2666 1152. Besedilo: Zadružno trgovsko in izvozno podjetje »Slovenske gorice«, Ptuj. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovan j e Hlupio Alojz, šef komerciale in Zorčič Alojz, računovodja. Maribor, 1. avgusta 1956. Reg 24/1 2669 1153. Besedilo: »Nikrom«, galvanizacija, Maribor. Izbriše se Kristan Vilko in vpiše odslej v. d. poslovodja Černivec Slavko. Reg 10/1 2674 Besedilo: Trgovsko podjetje, Ribnica na Pohorju. Poslovni predmet se razširi še na odkup gozdnih sadežev, na drobno. Reg 147/11 2671 Maribor, 2. avgusta 1956. 1154. Besedilo: Splošno gradbeno podjetje »Stavbar«, Maribor. Izbriše se Blas in Roman, računovodja in vpišeta pooblaščenca za podpisovanje: Zidar Silva. v. d. računovodjo ter Pahernik Franc, kn jigovodja, ki v odsotnosti v. d. raču-* novod je sopodpisuje finančne listine. Reg 95/1 , 2734 Besedilo: Obrtno lesno in pleskarsko podjetje »Bor«. Pesnica. Vpiše se pooblaščenec Skaza Leopold, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Reg 5/1 ' 2737 Maribor, 6. avgusta 1956. 1155. Besedilo: Tovarna mesnih izdelkov, Maribor-Košnki. Po sklepu DS z dne 3. Vlil. 1956 se izbriše iprodajalna Maribor, Ptujska 182. Reg 211/1 2733 Besedilo: Ekonomija, Slovenj Gradec. Poslovni predmet se razširi še na postransko delavnost izkop in prodajo gramoza. Register finančno samostojnih zavodov Vpisi Tajništva ljudskih odborov razglašajo! Reg 174/111 2736 Maribor, 7. avgusta 1956. j 1156. Besedilo: Elektro Maribor mesto, Maribor, Poslovni predmet se razširi še na projektiranje električnega dela investicijskih programov, generalnih in glavnih projektov za daljnovode, kablovode, transformatorske postaje, omrežja in električne instalacije. Reg 15/1 2751 Besedilo: »Optika«, Maribor. Izbriše se Podlesnik Hilda, knjigovodja in vpiše pooblaščenec za podpisovanje Pirtušek Rudi, računovodja. Reg 116/1 2743 Besedilo: Trgoysko podjetje »Me-trop«, Slovenska Bistrica. Izbriše se Pirnar Vinko in vpiše novi direktor Dobnikar Rudi. Reg 158/11 2745 Maribor. 9. avgusta 1956. 1157. Besedilo: Tovarna alkoholnih izdelkov in sadnih sokov »Tališ«, Maribor. Izbrišeta se Kegl Antonija, Ilerič Hilda in vpišejo novi pooblaščenci za podpisovanje: Krajnc Stanko, vo’ja komercialnega oddelka. Zorčič Jožica, tehnični vodja, Gullin Jože. vodja izvoznega oddelka, vsi podpisujejo v odsotnosti direktorja. Vpiše se sprememba pooblastil finančnega knjigovodje Gajšek Hilde, ki podpisu je odslej kot v. d, računovodje. Maribor, 10. avgusta 1956. Reg 163/1 2748 Izbrisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo! 1158. Besedilo: Komunalno podjetje, Rogaška Slatina. ' Zaradi pripoiitve k finančno samostojnemu zavodu »Park« v Rogaški Slatini. Celje, 23. julija 1956. Rg II 43/4 . 2605 1159. besedilo: Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju. Delovno področje zavoda je območje OLO Celje, naloge zavoda pa so naštete v 6. členu pravil. Ustanovitelj: OLO Celje, odločba št. NO-1239/1-1955 z dne 9. XI. 1955. Zavod zastopata in zanj podpisujeta: Zabovnik Emilija, učitel jica v Šentvidu pri Grobelnem in Simonič Vinka, učiteljica, Celje, Trubarjeva, vsaka saiposlojno. Celje, 8. februarja 1956. St. 1/1956 2407 1160. Besedilo: Zavrni za posredovanj® zaposlitve invalidnih in drugih oseb v Ljubljani,'Gosposvetska 17. Zavod nudi invalidnim in drugim osebam, ki iz posebnih zdravstvenih' družinskih ali drugih razlogov n® morejo biti zaposleni v rednem delovnem razmerju, potrebno zaposli' teh po njihovih močeh in sposobnostih s tem, da jim po zdravnik' presoji posreduje primerno zaposli-iev V zavodu samem ali v donu' proti sporazumno dogovorjeni nagradi. Ustanovitelj: OLO Ljubljana, Beltinci, delovno knjižico, reg. št. 5440, ser. št. 213224, 4929 Državni sekretariat za notranje zadeve. Ljubljana, prometno dovoljenje za tov. avtomobil, št. S-9079. znamke »Jeep«. 510* Duh Marija. Maribor, Tomšičev drevored 17. osebno izkaznico, regst 3453, serijska št. 0020773 (Maribor). 5106 Durjava Ana, Maribor, Maistrova št. 16. osebno izkaznico, registr. št. 95744, serijska štev. 0118054 (Ljubljana). 5102 Farčni.k ing. Dušan, Celje, evkl. tablico za motorno kolo, številka S-5005. 5134 Ficko Jožefa roj. Zor jan, Pavlovski vr 52, p. Ivanjkovci, osebno izkaznico, registrska št. 14469, ser. št. 0238779 (Ljutomer). 4806 Gasperčič Mirko, Čezsoča 143, p, Bovec, osebno izkaznico, registrska Št. 6571. ^ 5018 Gostinčar Katarina. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 118549/56, ser. št. F-0864789 (Ljubljana). 5032 Gradbeno industrijsko podjetje Slovenije, Ivan Maček-Matija »Gradis« IMM, Ljubljana. Šmartinska št. 32. prometno dovoljenje za tovorni avtomobil, znamke Diamond, S-606. 5189 Gradišek Karel. Sp. Stranje 22, P. Stahovica, osebno izkaznico, reg. št. 8516. serij. št. F-04548’86 (Kamnik). 5073 ^ Gričar Anton, Trbovlje. Ribnik st. 17, osebno izkaznico, 'registr. št. 50225, serijska št. 0413535 (Trbovlje) 4809 Habič Ivan, Ljubljana. Vevče 100, osebno izkaznico, reg. št. 60189-51, ser. št. 0082499 (Ljubljana) in amatersko vozniško dovoljenje, izdano v Ljubljani. 5059 Hojs Angela, Ljubljana, Podmil-ščakova 16, zdravstveno knjižico, št. 070397 (Ljubljana). 5060 Hudorovac Marija, Kanižarica 18, P. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 12384, serij. št. 0498766 (Črnomelj). 5146 Ipavec Valerija, postaja LM Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. '®85l. serijska St. 0322855 (Ajdovci n a). 5074 Izlakar Marija, Maribor, Tezno, Jr tuj ska 72 a. osebno izkaznico, 'reg. št. 19307, serijska št. 0008653 (Mari-bor). 5121 » Jakolič Štefan, Brunšvik, p. Rače, ,?'jJko za kolo, št. 949357, znamke '•’dlips« (Maribor). 5109 Janc Darinka, Trbovlje, Voden-Btn osebno izkaznico, registr. št. mm’ ser. št. 0721918 (Trbvolje). 5041 Jankijevič Nada. Ljubljana, oseb-?.° izkaznico, reg. št 92924-51 (Ljub-tjana). 5061 Jazbec Karel. Podlože 6. p. Ptuj-!£a gora. registr. št. 34484. ser. št. ■6194 (Slovenj Gradec). 5177 Jenko Marija. Smlednik 28, oseb-P° '^kaznico, reg. št. 9943, ser. št. f-0119055 (Kranj). 5190 šč^l-11^0 Ljubljana. Podmil- ž* /?va- osebno izkaznico, registr. M 66805 (Ljubljana). 5080 Jerič Jože. Ljubljana. Hradecke-iloz-/ osebno izkaznico, registr. št. ’m6./5t. ser. št. F-0066277 in ama-tnV,S T Vazni'ško dovoljenje, št. 2362 '<*e Ljnbljana). 5163 tro-°o^ iCTac. Maribor. Vojašniški 5'Kai' osphno izkaznico, registr št. ser. št. 0056464 (Maribor). 5089 Jug Anica, Maribor. Tezno, Zagrebška 74, osebno izkaznico, reg. št. 49533, serijska št. 0050706 (Maribor). 5093 Juvan Franjo, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 100726/55 (Ljubljana), sindikalno knjižico, št. 453193 in zdravstveno knjižico, št. 109191 (Ljubljana). 5062 Kapus Cecilija, Zagorice 7, Bled, zdravstveno izkaznico, štev. 348256 (Kranj). 4840 Kelc Marija, Trnišče 5, p. Starše, osebno izkaznico, 'reg. št. 37221, ser.' št. 0281459. 4636 Kerin Kristina, Maribor, Vodovodna H, osebno izkaznico, registr. št. 25383, ser. št. 0021120 (Maribor). 5111 Kobale Bernarda, Maribor, Šentiljska 122, osebno izkaznico, registr. št. 31020, serijska št. 0033168 (Maribor). 5122 Kodelja-Plesec Justi, Ljubljana, Vrbovceva 6, osebno izkaznico, reg. št. 114093/55, ser. št. F-0875403 (Ljubljana). 5053 Kokol Rozalija. Maribor. Kneza Koclja 19, osebno izkaznico, registr. št. 7751, serijska št. 0003961 (Maribor), 5127 Končar Franc, Jesenice na Gor., osebno izkaznico, registr. št. 64512 (Jesenice). 5191 Korbar Franjo. Vrhnika, Klis 3, orožni list, št. 29, izdano od OLO Ljubljana ok, za dvocevko kalibra !6mm. št. 5823, in za tricevko kal. 16/3 mm, št. 20660 in potrdilo za flobert, kal. 16 mm, št. 10163. 5192 Koren Marija, Stari dvor 38. p. Škofja Laka. zdravniško knjižico, št. 272186, izdano od zavoda za soc. zavarovanje. Kranj. 5195 Kos Roman, Planina 14. p. Trnje, osebno izkaznico, reg. št. 29774, ser. št. 0792624 (Maribor ok.). 5125 Kosi Terezija. Maribor, Razlagova št. 1/1, osebno izkaznico, registr. št. 43054, se'rijska štev. 0040872 (Maribor). 7096 Koščak Andro, SGP »Tehnika«, Višnja gora. osebno izkaznico, reg. št. 17952 (Varaždin). 5135 Koštomaj Anica. Ptuj, Skorba 6, osebno ,izkaznico. Teg. št. 31778, ser. št. 0275488 (Ptuj). 5034 Kozar Anton, ‘Vrhov dol, p. Limbuš, osebno izkaznico, reg. št. 56684, ser. št. 0892785 (Maribor). 5099 Krč Marija. Sp. Kokra 25. Preddvor, osebno izkaznico, reg. št. 4571, ser. št. 0193881 (Kranj). 5t94 Kres Janez. Gornji log 1. p. Litija, osebno izkaznico, Teg. št. 55462. ser. št. T-0882163 (Ljubljana). 5164 Krope j Jože, Zlakova 11. p. Zreče, osebno izkaznico, reg. št. 26398. ser. št. 0784158 (Poljčane). 5020 Kuralt Jolanda, Logatec 27, zdravstveno knjižico, izdano od zavoda za socialno zavarovanje v Škofji Loki. 5035 Lenart Etelka. Maribffr, Cesta zmage 91 osebno izkaznico, registr. št 38579, serijska št. 004299t (Maribor). 5128 Lesjak Martin, Maribor, Mlinska št. 7, osebno izkaznico, reg. št. 44616, ser. št. 0046802 (Maribor). 5113 Letonja Štefka, Pesniški dvor, p. Pesnica pri Mariboru, osebno izkaz-nico, reg. št. 48210, ser, št. 003756 (Maribor). -'5114 Ljubiša Stanka, Sv. Štefan pri Budvi. LRCG, osebno izkaznico, reg. št. 27116/51, ser. št. F-0049426 (Ljubljana). 5170 Lovrač Alojz, Medija 3, p. Izlake, osebno izkaznico, reg. št. 24349, ser. št. 0736659 (Trbovlje). 5161 Lovše Janez, Ljubljana, knjižico o predvoj. vzgoji (Ljubljana). 5165 Markič Jožef, Vrtojba 41, p. Šempeter pri Gorici, osebno izkaznico, št. 37599 (Gorica). 5179 Marko Franc, Jurij ob Pesnici, osebno izkaznico, reg. št. 34499, ser. št. 0197303 (Maribor ok.). 5092 Matjaž Martin, Vrbljenje, osebno izkaznico, reg. Št. 69760-51, ser. št. F-0092270 (Ljubljana ok.). 5166 Manko Anton, Vanetina 6, pošta Cerkvenjak, osebno izkaznico, reg. št. 42574, ser. št. 0195853 (Maribor ok.). ' 5130 Merc Viktor, Čakovec, Bučičeva št. 107, osebno izkaznico, registr. št; 33943, ser. št. 0412253 (Krško). 5036 Meixner Gorazd, Ljuta, p. Kotor, Boka Kotorska, spričevalo lll.a razreda Kmetijske srednje šole v Mariboru za II. polletje 1955/56. 5021 Mi kol a Koloma n, Maribor, Tezno, samski blok, osebno izkaznico, reg. št. 59939, seri jska št. 0167814 (Maribor). 5112 Mi.kuš Mario, Planina 46, p. Ajdovščina. osebno izkaznico, reg. št. 29300, ser. št. 0322040. 5050 Muha Branislava. Ljubljana, Stari trg 19. osebno izkaznico, reg. št. 10466 (Ljubljana), 5063 Nuculović Ljuco, Ljubljana, zdravstveno knjižico, štev. 79823 (Ljubljana). 5081 Obolnar Ciril, Riharjevec, pošta Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico. Teg. št. 53844, serij. št. 0175545 (Ljubljana). 503? Okršlar Vinko. Svetje 45, p. Medvode. osebno izkaznico, registr. št. 25282, ser. št. F-0128592 (Ljubljana ok.). 5064 Pajk ing. Angela, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 64872/51, ser. št. F-0087182 (Ljubljana). 516" Pavlič Miro, Markovec, p. Stari trg pri Ložu, osebno izkaznico, reg. št. 17486, serijska št. 0627796 (Postojna). 5092 Pečelin Cvetko, zdaj podjetje »Proizvodnja naftec, Lendava, vojaško knjižico rezervnega oficirja, serija PÜ-0601 T, št. 3528, izdana od VP 5018, Priština. - 4712 Pečnik Janez. Rašica (Štolama), prometno dovoljenje za motorno kolo znamke »Matšestles«, št. motorja 333 »Borutin«, štev. okvirja 25151, evid. št. S-05951. 5065 Peršič Emil, Batuje 60, p. Črniče, osebno izkaznico, reg. št. 13354, ser. št. 0330618. 5199 Petrovič Jožica, Vičava 7, Ptuj, osebno izkaznico, reg.‘št. 89492-51, ser. št. 0111802 (Ljubljana). 4828 Podbršček Jože, Maribor, Pivkova št. 6, osebno izkaznico. Tegistr. št. 102687, serijska štev. 0476997 (Ljubljana). ^ 5090 Polenšek Peter, Ljubljana-Sentvid št. 5, osebno izkaznico, reg. št 49206 (Ljubljana). • 5195 Polovšek Silva, Maribor, Studenci, Erjavčeva 26, osebno izkaznico, reg. št. 29863. ser. št. 0368573 (Slovenj Gradec). 5118 loreber Lojze, Ljubljana, švabi-čeva 7, osebno izkaznico, registr. št. 15762/50, serij. št. F-0038072 (Ljubljana). 5168 Postružnik Franc, Maribor, Pobrežje, Levčeva 24, osebno izkaznico reg. št. 38875.'serij. št. 0043288 (Maribor). 5100 Poteč Ivan, Sladki vrb 1, p. Zg. Velka, osebno izkaznico, registr. št. 38638, serijska št. 0187586 (Maribor ok.). 5115 • Potočnik Slavko, Maribor, Betnav-ska 18, osebno izkaznico, registr. št. 61251, ser-, št. 0179436 (Maribor). 5123 Predan Vasja. Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 10356/51, serij. št. F-0032666 (Ljubljana). 5137 Pregelj Emil, Orehovlje 24, pošta Miren, osebno izkaznico, registr. št. 20r'S (Nova Gorica). 5038 Prosen Stefan, Gorenja vas 55, p. Kanal, osebno izkaznico, registr. št. 6552, ser. št. 309777 (Gorica). 5153 Pučko Julijana roj, Najvirt, Voličina 11, oSebno izkaznico, reg. št. 18149, serijska št. 0583034 (Maribor ok.). '5131 Rajtmajer Amalija, Maribor, Hočevarjeva 7, osebno izkaznico, reg. št. 4610. serijska št. 0000921 (Maribor). ^ 5097 Ratko Vincenc, delovno knjižico, reg. št. 21353, ser. št. 176095. 4843 Rednak Jernej, Prevalje 188, osebno izkaznico, reg. št. 5087, 4785 Rihtarič Jožefa, Dolane 28, pošta Cirkulane, osebno izkaznico, reg. št. 31281. 4746 Rodica Marija, Pragersko. Ga j 57, osebno izkaznico, reg. št 37965, ser. št. F-0282205 (Ptuj). 5095 Rudnik rjavega premoga, Pečov-nik-Celje, prometno knjižico za tovorni avto ZIS, reg. št. S-5029. 4787 Rupnik Anton, Laze 12, p. Planina pri Rakeku, osebno izkaznico, reg. št. 6645, ser. št. F-0616955 (Postojna). 5022 Sajko Helena. Pobrežje, Stražun-ska 14, osebno izkaznico, registr. št. 11882, ser. št. 0006664 (Maribor). 5119 Šakal Jožefa. Maribor, Tomšičeva št. 1, delovno knjižico, reg. št. 2594", ser. št. C-282963 (Maribor). 5087 Sameja Franc, Maribor, Studenci, Sokolska 22, osebno izkaznico, reg. št. 58527, serijska št. 0166400 (Maribor). 5129 Sancin Ivan, Badiba 205, p. Škofije, osebno izkaznico, re.g. št. 42 (Koper). 5051 Sirnik Ana, Police 90, p. Gornja Radgona, osebno izkaznico, riigistr. št. 13541/11, serij. št. 0070531 (Radgona) 5052 Smrekar Slavko, Gorenja vas 59, p. Ribnica na Dol., osebno izkaznico, reg, št. 11211, ser. št. 0557521 (Kočevje) in vozniško dovoljen je za poklicnega voznika, št. 235, kategorija A. B, C in E (Kočevje). 5169 Snedle Anton, Begunje 65, osebno izkazneo, registrska št. 4720, ser. št. 0384140 (Kranj). 4845 Špenko Ivana roj. Kalan, Hraše, osebno izkaznico, registr. št. 10884 (Kranj ok.). 5196 Spešič Ida roj. Mlačnik, Maribor, Heroja Bračiča 17, osebno izkaznico, reg. št. 35799. ser. št. 26311 (Maribor) . 5088 Sršen Franc, Limbuš 31, osebno izkaznico, reg. št. 39985, serijska št. 0843677 (Maribor ok.). ^ 5124 Stanta Marija, Maribor, Trubarjeva 11, osebno izkaznico, reg št. 1599, ser. št. 0266309 (Slovenj Gradec). 5107 Starc Marija, zdaj KZ Ribnica na Dolenjskem, zdravstveno knjižico, št. 662560 (Kočevje). 4936 Šef Marija, Jareninski vrh 15, p. Jareninski dol, osebno izkaznico, reg. št. 24722, ser, št. 0164041 (Maribor ok.). 5098 Šenkiš Mirko, Trbovlje I, Voden-ska 53, osebno izkaznico, reg. št. 23321, ser. št. 2180596. ' 5157 Šeruga Elizabeta. Maribor, Prisojna 23,, osebno izkaznico, reg. št. 41238, ser. št. 0041439 (Maribor). 5117 škrjanc Angela, Stahovica 20, osebno izkaznico, reg. št. 8238, ser. št. 0454548' (Kamnik). 5066 šnajder-Bogataj Jožica, Bled, Želeče 45, osebno izkaznico, registr. št. 282806 (Beograd). 4938 Špacapan Jožef. Ozeljan 19, pošta Šempas, osebno izkaznico, reg. št. 43408, ser. št. 0307562. 5077 Tarman Karel, Jesenice, Savsko nabrežje 34, osebno izkaznico, reg. št. 8702, ser. št. 0553412 (Kranj). 5053 Tkalec Ivan, Gornja Bistrica 43, p. Crenšovci, osebno izkaznico, reg. št. 17904, serijska št. 0242214 (Lendava). 1190 Toplak Lojze. Drbetinci 66, p. Vi-tomarei. osebno izkaznico, registr. št. 11427, ser. št. 0253740 (Ptu j). 5197 Traven Anton, Topole 26, osebno izkaznico, reg. št. 4233/51, ser št. F-045054V (Kamnik). 5136 Turinek Ivan. Šoštanj, Cesta talcev 8, osebno izkaznico, registr. št. 8834, ser. št. F-0432144 (Šoštanj). 4939 Tušar Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 103253/53, ser. št. F-0477563 (Ljubljana). 5198 Valenčič Anton, G. Bitnja, pošta Prem, osebno izkaznico, registrska št. 12141. 5184 Verčkovnik Ivan, Pesnica, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 33746, ser. št. 0189674 (Maribor). 5105 Vidmar Alojz, Malo Kompolje, osebno izkaznico, reg. št. 45526/52, serijska štev. F-0155277 (Ljubljana ok.). 5039 Volmajer Maks. Brezno ob Dravi, prometno dovoljenje za motorno kolo, št. 6344 (Maribor). 5103 Volta Marjan, Ljubljana, osebno izkaznico, registr. štev. 2374 (Maribor). 5067 Vrbnjak Stanka, Maribor, Pobrežje, Cesta XIV. div. 95, osebno izkaznico, reg, št. 16651, ser. št, 00013566 (Maribor). 5116 Vrbnjak Štefanija, Maribor, Stross-mayerjeva 17, osebno izkaznico, reg. št. 58694, ser. št. 0166567 (Maribor). 5110 Vrbovc Drago, Breg 19, Loka pri Zidanem mostu, osebno izkaznico, reg. št. 37905, ser. št. 0751213 ( Trbovlje). 5187 Vrisk dr. Ančka, Zrenjane, Gara Dušana 9, osebno izkaznico, reg. št. 1065 (Ljubljana). 5171 Zabret Stane, Topole 16, osebne izkaznico, reg. št. 3833/51, ser. št. F-0450T43 (Kamnik). 5138 Zor Janez, Nožice pri Kamniku, zdravstveno knjižico, izdano od zavoda za soc. zavarovanje v Liub-Ijani. 5083 Zrinski Janez, M. Sobota, Lendavska 63, osebno izkaznico, registrska št. 12377, serijska št. 0094257 (Murska Sobota). ' . 5055 Žagar Ernest.. Žaga 35. p. Srpenica, osebno izkaznico, reg. Št. 1822/’ ser. št. 0397305 (Tolmin). 5160 Žibert Jakob, Pivka 14, Naklo, osebno izkaznico, reg. št. 215, ser. št 0189525 (Kranj). 5439 žitko Marjeta. Ljubljana, Poljanska 87. osebno izkaznico, registrska št. 14328/5t (Ljubljana). 5068 Žitnik Danijel, Bizovik 122, osebno izkaznico, reg. št 67, ser. št 0122370 (Ljubljana ok.). 5040 »Zivinoprorhet Gorica«. Nova Go; ricu, e vid. tablico, št. S-7840. 502 ( Žižek Dora. Maribor, Vojašniška št 3, osebno izkaznico, reg. št. i’" ' ser. št. 0003178 (Maribor). 510» Žumer Marjan, Železniki, zdravstveno kn jižico, št. 519869, izdano <> zavoda za soc. zav., Kranj. Zunec Konrad. Ormož, rešilna P®' staja, osebno izkaznico, registrs št. 49421 (Ptuj) in šofersko knjigo št. 652 (Maribor). Žvab Dušan. Sežana 167. ose]lSA izkaznico, 'reg. št 8043. ■**