»8. Sftvllta. V Ljubljani, v soboto 3. julija 1920. [III. leto. •mh^^^^^^^^^ mmmi ^^^U^^^r ^^^^^^R ^^^^^^^^^^^^^^B B^B^B^E ^B^BI B^B^B^B^B^r ^B^B^B^B ^B^B^B^b B^B^BIBi - B^Bhh^h aB^B^BT' i • - 9EI9H9^^He^^^ ^ lahaja vs*k đm popoldae tim«« »Melje ta pratui*«. id%enrt"J l^St°r ! ,m "? X^4,m m 2a male °glase do 27 /nm visine 1 K, oa ,5U mm visine dalje kupčtjski in uradai oglasi 1 mm K °— notice poslano, preklid izjave in reklame 1 mm K 3- Poroke, široke 80 k! Zemtne ponudbe, vsaka bcseda K 2•—. pri večjih naročllih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži zaamka za odgovor. Upr vniSlvo lfsio*. Naroda" ia ,Xiro4na Tisa a rad" Knailoea ulica št. 5, prltUćno. — Telsfaa si. 304. „Sioremki Narod* velja v LinbMani Ia po poiti j v Jugoslaviji: ceioleino naprej plaćan . K lćšO- — polletno ........ 90"— 3 mesečno......M 45 — 1 „ .... ... 15- V inozemstvo: celoletno......K24J — polletno........,120-— 3 mesečio ,.,...„ 60— .......20 - Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi narovniki na; pošijejo v prvič naročnino vedno %^tET P° nakaznid. Na samo nismena naročila bfez poslatve denar a se ne moremo oziratL Ureduištvo ,Slov. Naroda" Knaflova ulica it 5, I. nadvtroff* Telefon štev. 34. Dopise sprdjeica le podpisaao in zađostno frinkovaM. BW~ RoHopiso-j ne vrača* "BJH Posamezna šjeviitei velia 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. ^ **z lindstuo. Mi vsi. kl srno v balkanskih voj-nah videli začetek končnega osvobo-jenja vsch Jugoslovenov v enotni državi pod dvoglavim bclim orlom, mi vsi, ki smo po svojih skromnih močeh pomagali pri razdiranju habsburške monarhije, mi vsi, ki smo na-polnili avstn'jske ječe, ko je počil na Vidov dan v Sarajevu strel kot znamenje prihajajoče svobode, mi vsi, ki smo 5e v vojni žarili kot tajni mi-nerji v važne vojaSke službe, mi vsi smo vedeh\ da mora priti dan, ko bo naš narod proslavlja! dinastijo Kara-^iorgjevićev kot svojo osvobodite-i?ico in porokinjo .Jepse slavjanske bodocnosti. Ttidi drugi, ki se nišo mogli izpostavljati nevarnostim, če SO hoteli obvarovati naš narod pred popolnim izkrvavljenjem, so slutili prihod nove velike dobe pod žezlom jusoslovenskega kralja iz domaće hiše Črnega Džordža. To naše prepričanje in te naše slutnje nas nišo varale. Obisk pre-stolonaslednika v Sloveniji je pokaza!, da je bilo naše delo smotrena priprava za udejstvitev naših političnih ciljev. Sprejem Aleksandra Karagjor?jevića v Sloveniji je naj-slovesnejše priznanje jugoslovenske kraljevine s strani nareda. Tega dej-stva ne more utajiti noben se tako načelni nasprotnik monarhizma. Naš narod ni \\đc\ v prestolonasledniku samo po^ ' '' ne državne misli, kakor se no .. z gotove strani, am-pak tuđi In predvsem svojega vla-darja - osvobodftelja, ki bo branil nas in mi lijeka proti vsakemu zuna-njernu in notranjemu sovražniku. V veliko zadoščenje mi je. da sem moge! spremljati prestolona-slednika na njearovi zrna^oslavni poti iz Ljubljane v Maribor in nazaj proti Beogradu. V zadoščenje tuđi za vse tište, ki j:m ni bilo dano, da bi se mogrli pribllžat! onemu, za katere^a so derali in trpeli cod tujim jarmom. Prestolonasledni^ ovo potovanje po Sloveniji je bilo zma^oslavje, ka-koršnega se ni doživel noben vladar. Kakor v Ljubljani in na Gorenjskem, tako je tuđi na Štajerskem naše ljudstvo izkazovalo svojemu vladar ju najvisje časti in izražalo najsloves-nejše svojo ljubezen do dinastije Ka-Tagjorgjevićev. Če bi se prestolona-slednik ustavi! povsod. kjer so mu priredili sprejem, bi potrebova! naj-manj par dni, ne pa kratek dopoldan, ki je bil določen za njegovo potovanje iz Ljubljane v Maribor. Tuđi ni mogoče popisati vsega, kar se je vi- J j delo, slisalo in občutilo ob vsej dolgi i poti od Save pa do Drave. Popis vsega tega bi obsegal obširno knjigo, ki bi v mrtvih slikah in besedah pripovedovala vse ono, kar je dozive! regent rned svojim udan'm narodom. Toliko ljubezni in odkritosrč-nosti še ni izrazilo nikdar naše ljudstvo nobenemu. Vse, kar se je storilo v pozdrav regentu, je izliv globoko ukoreninjene ljubezni do narodne vladajoče hiše. Naše Sokolstvo, ki se je borilo vedno za idejo jugoslovenstva, ki je v najliujših Casih avstrijske reakcije imelo pred očmi le svoj končni cilj, je bila hrbtenica vseh organiziranih in spontanih prireditev v čast prestolonasledniku Aleksandru. Regent, ki je ponovno izrazil svojo naklonjenost Sokolom, jih je večkrat nazval z besedami: Moji Sokoli! Odlikoval jih je večkrat z raznimi željami, ki govorno dovo!j jasno o priznanju Sokolstva in o pomenu sokolske ideje za narod in državo. Povsod, kjer je Ie mogel. se je prijazno in zaupno razvrševaniu teza bratstva ter se vrše v tem oziru razgovori med zastopniki češkecra in jusroslovanskejra Sokolstva, ki bodo dovedli jrotovo do lepih uspehov in bodo stvarili podla^o za ustanovitcv vseslovan?ke Sokolske zveze. Na Vltavi se je vršila včeraj zvecer pravljična apetheosa osvobo-jenia češkejja naroda in njegove bo-dečnosti. Obrežje Vltave je napolnila ogromna množica ljudi, vsa Vltava ie bila razsvetljena z električnimi žar-nicami, v ozadlu so pa z reflektori! razsvetljevali razne scene, ki pred-stavljajo izbmli vojske, dobo prega-njanja ter konečno osvobojenje naroda po legijonarjih. Prezident Masarvk ie sprejei danes deputacijo jugoslovanske vlade in raznih korporacij razven Sokolstva. ki se mu pokloni v ponede-liek. Deputacijo je vodi! poslanik rfribar. Prezidenta je nagovori! za-stopnik ministra zunanjih del inini-ster dr. Ninčić, ki je omenjal skupno delo Čehov in Jugoslovano-v med Fran Govekar: 71 (Dalje.) •Od Gradišća do semkaj sem izredno dobre volje, rivala Bogu, da imamo za seboj izstradano, umazano in zavratno Italijo! Kako krasna izpremeinba! Jezik, običaji, podnebje, zemlja, narava in kultura, vse je tod drugače nego v kraljestvu bojažljivih italijanskih ste-nic in uši. Ciovek je kar očaran, ko vidi tukaj povsod čistost, prenrostost in gostoljub-nost teh čvrstih in skromnih ljudi. Nikjer nisem videl lepših, posta\rnejših mladeničev, inteli-gentnejsih starčev in Ijubeznivejših stark, nego v teh krajih. In pa ta dekleta, — strela božja —!« r.Jean, ne kolni! V župnišču smo!« se je šalil Murat. • Pardon, prečastiti! Ampak prijatelj Murat me je prekinil le zaradi tega' ker si prila-Šča pravico, da srne edino on — nas najlepsi general! — peti himne lepemu spolu.« Družba se je zasmejala, Bernadotte pa je dejal: "*ovsod tod sem gleda! vzorno obdelano polje, krasne senožeti. dobre ceste, in voz in konj ima ta narod v izobilju. V Italiji smo stradali . • . namesto voz smo imeli gare . . . me-sto konj pa osle in mezge, da nismo prišli ni-mor naprej. Ko pridem v LjubJjano, sporočim vse to našemu nadpoveljniku Napoleonu Buo-napartu. Priporocim to simpatično deželo njegovi prav posebni blagonakk>njenosti, sam pa hočem skrbeti, da se bo vedlo naše vojastvo do tega naroda z največjo obzirnostjo.« »Ali ves. da nas je sprejela deputacija?« je vprasal. »Takoj smo postali prijatelji.« »Vem, pravil mi je gospod Hueber,« Je odgovoril Bernadotte. »Zvede! sem pa tuđi, da je mnogo občinstva probegnilo pred nami. Isto sem opazi! drugod. Laska duhovsčina 7e pač raztrosila povsod grdo neresnico o nas, in prav nič se ne čudim, da se nas je tuđi kranjska duhovsčina bala kakor divjih barbarov. Veseli me, prečastiti, da ste izjema med njim, ter uparri' da je v deželi še več takih mož.« Wenigar se je poklonil in modro molčal, zakaj njegov jutranji strah je izginil docela- »AI? ste čuli, s kaksnimi sredstvi Je đu-hovščina v Ankoni hujskala zoper nas?« je vpraša! Murat in se zasmejal. »Sleparija je bila vsaj duhovita! Ko so dospeli naši v to luko. so drle ženske in starci kriče in jokaje k neki Madoni. Kip je pretakal prave solze nad strašno nesrećo, ki je zadela mesto zaradi našega prihoda. Pomislite, Mati Božja, čeprav iz lesa, se je jokala zaradi nas! Tuđi mi smo jo sli gledat, in — o čudo! — resnično, Marija je plakala! Ostrmeli smo in bili prav zares v za-dregi. Tovariš Monge pa je naložil kip štirim grenadirjem na ramena ter ga dal prenesti v glavni kvartir. Tam so Jo prdskali in našli, da je spretna naprava v kipovi glavi povzročila optično prevaro. Kaplana, ki je znal ćelo kipu iztiskati solze, so zaradi razžaljenja franeoske armade in oskrunitve vere zaprli, leseni kip Madonin pa so nesli nazaj v cerkev, toda bre?, stroja. In Mati Božja ni poslej jokala nič več!« >Pa kaj smo doživeli v Lorettu!« je pri-povedoval častnik na koncu miže. »Po vsej Evropi govore in pišejo. da je bila ,Casa santa' oropana od Francozov. in gotovo se širi ta strasna vest tuđi po vaši domovini, gospod abbe. Sredi februarja smo prišli v to slavno romarsko mesto. Povsod laska revščina in umazanost. cerkev in ogromni samostan pa razkošno krasna. Opat in njegov kapitelj imata v njem vprav knežje prebivališče. Vr cerkvi je slovita Časa santa, baje nekdanja soba Device Nazareške. V isti sobi — pravijo — je sprejela nenadni poset arhangela Gabri-jela; danes stoji vrhu tabernaklja zelo stara in tudf zelo primitivno izrezljana lesena soha Device Marije. Legenda pripoveduje, da so to hišico prenašali angeli iz kraja v kraj ter jo končno čez Adrijansko morje prinesli na joret-ske visine. Romarji z vsega sveta prihajajo tja In prinašajo Madoni zlatih in srebrnih daril. demantov in biserov, tako da se je po samostanskih sobanah nabral ogromen zaklad, ki je bil vreden več miiijonov, a ni koristil nikomiir nič. Soha sama se blešči od samih biserov, demantov in dragotin, toda ko smo hoteli tište zakladnice videti, so bile prazne — demanti, biseri in dragulji na sohi pa so bili Čisto r.y-vadno bntšeno steklo! Darove, namenjene iz poobžnih src Devici Nazareški, je pospravil, zapravi! in poskril \7atikan!^ Anekdote, vse polne perecega sarkazma proti laškim duhovniškim spletkam in lažem so pripovedovali živalini častniki z veselim hu-morjem. Herbersteinovcu VVenigarju nišo bile neprijetne, moral se jim je ce!o smejati v zavesti, da je kranjska duhovsčina proti laski vprav vzorna. >Vojna s papeško državo je bila docela nepotrebna,« je dejal Murat. >ZakriviI je ni paoež, nego njegov tajnik, kardinal Busca. fanatični sovražnik franeoske republike. Ta kardinal je proti našim dogovorom sklepal vojno zvezo z Avstrijo in avstrijski general Collt je prevzel poveljništvo nad smešnimi četami Pija VI.; ta kardinal je hudobno nahujska! vse me-nistvo in sfanatizira! vso Romagno proti nam. Tri dni so bili plat zvona, odredili štirideset-dnevne molitve in misijone, lagali o raznih ču-dežih in nebeskih prikaznih in naščuvali naj-nižje vrste naroda, da so besnele in blazne!e. Menihi prosjaki s križem v roki so pri Faenzi vodili kmetiške tolpe in vojaške polke proti nam, a ko so zagledali prve franeoske grena-dirje in zaslišali prvi grom franeoskih topov, so takoj pobegnili- Okoli petsto zapeljanih kmetov in vojakov je padlo. zločtnec kardinal-general Busca pa je ušeL Več tisoč jih je bilo ujetih. %, stran. »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. Julija 1920. Itev. 149, .vojno, pozdravll je prezidenta Masa-jjyka tuđi kot osvoboditelja Jugoslo-branov ter izrazil želje, da bi postale \yezi med Čehoslovasko in Jujroslavi->Jo tako ozke. da bi ćeli svet videl da ;so Čehi in Jujroslovani brat je in da bočejo to zvezo z vsemi sredstvi braniti. Prezident Masaryk se je zaHva-tfl za ta pozdrav poudarjajoč, da #a posebno veseli prihod Jusroslovanov y Prasro, kajti med njimi vidi mnogo dobrih prijateljev iz Drejšnjih let in mnosro svojih učencev. ki so sedaj prvoboritelji za svobodo jugroslovan-skega naroda. Nato se je prezident razgfovarjal s posameznirai člani delegacije. Popoldne se je vršila na vrtu grada Hrađčani pri prezidentu juži-na. katere se je udeležilo veliko Preko Rena!« uvedeno politiko nadaljeval. v svesti si, da zastopa Francijo, ki ima sprLČo svojih žrtev pravico, koraka-ti na čelu, in na čije strani ni samo pravica, marveč tuđi moč. NEMŠKI DRŽAVNI DOLG. LDU Berolin, 1. julija. (DKU) Na včerajšnji seji glavnega odseka državnega zbora je naznanil državni finančnf minister dr. Wirth, da znaša ves dolg Nemčtje 265 milijard mark. LDU Berolki, 1. julija. (DKU) Listi poročajo iz Stettina, da se je stavka poljskih delavcev na Pomo-ranskem razširila. Ponekod so se streljali stavkujoči in moštvo teh-nične zasilne pomoći. POLJSKO - BOL.IŠEV1ŠKA VOJNA LDU. Varšava, 29. junija. fBrez-žično.) Frontno noročilo poljskega generalnesra štaba z dne 28. t. m.: Močni sovražni oddelki so napadli naše postojanke ob reki Cernici, pa so bili odbiti s stroinicami in topovi. Naša peh at a >e nenadoma napadi^ vas Jelaru premaiarala močne boliše- viške čete, ujela več mož in zapleni- la mnogo strotnic. Sevcrno od želez-niske proge Kalukowicze - Reczvca so sovražne čete pomnožene z novo-došlimi ojačenji dvakrat napadle naše postoianke pri Boruski. Bile so odbite. V protinapadu smo ujeli štfri može in zaplenili strojnice. Ob reki Uborczi boji pred našimi postojanka-mi. Ko je sovražnik več dni brez-uspešno poizkušal, prekoračiti reko Zlucz, se mu je posrećilo, zavzeti naše postoianke in prčiti na zahodni bregf. Nasprori drugim vestern se mora ugfotoviti, da ^e poljska vojska pred Izpraznitvijo Kijeva porušila samo most čez Dnieper, in sicer iz strateziČr>ih ozirov. LDU Moskva, 1. Julija. (DKU — Brezžično.) Zelezniski promet na progah Minsk - Vilna in Minsk-Bje-lostok je ustavljen, ker so zelezni-ški mostovi porušeni. LDU Moskva, 1. julija. (DKU — Brezžično; Vojno porocilo" Rde^e čete so po hudih bojih dne 29. Kenija osvojile Mosvr. Prodirajoč proti i Ro\tiu so naše čete razbile odpor i sovražnikov in dosegle &to 50 yi$t ' vzhodno od Rovna in 12 vrst vztiod-no od Sepetovke . Na Krimu je bil poražen sovražni donski voj. So-vražnika zasledujejo. LI^U Varšava, i. julija. (DKU Rrezžicm) \ ojrio poročilo poljske-ga generalne^a štaba z dne 29. jimi-ja: Okoli Bci)roiiKa je sovražnik mrdil svoje ^ o^tojanke med rnoč-niin topovskim ognjem. Zadeli so na njegove prednje čete. V Polesju smo po krvavih bojih izpraznili Mosvr in Kolenkoviče. AKCUA PROTI BOLJŠEVIKOM? LDU London« .30. junija. (OKU Reuter) »Dailv Telegraph< prina^a s pridržkom vest iz Kovna, po kateri se zbirajo v okolici Kraljevca močne čete, da pripravijo v Rusiji veliko protirevolucijonarno gibanje. Vodja tega gibanja je baje Gučkov. Polkovnik Vent, ki je sedaj v Berlinu, odpotuje v Pariz, da dobi od za-veznikov odobritev tega nacrta. Polif!£iS£ uesff. = Obisk regenta Aleksandra v Ljubljani in italijansko časopinje. Italijanski listi poročajo po svoje o obi-sku regenta Aleksandra v Ljubljani, povdarjajo regentov govor na dvornem diaeju v vladni palači in pravijo: Med tem, ko so se v Anconi in drtu?od boje-vali Italiiani z Italijani, je govoril jugoslovenski regent v Ljubljani ireden-ristično napitnico. Nato citirajo ves to-zadevni odlomek iz regentovega govp«. ra o neodrešenih Slovencih pod itali-janBkim jarmom. — Ministrski svet. Beograd, 1. julija. Danes dopoLdne se je vršil prvi ministrski svet po povratku ministrov v Beograd. Ministrski svet se je bavil z našim budgetom in se je konstatiralo, da, znašajo naši državni dohodki in iz-datki Ictno približno 4.% milijard kron-Deficit bi znažal kvečjemu kakili 100 milijonov kron. — Te stevilke jasno kažejo. da stoji naša država v financi-jalnera pogledu na precej trdnih nogah, posebno se, če se vpošteva, da znaša mesečni deficit Italije 14 milijonov lir. Trdlitev italijanskih li eto t, da so naše finanee v slabem atan^u, tore| ni res-nična, Če se vpošteva, da je deficit 100 milijonov kron naravnost malenkoeten. p-roti ogromnemu mesečnemu deficitu 14 milijonov lir. ki jra ima Italija. = Sodba o^leđnega grškega fi-nančaika o Jugoslaviji. Beograd, i. julija. Po povratku iz Beograda se je izjavil ravnatelj v finanenem ininistr-stvu v Atenaii g. Kofinas o Jugoslaviji, da smatra to državo za najbogatejšo v ćeli Evropi in za najlepšo pokrajino na jugu. Izrazil je mnenje. da bo v naj-kraj^em času dinar prva valuta na kontinentu in da bo k temu znatno pripomogla bogata žetev, ki se ceni na 4 milijarde dinarjev. Kofinas je izjavil, da se mora takoj pričeti z delom. da se zgradi v Solunu svobodno cono kot pristanišč© z& Jugoslavijo in da upa. da bodo vsa dela še tekom letošnjega leta končana. = Ureditev Častniikih p-la^. Beo-g r a g, 1. julijLa. Današnji ministrski svet se je bavil rudi z vprašanjem uredi tve Častniskih plač in z vprašanj em nove ga sprejema ča-etnikov v na«o ar-mado. Iz naSe kra1)eufne. — Hrvatski novinarji in poroč«val-ska sluzfea. LDU. Zagreb, 1. julija. Na današnji skupščini Hrvatskega no-vinarskega društva je bila sprejeta na-stopna resolucija: Izredna skupščina Hrvatskega noviuarskega društva dne 1 julija t. 1. v Zagrebu je sklenila na-ptopno: Hrvatsko novinarsko društvo v Zagrebu zahteva na podla-gi sklepa JL jugoelovenskega novinarskega kongresa, ki se je vrsil v Zagrebu, in z ozi-rom na organizacijo naše poročovalne «lužbe. da se čimprej uvažuje in udejst-vitje sklep kongreea v tem zmislu. da ne organizacija poročevalne službe no izvede brez sodelovanja poklicanih či-niteljev iz vrst novinarjev. NajodloČ-neje protestira, da se ta p<>rocevalna slnžbo monopolizira v rokah. inozemcev in posameznikov ter izjavlja. da se bo najod'oonejše že s staliŠča državnega iDteresa borila proti vsaketou takemu poizkaeu. neiMlreSsna domo-uina. — Koparski napadi na Notranjgkem se dogajajo tako pogostoma. da človek ni varen življenja pri belem dnevu-Fran §abec iz Zagorja se je vracal iz £t. Petra domov. Srečai ga je neki ita-Hjan&ki vojak, mu \-zel ves denar in se druge stvari. Jo3ip Sircelj iz Enežaka je šel domov s konji iz Trnovega. gtir-je roparji so s;a pri be-lem dnevu napadli, ga težko ranili in mu vzeli nad 500 lir. Nezavestnega so našli ob cesti. Većino teh roparjev tvorijo italijanski vo-jaki. To je strašno, to je nezaslišano in nobene odpomoči ni, prav kakor da bi italijanska vojaška in civilna oblast dopustila tako ropaoje med Slovenci. — V Se za ni imajo dobro godbo. Svira eeio vrsto slovenskih komador, kakor sploh vse godbe med Slovenci. Slovanske skladbe pa nišo nič kaj všeč lalkim udesom. In tako je prišel signor maresciallo k predsedniku godbenega dmštva. pa je ukazal. da morajo takoj pr^nekati s\apati slovanske pesmi, ker sicer bo društvo rezpuščeno. >Naprej«, >Hej Štovane«:, >Lepa naša dcHnoTina.< I tega kar ne mor^io slUaii, posebno Jfcft jih grabi je«a ia t>trahv 6e krepko za-doni >U boj!«. Mi«lijo, da bo vojna-Pred**ednik druMva je rwi«rovoril si^no-ru, dia naj mu predloži dekret oblasti, ki prepoveduje omenjeno sviranje- Sig-nor j« bil v zadregi, pa ne je končno potrkal us prsi in reko U da je on tista >«UoritaS&ivih<. — Z Goriakega. Dve neareči *t± se pripotiU nkuiturnimi<. Itati-jani je kaj takega mogoče. Ako že sedaj tako postopajo s Slovenci, kaj bi počeli z njimi sele, ako bi pripadli Italiji! — V Otaležu na Cerkljanskem jo neki neznan človek ubil posestnika Mi-haela Magajna, pri katerem je prenociL Zločinca i&čejo. — Pevgko in glasbeno društvo v Gorici je priredilo, kakor smo na krai-ko naznanili, v dvorani >Centrala* koncert, na katerem je nastopil moški zbor. mekan zbor in moški oktet. Peli so Ferjančičevo >Oj, slovenska zemJji-ca,< Bartlovo >Oj planine«, narodaie pesmi, Sattnerjevo >Ave Maxia<, gotovo skladbe, ki zahtevajo od pevca znanja in izurjenosti. Poročila se glase, d& je koncert uspel prav dobro; bile eo st-cer hibe ali splošen vtisk je dokaj ugo-den. Obisk ie bil velik. Tudfi Italijani, ki so prišli na koncert, so izrekli pohvalo. Vsa čast društvu in pevovodj£ g. Komelu! Za današnje oase je bil ta koncert v Gorici izrednega pomena. — Iz Kanala nam poročajo, cba Je tamkaj umrla ga. Marija Drašćek v starosti 88 let. Izpolnila se ji je želja, da počiva v domaći zemlji, kamor se je vraila iz begunsrva meseca aprila. ZdraustuD. — Zdravnižka služba. RazpieAna je služba ofcrožnega zdravnika v Raj-henburgu. Interesenti se opozarjago ^ razpis v Uradnem listu. — Zđravniške Stipendije. Mhnfttr* stvo za narodno zdravje je razpisalo osem zdra\Tiiskih štipendij in sicer po' eno stipendijo za proučavanje socijaj-| ne higijene, epidemijologije, baktertf-| jologije, rasne higijene, tuberknlo«^^1 obrtne in industrijske higijene, obebe higijene in atavbene higijene. Stipendije znašejo 10.000 dinarjev za eno aolsko Ie4o razven povratila stroško^" za šolnino, kurze. laboratorije in potne, stroske. Natecaj traja do 1. septembra t. 1. in je prošnje vdajsrad potom Zdrava stvenega odeeka za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Kraj, v katerem se ima; proačavati poedina stroka. predpiSer ministretvo za narodno zdravje. V prp-snji mora prosilee izjaviti, da bo, aiR> dobi stipendijo, podpisai reverz s ka* terim se zaveže, da bo trikrat tako dol*! go kakor bo vžival stipendijo, služil V državni službi in da ne bo izvrševa! privatne zdra^iiiške prakse. Interesen-, ti se opoznrjajo na razpi? v Urađ^' nem listu. — Prvi jugoslavenski fstrma«eii>! sko - kemički almanak Aeskulap* 2»; god. 1921. izaći će koncem o. g. u i^-; danju ljekarničkog referenta kot zdravstvenog odsjeka u Novome Sadu i urednika >GLasa apotekarstvac F^j mru.. Andrije Mirkovića, da ap| otre8emo konačno i u tom pogleda V Beča i Pešte. Ahnanak će biti providjen omm drugog bogatoga materijala točnim službenim popisom svijuh javnih za>-, vodskih i vojničkih liekovna, kenrickih instituta, bioloških i bakterioloških zavoda, tvornica i ljekovitih vrela i kupališta, u cijelom kraljevstvu: biti 60 dakle sanitetskim priručnikom za svakoga strukovnjaka a i za laika. Zato Će napose dobro doći onim našim čita^ teljima, koji imadu ili žele da dobiju veze sa kemijskom i farmacentskom industrijom, koje se neglo razvijaju n našoj mladoj državi i da^ju najbolje nade za budućnost. Sva tražena uputstva u pogleda oglasa, pretplate i bilježaka daje uprava >Glasa apotekarstvac u Novemu Sadn. «*• Šolstuo. — Razstava risa.rij in ročnih del na mešeansJki soli pri Sv. Jakobu je vred- na, da jo ogledalo učenci, učitelji in starši in da se oceni. Istotako na obrtni šolL Odprta je še ta teden. Učiteljem gre priznanje. — Vpisovanje v pripravijalni raan red in prvTi letnik Državne dvorazredne trgovske sole v Ljubljani se vrši dne 6., 7. in 8. julija od 8, do 12. ure dopol. due. Sprejemiu pogoji so objavljeni ca rfcsglasni deski. Ker je zanimanje za eclo zelo veliko in ker bo prijavljenih več, kakor jih bo inogoče sprejeti, so bo vpisalo vsakega ueenca in učenko samo pogojno. Po zaključenem vpiao-vanju se bo odloćilo, koga se sprejme in koga se odklorii. Končni izid bo raz-glašen pred ravnateljsko piaarno. Pri odiočiivi za sprejem ali za. odklonitev bd m^rodagm ^edyse^ jUfi^9^ia]% 149. štev. »SLOVENSKI NAROD', dne 3. julija 1920, 3. stran. Dalje imajo prednost otroci trgovcev, industrijcev in obrtnikov, nato pa, tieti, katerih starši stanujejo v Izubijani. Ker bo vpisovanje satno pogojno, je po- poloonia enako, č© priđe kdo prvi ali tadnji na vret^ Ztklo je tuđi upotrebno, da bi eakali imeresentje oelo dopoi-dne pred pis&rno. — Ravnateljstvo. Dneune uestl. V Ljubljani. 2. julija 1920. — Regent v spomlnsko knjigo Glasbene Matice. Na koncertu je med odmorom predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar naprosil regenta, da se vpiše v spominsko knjigo. Regent je rade volje ustregel izraženi želji. Deputacija pevskega zbora mu je pred sedež prinesla mizo s srebrnim pisalnim orodjem in spominsko knjigo. Regent je s krepko roko zapisa! vanio: Aleksander. Na Vidov dan 1920. — Z naše univerze. Na univerzi kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo-vencev v Ljubljani so za Studijsko leto 1920/21 iz voljeni: za rektor ja: dr. Rikard Zupančič. profesor matematike na tehniški fakulteti; za dekana filozofske fakultete prof. dr. Ivan Prijatelj: za dekana juridičnc fakultete prof. dr. Gregor Krek; za dekana medicinske fakultete prof. dr. Ai-fred Šerko; za dekana tehniške fakultete prof. dr. Makso Sarnec; za dekana teološke fakultete prof. dr. AleŠ Ušeničnik. — Ne operete se! Na včerajšnji naš Članek »Po refrentovem poseru ~. y katerein smo očitali deželni vladi. da Je skušalo regentov poset izrabiti vstrankarske namene in mu dati strankarsko obiležje, odgovarja današnji »Slovence-, Menfli smo, da bo vsaj skušal pobiti naše ocitke in dokazati, da je bilo postopanje deželne vlade vsaj na zunai korektno. Toda motili snio se. »Slovenec^ si ne upa o tem poglavju črhniti niti besedice. ker se pac zaveda, da se zamorca ne da umiti ali oprati. Prav previdno in modro molči rudi o naši konstataciji, »da se je klerikalna stranka se do ne-davnega časa docela neprikrito isfra-la z republikansko idejo in da se sedaj njeni pristaši brez odpora s strani strankinega vodstva širijo med ljudstvom misel, da bi bilo za slovenski del našega naroda najbolje, ako bi se združil z brati onkraj demarkacijske crte ter si zasigural v varstvo svojega obstoia najobsežnejšo samoupravo.« Molči o tem, ker ve in čuti, da so to fakta, ki jih ni mog:oče iz-podbiti z nobenim zavijanjem. Saj je treba pobrati samo citate iz naših katoliškjh listov. da se dokaže, kako navdušeni poborniki naše državne misli in pristaši naše narodne dinastije so bili se do najnovejšega časa somišljeniki SLS. Bilo bi fatalno za dežeino vlado in njeno stranko, ako bi došla sedaj v javnost dolga vrsta zanimivih izjav klerikalnih slasil iz polpretekle dobe, iz katerih se tako jasno zrcali, kako so ta glasila še včeraj propagirala republikanstvo in ■naravnost ščuvala proti dinastiji Kara gjorgjevićev. Zato se zdi »Slovencu- parne tneje in varneje, da molče požre to grenko pilulo, samo da ne ■izzove. da bi se obelodanili oni ne-prljetni citati. Da pa svojo stranko vsaj navidezno opare, se ^Slovenec« sklicuje na deklaracijsko politiko svoje stranke, ki je baje postavila temelj edinstveni državi. Leoo! Toda ^deklaraciisko politiko« je svojčas delal tuđi Stipo Radić, o katerem nemara tuđi »Slovenec« ne bo moerel rrditi. da je sedaj »državo vzdržujoč element«. Deklaracijska politika ni torej noben dokaz za državno In di-nastično lojalnost SLS v polupretekli dobi. Kakor se je »Slovence« previdno izognil. da bi se v jedru dotaknil tega vprašanja. tako se je odel v tr-ilovraten molk tuđi glede očitka. da se je deželna vlada ob priliki regen-tovega poseta poslužila pavjega perja ter zlorabila ćelo vzvišeno kralie-vičevo osebo v pristranske in stran-karske svrhe. Seveda posrlavje o So-kolih in Orlih govori preglasno, zato je tuđi na to točko »Slovenčev« odgovor — molk. — Gosariia. Poverjenik za socijalno skrbstvo je vpeljal zopet nekaj novega! V Ljubljani živi trgovee, kl je sicer rojen v Dalmaciji, ki je pa v Ljubljano pristojen. Nekako pred pol letom se mu je odpovedalo stanovanje, češ, da je tujec. Pritožil se je na dežeino vlado ter v pritožbi dokazal z domovinskim listom, da je v Ljubljano pristojen. Deželna vlada je vsled te^a njesrovi pritožbi ugodila ter razveliavila odpoved. Ta stvar je postala pravomoćna in naš Dalmati-nec - Ljubljančan je dobil dejansko pravico da ostane v svojem stanovanju. Ali, Kiejte, — prejkone tiči zadaj kak klerikalni konkurent! — ravno ob regentovem prihodu mu le dal dr. Gosar dostaviti odločbo iste vlade, ki je pravomoćno razveliavila prvotno odpoved, da se ta odlocba deželne vlade zopet prekliče inda se v moč postavi prejšnja odpoved. Vse to pa vsled nadzorstvene pritozbe. o kateri pa se ne pove, kdo jo Je vložil. ker bi se bilo s tem prejkone razjasnilo, da tiči wa** klerikalna neotefc« I čija. In naša slavna dezehia vlada ie to nadzorstveao pritožbo, ki se ie obraćala proti nji sami, z odprtimi rokami sprejela ter jo resila ugrodno. Nadzorstvena pritožba ni nič kaj po-sebnega; nekaj novela pa je. da se taka pritožba srne vložiti pri tišti instanci, proti kateri se obraća, in na-ravnost nekaj nemogoče^a je. da ta instanca sama sodi o taki nadzor-stveni pritožbi. Kaj takuu'a je pač mogoče le v časih, ko je stopila anarhija na mesto postavnosti. a zastop-nik anarhije je jjospođ dr. Gosar! S takimi »nadzorstvenimi« pritožbami se nam bo lahko zavil vsem vTat in pravnega varstva ne bo v deželi no-benega vec. Daleč smo prijadralif In sedaj, da priđe protekcija na dan. hoćemo pred vsem vedeti: kdo je vložil to nadzorstveno pritožbo? — Imenovanja. Za inspektor ja III. razreda v niinlstr&tvu za socijalno politiko je imenovan dr. Lenart Lotrič, sekretar 1. razreda v mi-nistrstvu šum in rud. —- Skraini mz za skrajni sever. Iz Dževdželije na Vardariu ob grški ineji nam je poslal carinik gr. And. Miškot pod ireslom »Skrajni jug za skrajni sever« znesek po 158 dinar je v (632 kron) s prošnjo, da izrocimo de-nai* odboru cvetliČne>ra dneva za Ko-roško. prirejene^a dne 20. jimija. De-nar je bil nabran med častniki in uradniki v Dževdželiji. Priporočamo zgled rodoljubov ob errški meti v po-snemanje našemu občinstvu. Po de-nar naj posije odbor svojega poobla-ščenca. — Korošci nas prosijo, da objavimo nastopno ugotovitev: Sprejemu regenta Aleksandra na Biedii je prisostvovalo nad 2600 Ko-rošcev. Med njimi je bilo okoli 200 oseb v narodnih nošah in nad 450 šolske dece, iz vsake sole po 10 do 15 otrok. Prišlo je tuđi mnogo 2i-Ijank iz Ziljske doline, ki pripada sedaj Avstriji. — Predavanje o Koroški se vrši na Vranskem v soboto, 3. julija ob 4. uri v salonu g. Brinovca. Opozarja-mo občinske predstojnike, odbornike, duhovščino in učiteljstvo. kakor tuđi ostalo razumništvo, da se udele-ži tega predavanja v čim največiem številu in da tuđi pridno agitira med ljudstvom, da se £a tuđi udeleži. — Toča v Rozu na KškeiBL Spodnja Rožna dolina je bila v zadnjih dneh hudo prizadeta po toči. — 25., 26. in 27. junija. kar 3 dni zapore-doma, se je vsipala v zrnih debelih od oreha do debelesra kurjega jajca, ter padala kakor kamni, popolnoma suha, tako da je začetkoma vsakdo mislil, da meče kdo kamenje. Oblaki so prišli vsakokrat od severa (celov-ške strani) sem in so šli preko Roža proti Kranjski. Dne 25. je bilo pobito najbolj v pasu: Kotmaravas - Kapla na Dravi - Podgrora, dne 26. pod Borovi jami in dne 27. v okolici Šmarje-te v R. in v Selah. — Take toče tuđi stari ljudi« ne pomnijo. Poljščina, ki je tuđi letos izvanredno kazala in ki je bita še vsa zunaj, je uničena in sadje je na tleh. Ljudstvo je obupano. Pred letom so prišli ropat in trpinčit ljudi od severa Volku'ebrovci, letos pa je prišla toča. — Papirnati drobiž mestne ob-čine ljubljanske ostane jriasom naredbe ministrstva financ z dne 19. junija 1920, Št. 18.692. v prometu in ve-Ijavi se do 31. decembra 1920. Drobiž se dobiva ob običajnih uradnih urah pri mestni blagajnici. — Mesta poštnih oraktikantov. Glasom odloka kr. ministrstva za pošto in brzojav je v območie poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani razDisano 48 mest poštnih prometnih praktikantov. S prilouami opremljene in kolkovne prošnje naj se viože pri poštnem in hrzojavnem ravnateljstvu za Slovenijo v Lntb-ljani. — TovarfH - profesorji — pozor na prihodnjo številko »Našega glasa«, ki pojasni važno stanovsko vprašanje! — Brzojavne pristoibine za Če-hoslovaško. Počenši s 3. julneni t. 1. je v brzojavnem prometu s Cehoslo-vaško pristojbina za eno besedo 24 par ali 96 viru minimum 1 din. 40 par ali 96 vin. minimum 2 čin. 40 brzojavke se plačuje za 50% znižana pristojbina. Minimum din. 2 dm. 40 par ali 9 kroti 60 vin. — Tatvloa naboiev. Minuli me-sec je bila tukajšnjemu puškariu in trgovcu Franu Š e v 6 i k u ukradena na grlavnem kolodvoru velika množina streliva in nabojev v skupni vrednosti 10.800 K. Tatove so zasle-dili na Čuden način, ker sta prišla dva sumljiva elementa k Ševčiku po-WiM aaboje. Bila sta aretirana. — Okraden liubfmec. Neki mlad gospod bi je danes ponoći privoščil tiho, skromno veselje. Sani va&e za-topljen je napravil nočni izprehod po Ekilenjski cesti do Rudnika. V tihem zamaknenju je srkal vinsko kapljo po rasnih Kostilnah. kjer se je seznanil z lepo Marijo L., zanosno Kionnicaiiko. Na Dolenjski cesti v objemu pa je iz gospodovega žepa izjnniio 1500 K. Danes aretirana Marija pnznava tat-vino ter se za^fovarja, da je bila vsled pijanosti omamljena k tatvini. — Poziv. Pozivljam one^a sr. re-dhelja, ki je mojemu sinu izjaviL da ho izroeil prt. na katerem je stala škofjeloška pogača, Ločanora, da mi £a uemudoina posije na moje stanovanje: Gradaška ulica 18. Načelnik odseka za narodne nose: Albert S i Politi-kac pi»e med drugim: Ako bi sploh kdo mogel misliti, da bodo pri sprejemu regenta v Zagrebu niorda kake male disonance v narodni navdu&enosti ,s *tra-ni elementov, katere je ban dr. Laginja omenil v svojem slavnostnem govoru, prosee regenta, da bi bil napram njim milostljiv, do^im je bilo v Sloveniji mišljenje neo< " ■ vendar je regentov eprejem na 15 em in Sloveniji nad- krilil vsa pričakovanja. Ta njegov pot jo bii triumfalen pohod, kakršnega je doživelo malo vladarjev. >Balkanc piše: Naš mladi regent se je včeraj vrnil s potovanja iz Zagreba in Ljubljane. Ves narod je vzhičenr sprejeinal vse podrobnosti njegovega bivanja t glavnih mestih naših hrvatskih in slovenskih bratov. Ko je cKlhaial,. priznavamo, da je bilo v naših srcih nekoliko skrbi, ker so še svezi sledovi. Id so to skrb opravičevali. Bila je tu skrb. ali bo naš mladi nosilec kraljeve krone tako brzo pogodi! čustvo onega miljeja, v katerem so taje oblasti tako dolgo časa sistematično širile antipatije proti vsernu^ kar je prihajalo i" n°-i¥l"j'^. P©£ođil ga je in osvoji i amo ga pri vsakem koraku v tem miljeju, t vsakem dotiku z vsemi društvenimi krogi in zadovoljstvo viseh ter »avdu-še&o&i vseh sloiev je r. '' dokaz, da- si jih je regent" vst __. Regent je ziial vse premagati In izbrisati vse one crte ostanke pro: To je do- kaz, poh, vsoh treh bralov auk sreću in napredek naše države in z& opomin vsem naMm narodnim neprijateljem. VIDOV DAN V PARIZU. LDU. Paria, 1. julija. Snoči je glav* no združenje dijakov slavnostno »pre-jelo jugoeJoven^te in čehoslovaške di-jake. Pri tem je prisoatToval rektor vseučilisća, poleg njega pa je bil prof, Ern« Denis ter gg. dr. Trumbič-. Rado-vi& in dr. Evbar. Po rektorjevem govo-m in razpravi g. Denisa 0 vplivu Vi-dovega dne na vstajenje in obnovo Sr* bije je bil koncert, ki je dobro uspeL Kultura. — Iz giedališke pisarne. Radi ne-nadnili ovir se reportoir slede^e iz-pr«neni: V petek. t. j. 2. julija, se vprk zori predstava >I1 Trovatore« za alx)n-itement C mesto napovedane predstave ijevgenij Onje^in^ za abonnement B. — Glavsbena Matica. Konzervatorij. Gojenca, ki želijo jeseni vstopiti v kon-6er\atorij ali dramatično solo, pa so a© v poletnem terminu vpisali, naj pridejo k sprejemnems izpitu v soboto, dne 3. julija dopoldne ob 10. uri ali popoldne ob Š. uri v dvorano Glaebene Matice v Vegov^o ulico 7. II. nadstr. — Koncerti v Rogaški Slatini. Poleg vsakdanjih koneertov. ki jih nam nudi nzi.sa zdravi!iška godba, obetajo se nam v tej sezoni tuđi lepi pevski koncerti. Dne 27. junija nas so posetili mariborski učitelji.ščniki s svojim zborom, ki je dosegel pred mesecem v Mariboru sijajen uspeh. Žal, da koncert ni bil tako dobro obiskan, kakor bi bilo žoleti. Temu je bila kriva preslaba reklama in neugoden čas. Koncert sam je sijajno uspel in je bilo pozneje mno-erim gastom žal, da se ga điso udeležili. Pevci so si zaelužili pohvalo, ki jo i© izrazil eden iz naših gostov. Dne 29. junija smo imeli >niski koncert«, bil je prav dobro obiskan in vsd trije -oinet-niki Strakov. Kinska in Kadežda Hi-trovo, so se izkazali kot nnojstri svoj« umetnosti. V prih. tednih sta na programu dva velika koncerta: dne 10. i. m. priđe gostovat mariborska >Glasbena Matiram s svojim znanim zborom pod vodstvom O. Deva, dne 1S. t. m. pa priđe >Ljubljanski Zvon« pod vodstvom g. Prelovca. na kar že zdaj opozarjamo. — Rogaška 81atina je bila zastopana tuđi v Mariboru pri regentovem sprejemu. Med đeputacijaini je bil tuđi ravnatelj Rog. Slatine in regent se je takoj Bpomnil, da je bil svoj čas v Slaiini. Cudil se je, da ne: pozna ravnatelja: na to so ga opozorili. da. Je sedaj v Rog. Slatini slovenska uprava. Na to je rckel regent: Hvala Bogu. Slatina je bila v teh. dneh ovenčana. z &~ stavami. Ekspozitura Mariborske ek&-komptne biinke že poelnja Goetje prihajajo vsak dan v velikem številn. Pristopajf£ h mJb9D-sSouenski IY1aflcI4'! SoholstuD. — Češko - jugoslovenska Sokolska zveza, V torek se le ustano vila čehoslovaška - jugoslovenska sokolska zveza. —Jugoslovanski Olimpijski odbor in Sokolski Savez. Z ozifom na notico, priobčeno v »Slovenskem Narodu« dne 17. junija pod naslovom: »Jugoslovanski Olimpijski odbor«, ki pravi, da odpošlje Sokolski Savez SHS dva delegata v J. O. O., izjavlja podpisano starešinstvo, da ta vest ne odgovarja resnici, ker je starešinstvo sklenilo, da ne Imenuje svojih delegatov za J. O. O. Toliko v informacijo javnosti. — Starešinstvo Sokolskega Sa*-veza SHS. — Sokolstvu! Dne 1. julija se vrača jugoftlovensko Sokolstvo iz Prag© ▼ domovino ter pripelje s seboj kosti riđo vđaiisldh herojav. — Vlak se pelje preko Maribora, Zidaue^a moeta. Zar jarel>a v Sarajevo. — Pozivljamo v$a društva, da na postajah počaste spoiuin teh heraj«v ter postavijo ?astne strane. Cas dohocla bode javljen. Starešiiistvo. — V Sođražici se vrši r nedeljo 4. julija zlet sokolskih drustev ribnišk£-ga okrožja. k — Sokol v Zagorja ob Savi praz-nujje letos 301etnico obstoja. V ta naiaofi priredi Celjska sokolska župa zlet r Zagorje v nedeljo 4. julija t. 1. Vabijo se vsi bratjo in sokolstvu naklonjeno • obeinetvo, da se udeleže slavnosti in s svojim poeetom posedijo jubilejno ao-kolsko prireditev. Po^trežba vsestraji-sko preskrbljena. Veselični pi*ostor ly> električno razsvetljen. Zdravo in na svidenje v nedeljo v Zagorju! k — Sokolski dom v Višnji gori Y: nedeljo 20. jtmija je bil slavnoetao otvorjen v Višnji gori sokolski dom. Reci so mora. da se je vsakdo začudil ko je to slisal. Poprej Btefem Piraato-va niša Je primerno pro-zidana v če ovaicev po,-. •■■ .._,^.. Od:- je polo-žil nadzori znke ^--- '"--višek. >m>....- -»■■ . katero iroi premisli nepi ,iw?i trdnjsvo. -c it- > u... da j>,.,„ sv "fir —*-~ ---« — £T Kmetijj5ki tocuj za ijiud»kvš*t»l-ske n^itelje. Foverjomštvo za krnetij-stvo priredi v vi^n od 1^ iulm do 22. avgusta t. 1. knietijskcr ni tečaj za učitelje na kmet.. , . Na Grmu in ravrt^ i*k tpt'ai ml t>. septembra do 10. • .v 6 t. Jurj u ■ se bodo zlasti , upati. da se nujprtM ustanove kmeuj- skonadaljevaliie čule. — g Gospodinj>ki tečaj za učiteljice priredi poverjenisi vo za V. V Marjaniž č u v ' '' ' v času od 19. juli ja .. Namen ma je usposobiii i učiteljice za pouk na r daljevalnih tolah. PpehI teljice iz krajev, kjer najprei -'•-•- ^ ? valni te* ># — g Bre? se oddajajo v ^•ozdnem vrt« poU\- ■•., ofiriiantov ! ima izret L .-■ Spu. . ■ Pi i x — ! -t se jle : —-------------- --------------------------f Pusfoslemiek. j f - V o d e b, fc. V r —-*+< z ^. j. mene v U. češ da. TI Tl&r \ r> o in dr -ovnin reselil v asa ni ?nr|fv iyr -i: t mas< j priporc I kn* ero se iliii. > Brezice ob Savi, 2' ^lr. ph. Ivo Toneie, lekaruar • Za vsebin **■ te uredni- štvo odfrnvorno. ža zakon f i s ksvamo, 9. sob i,w«« w- .....i za tujce, velikim r ♦nim vrtom, kegljiščem itd. na najpro-metnejšem kraju sredi mesta. ^- —-pila in vprašanja v gostilni pr dvoru v Štoreh pri Celja. x,cj ; ? v deblih, na željo tuđi iw3 rezar ^ • '--^^^— n..«:... :n zveze s odjemalci zlasti za o., Maslov pove upravn Naroda. ^s7 :Q DO R 13 Ifl zaloga, : eno vrečo, do 10 vreč. c ceneje, oddaja Jos. Z i.jiiL»rjaiia» *i -.......................................................-..................... j F. K. Kaiser, ptiškar, Ljubljana. 47*y j ^mn h ^-^nn Pri dobri dn ■a 14 i- ,it,v,,.,.,.- .. ____ .. sz rr.£ za bodoče šolsko leto A. Kina, Ljabl Dalraatinova si 7. pleskfine. se prodajo Jenkova ol. 7 4794 vsak dan od 1—2 *"-■■--- pove upravnt-■■„ ■ .:„..... ida. 4799 %»" 'Is"7 %F *^ t.B ;S» «am SAi- ^*,- 5M! IIMr W«H . 5 4805 5 za sr povc upr. Slov, M*!«?? __ .._________________________________________________________________________________________________________________^ i iriOl! !C i. oma ra '- ' ■ v pove upravmštvo .... ,-^s,^ -.-..; jda. .....,, n_._j_ _. „_-: _»_i_.. Tn nmara za H IM fliiji plS 5 mesecev. V ftOZ '133. ; lUlJC iU aiiliPb 14«. . - ... i n.i debelo in drobrso m2 do K na z 12 in 14 \ v¥t tako] v .-_ -.--— Jeranova ni. < 32 Ićmk | po ,: ■A i »• li HU » * i i v. . ■ ^. ......--------- :a> ter dva bakrena poni i ^"^eiiiil!"w*i' "li ..... :,fr;-, . . _ I?, 132 pri Ljr 7IT. ! ——————— i ranoi na ur i'^. pri L« *" eMj tif'jv 4, | ioraks krist. i Oicvni secer. * 3k za • : tapiyc (w^iS3rstes 3S) lije pn goniči i: Bos. Brod. Telefon 20. lOi Uf* vozu. izvozna trgovina svih industrijskih, koiuuijjuhu i zcmaij: n- 'Ma. Velika pecara špiritn i ra ki i. Brodski Paroilia. Mmmm Htt f " , "•■•»'»nranih F ^ ! uz nainižu ciienu na v nalo. naj- • ■ i. * -j» -i i kor. 1 T?« : nm"d v iiost Ovi llne, ave, nisna vina, ■-:rro5ilia po vsem kr.iljcstvu. 1 ' .:____ ___y los. Fatoii, Lii! »rti !ift!a I ttn 5 prestave ■i-, S2 p; 4/0b :ia leto 4 i i ^~" ~ - dostavlja na dom najcene^e ^ UL Ji. im se. iiupi vcvji piiiija f io, A1.| 4762 ■ v kockah razpošilia d *—'-•> vsaka a soiidnost biaga ,.-. -::■ t.-i iporoča tvrd'- * ___P. 1919, se prodajo I v ■\ ■ ■ 4763 i. - t i interurban 4-96. abPf1?? sklađišče finega rafiniranega špirita pri tvrdki „Bal* kan", trgo^Sr Jjska in korais jska detniška družba, ter dobavlja iz su.ovi špirit za \ ocet in denaturiraru špirit na