bGLAŠAJTE V 1J>:JSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL,. XXIX. — LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEKj, DECEMBER 23, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 250 Kratke vesti PEIPING, kina—Pred enim mesecem so se uprli v nekem samostanu menihi, ki so zajeli svojega nadzornika- in njegovega pomočnika, jih zvezali ter žive vrgli v ogenj. Bili so obsojeni na več let ječe. $ Tokio—Gen. MacArthur je pre -Tovedal japonskim delavskim in progresivnim voditeljem agitacijo proti cesarski družini Hirohita. Istočasno se poskuša uzakoniti zakon, po katerem bo v slučaju smrti cesarja vsa oblast prešla v roke cesarice. * TOKIO — Cesar Hirohito je znižal člane cesarske hiše od 15 4. Od sedaj bodo dohodki navadnih" princev in prince-ki so oženjeni, odnosno omožene, $100,000 letno; za samske $50,000, za tiste pa, ki so "nižje vrste", bo pa "samo" $25,000. V RIM—Italijanska skupščina poskuša vključiti Lateranski sporazum med Vatikanom in Italijo v novo ustavo Italije. Lateranski sporazum je podpiral sam Mussolini in z njim priznal rimskokatoliško vero za državno. Vključen ju L,ate-•"anskega sporazuma v novo ustavo Italije pa se odločno zo-Perstavijajo socijaiisti in ko-(Munisti. v ^ Berlin—Po vesteh, m kro-zijo v Nemčiji, se bivši zastop-Hitlerja, Martin Borman, nahaja p^i življenju, bp-f ^ Južni Ameriki, Medtem pa pkupacijske oblasti še vedno iščejo Bormana na — Bavarskem. v London—Angleški premi-Attlee je podal v parlamentu izjavo, da se dela na načrtu, bo Burmo priznal za neodvi-^^o državo. Churchill je obdol-^'1 vlado, da dela za "padec in ^iom britanskega imperija". * RIM—Italija bo odpoklicala svojega ambasadorja iz Španije soglasno z rezolucijo Združe-narodov. Tozadevno izjavo J® podal premijer De Gasperi. * WASHiNUl-ON—Na elektri-stolu je končal svoje ži-J''j®nje 45-letni Joseph D. Med-Bil je obsojen na smrt ^i^i umora, ki ga je izvršil "ad 30-letno vdovo Nancy Bo v marcu 1946. * Tokio — Gen. MacArthur in ^("vjetski general Derevjanko, ' je član zavezniškega sveta ^9- Japonsko, sta podpisala spo-po katerem bo vsak me-repatriranih iz Sovjetske ^^eze po 50,000 japonskih voj-* COPENHAGEN, DANSKA— unanji minister Frants Hvass Je izjavil, da danska vlada na ^®rava odpovedati dogovor od fl. po katerem se ameriške J'^jne sile nahajajo na Green-^Ddu. Pričakuje se, da bo Danska zahtevala umik ameriških Rojakov iz Greenlanda. new delhi—Mrs. Vijaya akshmi Pandit, ki je vodila ^^dijsko delagacijo na zaseda-".lu Združenih narodov, je izjavila, da je Anglija "sabotiia-^ vse, kar je indijska delega-v'^a predlagala na sejah Združenih narodov". * Moskva—Generalisim Sta- imbol ljukjni in miru T'E dneve PRAZNUJEMO—BOŽIČ. Kot vsako preteklo leto, z istimi čuti, ki jih vzbuja ta praznik, ki je označen za simbol miru in ljubezni. Danes, jutri, pojutrišnjim . . . Peli bodo zvonovi in oznanjali rojstvo velikega Nazarfejca, ki je prvi, pred blizu 2000 leti začel oznanjati ljubezen in mir med ljudmi; ki je začel hodili po trnjevi poti z brezkončnimi množicami tistih, ki so t čuvali v bedi in temi svojega življenja . . . Z njim, ki je hodil med njimi ubog kot so bili sami, preganjan in zaničevan kot so bili sami, bičan z vsem gorjem nepravičnega sveta, kot so bili bičani sami—z njim se je porodila vizija sveta, ki prihaja: sveta bratstva, ljubezni in miru. Da, brezkončne so bile množice tistih, ki so hrepenili po topli besedi, izrečeni iz globočine srca, ki so v temi svojega življenja hrepeneli po velikem odkritju, po solncu, svetlobi in resnici. Brezkončne množice skozi stoletja, tisočletja . . . Brezkončne množice, navdahnjene z novimi nadami tistega dneva, ko se je nad Betlehemom pokazala zvezda vodnica, da bi s simbolično legendo označila rojstvo tistega, ki se je rodil ne zato, ker je svet bil pravičen in svetel, temveč zato, ker je bil nepravičen in teman. Skoro 2000 let je od takrat minilo! Dolga je bila pot v brezkončnem tavanju, pa navzlic temu tavanju ni bila in ne more biti zastonj. Kajti . . . "Išči in našel boš—trkaj in odprlo ti se bo"—so besede spregovorjene zato, da podprejo vero tistih, ki omahujejo. Temna je slika sveta tudi danes. Bre2'*on?~\« m^iožice' tavajo v temi in suženjstvu tudi danes, človečanstva se držijo kri, solze, trpljenje milijonov ... In ča?i g-"ji ša ni prenapolnjena, še so množice, ki nosijo ogromni I r:>5 svojega trpljenja, še so množice zaničevane, teptane in zasužnjene . . . V sredo bodo peli zvonovi, oznanjali veselje, ljubezen in mir med narodi ... Vse se bo vršilo v tistem starem in običajnem duhu, ki ga čutimo samo po njegovi zunanji obliki, ne pa na žalost po njegovem pomenu—globokem, človečanskem pomenu. Ne samo ljubezni v ozkem in intimnem krogu naših najbližjih, temveč ljubezni in sočustvovanju za tiste, zaradi katerih se je nad rojstvom velikega Sotrpina pojavila simbolična zvezda nade in odrešenja. In ko mine, mogoče bo vse kot 'e .^ilo. Mogoče, da bo pozabljeno zvonenje srebrnih zvonov, zvezda vodnica, besede miru in ljubezni. Tedaj bo zopet tema, v temi pa bodo sile egoizma zoper-stavljale enemu edinemu dnevu ljubezni, tristoštiriinšestdesei dnevov sovraštva in besnega medsebojnega uničevanja . . . goli materij alizem, blato in smrt . . . Toda Božič bo ostal. Kot simbol, ki ga je visoko dvignil Jezus Nazarejec. Nekega dne bo svet svetal in lep. Nekega dne bodo vse še teptane množice hodile po svetlih potih in tedaj bodo zvonovi doneli skupaj z njimi v mogočni, vseljudski radosti: MIR IN LJUBEZEN JE Z NAMI! NOV I G R OIB 6 V I lin je v soboto %1. decembra izpolnil svoje 67. leto starosti. (Dalje na 2. strani) ANTON MEDVES Pretekli torek je bil zadet od avtomobila na W. 35 St. in Clark Ave., Anton Medves, star 59 let, stanujoč na 15107 Saranac Rd. Odpeljan je bil v mestno bolnišnico, kjer je v soboto podlegel poškodbam. Bil je samski, doma iz vasi Poljave, fara Št. Peter na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Tukaj zapušča brata Steve, stanujočega na 1210 E. 175 St., v stari domovini pa dva brata Andreja in Tomaža ter tri sestre Marijo, Jo-žefo in Meto. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob dievetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E 152 St., v cerkev sv. Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. * JOSEPH PERKO V noči med petkom in soboto je nagloma umrl Joseph Per-ko, samski, star 46 let, stanujoč na 5303 St. Clair Ave. Tukaj zapušča, mater Mrs. Anno Per-ko, bivajočo na Stanard Ave., in štiri brate ter dve sestri: James, Mrs. Mary Vidmar, Frank, John, Mrs. Anna Janek in Edward v Detroitu. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St. v cerkev sv. Pavla in nato na Calvary pokopališče. MATHEW ORLICH Po dolgi bolezni je preminil Mathew Orlich, star 66 let, stanujoč na 622 E. 107 St. Doma je bil iz Taga v Jugoslaviji, odkoder je prišel v Ameriko pred 43 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Helen, sina Antho-nya in hčer Mary. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 10. uri iz Monreal pogrebnega zavoda na E. 110 St. in St. Clair Ave. v cerkev sv. Alojzija in nato na Calvary pokopališče. . v MATE PITESA Nagloma je umrl včeraj popoldne na svojem domu Mate Pitesa, star 61 let, stanujoč na 1931 Columbus Rd. Bil je samski in ne zapušča ožjih sorodnikov v Ameriki. Pogreb; katerega oskrbujeta Mr. in Mrs. Gjur-jevich, pri katerima je živel, se bo vršil pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda, čas pogreba bo naznanjen pozneje. PETER MUSJCH Umrl je Peter Musich, star 67 let. Stanoval je na 1422 E. 51 St. Doma je bil iz Krasinca, odkoder je prišel v Ameriko pred 54 leti. Tukaj zapušča soprogo Catherine. Pogreb se bo VI šil v torek popoldne ob dveh iz Golubovega pogrebnega zavoda na E. 47 St. in Superior Ave. na Highland Park pokopališče. sv. MIKLAVŽI PA IMAJO RES VELIKE KRIŽE IN TEŽAVE Rdeče kostume in brade Za sv. Miklavže je težko dobiti! Kostumski trgovec David M. Yost, kise ukvarja s plemenitim delom, da oskrbi vse sv. Miklavže^ je ves obupan. "Ni pa ni" — pravi Yost "vsak dan moram zavrniti p3 100 takšnih golobradih sv. Miklavžev." Trgovec pravi, da je prekrojil že vse, kar vleče na rdeče, da zadovolji velikemu navalu sv. Miklavžev, od katerih bodo neki morali biti oblečeni celo v rdeče uniforme, ki so jih angleški vojaki nosili še v burski vojni. Istotako se pritožuje David zaradi pomanjkanja brad. Ni več tistili mehkih, snežno belih brad, ki so ta-k o veličastno krasile sv. Miklavže. "Evo, to je sedaj brada za sv. Mililavža!" — je v iskrenem ogorčenju za vpil David in zavihtel z nekim trdim volnastim materija-lom. Yost računa, da bo dosti sv. Miklavžev letos — golo-biadih. Pravi, da je pomanjkanje kostumov in brad nastalo zaradi "pomanjkanja delavcev" in pa ker vsi vojni veterani želijo biti enkrat po tolikih letih sv. Miklavži. Eugene Talmadge iz Georgije je umrl Smrt novoizvoljenega governorja ustvarila zapleten političen položaj Papež imel yceraj "borbeni govor" VATIKAN, 22. dec.—Pred desetimi tisoči katoličani, ki so se zbrali na glasovitem trgu pred cerkvijo sv. Petra, je papež Pij XII. imel govor, v katerem je napovedal "sveto vojno," ki jo bodo vodili kristjani proti "so-/ražnosti" v svetu. Smatra se, da je veliki shod katoličanov demonstracija vernosti papežu in odgovor na val antiklerikalizma, ki je zajel Italijo. Prisotni Italijani so papeža burno pozdravili, ko se je pojavil na balkonu nad trgom. "Viva il papa!" so vpili italijanski katoličani V svojem govoru je papež ur-giral katoličane vsega sveta, naj se borijo za vero. Rekel je, da je ta borba za Kristusa, ali pa proti njemu. Med množico častnih sester, duhovnov in ostalih italijanskih državljanov se je nahajalo tudi veliko število vojakov, oboroženih s strojnimi puškami. Nosili so se tudi napisi: "Sveti oče, mi smo s teboj do smrti." Papežev govor je bil večkrat prekinjen z vzkliki: "Viva il papa! Viva il papa!" ATLANTA, 21. dec.—Eugene Talmadge, ki je v viharni politični kampanji bil izvoljen za governerja Georgije;, toda ni še uradno nastopil svoje governer-ske službe, je nenadoma umrl in ustvaril zapleten politični položaj. Talmadge je poleg senatorja i Bilba fcil znan kot eden največ-j jih netilcev rasnega sovraštva v Zedinjenih državah. Pri volitvah je zmagal s pai:olo: "Nadvlade bele rase." Smatieal je vsakogar izven Georgije za "for-eignera." Dosedanji governer lahko ostane šs za en rok S smrtjo Talmadgea je gover-nersko mesto v Georgiji prazno. Okoli tega vprašanja so se že 'začele vršiti hude politične borbe. Ker Talmadge uradno še ni prevzel governerske službe, obstoja možnost, da co sedanji napredni governer Ellis Arnall, po-•itični nasprotnik Talmadga, ostal v svojem uradu za še en jovernersRi termin. Z druge strani pa se pred-/ideva, da to Talmadge-ov tabor na podlagi ustave Georgije zahteval pravico, da imenuje začasnega governerja in razpiše volitve, pri katerih bo sin Tal-madgoa, Herman, kandids t,/la governerja. BEVIN VERUJE V MIR POTOM SODELOVANJA S SOVJETSKO ZVEZO Jugoslavija bo sodelovala pri graditvi miru—je rekel Bevin LONDON, 22. dec.—Angleški tajnik za zunanje zadeve Ernest Bevin je po svojemu prihodu s konferenc, ki so se vršile v New Yorku, imel na londonski radio postaji BBC govor, v katerem je povedal, da je Sovjetska zveza pokazala voljo za sodelovanje z ostalimi državami in da je mir v svetu sedaj mnogo bližje. Iz avil je, da se v celem svetu*- nahaja volja, da se sodeluje «fnfi Sovjetsko zvezo, ter, da se jo j prOU vidi na delu pri razvoju njenega I Auffliii V Burmi sistema na njen lastni način, j Istočasno, da se pričakuje pra-1 ^ico tudi ostalim državam do: njihovega lastnega načina živ-1 Ijenja. POBIRANJE ASESMENTA Asesment vseh v okrožju Slovenskega doma na Holmes Ave. spadajočih društev, se bo za ta mesec pobiral nocoj in na 26. decembra; v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. pa nocoj. Članstvo je naprošeno, da je vsaj ta mesec "točno", tako da se tajnikom omogoči zaključiti pravočasno letne račune. Nova vloga Anglije — Jugoslavija bo sodelovala Podajajoč definicijo nove vloge, ki jo ima vršiti Anglija, Bevin je rekel: "Vojna je ustvarila dve veliki vplivni sili—Zedinjene države in Sovjetsko zvezo. V geografskem in v pogledu načina življenja se Anglija nahaja V sredini." V nadaljevanju svojega govora je Bevin napovedal, da bo Jugoslavija, ki se nahaja pred velikimi nalogami ekonomske obnove, sodelovala z ostalimi državami za dosego svetovnega miru. Bevin je obljubil vso pomoč Italiji, o kateri je rekel, df jf-bila težko prizadeta v vojni. RANGOON, Burma, 20. dec— Okrog 3,000 burmškili študentov je priredilo velike demonstracije proti Angliji. Po glavnih ulicah Rangoona se je vršila povorka študentov, ki so vpili; "Doli z angleškim imperializmom!" "Ven s tujezemskimi četami!" in "Zahtevamo sestavo nacionalne vlade!" Demonstracije so se odigrale na "Can mučenikov," ki ga zveza študentov v Burmi prireja v spomin na stavko zveze študentov, ki se je vršila leta 1938, in ob priliki katere je angleška policija ubila enega študenta, dva pa vrgla v zapor. FORDOVA TOVARNA ZAPRLA VRATA Co. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Unija toži Forda za $270,000,000 Chisholm, Minn. — Frank Jenko je iz stare domovine prejel žalostno vest, da je umrl njegov brat župnik Mihael Jenko, star 49 let. Rojen je bil leta 1897 pri Kranju na Gorenjskem in je kaplanoval od leta 1922 naprej v Velikih Laščah, v Trebnjem in v Kamniku, leta 1938 pa je bil premeščen kot župnik v Moste pri Ljubljani. Tukaj zapušča dva brata, v sta-! ri domovini pa štiri sestre. — j Tukaj je umrla Mary Robnik, 1 stara 57 let, doma iz Solčave na j Štajerskem in v Ameriki 39 let. j Njen mož je umrl pred šestimi ! leti. Bila je članice KSKJ in SŽZ. Tukaj zapušča dva sinova in dve hčeri, eno hčer pa v Milwaukeeju. Duluth, Minn. — Poročilo z dne 10. decembra o smrti roja-(Dalje na 2. strani) DETROIT, 21. dec. — CIO United Auto Workers unija je danes naznanila, da bo prihodnji teden vložila proti Ford Motor Co. tožbo za 270 milijonov dolarjev, da iztirja takozvano zaostalo "portal to portal pay," oziroma za čas pred in po začetku dela. Istočasno se javlja, da bo omenjena unija vložila slično tožbo za več milijonov proti Briggs Manufacturing Co., ki izdeluje avtomobilska ogrodja. PRVOROJENKA Pred kratkim so se zglasile vile rojenice in pustile zalo hčer-kico-prvorojenko pri družini Mr. in Mrs. Stanley Centa na 18700 Mohawk Ave. Dekliško ime ma-I mice je bilo Julia Buchar, in vodi znani lepotični parlor na 6120 St. Clair Ave. S tem dogodkom so postali stari oče in stara mama Mr. in Mrs. Thomas. in Frances Buchar iz Mohawk Ave. ter Mr. in Mrs. Joseph Centa iz Addison Rd. Čestitamo ! je na^.nila, da bo za osem dni "Italija mora imeti vodstvo svo- j ustavila ves obrat v tovarni, jih lastnih demokratičnih vodi-' kjer je zaposlenih 90 tisoč mož. teljev. če se to doseže, bo Italija' Za vzrok se navaja pomanjkanje kmalu politično neodvisna." . 'materiala. Velik potres na Japonskem; 1,500 mrtvih in 612 ranjenih TOKYO, 21. dec.—Veliki za najbolj močnega kar jih j nekoliko valovih na polotoku Po prvih poročilih, ki priha-* jajo iz ameriških vojnih in japonskih virov, je: 500 Japoncev ubitih in 612 ranjenih; 42 japonskih vojakov in eden angleški izginilih; 4,500 hiš razdejanih; 9,044 hiš težko poškodovanih ; 14,000 domov poplavljenih; 500 ribarskih čolnov uničenih. Žrtve so baje mnogo večje V enem poročilu se celo omenja, da je verjetno do 2,000 Japoncev ubitih. V eni sami vasi, Kochi, je bilo "zbrisanih z površja zemlje" 200 ružin. Nadalje pravijo poročila, da je mesto Kushimoto (10,000 prebivalcev) ogromno poplavljen je popolnoma uničilo. Področje, na katerem se je čutilo potres, je dolgo 340 milj in 60 milj široko. Neka prizadeta mesta in vasi so popolnoma odrezana od ostalega sveta in po izjavah ameriških vojnih oblasti, se jim bo morala pomoč poslati z čolni. V coni potresa se nahaja tudi mesto Hiroshima, odnosno ostanki istega, ki jih je pustila atomska bomb,a, ko je padla na to mesto. Ameriške in angleške okupacijske sile niso pretrpele nikakih posebno velikih izgub v človeških življenjih. zemljotres, ki se ga označuje ebilo v svetu, je izbruhnil v Wakayama. Smrt čudaške dvojice v East Clevelandu V petek je policija v East Clevelandu vdrla v hišo, kjer sta dolgo let živela nekdanji znani clevelandski organist William M. Roberts in njegova žena in našla oba mrtva. Priletna dvojica ni skozi zadnjih 20 let imela nobene stike s sosedi ali javnostjo in je vsakogar, ki se je približal hiši, zapodila s puško. Mrliški oglednik je izjavil, da sta bila Roberts in žena že kake tri tedne mrtva. Način njune smrti še ni ugotovljen, domneva pa se, da je žena umrla naravne smrti, mož pa je morda izvršil samomor. Dom stare dvojice je bil nekoč najlepši v East Clevelandu in se nahaja poleg posestva, ki je nekoč pripadalo Rockefellerju. Hiša je opremljena s finim pohištvom, ki je bilo z izjemo velikega klavirja, pokrito s palci prahu. Dvojica je bila nekoč premožna, toda na stara leta je obubožala in se odtegnila vsaki stiki s zunanjim svetom. Stvaren 'patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! De Pue, 111. — Pred kratkim je naglo umrl Louis F. Zickar (Žičkar), član SNPJ, star 42 let in doma iz Črešnic pri Krškem. Zadela ga je srčna kap. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri ter enega brata, v stari domovini pa mater in tri brate. * ENAKOPRAVNOST 23. decembra 1946 ENAKOPRAVNOST" owned «nil Published by rH£ .IMSRICAM JUGOSLAV PRINTING fiz PUBLISHING CO. *23?. ST. CliAIB AVISNUE CLEVELAI^D 3, OHI> aaSNDERSOH 5311-12 Wued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATKS—,'CSNE NAROČNINI) 8y Carrier in Cleveland ana b> Vlail Out of Town: (Po raznasalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)___ For Hfcli Year—(Za pol leta)___ For 3 Months—(Za 3 mesece)___ -$7.00 _ 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po po,5ti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki). For One Year—(Za celo leto)___ Foi HiiU Year—(Za pol leta)--- For 3 Months—(Za 3 mesece)---- -?8.00 - 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Z,9 Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Pfir Onp Year—(Za celo leto) ___$9.00 For Half Year—(Za pol leta)--5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. JANKO N. ROGELJ: Miran Jarc kočevskih petokolonaših, ki so se shajali v Mikličevem hotelu v Ljubljani! Kako trezno in dale-kovidno je bilo njegovo pripovedovanje o tistem dnevu, ko bo pogažena Slovenija. In nje- Ko sem bil 1938 leta v domovini na obisku, sem na povabilo mojega prijatelja Božidarja Ja- načrti za bodoče in boljše kac-a, sedaj rektorja na Aka- življenje nove in prerojene Slo- demiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, obiskal tudi književnika Mirana Jarca v vasi Krtina pri Dobu na Gorenjskem. Miran Jarc je bil pisatelj in p e s ni k. Njegova najvažnejša književna dela so: Roman "No venije. Po več-urnem pripovedovanju in dokazovanju sem zajel toliko prepričevalne in nespod-bitne resnice, da mi je bilo tu v Ameriki takoj precej jasno, zakaj je tako hitro kapitulirala predvojna Jugoslavija in kaj se vo mesto", tako "Jalov dom",!kuje za novo Slovenijo, odnos-dalje "Človek in noč", potem 1 Jugoslavijo "Odmevi rdeče zemlje" in pesniški zbirki: "Novemberske pesmi" in "Lirika". Druga svetovna vojna je pretrgala vezi med Jarcem in menoj. Večkrat sem povprašal one. OB ZAKLJUČKU SEJ ZDRUŽENIH NARODOV Težko je podati splošen pregled, kaj je vse dosegla organizacija Združenih narodov na zgodovinskih sejah v Flushing Meadows in Lake Success, N. Y., posebno pa ker so istočasno v okvirju te organizacije bili zaposleni razni odbori in pododbori. Vsekakor je pa potrebno por udariti, da je izvršeno ogromno delo, ki ima velik pomen za usodo celega sveta: Je sicer dosti vprašanj,, ki so za enkrat ostala še vedno odprta, toda kar je važno je to, da se je v duhu sodelovanja postavilo dober temelj organizaciji, v kateri je včlanjenih 54 držav. Pri nekaterih vprašanjih predlogi delegacije Sovjetske zveze niso soglašali s predlogi Zedinjenih držav in Anglije, (ki sta večinoma nastopala roka v roki). To je potrebno omeniti iz razloga, ker so seje organizacije Združenih narodov bil e tesno povezane s stališčem omenjenih držav, ki so vršile ne majhen vpliv nad celo organizacijo. Od sklepov organizacije Združenih narodov treba omeniti: Vprašanje RAZOROŽENJA. v pogledu, katerega je bila sprejeta resolucija, na podlagi katere bo varnostni svet (organizacije Z. N.) ustvaril aparat za reguliranje in omejevanje oborožen j a, za izobčenje atomske bombe in drugega masnega orožja potom ustanovitve Komisije za kontrolo atomske energije. Sovjetska zveza do sedaj še ni pristala na predloge Zedinjenih držav, (ki želijo potom Baruchovega načrta obdržati monopol na atomsko bombo). Kompromisen sklep . bil dosežen glede FAŠISTIČNEGA REŽIMA FRANCO VE ŠPANIJE s sprejetjem re-zolucije, ki je zadala težak udarec (čeravno ni postavila pogojev za definitivno odstranjenje in uničenje Franca) fašističnemu režimu Španije. Članice organizacije so dobile navodila, da odpokličejo iz Španije svoje ambasadorje in diplomatske predstavnike. Isto tako je prepovedan sprejem Francove Španije v katerokoli organizacijo Združenih narodov. DISKRIMINACIJA. Sprejeta je bila rezolucija, ki priznava za utemeljene obtožbe Indije proti Južno-afriški uniji od katere se je zahtevalo, da na bodoči seji poda poročilo o merah, ki jih je podvzela ža uničenje diskriminacije proti Indijcem v Južni Afriki. Ustanovljen je odbor za VARUŠTVO, ki bo prevzel odgovornost za dežele, ki se nahajajo pod mandatom. Ta odbor bo ojačen na bodočih sejah v cilju, da bo vršil prvotno zamisel, da je sama organizacija Združenih narodov "varuh" dežel, ki nimajo svoje lastne vlade in da jih vodi k njihovi neodvisnosti in samoupravi. Sprejeta je bila tudi rezolucija, ki pravi, da se bo NACISTIČNA IDEJA rasnega, etničnega in manjšinskega uničevanja proglasila za mednarodni zločin. Ustanovljen je bil dalje MEDNARODNI ODBOR ZA BEGUNCE (razmeščene osebe, brezdomce in zatočence), ki pa ni dosegel ničesar glede najbolj važnega vprašanja: uničenja fašističnih elementov, ki se skrivajo pod splošno vzetim pojmom "beguncev". Ti predstavljajo resno nevarnost miru in škodijo pri ustvarjanju zaupanja med posameznimi velikimi silami, (kar je razvidno iz poročil o propagandi v taboriščih po Avstriji, Italiji itd.). Eden najbolj nehumanitarnih "uspehov" pa je vsekakor povezan z UKINITVIJO UNRRA, (ki jo je La Guardia hrabro branil) in odbitjem predlogov načrta La Guaroie za nadaljno pomoč evropskim narodom. Zedi-njenin državam je uspelo uničiti delenje relifne pomoči skozi mednarodno organizacijo. S tem so odprle pot za upora )o hrane in relifa v popolnoma politične namene. (O tej iu bomo pisali v enem od prihodnjih člankov. Op. ured.) E lo je v zvezi s pravico UrORABE VETA, (ki je p;av za pn v ameriškega poreklu) dosti diskuzij. Pri temu se je VIsila neupravičena gonja proti Sovjetski yvczi. Vseeno pa so Zedinjene dJa\M; Kina, Francija in'Anglija izjavile, da namciavajo tudi v bodoče .zadržati pravico "vetiranja". E io od odprtih vprašanj je ostalo RAZKRITJE ČET na n€ sovražnem tujem ozemlju. Ta predlog je sprožila Sov je ska zveza, toda z vso silo sta se mu zoperstavili Angli a in Zedinjene države iz razumljivih razlogov, ker obe i nata največ čet na nesovražnem tujem ozemlju. Jarc je bil visoke suhe posta-i pribežali iz Slovenije, če ve, človek, ki je ob prvi dani i vedo kaj povedati o Jarcu, o priliki začenjal pogovore, v ka-1 J^kcu in o Mrzelu. Menda so terih je iskal več jasnosti in sedeli, toda bilo bi prenevarno mi to povedati. Dne 17. maja 1943 je prišlo razlage o vprašanjih, katere bi izpopolnjevala njegovo z n a n -stvo. Z Jakcem sta bila velika j poročilo iz Jugoslovanskega in-in nedeljiva prijatelja. Ko je bil j formacijskega centra v New Yorku, da so Italijani ustrelili kot talce sledeče slovenske pesnike: Mirana Jarca, Ivana Čampa, Vinko Košaka in Ivana Roba, kakor tudi žurnalista Dušana Podgornika. Nadalje ^ je poročilo naznani lo, da so bili internirani sledeč slovenski pisatelji in umetniki Pisatelj Ludvig Mrzel in Nike Pirnat, (oba moja prijatelja) potem Juš in Ferdo Kozak France Bevk, trije Vidmarji itd. To poročilo ni bilo povsenr pravilno. Pesniki čampa, Košak Rob in Podgornik so bili ustreljeni, toda ne Jarc. Miran Jarca je zadela dru gačna usoda. Njega so Italijani koncem meseca junija 194? v Ljubljani odločili z drugim? 310 interniranci, da ga pošljejo v Italijo. Vlak jih je odpeljal is Ljubljane, toda pri postaji Verd js napadel četrti bataljon druge grupe slovenskih partizanom ter osvobodil vse internirance Dne 3. julija je Miran sporočil svoji ženi po partizanskem slikar Jakac v Ameriki, mu je redno pošiljal pisma, v katerih mu je opisaval njegove vtise. Po pismih iz Amerike sta z Jakcem izdala dve knjigi z naslovom "Odmevi rdeče zemlje". Prva knjiga ima 204 strani, a druga knjiga 237 strani. Ob pisanju tega književnega dela, se mu je porodila želja, da bi enkrat prišel v Ai^eriko, da bi sam videl življenje na rdeči zemlji. V pismu, katerega mi je pisal pred drugo svetovno vojno, pravi: "Zdaj pričakujem Vaših vrstic, saj mi je nad' vse drago vsako poročilo iz Amerike, iz tiste slovenske Amerike, katero sem imel priliko gledati samo z duhovnimi očmi, ko sem.po pripovedovanju prijatelja Jakca pisal knjigo o Rdeči zemlji, in ko sem tako želel tudi s telesnimi očmi gledati Vaša ogromna mesta, njena prostranstva in naše ljudi, ki gradijo ameriško slovenstvo in dvigajo našega duha nam v ponos in čast onkraj velike luže." Že pred mesecem dni sem [kurirju sledeče: "Ljuba Zinka! Vam nameraval pisati, toda hu-j Usoda je tako hotela. Dneva 28 da očesna bolezen me je prikovala na večtedenski bolniški dopust, da nisem smel ne čitati, ne pisati, in šele dva dni zdaj spet redno sedim za pisalno mi junija ne bom nikoli pozabil Noč je takrat dišala po smrti ali usoda ni hotela tega in zda;' sem po čudnih potih nekje \ slovenski domovini med dobri- zo in nadaljujem svoj novi ro-; mi, našimi ljudmi, ki dele ? man, ki bo še le čez nekaj me-' mano vse, tovariši s tovariši.' secev dovršen." j Tako je prišel Jarc v parti- Književnik Miran Jarc se je zane. zanimal za življenje ameriških; .. v„„. . J J . ' Od tam pise svoji zeni vec pi Slovencev. Ko smo posedli v nje-: tvt • „ j • v.;,,«, .v. . / .'sem. Njegova zadnja pisma sc govi gostoljubni hiši, je takoj j priobčena v knjigi "Slovensk' prWel s pripovedovanjem, kako|^ partizanit nahaja v ljubljansko kn#mco,{2 partizansko ime: Janez Su. kjer prebira slovenske casop.-|y Enajstega avgusta napiše se .z Amerike Zelo Zivo se spo-;^^^ pj«mo svoji ženi in dve- minjam, kako kritično se je iz-i -rp,.- : • v , J .v,., v, . .. ima malima hčerama. iLKici m razil o uredniških člankih v j „ . Prosveti, katere je pisal teda- j nji urednik Ivan Molek. Njego-i Med partizani je Jarc naše) vo iskreno mnenje je bilo, da so' dobre ^ovarišs. Med njimi je fašistično' usmerjeni, da ured-1 mlajši pesnik Vladimir Pavšič, nik ne razume političnega delo- s partizanskim imenom Matej vanj a v tedanji Jugoslaviji. Sku-iBor, ki je napisal o književniku šal sem ga prepričati, da gleda na te članke preveč s kritičnimi očmi. Toda njegov odgovor je bil: "Prva preizkušnja v bodočnosti bo pokazala, da se ne motim." Bodočnost je res pokazala, da je imel prav. Miranu Jarcu lepe spomine. Matej Bor opisuje grozote italijanske roške ofenzive. Z Jarcem sta Qi tovariša, skupno prenašata vse potežkoče. Žejna sta, smukata bukovo listje in s z njim močita izsušena usta. Janez Suhi, izčrpan in utrujen Kako močno in resnično je; zaspi na njegovih kolenih. Pri-bilo njegovo p)ripovedovanje o de najhujše, borba na življenje (Tako na primer Zedinjene države v Kini in na otokih Pacifika, Anghja pa v Grčiji, Palestini, Indiji, Indoneziji itd.) Toda navzlic vsem tem nedostatkom se večina diplomatov in predstavnikov 54 članic organizacije Združenih narodov strinja v tem, da so odločitve, ki so bile sprejete na sejah, dober temelj za ustvarenje boljšega, pravičnejšega in enotnejšega sveta. Priznavajo, da so sklepi velike važnosti in gledajo z optimizmom na nadaljnje delo organizacije. Z naše strani moramo poudariti, da je skupno delo in enotnost članic organizacije Združenih narodov naj-bolj.ša garancija, da se ne bodo ponovile strahote nove vojne, o kateri je bilo toliko pisanja v reakcijonarnem tisku, da so se ta "vojna šepetanja" in hujskanja nr vojno proti Sovjetski zvezi razblinila v nič, samo iz razloga, ker je duh sodelovanja prevladal šovinistično hujskanj ? elementov, ki jim ni v računu mir iijsd narodi. in smrt, partizanska vojska je obkoljena od Italijanov. Sledi napad Italijanov. Zad-lije trenutke Jarčevega življenja opisuje Matej Bor takole: "Lezli smo po skalnem svetu v breg . . . Tedaj pa se je izne-nada, da smo bili vsi zmedeni, usula v nas toča dumdumk. Kolona se je vznemirjena kakor preganjana žival pognala čez pečine." "Padali smo, se lovili ob korenine in skale, trudne noge so se zadevale ob kamenje. V vseh je ena sama volja: ubežati iz jeklenega oklepa. Miran je z zadnjimi silami stopil za mano, opletal, padal, se znova pobiral in hitel naprej. Nazadnje se je sesedel in zašepetal: "Moje moči so pri kraju. Pustite me tu." "Njegov obraz je bil še bolj žolt in teman, oči so vročično žarele globoko v votlinah. Na usta mu je kakor božjastniku navrela lepljiva pena in kipela po rosni bradi." "Zberi vse svoje sile! Zdaj noraš vzdržati." "Naši so se zbrali za hip, polegli na tla in oddali nekaj stre-'ov za hosto." "Miran se je sesedel na pot n ni hotel več nikamor." "Poiskali smo mu zavetišče \ Xrmicju med skalami, ga pokrili z vejami". "Počakaj tu. Pridemo pote Drž ko bo mogoče." "Dali smo mu konzervo, ki jr je stisnil v roke kakor otrok Iragoceno igračo." "Dajte mi vode. Ali jabolko 3no samo jabolko ..." "Jabolko? Kaj bi dal tisti tre-lutek, da sem mu ga mogel po luditi. Nemara bi mu sok vrni' noči in rešil življenje." "Pridemo pote. Ta čas izdr ži!" Ležal je vznak v svoji jim ; zaprtimi očmi kakor živ mrt /ec ,le ustnice so se premikal šapetaje: "Eno samo jabolko.' Preko Jarčevega skrivališča je šla italijanska ofenziva. Po prestanem boju so ga šli if'-?', toda Jarca ni bilo več tam. Pri-povedali so kasneje, da se je Miran pridružil dvema tovari 33ma, ki sta hotela sama prebit jekleni italijanski oklep, tod" je zašsl v laško zosedo in padel Tako je dal življenje za lepše n varnejšo bodočnost sloven skega naroda pesnik in pisatel; Miran Jarc, moj dobri prijatelj katerega pisma so bila v soglasju z mojim mišljenjem. Pred menoj leži njegova knjiga "Novemberske pesmi". Poslal mi jo je v Ameriko ter jc Dodpisal: Roglju podaril Miran Jarc. Poleg te knjige sta še dve: Jakac — Jarc: "Odmevi rdeče zemlje." Poslal'mi jih je iz do-.novine Božidar Jakac. V vseh teh treh knjigah živi pesnik ii pisatelj Miran Jarc. In kaj je oznanjal in prerokoval v svojih spisih in poezi jah? V listu "Mladina" z dne 31. avgusta 1946 sem čital sle deče: "V zbirki "Novemberske pe smi" je mnogo tako mpčnih i-V trdo resničnost zakorenjenih pesmi, da bi težko našli lepši v vsej naši poeziji. Z vsem svo jim čustvom in z ostrovidnost jo je pesnik premotril tedanji trpko sodobnost, izkoriščanje ir zatiranje, gospodarske krize mogočne kapitaliste in izkori šžane reveže. V pesmi "Delavc s kmetov" srečamo kmečke lju di, ki sc pehajo v tovarno, kje jih tovarnar po mili volji izžz-ma. V pesmi "Osamelo dekle' trepeče osamljena pisarka, d jo bodo Ž3 drugi dan odslovili z dela: "Kako se novega dneva bojim Že jutri bo moj pisalni stroj šklepetal pod tujimi prsti — moj stroj! — pod prsti lepšega dekleta. Nihče, ne bo jokal za menoj." Umiri je Miran Jarc, toda nje-g jvi prerokovani drugačni in novi svet je prišel med njegov narod. ! —"Nova Doba," glasilo ABZ. UREDNIKOVA POŠTA Vabilo na plesno prireditev socijalističnega kluba št. 49 Cleveland, O. — Socijalistični klub št. 49 vabi občinstvo na veliko plesno veselico, ki se bo vršila na dan Božiča 25. decembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Da bo bolj živahno za mlade in stare, je klub najel priljubljen 'Vadnalov orkester. "Vstopnina tudi ni previsoka, je samo 65c. Dobite jih med ostalim tudi pri podpisanemu. Tisti, ki ste bili navzoči na klubovi zabavi lanskega leta, se prav gotovo dobro spominjate vesele in prijazne družbe. Ne samo mladih, ampak tudi starih sodrugov, simpatičarjev in prijateljev je bilo obilo. Posebno članov kluba št. 49 in članov pevskega zbora "Zarja". To se vam obeta tudi letos Kajti socijalistični klubi št. 49 in št. 27 s svojim odsekom, pevskim zborom "Zarja", je eno ter isto. Pomagajmo eden drugemu. No, pa saj ste sami videli, kdo je vse bil navzoči. Kako lepo in krasno zabavo vam je Zarja priredila na Zahvalni dan! In koliko je bilo po-letnikov! Tudi mi, člani kluba, smo jim pomagali k tako velikemu uspehu. Torej vabim vse: iz Clevelan-da, St. Clairja, Euclida, West Side, Collinv/ooda in posebno pa Newburgha. Pridite v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 7:30 uri zvečer, na Božični dan 25. decembra! Anton Jankovich Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! /. Tomšič: SVETA NOČ IN POPOTNIK SIROMAK (Po doživljaju popotnika M. T. na Sveto noč) luior je človekoljub, daruje .11 otroško bolnico v Sloveniji Po vsem kristjanskem širnem svetu locoj se sveta noč^ slavi, stiskanje rok, besed nešteto, ia želja želji kar sledi. ^rigrizek boljšal je, pogača mizi pač nocoj stoji .n zraven morda še pijača, ia srca bolj razveseli. Darila razna se poklanja. odeto praznično je vse. Vsak rojstvo Jezusa oznanja in trume v božji hram Mte. Le siromaku rok ne stiska lobeden razen zime—mraz; la srce žalost mu pritiska lobi za željo trd izraz: 'Za grižljaj boljši kdo vas vprašaf Pijtiča ni v mislih mi, laiila kar imejte vaša, za siromaka sploh jih ni. ''Med trume praznične zdaj priti zbleka moja ne pusti, nod tihim nebom hočem slaviti to sveto noč, o, Jezus ti." n iz očesa solza kane ■n kane jih še več za njo, odpirajo se srčne rane, calcrih štel je sto in slo. Na nebu sc napis prikaže solz trpinov je obdan in pravi: da vsakdo laže, kdor trdi, da je on izbran. Od božje roke, da bo vladal in drugim zapovedoval, da lažje varal bi in stradal 'c cnc—vse pa drugim dal. Is cclcga sveta trpini, strnite inisli in želja, ko složni boste in edini takrat pravica bo za vse. V mislih se mi jc sprostila, ko duhu zrl sem bedni rod: sx>obodo, borbo močno silo učim, o:^nanjam ju povcud! Vesti iz življenja ameriških Slovencev (Nadaljevanje s 1. strani) kin je iz McKinleyja bi se moralo glasiti: V tukajšnji bolnišnici je umrla Manja Butala (ne Pečaver), rojena Smuk. Stara je bila 53 let in članica SŽZ. Zapušča moža in enajst otrok, od katerih najmlajši je star osem let. Crosby, Minn. — Tukaj sta se poročila Russel A. Mercunny in Olga M. Petrich. Po poroki sta odšla v Spokane, Wash., kjer si bosta uredila svoj dom. New York. — Združeni odbor ameriških Jugoslovanov naznanja, da ta mesec izide zadnja številka njegovega glasila The Bulletin. Ta Bulletin bo po novem letu nasledila revija The South-Slav American Review, katero bodo prejemali le oni, ki se naroče. Letna naročnina bo znašala dva dolarja. Naročnino je poslati na naslov: The Unit-3d Committee of South-Slavic Americans, 465 Lexington Ave., New York 17, N. Y. KRATKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) Moskovski radio je vest prinesel v kratkem poročilu dnevnih vesti z naznanilom: "Pred sedem in šestdesetimi leti^ %1. deccmbra 1879, je bil v Uori rojen J. V. Stalin". RIM—Italijanski premijer De Gasreri se je odzval povabilu vlado Zedinjenih di živ in bo obiskal Zedinjene d'z^ve. Odpotoval bo iz Ri^na 3. januarja in prispel v Washington 5. januarja, pravi uradna vest. v WASHINGTON. — Senatorja James E. Munay in K?.lp"i £. ria:iders sta predložila, di Zedinjene držive prekinejo eno slransks napore v Kini i» svetovala, da se vrši konferenca velikih treh, ki bi ji načeloval gen. George C. Marshall. Novi uradniki Društvo Cleveland štev. 128 SNPJ je izvolilo za leto 1947. ves sedanji odbor, in sicer: Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik John J. Gabrenja, blagajnik Anton Smith, zapisnikar Blaž Novak, reditelj Anton Pogačar, finančni odbor: Louis Virant, John Lokar in John Mlakar, upravitelj za mladino Louis Smrdel ml., za atletično ligo Louis J. Gabrenja, za konferenco SND, Edward Branisel, namestnik Andrej Križmanči;. Društvo podpira sledeče ustanove tudi v naprej: SANS, S. N. Čitalnico, S. N. Muzej, Slovensko šolo SND, Prosvetno Matico. Sledeči uradniki so bili izvoljeni za leto 1947 na letni seji društva Mir, št. 142 SNPJ. Predsednik Frank Celin, podpredsednik John Prusnik, tajnik John Bostjancich, 15800 Holmes Ave.; zapisnikarica Frances Sušel, blagajnik Anton Bokal, reditelj John Ilovar, nadzorniki: Frank Sustarsich, Joseph Koporc in Jakob Znidar-šič, zdravniki: Dr. Opaskar, dr. Skur in dr. Rottar. Redne seje •se vrše vsako drugp nedeljo v ncsecu ob 9. uri dopoldne v Slo-enskem domu na Holmes Ave. i.)ru3tvo bo še v naprej podpiralo po možnouti \ ae naše napredne in kulturne ustanove in bo pomagalo tudi gniditi bol'šo bodočnost v vojni prizadetemu narodu v stari domovini. VSEM NAŠIM sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa sovaščaaom želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto, katero naj bi bilo za vse plodonosno in boljšo kot kdaj preje! Mrs. Mary Dekleva. Emma, Mary, Elsie in Feliks 831 Westminster St., Call La!:o City, Utah 23. d^ceiT^bra 1946 CNAKOPRAVl^OST STRAN 3. JUŠ KOZiiK: VPRAŠAM VAS Vprašam vas: Zakaj je šel Ivan z Golega v svojem sedemnajstem letu med partizane in se bil do osvoboditve po Gorenjskem, Primorskem in Štajerskem. Tudi v najhujših trenutkih, ko so njega in tovariša obkolili gestapovci v gozdarski koči sredi snežnih žametov, in se je bos, v srajci, z bombami prebil skozi obroč, mu ni zaše-petala misel "dovolj je, ne moreš več, pobegni". Zakaj ni kmečka mati v kočevskih hribih izdala partizanov, čeprav bi bila z eno samo besedo lahko rešila sina, ki so ga Italijani vpričo nje pribijali z žeblji na drevo, in je morala poslušati hripave vzdihe, ko je sinova kri močila travo, v kateri sta tolikokrat skupaj pobirala jabolka. Zakaj si je mlada Slavka v mariborski kasarni raztrgala bluzo na prsih in zaklicala gestapov-cem, ki so jo ves mesec prej mučili, da bi iztisnili iz nje vsaj besedico priznanja, "streljajte, psi!" Vprašam vas: Zakaj so talci peli "za pravdo in svobodo slovenskega naroda", ko so zjutraj po hodnikih ljubljanskega sodišča z zavestnimi koraki odhajali na morišče. Zakaj je v belgijski kasai'ni orosila ena sama solza oko starega Prašni-karja, ko je zvedel, da so mu sina tako trpinčili, da so mu odprli drobovje ia so ga krvniki na nosilih prenesli v gramozno jamo na streljanje. Zakaj je šestdesetletna Marička odšla kuhat "našim fantom", potem ko so ji gestapovci ubili moža Antona, požgali dom in hlev, ker so našli pri njej tri slovenske knjige. V mraku se je še enkrat vrnila iz hoste, božala ožgane stene, pogladila še enkrat peč, pri kateri sta skozi štirideset let kramljala z možem. Potem se ni več vrnila v sveto ji domačijo, izdahnila je med fanti v hajki. Vprašam vas: Zakaj se je Istran Blisk z (Svetna tovarišema šest ur boril v bunkerju nad istrsko vasjo proti dve sto četnikom, ki so ga obdelovali s topovi in težkimi minami. Zakaj je bila njegova vera tako silna, da je v zasmeh napadajočim četnikom navil gramofon v bunkerju in ni maral pospešiti smrti, ki ga je čakala. Vprašam vas: Zakaj so šla istrska dekleta zvečer po partizane, ki so se obotavljali to noč priti v Gabrovico, katero so to jutro zaradi njih požgali gestapovci, da so od sedem in dvajsetih hiš ostale le tri cele. In Vendar dekleta niso odnehala, partizani so morali priti v gosti. To noč so preostali vaščani Ustanovili zadrugo, ki še danes druži vse vaščane in kljubuje težavam novih dni. Zakaj je mladi Kerenčič, ki je zapuščal ženo in hčerko, zapihal v mariborski kasarni "ta trenutek sem mirnejši kot včasih prej". In je natanko vedel, da bo popoldne Ustreljen. Zakaj je mlado dekle I zapustilo dom in postala v gozdu bolničarka, ki je z nadčloveškim naporom, zdaj po metr-I skem snegu, zdaj do kolen v vo-' di, ure in ure, noč za nočjo, sko-, zi črno temo prenašala ranjen-' ce, da bi jih rešila smrti. Vprašam vas: Zakaj niso invalidi v I Altamuri preklinjali vojne in , življenja, kakor v prejšnji sve-i tovni vojni, ampak so brez nog, I brez rok na vprašanje, česa si žele, odgovarjali "domov bi radi ker še nismo dali vsega za domovino". Vprašam vas: Zakaj in od I kod je prevzela naše ljudi taka j borbenost po brezupnem zlomu, I ko so kralj, njegovi politiki, ge-i nerali sramotno pobegnili iz j zemlje. Od kod so ljudje zaje-i mali vero, ko so iz tujine pri-; hajale po radiu le prazne besede "mi globoko čutimo z vami". V Kairu, New Yorku, v varnih samotnih gradovih na Angleš-i kem so na gostijah razMjali ča da ukaniti. Lahko je množice varati z obljubami, z nasiljem, lahko jim je slikati obljubljeno deželo, celo sledile bodo nekaj časa, toda v preizkušnji, ko je treba dati vse, bodo odpovedale. V naši veliki domovinski vojni pa smo doživeli, da so ljudske množice dale več, kakor smo v sanjah pričakovali. Taka heroična ^ejanja, taki primeri plemenite požrtvovalnosti, ki jih je dokazalo ljudstvo v osvobodilni borbi, se rode le takrat, kadar se ljudstvo v svojem najglobljem instinktu ne vara. Kralj je zapustil prestol in zemljo. Tedaj se je pošten človek zavedel, čigav je prestol, čigava oblast. Ljudstvo je oblast prisodilo možem, ki jim je zaupalo. Možem, politikom, ki so z ljudstvom gazili po globokem snegu, prebivali v kraških votlinah, prenašali stradanje, blodili v neskončnih gozdovih, razcapani in na pol goli, si od žeje še na zmago, na prestol, koVali ■ grizli ustnice, ki jim je bilo že- intrige in delali kupčije naši biv ši politiki, ki so nekoč kar gorel; od nacionalizma, a istočasno predajali zemljo in narode. Fotografija v ameriškem ilustriranem listu kaže mladega kralja v čudni družbi na gostiji veselih gangsterjev, ki so, na zunaj in na znotraj močno podobni fašističnim in nacističnim krvnikom. Vprašam vas; Od kod se je vzela vera, da so ljudje skozi štiri leta zmagovali bosi in goli strašne zime, glad, požiganja, krvoločne morije in nasilja, ki jih še ni doživel svet. Resnica je zelo preprosta. Zato, ker so vedeli, da se bore za nekaj novega, svetega, za svobodo, za ljudske in človeške zlo brzostrelka, s katero so se borili na življenje in smrt za usodo ljudstva. Politično življenje je dobilo resnično vsebino. Življenje se sedaj obnavlja v najtežjih prilikah. Nihče tega ne prikriva, nihče ne daje- praznih obljub. Pojavljajo se težkoče, z njimi kritika in očitki. Vse to je prirodno in zdravo, kajti kritika poganja življenje naprej. Toda ljudske množice se zavedajo nečesa. Politikom, ki sedaj vodijo našo usodo, zaupajo, ker so prišli iz ljudstva in so po vseh svojih močeh z ljudstvom. Garancija, da se politično življenje predvojne dobe ne bo več povrnilo, so vodilni možje, ki so v ječah in štiriletni strahotni borbi izpričali voljo, da hoče- pravice. Borba za te lepote je jo graditi nov svet. Sedaj ne življenju prav tako element ka- gre za strankarske cilje, za kor so železo, vodik, kisik i. dr. j strankarsko mešetarijo, za seel ementi v prirodi. V elementar-1 bično oblast, ne gre za prevare, nem doživljanju se ljudstvo nikakršne so se dogajale prej, ko ! so prihajali inženirji, postavlja-j li merilne aparate, ogledovali j teren za novo cesto, za železnic co, za vodovod. Volilci so bili I priče, kako so inženirji z resni-1 mi obrazi zabijali količke in na-I jemali delavce. Ko so bile volil-i ne skrinjice pospravljene, kroglice preštete, so količki še nekaj časa štrleli po pašnikih, potem pa so jih pastirčki, ko so videli, da ne gre za res, poku-rili. Si je danes mogoče predstavljati, da bodo sedanji politični voditelji jutri napravili politično kupčijo z reakcijo, zatajili načela, programe, ideje in si z nasprotniki razdelili dividen-de? Šaloigre Krekov, Stojadi-novičev, Cvetkovičev, Kramarjev; Živkovičev in Mačkov so minile. Politikom, ki jim je sedaj ureditev socialnih in narodnih vprašanj državniška naloga, gre za vse in poznajo le eno pot, kakor so imeli v borbi proti okupatorjem le eno izbiro: svobodo ali smrt. Tako jih vodi se-; daj le ena ideja, priboriti pogo-, je, da bodo narodi živeli svo-I bodno, vzgojiti ljudske množi-: ce, da bodo nemoteno gradile ; s v o j o oblast, določale svojo usodo, živele človeka dostojno, svobodno življenje. Program, ideje in politiki so zdaj eno, kar se dogaja le v dobah, ko se za, stoletja premikajo in odločajo usode narodov. Od Vladivostoka do tržaškega meridiana ena sama družina narodov, z enim ciljem: združiti človeštvo v skupnem naporu za čim večjo človekovo in ljudsko svobodo. Na sivem dvorišču belgijske kasarne so krožili po ozki gazi v snegu kmetje, ki so jih Italijani prignali iz Krške doline. Postaren kmet se je z bolno nogo težko pregibal in se opiral na grčevko. Med pogovorom je dvignil palico in počasi pove- dal: "Zdaj nas bodo vlekli v Lkonfinacijo; hišo so mi požgali, sadna drevesa so mi mule ob-grizle. Le eno povem. Ce bi eden, potem ko zmagamo in pridemo nazaj, poskušal s staro politiko, ga pobijem s tole palico. Nikoli ne pozabim, kako je šmarski dekan zbral može in I jim razlagal politiko. Onim, je i dejal, storite kar morete slabe-1 ga. Enemu izmed možakov se je , vzbudila vest in je rekel deka-! nu, da nalašč škodovati ne gre, I da bi bil to greh. Šmarski de-I kan pa ga je potolažil, ne boj 'se stari, zato smo mi tu. Hotel I je reči, fajmošter in kaplani bo-I do vzeli greh nase, da boste ško-I dovali onim, kjer boste mogli." I Kmet iz Krške doline takrat še ni vedel, kako bridko itsnico je povedal in do kakšnih gfozot se je v domovinski vojni stopnjevala ta politika, ko je "kne-zoškof" po vatikanskih navodilih vzel greh nase in blagoslav-i Ijal domobrance, ki so s poseb-' no molitvico in z nalašč za to i izdelanimi ščipalkami pkrtiza-Inom pred smrtjo iztikali oči. Vprašam vas: Ali vedo ljudske množice, zakaj so un iodo vzele oblast nase? Odgpvorili i boste: Vedo. Da izvojujejb dr-' žavo vseh Slovencev v okviru I zvezne ljudske republike Jugo-jslavije. Da utrdijo tem^je novi . ljudski in človekovi svobodi. I PLOŠČE Posebna razprodaja na novih srbsko-hrvatskih ploščah 29c vsaka Lee's Record Shop 3819 PAYNE AVE. EX 3908 Prinesite ta oglas in dobili boste poseben popust na drugih nakupih. . .. I Euclid Race & Ice Cream Co <# ŽELI VSEM prav vesele božične praznike in srečno novo leto! 503 EAST 200th STREET KEnmore 0515 He won't change from shoes to slippers ... ...he's enjoying COMFORT If you'd like to be free from foot-weariness after a strenuous day — switch to Mas-sagic Shoes. Their built-in comfort features — the resilient air cushion and supporting Arch Lift—will keep you feeling foot fresh. Massagics are in a class by themselves for smart styling, fine leathers, and superior craftsmanship. In addition, they give you the plus of genuine foot comfort and extra value you'd expect to find only in shoes costing much more. Drop in for a try-on — treat your feet to Msy going. FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO dobite po ZMERNI CENI v naši trgovini A Yt«ws with «t*p * Abtorbt »hockt, jort •k Xo»ps you {ool-fr*sh Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične in novoletne praznike! LOUIS MAJER 6410 St. Clair Avenue m m Člani kluba Slovenskih Groceristov in mesarjev v Collinwoodu ŽELE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! JOHN ASSEG 15638 Holmes Avenue JOHN DOLENC 573 East 140th St. JOE JANES 632 East 222nd St. JOE JANZEVICH 19131 S. Lake Shore Blvd. JOHN KAUSEK 19513 Kewanee Ave. LEO KAUSEK 15708 Saranac Rd. FRANK KASTELIC 19048 Shawnee Ave. JOE KUHAR 383 East 156th St. JOE METLIKA 20251 Tracy Ave. MODIC in VRANEZA 315 East 156th St. JOE PETRICH 26594 Lake Shore Blvd. LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave. im. LUDWIG RADDELL 111 East 196th St. VICTOR SAVE 16016 Parkgrove Ave. JOE SETINA 777 East 185th St. JOHN SKOF 1170 East 174th St. JOE SISKOVICH 15804 Waterloo Rd. JOHN SIVEC 17931 Neff Rd. SOBER in MODIC 544 East 152nd St. PEARS MARY SPEHEK 16226 Arcade Ave. LUDWIG OGRINC 429 East 158th St. JOHN VIDENSEK 486 East 152nd St. LOUIS URBAS PAUL GLAPAC 17305 Grovewood Ave. 19300 Shawnee Ave. ANDREW VICIC 485 East 260th St. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 23. decembra 1946 PREŽIHOV VORANC: JAMNICA ROMAN SOSESKE Spisan leta 1941. tik pred razpadom stare Jugoslavije J (Nadaljevanje) "Lonca, no daj, bodi vsaj ti pametna in odpri," je začel Munkov Anza klicati svoje dekle. Tudi drugi so prigovarjali svojim dekletom. V cerkvi je znova utihnilo; čulo se je le pregibanje nog in komolcev. Potem je spregovorila Mojcka: "Lonca, odpri mu no, če že hoče ..." "Nočem . . ." se je drhteče branila Lonca. Toda navzlic temu so se prožni koraki približali vratom in koj nato je skozi špranjo zaše-petal proseč glas: "Ne bodi siten, Anza, in pojdi rajši domov ..." " Zdaj so se oglasili vsi fantje in začeli še huje siliti v cerkev. Nato je zapah čisto na rahlo zarožljal in že so fantje odrinili vrata ter se usuli v cerkev. Lonca je urno skočila proti stopnišču Marijinega oltarja, kjer je skupina deklet sedela sredi rož in zelenja, in se tako izmuznila Anzanovim rokam, ki so jo hotele prijeti. "Ho, ho, smo vas pa le ujeli," so se režali fantje in se radovedno ozirali po cerkvi. "Še dolgo ne ..." so sme-joč se odgovarjala dekleta. Kakor je bilo videti, dekleta v cerkvi res niso držala rok križem; ena skupina je pletla vence, druga je iz papirja delala umetne rože, ker je bilo pravih premalo, tretja skupina pa je s pomočjo Treze in Mudafa sproti z venci in cvetlicami krasila cerkev. Navzlic temu je bilo še veliko dela. Izza veli.(ega kora sta se tedaj prikazala Treza, za njo pa Mudaf, ki je kakor vsako leto, tudi nocoj veljal v cerkvi za nekakega dekličjega varuha. "Ah, vi ste!" se je začudila Treza z dobrodušnim glasom, potem pa dodala: "Ce ste že tukaj, nam boste pa pomagali." Iznenaditi dekleta pri krašenju cerkve, je bila stara fantovska pravica ob lepi nedelji. Cel kup že narejenih vencev je čakal na krašenje, med njimi je eden meril skoraj dvajset metrov in ga je bilo treba pripeti od ene strani ladje na drugo ter ga v sredi pritrditi na lestenec. Fantje so se res takoj lotili dela in začeli pomagati skupini deklet, ki so krasile cer- kev. Toda Munkov Anza, Arde-vov Tonač in še nekateri drugi pri tem niso prišli na svoj račun, ker šo njihova dekleta bila zaposlena pri pletenju vencev. Delati so morali z drugimi dekleti. Ardenov Tonač je držal lestvo Stražnikov! dekli Žavbi, precej živemu dekletu, ki je obešalo venec na zid in so se ji videle lepo oblikovane noge daleč po cerkvi. "Svinja, kaj pa delaš, glej rajši Mojcko, ne pa mene," se je zadrla Žavba raz lestvo, videč, kako jo Tonač kar požira z očmi. "Saj ne gledam!" se je v zadregi pred Mojcko opravičeval Tonač. Dekleta pri Marijinem oltarju so prasnila v smeh, Mojcka pa je zardela. Ključar Mudaf je z deklo, debelušno Pepo krasii veliki oltar. Pepa je mirno stala na lestvi, ki jo je podpiral Mudof. Tisti, ki so ju opazili, so ■ se pričeli polglasno nasmihati in se suvati s komolci, toda Mu-|daf in njegova pomočnica sta I bila tako zaverovana v delo, da 1 nista ničesar slišala ali videla. Mežnarica Treza je tudi takoj ! našla svojega pomočnika, Apa-tovega sina Žepna, s katerim so jo Ž9 dolgo dolžili in ki sta se takoj lotila enega izmed stranskih oltarjev. Delo je kmalu začelo zastajati; fantje in dekleta so se pričeli igrati. Fantje so začeli že kar kvantati, dekleta pa po malem vriskati. Večina deklet je fante sicer zmerjala, toda njihov smeh jih je hkrati dražil in podžigal k še večji razposajenosti. Med smehom in šalami so dekleta, ki so bila določena, da bodo- drugi dan nosila Marijo, krasila še velik Marijin kip, ki je z Jezusom v naročju sedela na tronu pod belim baldahinom, z veliko pozlačeno krono na vrhu. To je bila Munkova Mojcka, Pernjakova Lonca, Ardevova Metka in Mudaf ova Pepa. Vse so veljale še za device, čeprav so si o Mudafovi dekli ljudje šepetali vse mogoče stvari. Toda ker je bil Mudaf cerkveni ključar, Pepe ni bilo mogoče izpodriniti. Njim so pomagala še druga dekleta, ki so Marijine nosilke pri procesiji spremljale z gorečimi svečami. Ta dekleta ^o bila šele šolskim letom odrasla, 4 I t T i i y i ? Y Y t T Vesele božične praznike in srečno novo lelo želimo vsem našim prijateljem in odjemalcem! Acme Hardware y Appliance Co. 7002 St. Clair Ave. — EN 3880 IZVRŠIMO EKSPERTNA POPRAVILA NA RADIO APARATIH IN ELEKTRIČNIH PREDMETIH Pri nas si lahko IZPOSODITE stroje za odmakanje stenskega papirja, ugladiti in sčistiti pode V v VABILO NA Veliko zabavo NA STAREGA LETA VEČER v Victory Tavern na 513 E. 152 St., KE 9735 Serviralo se bo kokošjo večerjo—igrala bo godba Bili Lipovec—dalo se bo spominke in "noisemakers." ZA DOBRO ZABAVO OB SLOVESU STAREGA LETA IN V POZDRAV PRIHODU NOVEGA LETA. NAPRAVITE ŽE SEDAJ REZERVACIJO ZA TA VEČER PRI NAS. Al Richier—Mitz Slaper, lastnici nedolžna bitja. Za krašenje Marijinega kipa so dekleta uporabljala le belo cvetje; z žarečimi očmi so skrbno ovijala podobe z venčki in cvetlicami, dokler niso skoraj vse podobe zadelala z rožami. Za nosila, katera je cerkvi zastonj izdelal pijani mizar Roprat, je bilo pripravljenega še nekaj zelenja, katerega so dekleta naglo ovijala okrog lesov. Komaj je bilo tudi to opravljeno, je Ardevov Tonač zgrabil Munkovo Mojcko za roko in jo odvlekel v kot za krstnim kamnom, medtem ko je Munkov Anza odvlekel Pernja-kovo Lonco nekam med klopi. Dekleta so se upirala, a so vendar odšla za fanti. "Mojcka, jaz ti rečem ..." je sopihal Tonač in nasiloma objemal dekle. "Kaj pa delaš, Anza, na tem svetem kraju se ne spodobi . . " Toda Tonač je bil že tako razdražen, da hi odnehal. Tedaj je Mojcka vsa prestrašena zakričala. Izza velikega oltarja, kjer je imela še nekaj opravka, se je prikazala Treza, pogledala s strogim pogledom po cerkvi in odločno zaklicala; "Zdaj je pa dovolj tega muč-kanja in slinjenja. Pojte domov, jaz bom cerkev zaprla!" Toda še dolgo je morala goniti zadnje pare iz cerkve. Potem je ropotajoče zaprla cerkvena vrata z besedami: "Zunaj pa delajte, kar hočete!" nakar se je vrnila v žagrad, kjer jo je čakal Apatov Zep. Bilo je že davno čez polnoč, ko so se pletilke vencev in njihovi spremljevalci znašli na te-j mačnem pokopališču, polnem| temnih, skrivnostnih senc. Vas je bila tiha in pod nebo sta se izgubljala vrhova širokega zvonika in vitkega mlaja. Na vzhodu še ni bilo nobenega znamenja kakega svita. "Pojdimo, spremljali vas bomo," so se dekletom ponujali fantje. Najprej se je iz vasi zgubil Mudaf z deklo Pepo, za njim pa druge skupine. Posamezni pari so kmalu jeli zaostajati in se tesno objeti izgubljali v noč. Že koj pri prvih hišah je Ardevov Tonač pridržal Munkovo Mojcko, ki bi prav za prav morala iti domov s svojim bratom. Molče mu je dekle sledilo na stransko pot. Tesno objeta sta počasi korakala po mehkih tleh in pri vsakem koraku je fant dekle prižemal tesneje k sebi. Mojckino deviško telo je bilo The Most Wonderful GLADIRON Ever Made Is Now Here! omamljeno od fantove gorkote in od tople, skoraj opojne noči. Na prsi, na oči, na usta ji je legala čudna sladkost in ji zapirala dih in vid. Pozabila je, da ima šele sedemnajst let, pozabila je, da je Munkova hči, ki bi ne smela hoditi s fantom sama ponoči . . . Pod vplivom sladkih občutkov je pozabila tudi na to, da ta Ardenov gambelač še niti ni bil njen izvoljeni fant in da še nista bila dogovorjena, dasi jo je že dolgo zalezoval in ga je tudi ona rada videla. Zunaj na polju sta obstala in Tonač jo je objel s še večjo silo. "Mojcka!" ji je dahnil v lice. "Ali ne veš, da te imam že dolgo rad . . . ?" "Vem . . ." je komaj slišno odšepetala Mojcka in se še tesneje privila k fantu, čez nekaj trenutkov ji je prišla na misel čudna stvar, da je nekoliko glasneje in skoraj boječe rekla: "Saj ne bom imela grunta jaz... " Tonač se je skoraj hripavo zasmejal: "Kdo te pa vpraša po tem?" Toda kakor da bi se na nekaj spomnil, je hitro dodal: "Seveda ga boš imela, če boš le hotela, norica ..." Dekliške oči so ce začudeno odprle, a so se takoj spet zaprle. Nenadna misel Jo je nana-gloma zapustila in spet ni občutila drugega kakor omamiji-vi vonj poletne noči, nasičen z duhom polj, lok in trat. Samo toliko je še razločila, da korakata proti neki temni podobi, ne vedoč, da je to star, na pol razpadel zidani križ ob poti, in ne sluteč, da jo je njen spremljevalec nalašč vodil tja. Za križem jo je Tonač objel tako močno, da je vsaka njena žila začutila "njegovo kipeče poželenje. Kriknila je s slabotnim glasom: "Ah ne, Tonač, ne, danes še ne... Jutri lahko, samo danes še ne ... " "Zakaj pa danes ne?" se je zavzel fant. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proli revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. OSTANEJO GORI CELO LETO Protežirajo vrata, okna, porče, in vhode proti sapi . . . varujejo proti pripekajočemu solncu. So perfektni za strehe na porču ali nad vrati. Najbolj ekonomične vrste streha. So varne proti ognju—Koolvent traja celo življenje. Krasne barve. Vprašajte za detajle. ALL-WEATHER PROTECTION with KOOLVENT MUMINUM AWNINGSr KOOLVENT METAL AWNING CORP. OF CLEVELAND 3756 Carnegie Ave., EX 4080 GLADIRON Immediate Delivery! Grand Gas Ranges Combination Radios Electric Washing Machines Vacuum Cleaners EAST APPLIANCE SERVICE & SALES 18724 ST. CLAIR AVENUE IV 7263 George and Andrew Knaus, proprietors AUGUST KOLLANDER V Slov. Nar, Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošiljate v je jamčena; • PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. "Jutri bi še rada nosila Marijo ..." "Oh lola!" je veselo vzkliknil Tonač, "saj jo tako tudi lahko nosiš. Poglej druge ..." Zgrabil je Mojckino drobno, trepetajoče telo in ga brez odpora prišel k sebi . . . Ko je čez nekaj časa spet odprla svoje velike, začudene oči, so iz njih tekle sol^ sramu, strahu in tihe sreče ... Na vzhodu, ki je bil še malo prej tako teman kakor zahod, pa se je zdaj pokazal prvi svit. V loki^za potokom so se oglasile prve ptice... Tretje poglavje Čista in solnčna, od rose oko-pana, polna razkošja in lepote, taka, kakršna mora biti, je jam-niška lepa nedelja vstajala izza gora. Sončni žarki so kmalu popili rahle jutranje meglice in vsa dežela se je pričela odevati v svatovsko prazničnost. Množina barv na požetih in še zo-rečih njivah, na pokošenih travnikih, v zelenih gozdovih in temnih sencah se je počasi zlivala v široko, barvito in drhtečo prosojnost, ki je kmalu napolnila ozračje o d enega obzorja do drugega. Gore okrog Jamnice so mirno in motno štrlele pod prazno nebo. Iznad vasi sredi kotline se je dvigal orjaški mlaj, ki je vidno presegal zvonik. Prapor na njegovem vrhu kakor da bi bil otrpnil, niti najmanjša sapica ga ni zganila . . . (Dalje prihodnjič) IŠČE SE SNAŽILKE za nočno delo za sna žen je uradov, stalno delo—skupinska zavarovalnina in prosta penzijska zavarovalnina. Počitnice s plačo. Blizu Euclid E. 105 St. poulične. THE HARSHAW CHEMICAL CO. 1945 E. 97 St., CE 6300 ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St.* in Broadway Plača 931/20 na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri' Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R. Co. E. 9th & Broadway Išče se moške za TOVARNIŠKE DELAVCE INŠPEKTORJE NAKLADALCE 2. in 3. šift 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo z 60 let staro družbo Bishop & Bobcock Co. 1285 EAST 49th ST. pomočnice za uradniški lunč room Delajte v cistern, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme. Zglasite se pri the ohio bell telephone co. Soba 901 700 Prospect Ave. MERVARS DRY CLEANING PLANT, INC. 5372 ST. CLAIR AVE. 7801 WADE PARK AVE. HEnderson 7123 Kadar imate obleko, preproge aji kaj enakega za sčistiti, pokličite nas ali pa sami prinesite v našo čistilnico. Delo izvršimo točno in v vaše popolno zadovoljstvo. Vsem našim odjemalcem in prijateljem izrekamo najlepša voščila za vesele božične praznike in srečno novo lelo! Iskrena božična in novoletna voščila vsem! ANTHONY MARTINdC GROCERIJA IN MESNICA 861 EAST 222nd ST. — KE 7103 Mi vam vedno prijazno postrežemo z svežim in preka-jenim mesom, najboljšo grocerijo in razno zelenjavo. Se priporočamo! DR. SAMUEL R. SIEGEL V Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road ŽELI VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČE-POLNO NOVO LETO! Vsem dekletom in ženam se najlepše zahvaljujem za naklonjenost v preteklosti in se toplo priporočam v bodoče! Želim vsem vesel božič in sročno novo leto! ALICE'S BEAUTY SALON 15302 Waterloo Rd. - IVanhoe 1772 Pri nas vam napravimo vedno frizuro po najnovejšemu načinu. Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem Slovencem! COLLINWOOD AUTO SERVICE GARAGE HOWARD M. HAIRE, lastnik 462 East 152nd St. pri Waterloo Rd. IVanhoe 7686 Ako je kaj narobe z vašim avtom, ga pripeljite k nam. NAŠA POPRAVILA SO VEDNO PRVOVRSTNA. y 23. decembra 1946 ENAKOPRAVNOST STRAN 5. mg MR. & MRS. A. KALAN U SALLE BAKERY 863 EAST 185th STREET Vedno svež okusen kruh, potice in keksi Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! MARKET COAL CO. 1261 Marquette EN. 3300 Agnes Marie Klemenčič, lastnica Pri nas si lahko naročite Pocahontas—High Grade Kentucky—West Virginia—Ohio—Pennsylvania premog ter Stoker premog Vesele božične 'praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! JOHN KOVACIC PRODAJA VSAKOVRSTNO ZAVAROVALNINO Realtor — Broker's License FRANK MACK Realtor — Broker's License KADAR ŽELITE PRODATI ALI KUPITI POSESTVO, SE ZA ZANESLJIVO IN TOČNO POSTREŽBO OBRNITE NA NAS 6603 St. Clair Ave. - EXpress 1494 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! KESERKH TAVERN 6507 St. Clair Ave. ^®Umo prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom in prijateljem! ) THE HEROLD SHOPPE 6521 St. Clair Ave. prav vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalkam in prijateljem! Fine obleke, bluze, nogavice in druga oprava za žene in dekleta A. HIBLER ZLATAR 6632 St. Clair Ave., EX 8316 'Sitianti—ure in zlatnina. Ure in zlatnino popravimo. Želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto! UDOVICH'S CAFE 317 East 200th St. - KE 9723 lias vam vedno prijazno postrežemo s svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. V®sele božične praznike in srečno novo leto vam želita FRANCKA in TINKO Ivan Potrč: V kurirski karauli Bilo je po večerji, ogenj v karauli je živo plapolal. Fantje so igrali na orglice in prepevali. Pred vrati je bila velika noč, čeprav je tam na snegu in na vrhu planine med smrekami skoraj ni bilo čutiti. Nočni hlad je stisnil ljudi okoli ognja. Plameni so oblizovali na drogu obešeni kotel, kjer je kuhar vrel vodo, da bi nam potolažil žejo s čajem. Potem je muzikant prenehal z melodijo in na glas vzdihnil. "Veste kaj, fantje," je dejal, "ta teden bi napravil eno kurirsko pot več, in tudi prihodnji teden. Franc, zate bi jo napravil. Ali ne bi mogel ti namesto mene na veliko noč na pot?" Fantje so se nasmehnili in nasmehniti se je moral tudi muzikant. "Moraš v dolino?" je vprašal eden izmed tovarišev. "Še vprašaš?" ga je zavrnil smeje kuhar. "Umrl bi od kopr-nenja, če bi ne šel." Vse je kazalo, da so tovariši poznali muzikantovo bolečino, ali "nabrano krilce v dolini," kakor je povedal eden. Tovariši so se znova smejali, Franc pa je obljubil muzikantu, da bo šel namesto njega na pot. "Meni je pač vseeno," je pristavil, "ali je velika nedelja ali je kakšna druga nedelja." Zamahnil je z roko. Ali to je povedal skoraj malce preveč zakrenjeno in v karauli je nastal med tovariši molk. Kuhar je medtem precedil čaj, ga sladkal in nam ga porazdelil. Tovariši j a je oživela in nikomur več se ni ljubilo oditi spat. Drva so se znova zagorela in ti-lo je kar prijetno ob ognju. Fantom seje zahotelo razgovora, in hoteli so, da jim kaj pripovedujeva — midva gosta, ki sva prišla od daleč^ iz sveta — "iz Jugoslavije," kakor so govorili na Primorskem. Ali midva sva se izgovarjala, da sva preveč zbita. Že zdavnaj bi odšla ležat, da ne bi bilo tako prijetno pri ognju, ki je obujal spomine na prebe-dele noči ob takšnih partizanskih ognjih, ko te je ogenj z ene strani grel, v hrbet pa te je stresal mraz. Svetlikajoč plamen je begal po karauli ter plesal po zagorelih obrazih mladih kurirjev. Potem se je nenadoma — sam ne vem, kako se je začelo — vnel prepir. Bil je docela tovariški prepir med fanti. Govorili so skoraj vsevprek ter se niso mogli zediniti. Kako je bilo takrat s smrtjo politkoroisarja Ronka, in ali je bil partizan Tilka kriv njegove smrti ali ne? In zakaj bi potem streljal Ronko za Til-kom, ako bi ta ničesar ne zakrivil? Skraja so govorili skoraj drug preko drugega in misli so se jim porajale kakor plameni na ognjišču: vzplapolale so in lizale v temo, a na dnu je žarela žerjavica, ki je dajala vedno novo moč plamenom, kakor je dajal politkomisar Ronko s svojo smrtjo vedno nove misli njihovim glavam. Zaradi tega bo še najbolje, da povem to zgodbo tako, kakor sem jo potem v nočjklo iz vasi iz onega konca, ka- razmislil, ko nisem in nisem mogel zatisniti očesa v šotoru, kljub utrujenosti ne. Nenehoma sem moral znova in znova strmeti skozi odprtino v šotoru mimo vrhov visokih smrek v jasno zvezdnato noč. Možgani, ki jih je razgibalo pripovedovanje kurirjev, se niso in niso mogli spo-kojiti. Vsekakor pa je politkomisar Ronko, prav posebej pa še,zaradi Francove zgodbe, čudovito zrastel v njihovih očeh. Godilo pa se je nekako tako. Ko je pritekel v izbo stražar — bil je bled in oči so mu bile docela preplašene in zmedene — ni bilo več časa niti za misel. "Italijani in beli so v vasi!" je zavpil z glasom, kakor da bi se hotel obenem opravičiti, da on ne more nič zato, ako so prišli tako nenadoma. Iskal je odgovora v komisarjevih očeh in hotel še nekaj povedati, ali takrat je zunaj jeknilo nekaj strelov, jedko je zapela strojnica. Komisar je komaj še utegnil zavpiti: "Umik iz vasi -—po dolini — proti gozdu!" Nenadoma seje znašel sam. A ko je vstopil v vežo, je zagledal tam strojnico — "Bredo," ki je merila nekam v prazno na vaško cesto, ob "Bredi" pa je ležal nahrbtnik, kakor da bi na nekoga čakal. Ronko ni utegnil razmisliti, čigava je prav ta "Breda" in ali je ni kdo pustil tukaj iz nemarnosti — mogoče se je ta hip potepal kje po vasi, če ga ni celo sam kam poslal. Streljanje zunaj je bilo vedno bolj divje ter ni bilo časa niti za jezo. Pograbil je za orožje in se pognal proti dvorišču. Med vrati je s svojo brzostrelko zadel ob podboje ter preklel vse zvezde na nebu in mitraljezca. Planil je preko dvorišča in preskočil plot za hišo. Počenil je. Streli — bilo je puškarjenje — so pasje sikali za njim. Na desni, za hišami je lahko opazil premikanje Italijanov, da, tudi beli so bili med njimi, jasno je razločil kape. V vas so vdrli z zgornje strani. Potegnil se je v dve gubi ter se pognal po grapi hosti. Tam je bilo kamenje, tam mu ne bodp rn()gli talco laliko de, živega. Tf nekaj minutah je dosegel greben ter se prevalil za kamnato ograjo. Tu seje lahko zbral. Preko brina, ki ga je zakrival od leve, je lahko videl partizane, svojo četo, ki se je prav tako umikala proti skalam — fantje so jih vešče preskakovali in se plazili med njimi. Začeli so žgati proti mor je Ronko nameril mitraljez — dekletce, takšno trinajstletno do štirinajstletno dekletce, ki je nosilo na rokah otroka. Nesple-teni lasje so ji padali preko bledorožaste bluze. Ob prvem drevesu spodaj v grapi, bil je oreh, se je ustavila ter zdrknila na kolena. Bila je upehana. Postavila je otroka na tla, si ga naslednji trenutek znova naložila in znova stekla. Na ovinku se je spotaknila in otrok ji je kar zdr-čal iz naročja. Potegnila gaje za roko, da bi tekel kraj nje. Ali komaj je otrok — bil je po vsej priliki fantek — napravil nekaj korakov, že je padel na obraz z naprej iztegnjenimi rokami. Za-vreščal je. Dekletce je počenilo k fantku in mu nekaj prigovarjalo. Celo solze mu je obrisala s krilcem. Nenadoma pa se je vzravnala, zakričala še sama ter ga potegnila za lase. Ro.iko se je že zbal za dete, da bi ga dekletce pustilo, kar zazeblo gaje pri srcu. Ali samo za trenutek kajti dekletce je pograbila otroka, si ga potegnilo preko trebuha ter steklo z njim navkreber proti skalam. Takrat se j 2 oglasila — na docela nasprotni strani, na grebenu nad hišami, strbj-nica. Ronko je potegnil glavo za skalo ter se hotel nato splaziti mimo brinjevega grma za skale, ki so bile razmetane za njim in med drevjem. Ko je namer-j al orožje proti ognju, je začutil v nogi bolečino. V strahu je skrčil nogo, a ga je neprijetno za-skelelo. "O, za vraga, zdaj me je pa oplazil!" je dejal ter legel na skalo. Strojnica je prenehala. Ali na varnem tu ni^bil. Od toč. se je moral potegniti, bil je že zadnji čas. Dekletce tam spodaj ga je s svojim begom docela zmotilo. Še enkrat se je ozrl po oni stezi, tja, kamor je prej meril mitraljez — a zdaj je zagledal na oni stezi, po kateri je bežalo prej dekletce, mitraljezca Tilka. Poganjal se je po grapi, naravnost proti njemu. "Vražja duša," kje se je potepal?" je vzkliknil. Pozabil jena sebe že zaradi mitraljeza, kije bil Tilkov. Nekaj ga je zjezilo zaradi fanta, ali takrat se je pri- na tla ter začel žgati po Tilku. Tudi Tilko se je vrgel po dolgem na zemljo. Ronko je oživel. Pozabil je na nogo ter se potegnil do mitraljeza. Začel je nabijati proti vasi. Ko seje potem razkadilo okoli mitraljeza, je zagledal več Lahov, ki so se vlekli za ogalom. A Tilko je tekel, sključen, kolikor je največ mogel in nekam vasi. Spodaj, prav nekje v gra-j postrani. Fant je po vsej priliki pi še, se je oglasil mitraljez. Tolg^til, da ga nekdo krije. Postaje bil njihov drugI mitraljez, L-ai je drzen, ko je bežal po tako Ronko ga je spozna po glasu., Q(j[p].ti planoti proti gozdu. Ron-ŠČKil je lUTiUkanje. čieta se je i«) nooral še enkrat iižgati fx) znašla, četa se je bila — to mu | Italijanih je vrnilo v trenutku vso dobro voljo. Razpostavil je strojnico in čakal, skoraj malce nestrpno — Italijanov ali belih, ko bi se začeli gibati iz vasi proti njihovim skalam. Časa je imel na pretek. Streljanje v vasi je prenehalo.! Samo za trenutek, da se je doce-i za skalo. Ronko gaje poklical, la jasno zaslišalo vpitje neke j "Mitraljez!" je zavpil nad ženske, ki se je mešalo z vre-i "J™-ščanjem otrok. Potem je prite- (Dalje na 6. strarn Krič v vasi je bil glasnejši, vpilo je več žensk in otrok — ali to je bilo sedaj za Ronka nekje daleč. Ena sama misel seje zagrizla vanj, kako bosta s Tilkom rešila mitraljez. Tik pred njim je Tilko počenil Vesele božične in novol+ne praznike želimo vsem .prijateljem in znancem! MR. & MRS. FRi^NK YAKOS 669 East 159th Street Vedno postrežemo z svežim pivom, dobrim vinom in pristnim žganjem. Okusen prigrizek. LEO LADIHA 1336 E. 55 ST. — HE 7740 KLEPAR Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, obrnite se do nas. Želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem prijateljem in znancem! i CER'S FRUIT STORE 1148 East 71st Street Vesele božične praznike in srečno novo leti želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! JOHN BABNICK 1147 Addison Road MESNICA IN GROCERIJA Želimo prav vesele božične in novoletne praznike vsem našim odjemalcem! MY ■ KAY GOSTILNA 7«]8 St Clair Ave. Mr. in Mrs. Jim Kotnik, lastnika Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem obiskovalcem in prijateljem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli bomo vedno z dobrim pivom, vinom, žganjem in prigrizkom. Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! ZAVASKY HARDWARE STORE 6011 St. Clair Avenue ENdicott 5141 PRiJ LJ RADIO SERVICE 1142 East 66th St. želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem prav vesele božične in novoletne praznike ter se priporočamo za naklonjenost v bodočem letu. POPRAVIMO RADIO APARATE VSEH IZDELKOV Mr. Mrs. John Saye J. y S. DELICATESSEN STORE Vogal Glass Ave. in E. 60th St. Se priporočamo %a obisk. Vljudna postrežba Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! STRAN G. ENAKOPRAVNOST 23. decembra , ^ MARN'S DRY CLEANING \ 6518 ST. CLAIR AVENUE V ENdicott 2940 Scistimo, zlikamo in popravimo obleke \ Vesele božične praznike in srečno novo leto ^ želimo vsem! !• V kurirski korau;i IVii. 1'^ : ZAHVALA IN VOStILO! Vsem cenjenim trgovcem, obrtnikom, profesionalcem in naročnikom, ki so nam izkazali svojo naklonjenost v preteklemu letu, izrekamo našo iskreno zahvalo. Naša želja je, da bi tudi v prihodnje sodelovali vzajemno, in na ta način še bolj ojačili spone našega narodnega življenja. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM! Zastopniki "Enakopravnosti" JOHN RENKO FRANK RENKO JOHNSTEBUU SLOVENSKI ČEVLJARJI V Si. Clairski okolici, želijo prav vesele božične in novoletne praznike vsem svojim obiskovalcem in prijateljem! Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti iz-bomega dela. Pri nas je popravljanje resnična umet- nost. FRANK URANKAR 7226 St. Clair Ave. RUDOLPH KOZAN 6506 St. Clair Avenue FRANK LONGAR 6630 St. Clair Ave. JOHN HACE 6210 Bonna Avenue J. (. MUCHITZ Bonded Winery WiNlI 1081 ADDISON ROAD — HENDERSON 0782 Iskrena božična in novoletna voščila vsem! / Iskrena božična in novoletna voščila vsem! POSTREGLI BOMO NAJBOLJŠE EMIL BUKOVEC 6024 St. Clair Ave. Quality Groceries and Meats HEnderson 7086 i (Nadaljevanje s pete strani) I Ali takrat je fant p';;!:!', •gnal se je nc.-ka-'i "lokj ■ cu, švignil j - miuKi k ik:.:- če i ga pičil gud. bi R vuMKO ! "Tvoj miiruijcz!'' skoraj zafulil za njim. Ni mogel razumeli, zakaj si ne ustavi. Vrh tega jo bil suni ranjen. Mor;-,! bi mu j Med skalami spredaj je TH ; ko ustavil. Vendar samo za t/ c nutek. PoiCx'a pa je zamuhnil ir i izginil med kamenjem s svojim I neumnim in preplašenim obra-i zom. i Prvi hip je Ronka vse to pre I senetilo, naslednji trenutek se je že zavedel. Da, to je bil Tilko, njegov prvi mitraije^oc. N^kuli ;si ni bil na čistem z njim, v >dr.c i se mu je dozdevalo, da ni nekaj I v redu s tem fantom, ki si je ve-;del vselej ustvariti nekak polo-■žaj v četi, ter je tako in po tej I poti tudi prišel do mitraljeza. 'Zdaj se je ta podoba razvozljala. Iv trenutku mu je postalo jasno, j s čimer se je že tolikokrat klal i— in ta tip se je celo kril za njegovim hrbtom. Potem pa ono de-: kletce z otrokom, ki je le uteklo ; Lahom in belim . . . Ali preden 'je. Ronko vso zadevo razmislil I do konca, je že držal v rokah pištolo in počil. Enkrat, dvakrat, trikrat. Tja med skale, kjer se je pojavljala bežeča Tilkova postava. j Zravnal se je, noga ga ni prav I nič več pekla, bil je razdivjan. , Takrat je z leve znova zaropota-j lo in Ronkova roka se je pove-i sila. Nikakšne moči ni bilo več 'v njej. Tako se je zgodilo in nič drugače, a kar je jJbvedal potem Franc, ki Je bil takrat bolničar, to je bila kajpada njegova zadeva ter so mu oni lahko samo verjeli, so mu hoteli ali ne. Bolničar je našel Ronka na obronku. Bilo je pozno v noč, Lahi in beli so že odšli, krič v vasi j 9. že zdavnaj pgia,v'hal. Le na pogoriščih je še tlela žerjavica in posmojen dim je napol-injeval ozračje ter legal kakor ! kamen na prsi. To je bilo delo j Lahov in belih, ki so zažgali vas. I Ronko je ležal naslonjen na j skalo. "V zadnjih zdihljajih," j kakor je rekel Franc. Niti malo 1 ni več mislil na to, da bi še spra-jvil besedo iz njega. Bil je pre-■ s tre! j en, enkrat, dvakrat. Skozi I prsi in pod srcem. Potem še no-Ige. Ko ga je obvezal, je potiho j spregovoril. Ali ko mu je Franc j omenil — mislil je pač, da mu I mora povedati, da so Tilka pri-I ieli, je Ronko skoraj vzkipel. I Po vsej sili je hotel, da ga je j naslonil ob skalo. Hotel seje za-! vreti proti vasi. Na pogoriščih spodaj so oživeli plameni in metali svetlobo po pokrajini, pose-i jani s kamenjem. j "Kakšni plameni!" je vzkliknil I Ronko. "Dunja bo delala zapisniške in pognala Tilka pred sodišče. Kaj drugega si ob takšni priliki ! ne bi mogla zmisliti. Tudi jaz si ne bi. Ne bi ga obstrelil, da ni malo prenemarno zamahnil z roko. Zabolelo me je zaradi mitraljeza. Da, zaradi mitraljeza. Dekletce pa je rešilo otroka . . . Srečo je imel, da ga nisem podrl. če bo le imel še srečo pri. Dun j i. Vidiš, Franc, samo zara-i ' gu. Tudi zara-ii 1 icciii 30V uanes pobijc; !' '' s., ;o. V(;jiia je resd;i - vi'TiMa hodo lota, nove %)v-' Jadi i,;!na svetu bo , .u:\a ; i'g.'co. Oi''oci, nas n ijgtlo mogli razurncti, zakaj smo .■>e hli:'ljali-nii>o :^abo, na pnliko ■ »V!\^a^j.!Xvv . . . Zcik'^olio- :il bi . -'m sebi. Aii ni to smešno. Ci so iakral ne bi vzpel, me r.e bi pc;r;al Lah. Rešil bi morda sti-oj;iico. Tako sem pa komaj sam;ga sebe privlekel d< sem. Od U d mi ni treba nikamor več naprej." Ronk-i se je hotel nasmehnili, ali moral je prestati, ker ga ji začelo du^iti. Na ustih se mu je p!;javila krvava pena, zatem te nek curek krvi. Bolničar mu j t za sveto božjo voljo prigovarjal, ■la bi pr-'-nehal z govorjenjem, da bi lagc l, ali Ronko je bil trmast. Nato je odprl oči in se za-strmel s svojimi svetlimi očmi v pogorišče. "Vidiš ta ogenj?" ga jo vprašal; ali nato natiho, da se je moral Franc skloniti, da ga je razumel .'"Pogorele so te stare bajte z vso svojo siromaščino. Še vedno gorijo ..." Ali tam spodaj je tlela samo žerjavica, nobenega plamena ni bilo več videti. Ronku se je zble-dlo; kar ni bilo nič čudnega, kakor je pojasnil Franc, ko mu je pa iztekla kri. "Še vedno gorijo te koče, ali prišla bodo leta, ko bodo spodaj stali veliki in beli domovi . . . sredi samega cvetja. Na oknih, velikih in svetlih bodo cvetele rože, nageljni se bodo penili po zidovih . . . otroci bodo tekali po zelenih travah . . . Taka lepa pomlad bo in fantje,bodo znova peli po vasi dekletom . . . Nihče na svetu več se ne bo hotel spominjati teh črnih dni. A če se bo kdo, bo vzklilmil: Kakšna sreča, da je takrat pogorela vas . . .! A zdaj se streljamo zaradi mi-traljezov."'. Zdaj je bil bolničar prepričan, da so Rcnkove iire štete. Bledlo se mu je ih to je bil njegov konec. Naj S3 izgovori, si je mislil Franc. Nič se ni več jezil nanj. Prijel ga' je pod pazduho in ga položil na travo. Ronkov obraz je docela zbledel. Bolničar ni slišal več njegovega glasu. Ronko je ufniral — in umrl potem še pred polnočjo. Tik pred samim koncem se mu je še bledlo nekaj o onem' -nesrečnem mitral jezu, da bi mu ga moral prinesti ali kaj. Toda zaradi mitraljeza mu ni mogel bolničar prav nič pomagati. Pobrali so ga I^ahi ali beli . . . Zjutraj smo pozaj trk ovali in še sedeli okoli ognja, ko je planil v karaulo Franc ter skoraj iztrgal brzostrelko s klina. Nato seje pognal z njo nekam v sneg. Naslednji trenutek smo planili tudi ostali. Spominjam' se, da sem si hotel naložiti nahrbtnik, ko je zaropotalo za karaulo. Utegnil sem pograbiti samo še brzostrelko, ki sem jo nenadoma zatipal pod roko. Hotel sem za kamcnjc/, ali zaradi snega, ki se je vdiral do kolen, sem se spojk čd in padal. Za prvimi skalami smo se ustavili. Ali nič takšnega se ni zgodilo. Po izhojoni gazi je prišel mimo, kakor se je pozneje izkazalo, dezerter. A ko je zagledal pred karaulo bolničarja ki je ma-sal čevlje za pot, je preplašeno obstal. Bolničar mu je še pomi-gal, naj stopi bliže, on pa jo je ubral nazaj. Lahko bi bil kak cgleduh. V strahu sem vprašal muzikanta; "Ali ga bo dobil?" "To si lahko brez skrbi, ne bo mu ušel." Res mu ni. Tačas je že ležal kakšnih sto metrov proč od ka-.raule ob gazi na snegu in umiral, kakor je prišel povedat eden izmed kurirjev. Odšel sem tja. Precej daleč je iekel. V vsakem z mahom obraslem kamnu ali hlodu in ob gazi sem ga videl. Ležal jena snegu in odgovarjal, ko so ga izpraše-vali. Izvlekli so iz njega, da je bil v neki edinici na Notranjskem, a zdaj je šel na Primorsko; samo zašel je. Že nekaj dni je bil lačen. Ni pa mogel povedati nič jasnega, ali je dezerti-ral, ali je bil bataljon razkropljen. Zadnje mu kurirji kajpada niso verjeli. Tudi belogardist ni bil, to je zanikal. "A zakaj si dezertiral?" ga je vprašal eden. Dezerterjev splašeni obraz se je za trenutek zapičil v bolničarja, potem pa se je razgubil nekje v gozdu. Nič ni vedel povedati. "Primorski lokalpatriotizem," je povedal nekdo. "Ah, kaj, velika noč!" Odšel sem, fantje so bili dobri, in čutil sem, da jim je bilo prav za prav neumno, da so ga obslrelili. Treba ga bo vreči v eno izmed kraških jam. Jama ni bila daleč proč. "Zakaj ni počakal? Zakaj je bežal?" Hoteli so se opravičiti zaradi teh' dveh vplrašanj./ A potem — čez uro ali kaj, ko smo odhajali, je bila tudi ona zadeva zaradi dezerter j a skoraj rešena. "Ni takšne sile," je povedal komandir, ki seje vrnil. "Obvezati ga bo treba." "Kako?" ■ Franc je postavil brzostrelko, ki jo je vzel v roke, da bi jo očistil, na stran in se vprašujoče zazrl v tovariša. "E, izlizal se bo. Z onim strelom skozi glavo ni nič, samo uho ima načeto. Človek se je bolj prestrašil, kakor pa je bilo zares." Videl sem bolničarja, kako se je veselo razgibal. Potegnil je šaržer iz brzostrelke, ga potežkal in razposajeno vzkliknil: "Za vraga, izstrelil sem skoraj ves šaržer! Pa ga nisem zadel, kakšna sreča!" Moral sem se spomniti na Ronka. ? Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! PAZITE NA OTVORITEV 'S OPEN KITCHEN I 742 E. 185 ST. — Fina jedila; izvrstna postrežba FRANK STRUMBLY STAVBENI KONTRAKTOR Highland Road-Highland Heights ^ ' Telefon: Hlllcrest 225 W 5 I- Vesele božične in novole+he praznike želimo vsem! Ako nameravale dali zgraditi novo hišo, ali pa če želite popraviti in predelati ter i prenoviti vašo staro hišo, so lahko zanesljivo obrnete do nas. Vse delo je točno nare-' jeno v vaše popolno zadovoljstvo. Cene so zmerne. : ^ mnOMl BEVERAGES, INC. 4621 Denison Avenue woodbine 6080 , DISTRIBUTORS OF ERIN BREW — BURKHARDT — DUQUESNE PORTER — ALE — HALF & HALF JOE PULZ Vsem Slovencem in Hrvatom vesele božične praznike in srečno novo leto! Janko N. Rogelj 6208 Schade Avenue ENdicott 0718 Iskrena božična in novoletna voščila vsem! ZAVAROVALNINA IN BONDI POSTREŽBA je popolna in zadovoljiva. FRANK GRČAR 1132 East 71st Street MESNICA Iskrena božična in novoletna voščila vsem! Priporočamo se za naklonjenost, ker v naši mesnici boste vedno dobili prvovrstno mesenino. JOE IN JENNIE LEVSTIK ' 1169 East 76th Street GOSTILNA Se priporočamo, da nas obiščete. Postregli vedno s svežim pivom, vinom in prigrizkom. V esele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem! Vesele božične praznike in srečno Novo leto J vsem našim odjemalcem in prijateljem! \ PRIJATEU'S PHARMACY ^ Slovenska lekarna ST. CLAIR AVE. Cor. EAST 68th ST. ENdicott 4212 • Prescription Specialists We Deliver ORAZEM SISTERS CONFECTIONERY 6415 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 9566 Konfekcijska trgovina v Slov. nar. domu Serviramo tudi sandviče, mehke pijače in sJadol®*^ Želimo vsem najlepše božične praznike in srečno novo leto! i!,: Secembra Ife * ENAKOPRAVNOST STRAN 7. Vsem Slovencem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto! mil SCENIC STUDIOS 84E.2l7St. —KE. 0471 CLEVELAND, OHIO JACK BEESON. Rep. ^®sele božične in novoletne praznike želimo vsem! Joseph Žele in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 St. Clair Avenue ENdicott 0583 452 East 152nd Street rVanhoe 3118 f Avtomobil in bolniški voz redno in qb vsaki uri na Polago. Mi smo vedno pripravljeni najboljše postreči. Mils Revere Ave. - Ml 6215 MESNICA IN GROCERIJA 5#^ gospodinjam se priporočamo, da si nabavijo fino mesenino in druge dobrote ter jestvine. JE NAJBOLJŠE VRSTE IN CENE ZMERNE. ®sele božične in novoletne praznike želimo vsem! i « iskrena božična in novoletna voščila vsem! Mi vedno skušamo nuditi simpatetično in zadovoljivo poslugo ko se družina preminulega obrne do nas. Louis L, Ferfolia LICENCIRAN POGREBNIK 9116 Union Avenue Michigan 7420 SVEC PHARMACY LEKARNA 3790 EAST 116th ST. - MI 9890 V. G po vaše lekarniške potrebščine k nam. Ci ^ v '*'ovencem in Slovenkam izrekamo nase najlepše ^®2drave ob božičnih in novoletnih praznikih! ^ , DR. METOD MIKUŽ: I BODI POZDRAVLJENA, SVOBODNA IN SREČNA SLOVENSKA ZEMLJA! Tak in podoben pozdrav jei nosil v svojem srcu in pameti j vsak pravi in resnični partizan vsa štiri dolga leta in bridka leta. Poudarjam pa, pravi in resnični partizan, kajti le temu je bil tak pozdrav in želja edino merilo in kažipot njegovi vesti, ki je urejala vsa dolga leta njegova dejanja in nehanja tako, da so bila dobro, koristna in zaslužna in ■— da so prinesla današnjo in dokončno svobodo. Nobena druga dejanja in nobeni drugi ljudje bi je ne! In prav s tem pozdravom in s tako željo je legel vsak pravi partizan tudi v grob, pa čeprav je vedel, da je še tako prezgoden, krivičen in prisiljen. Velika zapoved ljubezni do lastne zemlje in ljudi nam je narekovala prav vsa naša dela. Vse dolge in neizprosne marše, pa naj je bila noč, sneg ali soln-ce in če se dež ni hotel ustaviti in ni bilo ne časa ne kraja, da bi se človek spočil, prespal ali si vsaj za silo obvezal ožu-Ijeno peto. Po vseh teh težavah nisi slišal ne v četi, ne v bataljonu in ne v brigadi tožbe al vzdihovanja. Gnanim od izpolnjevanja velike zapovedi domovinske ljubezni in poslušnim glasovom onečaščene, požgane in okrvavljene slovenske zemlje, se nam je zdelo sgimo pc sebi razumljivo, da se je ob skopo odiAerjenih počitkih kadilo iz nas kot od konj, ki vlečejo v strme bregove pretežka bremena. Pa na vse to ni gledal nihče, tudi zato ne, ker je vsak rajši ulegel kamor koli že, pa je bil lahko to sneg, ostro kamenje ali sam brinov grm, ki ni ne gostoljuben, ne prijazen. Ča bi imel človek samo takb vero, da bi se mu vse na svetu zdela le gola slučajnost, bi se prav gotovo večkrat vprašal, čemu in zakaj ga je potem ta goli slučaj zanesel na Notranjsko ali kam na Trebelno, Pohorje, v Zgornjo Tribušo in na vsezadnje pred sam Trst al Ljubljano. No, partizani nismc bili in ne bomo nikdar prazne smešile in slučajnostne vere! Nasprotno, če nam nočejo in ni-GO hoteli sovražni ljudje prizna ti in privoščiti prav nobene ve re, so nam pa gotovo vsaj to da se pač borimo in umiramc "za nekaj", v kar tudi veruje mo. Imeli so in imajo svoj prav! Kajti ta "nekaj" ja in ostane ^ naših dušah in pameti sloven ska zemlja in kot smo verovali v njo in ji nazdravljali leta ena-inštiridesetega in dvainštiride-setega, prav tako ji še danes in to živi ali mrtvi: bodi pozdravljena, svobodna in srečna slovenska zemlja! * Gotovo ne bo mogoče nikdar več izbrisati iz duše katerega koli pravega partizana vseh velikih lepot in izrazitih posebnosti slovenske zemlje, kot ne vseh doživljajev iz težkih let borbe za svobodo. In prav gotovo je, da se je prav vsakemu Š3 prav posebno priljubila gotova in določena zemlja. Zakaj, bo vsak prav gotovo, prej ali slej tudi povedal. Najrajši in najprej se jaz vedno spominjam Notranjske, zemlje za Krimom in od Kolpe in Kočevskega Roga nekje do Idrije, Vipave in Istre. Je.to revna dežela, če jo člo-l vek pogleda povrhu. Če pa jej živel na njej z brigado, odre-j dom ali bataljonom, je mogel i spoznati, da na tej skopi in I kraški zemlji prav za prav ne I manjka ničesar, da morejo pa! na njej živeti le dobri in pošteni ljudje, kot njihove čebele, ^ti nesebično nabirajo svoj med bogve kje v Javornikih, Sliv-lici, Rakitni, na Travni gori ali ^o ajdi, če kje le cvete, in po 'ožah, ki jih je veliko povsod, ikopa, pravim, je ta zemlja, je "»a darežljiva z gozdovi, ki se' le umire prav nikoli in pojol ?pše, gotovo pa slovesne je kot j rgle v največjih cerkvah. Ne 'trudijo se nikdar, vedno žive, n smreke in hoje so nas na larših bežale z vejami, kot nas i in ne bo več nihče na svetu. I Jikdar ne bo več človek pozabil! Icških senožeti, če jih je vsaj! mkrat prekrižal po dolgem in ločez, pa čeprav je bilo vse polio sovražnih in belogardistič-lih postojank. Bile so to pač lašs sencžeti, hoja po njih ti-la in mehka in na njih smo si latrgali rež, da jih nismo mo-%li vseh nesti. Vedeli- smo za /se naše grobove in ker ^so se lam reže prijazno ponujale, mo jih nosili našim mrtvim orijateljem, se ob njihovih gro-[ ovih spočili in z njimi vred po- ■ iienili za nazaj in naprej. Nih-j 'e pa si takrat praV gotovo ni; nislil, ka-j je boljše, biti živ ali Tirtev, in oboje se nam je takrat kot danes zdelo enako po-rebno in prav. | Ne bomo pozabili požganih j notranjskih vasi, v Katerih je bilo težko najti živo dušo. Odselili so se celo škorci, miši in muhe, ostali pa so martinčki, gož in včasih še lepo pisan modras. In nismo se spraševali, kje so ljudje, ker smo vedeli, da so ali na Rabu, padli kot talci, živeli kot partizani ali se zatekli bogve kam. Bilo je potrebno tudi to, kot naše ožulje-ne noge, od bedenja in dima vnete oči in ozebline na rokah, ki so srbele še v pozno pomlad. I Pa vseeno, če je Šercerjeva ali Tomšičeva brigada dobila povelje in pot na Notranjsko, prav vsak je rad šel. Vedel je dobro, da bo po lakoti podoben volku in da mu bo bogata rosa notranjskih travnikov in gozdov zmehčala in uničila še to, kar se že zdavnaj ni moglo več imenovati človeška obutev. Vedel pa je, da se prav nikjer tako slovesno in mogočno ne bori solnce z meglo kot prav v teh krajih, da sonce počasi le zmaga in da je potem dan lepši kot kjerkoli na svetu. Pa naj bo pomladi, poleti ali pozimi, vselej se ti le v teh -krajih zazdi, da so barve kot v jeseni, o kateri ve vsak otrok, da je naj--lepša in najbolj podobna človeku. Vsak kamen, ki jih ni malo, je v notranjskem solncu lepši, bolj bel in prijaznejši in sladko si zaspal, če je bil tvoje edino vzglavje. Človek-neparti-zan bi z obupom ogledoval notranjska pota, kjer bi se mu zdela hoja težavna in bi se ves okresal in si izmučil kolena. Mi smo prav po teh potih vozili topove in ranjence. Kako, nam pač ni skrivnost, drugim pa bo za vselej. Prav v tem in še v marsičem je razlika med pra-, vimi, nepravimi in nepartizan-skimi ljudmi. Tudi v tem, ki je velika in lepa, da se je ves bataljon zamišljen ozrl na nočno nebo in bi rad pobožal vse zvezde, ali da smo ob pogrebu enega izmed nas jokali prav vsi,; pa nam ni bilo ne nerodno in prav nič sram. Prav na. Notranjskem sem doživel veliko in lepo stvar, lepšo in večjo kot kdaj koli poprej. Italijani in beli so nas močno pestili ž 3 tri dni, še bolj pa dež, mraz in megla. Stisniti smo s3 morali čez Medvedjek na Bo-rovško goro, s tem smo sovražniku zmešali sled in pritisnil je z vso silo drugam proti Jelenovemu žlebu. Ni pa zato še nehal padati dež, in mraz in megla sta pritisnila še bolj. Poskušali smo sicer zakuriti, a ni gorelo, tudi jedli bi, a ni bilo kaj, in tobak se nam je popolnoma zmočil, Bog ne dai, da bi kdo godrnjal, fDal.ie na 8. strani'* ZAKRAJ 6016 ST. CLAIR AVE. Modferno urejen pogrebni zavod, da odgovarja vsem podrobnostim AMBULANČNI VOZ JE NA RAZPOLAGO OB VSAKEM ČASU IN KJERKOLI TREBA EN 3113 1 Vsem prijateljem in znancem tsr rojakom v- splošnem želimo vesele božične praznike iii sreče polno, zdravo novo leto! A« ANZLOVAR 6214 St. Clair Ave. MODNA TRGOVINA Obleke in potrebščine za moške, Ane in otroke SUKNJE — KLOBUKI — SPODNJE PERILO Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto! JOSEPH J. SMOLE JR. BONDED WINERY NO. 191 6112 Glass Ave. IMAMO VSAKOVRSTNA FINA VINA Želimo vsem odjemalcem in prijateljem prav vesele božične praznike in srečno novo leto! NORWOOD HOME BAKERY SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Ave. Fino pecivo, kruh in torte za božične praznike boste dobili pri nas. Vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem žalimo vesele božične praznike in srečno novo leto! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želimo VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM, S ŽELJO, DA VAM JE NAŠA GODBA NAPRAVILA MNOGO VESELIH URIC! MERVAlt MUSIC MART 6919 St. Clair Ave. 6112-14 St. Ckir Ave. želimo vsem našim odiemalcem in prijateljem prav vesele božične praznike s srčno željo, da bo novo leto prineslo obilo nrečs! Pri nas si lahko nabavite vsakovrstna božična darila, s katerimi boste svoje domače—odrasle ali otroke— gotovo razveselili. Našo trgovino smo nanovo preuredili in povečali, da bomo vam lahko zadovoljivo postregli^ SE PRIPOROČAMO! 'B dfu a WW sis' SLO>VENSKA GROCERIJA IN MESNICA 19302 Chickasaw Ave. - IV 2050 Pri nas dobite vedno fino sveže in prekajeno meso. Fine mesene in riževe klobase naša posebnost. GROCERIJA SADJE — ZELENJAVA Vesel božič in srečno zdravo novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem! STRAN 8. ENAKOPRAVNOST 23.^ec«mbra BODI POZDRAVLJENA, SVOBODNA IN SREČNA SLOVENSKA ZEMLJA! bili nr.m šš najbolj podobni :Ue težko ujel na razgovor. Pa prileteli so kot huda ura in spet! razumeli smo oboje, kajti kaj (Nadaljevanje s 7. strani) I tega nismo bili vajeni, tudi znali nismo prav: vse tc :,e nam je zdelo umljivo same y.o ssbi in ker smo imeli neumrljivo upanje, da bo nekoč vse boljše in lepše, tudi zaenkrat dobro in prav. Stisnili in zvili smo se, kot je pač kdo mogel in znal, in poizkušali zaspati. Spali nismo že tretjo noč. Spočetka sem štel kaplje, ki so mi padale za vrat, a bil sem žs toliko ob zavest, da se nisem mogel več prav premakniti, čeprav me je zeblo, kot more le zebsti popolnoma premočenega in premra-ženega človeka, čutil sem še, kako me je nekdo pregrnil čez glavo, in v *^istem sem zaspal. Spali nismo dolgo, morda le uro ali dve. Od Podpreske in Borovca je bilo čuti močno streljanje. Sodeč na prvi pogled — kar se je kasneje izkazalo za pravilno — je to pomenilo, da je sovražnik spoznal prevaro, odkril naš3 položaje in nas hotel; stisniti od dveh strani, tretjo in četrto pa bi pomenili strmi prepadi proti Cabranki. Kot je bilo to vselej, kadar nam je grozilo obkoljenje, smo se tudi to pot hitro premaknili in to čez Inlauf. obojne Brige in cesto na Zdihovo in od tam še naprej na prve obronke Kočevskega Roga. Marš je bil trud, a za nas nekaj običajnega. Po poti sem poiskal partizana, ki me je pokril z močnim Avtorskim krilom. Toliko sem izvlekel iz njega, da ga potem sam ni imel, bilo pa je tako šo-torsko krilo poleg puške in žlice najdragocenejše partizansko imetje. Zakaj pa je pokril mene, ni hotel nič slišati. Šla sva dober kos poti skupaj, bil je doma, sodeč po govorici, nekje s Primorskega in videl sem ga takrat prvič in zadnjič. Tudi to je bilo pri nas nekaj običajnega. Šele ko smo dobesedno preleteli nevarno cesto, počivali in čakali, da se vrnejo naše zasede in pobočnice, je nazadnje le priznal, zakaj me je pokril, čeprav je bil zato sam moker in še bolj prezebel, kot je že bil. Dejal je počasi in videlo se mu je, da je s težavo lovil in iskal besede: "Vidiš, tovariš, tako je. Ti si samo eden, nas drugih pa je več." — Večji praznik in večje razodetje so se mi zdele te besede kot sama velika noč. Izpoved in priznanje neznane, velike in človeške duŠ3, lepo dejanje navadnega in dares prav gotovo Ž3 mrtvega paruzana, izpoved velike in nesebične ljubezni do sočloveka. Marsikdo'mi danes pravi, da se mu zdi vse naše partizanstvo prava skrivnost. Ima po svojC prav, ker ne bo nikdar doumel ne verjel, kako velike duše in veliki ljudje so branili njegovo zemljo in jo tudi obranili in osvobodili iz rok sovražnih tujih in domačih ljudi. Popolnoma razumljivo je, da imam prcv od takrat Notranjsko še rajši. Vse njene Javor-nike, Slivnico, Lož, Drage, Mo-ravo in Faro in prve početke Kočevskega Roga. In prav tako notranjsko solnce, jate vran, za Katere še danes ne vem, od česa žive, in nepregledne bataljone in brigade škorcev, ki so odš'i, da jih ni mogel nihče na , dohiteti ne najti. : Ni me doslej v svobo-i ša zaneiia not v te kraje Morda — in najbolj gotovo je res to — da prav zato ne, ker bilo bi veliko vprašan'e, kdaj bi se : spet vrnil med stene, kjer ni ne solnca, ne rož, nt orinja, ne belih kraških skal. Vsa Notranjska pa je svobodna. Kot smo hoteli, ji vedno žaleli in oboje tudi uresničili. Kdo? Samo mi, partizani! v j Če je človek v tistih dneh in ■ mesecih hotel do Gubčeve bri-, gade, je šel na Trebelno, če pa do Cankarjeve, pa na Čatež ali nekam proti Sv. Križu. Nikdar ■ iii šel zastonj in vse to je bilo nekaj tako znanega, da so ob nedeljah hodili na obiske celo svojci partizanov iz same Ljubljane. Toliko zahtevana partizanska konspiracija je bila v teh krajih prav nepotrebna, ker je sovražnik spričo dobro razpredene vohunske mreže v najkrajšem času izvedel za vsak še tako majhen premik. Z veli-^'imi silami nas je hotel pregnati iz vseh teh republik, a se mu ni nikdar posrečilo in je poprej prišel 8. september triinštiride-setega. Velika razlika je bila, če si prišel z Notranjskega v te kraje. Senožeti so tod zamenjali vinogradi, jelove hoste bukovje in kamnito, od kraškega dežja raz-' jedeno pot, blatna steza in kolovoz. Tu si zopet po mesecih , ali letu videl civilnega človeka in otroke. Te smo gledali še z večjim začudenjem in imeli smo jih radi tudi zato, ker niso prav nič bežali od nas. Odraslega si vse smo se naučili in morali naučiti razumeti. Takrat je bil v ty^ /1 t j i h april, maj in junij. Cez "oč je poganjalo drevje, dopoldne in popoldne se je odpiralo cvetje pred našimi očmi in.nikdar sneg ne pobeli tako lepo češenj, kot jih je tiste dni in noči njihovo j cvetje. Proti Lakencam i n Šmarjeti pa se je poizkušal že , slavec. To nas je najbolj izne-nadilo, bolj kot če smo zašli v I belogardistične zasede. Teh je bilo vsenaokoli na pretek, slavec pa je bil v našem življenju, ki takrat ni veljalo prebite pare, le velika posebnost. In vesel je bil človek naših fantov, ki so se vračali s patrol in zased in ki v svojih poročilih niso zamolčali, da so poslušali celo slavca. Veliko silo in željo po življenju je vse to pomenilo. Po tistem življenju, ki ga ima vsak od nas nad vse rad, a ga brez oklevanja žrtvuje — za slovensko zemljo. Od sto partizanskih nerazumljivosti je e^a tudi ta. i In prav tega tudi ljudje tistih krajev niso mogli razumeti. Zato nam je stara ženica svetovala, naj gremo domov ali I kamor koli, samo nje naj pusti-: mo pri miru, dekleta so nas gledala po sirani — to je še najbolj razumljivo, kajti čudovite so bile naše obleke — možaki pa so modrovali, le kako boste uničili Italijane in Nemce, ki imajo vsega več kot preveč. Fantje so bežali pred nami k belim v Mirno peč; Novo mesto, Rakovnik, Št. Jernej in Temenico, ali pa se zarili in skrili v mrvo kot vrabci. Vendar smo imeli orav vsi samo eno in isto misel: tudi Dolenjska bo svobodna! Tako lep je ta svet, da mu gre svoboda Ž3 zaradi tega. In ko bo svet svoboden, bodo svobodni tudi ljudje, prosti vseh in od vseh vetrov znešenih navad, obzirov, predsodkov in praznih utvar. Le redki so nas sprejeli s širo-kogrudno dolenjsko prijaznostjo, več je bilo vpitja in zmerjanja kot dobre in poštene be-j sede. Nič zato, smo dejali. Osta-j jali smo kljub temu v vasi ali^ pa šli svojo pot naprej. Tisto čudovito partizansko pot, za katero nisi vedel in je nisi poznal pet minut poprej, a je držala v gotovo in veliko zmago. Pot mimo in preko zased, tesno ob Novem mestu, čez Krko, ob pošto-1 jankah, na juris, na Hinje in Suho Krajino, deželo brez vode in pravih ljudi. In važno je to: ta naša pot se ni ustavila nikjer. Čeprav nam je bil po stokrat in Š3 več prerokovan, zaželen in tudi nameravan pogin in uničenje, a le kdo in kaj je moglo in smelo ustaviti korak tistemu srcu in pameti, ki je hotelo in [ vedelo samo eno: bodi pozdrav-! ; 1 jena, svobodna in srečna slo-' ' venbi.a ztinlja! I i Tudi v vse te doienjske kra-! je me še ni zanesla pot. Rad pa ; bi čimprej spet stopil na ta j blatna pota in steze, med vino-: grade in na Čatež, ki je najlepši kraj na Dolenjskem. In pre-, pričan sem, da me to pot ljudje ; ne bodo podili, kot so me mar-I sikje in marsikdaj. Žlico, ki sem jo na poseben način dobil nekje pri Karteljevem, sem sicer zlo-! mil, najboljšo voljo pa imam ^ prinesti novo. Ne bo ne zlata ne ^ srebra, a bo prava in resnična ! in dolg bo poplačan, grehek pa tudi odpuščen. Tfžko ie tako pisati in človek mora sproti in neprenehoma krotiti snomine, ki jih je p'^e-mnogo, lepih in žalostnih. A vse ob svojem času, kot smo partizani vselej najrajši dejali, tudi takrat, če shio se morali umakniti in so ljudje govorili in pisali: glej, sedaj pa jih bo konec! Toda ni moj namen na tem mestu obujati spomine. Povedat" hočt:n — in to je vsak lahko spoznal — da smo bili, da smo in da bomo pravi partizani neseb - li ljudje, človeški, dobri, vneti za vse, kar je dobrega in lepega, da pa imamo najrajši svojo ljubo slovensko- zemljo. 1940 Z leti se bodo zorala vsa tista pota in steze, ki so bila ne^ kdaj naše glavne ceste, bo prerastla skrite steze "J ših hitrih in počasnih razpadle bodo naše bolnišnice F Rogu — in nazadnje bomo mrli tudi mi. A ostalo ^ vselej in vse čase dvoje- ^ bodna slovenske zemlja w namci, ki bodo govorili isti ZG Iji samo ne&e besede: bodiP^ zdravljena, svobodna in slovenska zemlja! WATERLOO H1-SPE)PP Moderna naprava za mazanjf tov; umijemo in sčistimo avte. širno razna popravila, itd. Frank J. Fortuna i" Johnny Vadnal, last ^ E. 152nd SI. in Waterloo Hoa Mi imamo najbolj krasno izbcro ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTEU^ IN PREPROGE ZA KOPALNICE Izplačalo se vam bo napravili vaše božična darila pri nas. Poizvejte kako dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno. Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicoit 05^ Jennie Hrovat Imamo veliko izbero krasnih božičnih dreves KAKOR TUDI MNOGO LEPIH STVARI, PRIPRAVNIH ZA BOŽIČNA DARILA SKOK'S FLORAL SHOPPE TONY in JUSTINE SKOK, lastnika Cvetlice za vse namene 15300 WATERLOO RD., IV 3200; NA DOMU: KE 6653 Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem! A .&