Številka 220 TRST, v nedeljo 11. avgusta 1907. Tečaj XXXII. Izhaja vitki dan 'Vg tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj FcHami^ce ftciilke se prodajajo po 3 &v2. (6 stotinfc) » ornogih tobakarnab v Irsto in okolici, Ljubljani. Gorici Sranju, Št. Petru, Sežani, Jfabrežini. Sv. Luciji, Tolminu AjdovaOni, Postojni, Donibergu, bolkanu itd. CEJfE OOI/ASOT se rafanajo po vreiah (Široke 73 mm. visoke 31 -t mm); za trgovinske in obrtne oglane po 20 stotink ; ta cnrcrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih tavodev t>o 50 stet. Za oglase ■? tekste lieta do 5 vret 20 K. vBakana-.aijna \rs»ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa to 10 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave iSdinosti". — Piaiuje se izključno le upravi .jEdinostr'. Glasilo političnega društva „Edinosr za Primorsko. V c čine sit je moč-' S&roftnln* »ala ca vat leto 34 K. poi ieta 12 K. 3 mesece ♦» K —, n* aatočbe brer doposiane naročnine, se uprava ne ozira. fiaiočiiia na neieilsio Uđanle .Edinosti1 slane: cs.'oletno 15*20, pol leta 2-60 VpJ dopisi naj se pošiljajo us ure iništvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino oglase ir. reklamacije ie pošiljati us upravo lista. UREDNIŠTVO: aJ. Glonrl* Galattl IS. (Karodnl dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcija iiata „Edinost"' v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18 Poštno-hranilniČni račun St. H41-f»."»a. - TKZ.SFOZ« it«V. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK n PD7A lAVNF v Casablanki z vestjo, da so bila trupla van značaj, v narodnem oziru zagrizen nasprot- on^vunviic. i ubitih zavlečena v mesto ter tamkaj izpostav- ** Slovanov, za učitelja na Kvarnerske VseuČilišČna kriza v Bolgariji. ijena zasmehovanju. Begunci hvalijo tudi otok<\ se .T-cattolico-. Ta katohčan" je vsprejeti od dijakov in od občinstva, tako da . , • T1Q „„^JL^ J* Vri pn ^ržavnozborskih volitvah glasoval za libe- u k -i * j j. j .. „Forbin odpluje na predgorje Espartel, kn- ralno-socijalnodemokraškeea Rizz ja, dasi so bo bržkone zopet o tod, ena otvoritev vse- , žar ^ chavla« pa v Mogador. Francoski krščanski socijalci postfvili za kandidata konzularni agent v Elksaru in členi tamošr^ prošta Zanettija iz Pulja. Ta slavni Tonolli zopet odgodjena otvoritev vse učilišča. Ministerstvo se boji, da ne bi pričeli štrajkati železničarji, kar bi zelo škodilo slavju 20-letnice vladanja kneževega. Demonstracije proti hišnemu posestniku. BUDIMPEŠTA 10. Tudi sinoči so se ponovile demonstracije, in sicer še huje, proti nekemu hišnemu posestniku, ki je vrgel iz stanovanja neko siromašno rodbino, ki ni mogla plačati stanarine. To razburjenost ljudstva je provzročilo povišanje stanarine. Sinoči se je torej zbralo več stotin ljudi pred hišo omenjenega posestnika, ki so s kamenjem zopet razbili okna. Prišli so redarji na konjih, katere je množica vsprejela s kamenjem, dva redarja sta bila težko ranjena. Tedaj je pa poveljnik ukazal streljati z revolverji, neki trinajstletni deček je bil smrtno ranjen, mnogo oseb je bilo pa lahko ranjenih. Toda množica se ni hotela umakniti, zato so redarji še nadalje streljali. V sosednjih ulicah so zlivali z okenj vrelo vodo: najbrž je bila namenjena redarjem ; hudo oparjenih je bilo pa več iz-grednikov. Demonstracija je prenehala okolu polunoči. 86 hiš pogorelo. BUDIMPEŠTA 10. V vasi Gnezda v spiški županiji je pogorelo 86 hiš s postranskimi poslopji. Dvajset družin je na beraški palici. Škode je milijon kron. Železnifiko skladišče pogorelo DUNAJ 10. Danes zjutraj je izbrnbnil velik požar v skladišču II. za brzovozno blago. Vzlic prizadevanju gasilcev, je skladišče v eni uri pogorelo. Vzrok požaija ni znan, škoda je neznatna. Francoski zdravniki v Avstriji in Nemčiji. MONAKOVO 20. Včeraj je dospelo semkaj 40 francoskih zdravnikov, da si ogledajo klinike tukajšnjega vseučilišča. Od tod se podajo v različna kopališča na Češkem, potem obiščejo pa Dunaj in Inomost. Danski kralj na Islandiji. REYKJAVIK 10. Včeraj so se danski francoske kolonije so zapustili mesto. TANGER 10. (Ag. Havas) Iz Casablanke in Rabate poročajo, da se je na obeh krajih položaj zboljšal. V Mazaganu, kjer skrbi za red guverner, vlada tudi popolen mir. Domače prebivalstvo se tudi boji, kakor Evropejci, da ne bi udrli v mesto rodovi iz oko- pa je kljub temu stalni dopisnik „krŠČansko-socijalnega" „Amico" v Trstu in glasila krščansk0-80cijalne „Unione popolare", dnevnika „Trentino", ki izhaja v Tridentu. V teh dveh listih je tudi pridno intrigiral proti glasilu puljskega prošta „Avvenire". V „Tren-tino" od 28. junija t. 1. je Tonolli pisal o hrvaških „nasiljih" pri občinskih volitvah v Pulju. Nekaj pa je v „Trentinu" od 28. ju- lice. Urojenci sami nagovarjajo Evropejce, nija vendarle malce pogodil, ko se norčuje iz naj se ne vkrcajo. | Hrvatov v Istri, ki so glasovali za Laginjo, TANGER 10. (Nemška kab. družba). Spinčica in Mandića, češ, to so katoličani. Francoske čete, ki so se izkrcale, so imele jK2zi> Bartoli itd. so pa liberalci. Sedaj pred zasedanjem Casablanke hude poulične! s ? s e p a L a g i n j a M a n d i Ć m S p i n-f. _ .... . . _ , * . jcicna Dunaju zdruzili s slove n- boje s kabili. Poslopje nemškega konzulata je skimi liberalci. Nam je žal, da se nepoškodovano. Privatno stanovanje konzula,' pošta in več poslopij ter prodajalnica Deut- scher so bila oplenjena. Na pošti manjka 25.000 pezet. Nemci, ki se nahajajo v hiši [resnico. Drugi pa da — ne govori trgovca Brandta, so zdravi. Francoski konzul *e «n ^^ ^TA'' J" sm0 J0™ ® . ....... število krati zabelezili, da so italijanski ka- jin je preskrbel z živili. tolik^ v kolikor hočejo igrati ulogo v javnem TANGER 10. (Ag. Havas). Bombardi- j političnem življenju, nacijonalni šovinisti in ranje Casablanke je napravilo v Fezu velik | da niso — krščanski. „Slovenec" priznava, utis. Sultan je dal po ministru za unanje i ie bil kanonik Pesante strasten nasprotnik stvari izreči francoske™ konzulu v Fezufe-; V^tt^J^ svoje sozalje radi atentata na 9 Evropejcev j italijanski šovinisti, ki stavljajo svojo narod-in Bvoje ogorčenje radi tega zločina. Minister nost nad krščansko misel, to priznava „Slo- more Italijan tako iz nas norčevati." To notico smo ponatisnili iz dveh razlogov. Prvi_ razlog bi bil, da govori staro n e unanjih stvari je dostavil, da je sultan pripravljen dati zadoščenje, izlasti odstaviti pašo i v Casablanki ter kaznovati krivce. venec" s tem, da, govoreči o „Amicti' stavlja besedo „krščansko-socijalnega" med „ušesca", ali navodnice. Ali z drugo besedo : .„Slovenec" odreka svečenikom, ki pišejo v TA^EK 10. Za čaša bombardiranja' krnico" — krščanstvo!! Casablanke je bilo ubitih nad 4000 Mavrov. Xo je vse res prav in opravičeno in po-Sodrga je pobila 40 Židov. V minoli noči je natiskujemo tem večim zadovoljstvom, ker je bombardiranje trajalo nepretrgoma. O podiv- s tem, kar piše „Slovenec" sedaj, podan janosti vstašev se pripovedujejo grozne stvari.(najbolji odgovor na opetovane m r\Vi omodonri ^ . • n a p a d e n a »Edinost", ki jih je pri- našal... „Slovenec !!! To se je večkrat do- Tudi mobamedanei napadajo žide ; onečaščajo deklice ter jih potem umore. Mavri so napadli katoliško cerkev ter jo oplenili; francoske menihe so v zadnjem hipu rešili Španski pomorščaki. Ko so ustaši plenili židovski in evropejski del mesta, sta bila bombardirana oba dela mesta dela, da bi se na ta način pregnalo ustaše. Bombardiranje je povzročilo ogromno škodo, ki jo cenijo na en milijon gajalo ob prilikah, ko smo iz dejstva, ki je sedaj izrecno priznava tudi „Slovenec", izvajali najnaravnejo, logiško konsekvenco : ker so laški katoliki nacijonalni šovinisti, ker so sovražniki našega naroda, ker jim je njih laška narodnost nad vero: ne morejo Slovenci vstopiti skupno žnjimi v nikako takozvano krščansko socijalno organizacijo. Na strani italijanskih katolikov manjkata dva glavna pogoja za snovanje krščanske organizacije skupno S Slovenci: manjka jim šterl. lir (25 mil. kron). Govori se, da bi kralj Friderik, ministerski predsednik Chri-iRaisuli bil pripravljen pod gotovimi pogoji ^^ko^čutetvovanje^T^jka ^m^avič^ stensen, minister za poljedelstvo in 40 držav- j osvoboditi Mac Leana, ki je njegov vjet- nost do Slovencev!! In „Slovenec" konsta-nih poslancev v Reykjaviku, kjer so se mudili nik» ter Sa izročiti guvernerju v Tetuanu. MADRID 10. Minister je izjavil, da je vlada sklenila odposlati v Maroko, razun deset dni, vkrcali na parnika „Birina" in „Allanta". Danes so odpluli proti severu Islandije, kjer obiščejo znatneje kraje, f Kardinal Svampa. BOLOGNA 10. Kardinal nadškof Svampa je umrl. Kardinal in nadškof iz Bologne, Dominik Svampa je bil rojen 13. junija 1851 v Monte-granara (nadškofija Fermo). Kardinalom je bil imenovan v konzistoriju dne 18. maja 1894 z naslovom sv. Onofrija. Štrajk poštnih in brzojavnih uradnikov v Ameriki. ĆIKAGO 10. Pričeli so štrajkati poštni uradniki. Brzojavni uradniki so se jim pridružili. Sinoči ob 6. uri je prenehalo delati drugih 500 poštnih uradnikov. Sedaj štrajka 1600 uradnikov. Trgovina bo vsled štrajka mnogo trpela. tuje sam ta dva defekta italijanskih katolikov — isti „Slovenec", ki je nedavno — niti leto dnij ni temu — silno zameril „Edinosti", ker 'j 'J® ^o^č konstatovala fakt, ki ga sedaj kon-vojmh ladij, tudi vec čet z nalogom, da sči-, Jstatuje tudi nSloveiiec« ^edaj nas je tijo Evropejce pred napadi urojencev. Mini- „Slovenec" dolžil sovraštva do krščan- ster ni povedal, koliko vojnih ladij in koliko | stva, a one druge, katerih italijanski šovinizem vojakov da bo odposlanih v Maroko. sedaj posebno naglaša, dočim stavlja njih TOULON 10. Včeraj ob 10. uri sta' krš^anafcvo-međ »uše8ca'< ~ Je nazival prišla parnika „Chamrock" in „Virchlong", da vkrcata čete za Maroko. RUSl J A. Kolera. PETROGRAD 10. V Samari je zopet obolelo za kolero 16 oseb. Tudi v vaseh gubernije Simbirsk se je pojavila epidemija. t,Slovencu". Pod naslovom „Čudni „katoliški" I tali- NEW-YORK 10. Štrajkujočih brzojavnih jani" pišejo „Slovencu" iz Istre : uradnikov, ki so pričeli štrajkati v minoli noči, je 5800. Zahtevajo osemurno delo in 5 odstotno povišanje plače ter priznatev nji-kove zveze. Popoludne so se štrajku pridružili brzojavni uradniki Kanzas- City, Great Salt, Lake Citj, Denverja in St. Helene. Siamski kralj. KASSEL 10. Siamski kralj je opoludne odpotoval v Brunšvik. Dogodki v Maroku. „Čudne so razmere med istrskimi italijanskimi katoličani. Krščansko socijalna organizacija med njimi ravno tako počasno in slabo napreduje, kakor v italijanskem kraljestvu. Edini podjetni mož med njimi je pulj-ski prošt Zanetti, toda ravno škofijska kurija v Poreču mu meče polena pod noge, da ne more izvršiti, kar bi rad in kakor bi rad in zdaj je prenehal izhajati tudi njegov „Avvenire1*. Razun drugih globljih razlogov je temu predvsem tudi kriv šovinizem italijanskih katoličanov. V Nerezinah na lošinjskem otoku biva TANGER 10. Španski parnik „St. ljudski učitelj Rok Tonolli. To je tip neke u ,4, -j j i ^ - - n vr8te italijanskih „katoličanov". Bil je svoičas Hayne , ki je danes dospel semkaj iz Casa-!nejge v juŽQih T^olah cerkovnik in je potem blanke, je pripeljal 60 beguncev. Ti begunci: prišel na priporočilo rajnega poreškega kaso spopolnili dosedanja poročila o dogodkih nonika Pesante, ki je bil osebno neomadeže- tedaj „Slovenec" svoje vrle sobojevnike. Tako je „Slovenec" od sedaj v ojstrem nasprotstvu s „Slovencem" pred še ne jednim letom. To pa prihtga od todi, da se hoče kako stvar braniti za vsako ceno le radi ugajajoče forme, radi blesteče firme, ne da bi se spoznalo jedro stvari. Tako nepoznavanje stvari, razmer in — oseb ovaja n. pr. tudi brzojavka iz Jelšan ▼ „Slovencu" od minolega ponedeljka o shodu državnega poslanca Mandića. Vest je drzno-tendencijozno zavita, a odposlal jo je človek, ki je bil znan kakor odločen pristaš glas o vitega... Ivana Krstića!! To govori več nego dovolj. Ako bi hoteli iz tega zavezništva izvajati primerno sodbo o politično-narodni kvaliteti tega dopisnika, morali bi se trdo dotakniti... mrtvega Krstića. Tega pa nočemo ; ali to bodi povedano „Slovencu", da ga taki zaupniki, ki so se svojo politično mi-nolostjo in — sedanjostjo zapravili vsako pravico do zaupanja v narodno-političnem pogledu, le kompromitujejo pred jav-nostjo, ki pozna razmere in osebe. Da pa bo „Slovenec" nekoliko bolje informiran o kakovosti tistih italijanskih katolikov in krščanskih socijalistov, ki bi hoteli priti do besede v našem političnem življenju, naj podamo košček zgodovine iz najnove-jih dni. Na veliki boben se je naznanjalo rojstvo nove krščansko-socijalne stranke, ki da hoče samosvestnim korakom stopati preko politič-1 nega pozorišča. Kar videlo se je, kako si kolovodje nove stranke vihajo rokave, da s ' težko pestjo zmrvijo vse, kar jim bo na poti, | pred vsem pa vladajočo italijansko liberalno stranko...! Najprej so storili, kar je res neizogibno potrebno za vsako stranko: oskrbeli so si svoje glasilo in kupili v ta namen list „Sole". Le par tednov je od tega. Delo njihovo v tem kratkem času so bile hude praske — med seboj in v označenje sedanjega stanja v tej s tolikim hrupom naznanjevani stranki je primerna le beseda : popolna deruta! Viden znak tega razsula (predno je stranka j sploh stopila v življenje) so (kakor se nain : poroča od dobro poučene strani) prizadeva-|nja, da bi prejšnjo lastnico lista „II Sole" jsodnim potom p r i s i 1 i 1 i v r a z v e-Ijavljenj e kupne pogodbe. In danes jutri utegnemo doživeti, da bo isti list, ki je bil namenjen kakor glavno glasilo italijanskih katolikov, ljuto naskakoval — razvaline italijanskega krščanskega socijalizma in zabaval občinstvo s pikantnimi razkritji o snovanju nove stranke in o snovateljih I ! Toliko v informacijo tovarišu „Slovencu". Ali, kakor smo v soglasju s sodbo v „Slovencu" o šovinizmu in nekrščanstvu italijanskih katolikov, istotako odločno moramo oporekati zaključnemu stavku v „Slovenčevi"* notici, kjer pripoveduje, da so se Laginja, Mandid in Spinčić pridružili na Dunaju slovenskim liberalcem. To ni res, to je trditev, ki ni v soglasju z resnico, to je zavijanje in zvračanje resnice. Rečeni trije istrski poslanci se niso pridružili slovenskim liberalcem (če se sploh sme rabiti to označenje za može, ki so bili proti volji „Slovenske ljudske stranke" izvoljeni v državni zbor), ampak ti poslednji so sepridružili s k u p n e m u j u g o s 1 o-vanskemu klubu, ki mu predseduje mož, ki je bil v prejšnjem državnem zboru v skupnem klubu s poslanci — po „Slovenčevi" volji! In če še pridodamo, da je eden najod-ličnejih členov jugoslovanske zveze mož, ki je bil podpredsednikom svoječasnega katoliškega shoda v Ljubljani, potem smo povedali dovolj v dokaz, kako neresnicoljuben in nelojalen je „Slovenec", ko trdi, da so se poslanci Laginja, Mandić in Spinčić — pridružili slovenskim liberalcem. Resnica je le ta, da so se le-ti iz vzrokov slovanskega patrijotizma pridružili možem, kakoršnji so Ivčević, Laginja, Ivanišević itd. To pa je bil lep čin rodoljubja, ki zaslužuje le pohvalo. Naša moraš biti Adrija! (Dopis iz Kranjske.) Da, naša moraš biti. Adrija !... Naše. ti morje Adrijansko... Naše moraš biti, ti, rajsko-milo slovansko Primorje!... Naše moraš biti ti... pak tudi mi moramo biti tvoji... Tvoji iz duše... Tvoji iz srca vsega! In če bi vendar bilo drugače, tedaj smo bili Tebe nevredni, nevredni samega sebe, nevredni našega slavnega imena : Slovan. Pak vredni smo v tem slučaju, da nas potopiš ti ljubko, ti sinje morje v grobe svojih globočin... ! Do tega ne bi smelo priti, nikdar, nikdar! Ali do tega bi moglo priti. Le po naši krivdi! Nad nami in bodočnostjo našega slovanskega juga se zbirajo hudourni oblaki... preteči, vničujoče-grozeči. Zremo vanje, pa se nam morda dozdevajo brezpomembni; zremo pa tudi preko njih in jih sploh nočemo gledati. Ni prav ne eno ne drugo. Na krajih, kjer so podani pogoji, zadošča neznatna megla, ki z nemo govorico svari človeka : varuj se ! boj se me ! V kratkih trenotkih že lahko nar ase prožna sila hudourja in se razleti v silnem izbruhu. Tak kraj z vsemi možnimi pogoji, je podan v našem Primorju. Nova planinska železnica, ki sedaj veže slovanski jug in Adrijo z osrčjem dežel naših najhujših sovragov, do-naša tem krajem dan na dan čim dalje več tacih nevarnih pogojev. In česa je še le pričakovati, kadar se uresničijo naših nasprotnikov najnovejši načrti, s katerimi kakor pajki svoje pajčevine prepregajo rajsko vabljive obali naše Adrije... To bi bili eni takih pogojev. Kaj pak laška irredenta? Ne ribari-U ona že od pamtiveka v kalnem za posest naše Adrije ? Ni-li ona tista, ki z nečuvenim nasiljem in vsemi peklenskemi sredstvi skuša na slovanskem Primorju upogniti tilnik Slovanu?! Ni-li na našem slovanskem Primoiju, r našem slovenskem Trstu na tisoče slovenske mladine, kateri se po tolovajsko in kjer to ne gre, po zlobnih zvijačah in spletkarijah zapirajo duri do slovenskih učilnic ? Ni-li surovo nasilje tržaškega italijanstva prišlo že tako daleč, da se na slovenske kmetice, ki donašajo živež na trg z grožnjo bojkota vpliva na to, da se (kakor je pisec tega članka sam poskusil) niti v hišah slovenskih rodbin ne upajo govoriti v svojem rodnem jeziku ? 8tran II »EDINObT« it. 220 V Trstu, dne 11. avgusta 1907 Bratje Slovenci! Vi vsi, ki so vam nepoznane razmere v Trstu in ob V6ej črti našega slovanskega fuga, vi vsi, ki obsojate tržaške Slovence in Primorce narodne malomarnosti, svetujem vam: pojdite tja doli, oglejte si in proučite ondotne politične razmere ! In uverjen sem, da se bo6te kmalu sramovali svoje krivične obsodbe, sramovali pa tudi samega sebe, ker vam bo na lici mesta probujena vest glasno očitala, d a z a svoje slovanske brate na slovan-8kem jugu n i s t e n i č e s a r s t o r i 1 i I Torej pridete ob jednem tudi do spoznanja, da s tem, da ste svoje brate pustili same vojevati nejednaki boj na dve sovražni fronti, da zanje niste dejansko ničesar storili, da s t in tudi sami za-se, tudi za bodočnost in osodo naših zanamcev, za svoj narod niste niti toliko ukrenili, kar že po nagonu stori žival iste pasme za svoj zarod. To je sicer trda obtožba ali, žalibog, le preresnična je. Ne samo Slovenci, vi vsi bratje Slovani, čujte ! Domovina nas kliče : vsi složno, eden za vseb, vsi za enega odločno v boj ! Zbirajo se nad nami in bodočnostjo našega slovanskega juga hudourni oblaki... preteči, uničujoče grozeči. Ne prezrimo jih, ampak razgnje-tiino, razpodimo jih, dokler njih sila ne presega naših bojnih moči. Neizprosen boj irreUbiiti, povsod in ob vsakem oziru, odiočen boj, spojen z našimi narednimi in gospodarskimi interesi, proti prodirajočemu Nemcu. Irredenti pogubo, a z narodno gospodarsko taktiko soglasujoč, dostojen, pak odločen boj proti vsenemškemu nasilju! Toda, ta bojni klic naj ne doni kakor trobenta na krvolitje, osebnih sovraštev in pouličnih izgredov napram drugorodnemu življu. Ne, nikakor ne! Sicer je res, da tako in še mnogo gije počenjajo Nemci ne samo v svojih, marveč tudi v naših lastnih deželah z nami Slovenci. Ampak z dostojnim pa odločnim nastopom učimo barbare plemenitosti naše, značajnosti našega ljudomilega srca. Bodimo le odločni gospodarji na svoji rodni zemlji, ne smemo pa biti surovi valpti z bičem v roki. To pustimo tistim, od katerih ne smemo pričakovati kaj plemenitoj ega ! Naše slovensko Primorje z Adrijo vred je veličasten zemeljski raj in mi vsi Slovani moramo biti in ostati samostojni gospodarji v njem. Bilo pa bi proti interesom našega lastnega življenskega in kulturnega obstanka, ako bi hoteli ta raj zagraditi, ga storiti ne-pristopnega tistim, ki jih je prignalo do njega hrepenenje, da ga občudujejo in se naslajajo na njega milini, da poneso ime naše in slavo njega čarodejnih vtisov širom sveta. Na stežaj naj bodo odprta vrata do njega vsakomur, svobodna mu hoja po njegovih potih. Ampak dalje ne, nego na pota te svobode! Kakor zavestni gospodarji bodimo tudi vestni čuvaji tega našega dragocenega bisera in njemu, ki bi se drznil stezati roko po njem z zlobnim namenom prilastitve tujega imetja; njemu, ki bi hotel onečastiti svetost naše zemlje, naših narodnih svetinj, njemu veljaj naš odločen boj brez pardona! V člankih „Slovenci k Adriji" je „Edinost" že omenjala na kratko novo ustanovljenega nemškega društva „Adrija". O tem spiegovorimo v prihodnjem Članku stvarno in resno besedo. Štejemo pa si v našo sveto dolžnost, da ob zaključku tega današnjega članka Še enkrat dvignemo bojni klic do vseh bratov Slovanov in posebno še do veleza-služnega osrednjega odbora našega dičnega „Slovenskega planinskega društvau t Ljubljani : Bratje, vsi složni na krov, vsi na odločni boj ! Dovolj so nam že ugrabili sovražniki po naših slovenskih planinah na Kranjskem ! Vstanimo in zavarujmo vsqj naše slovansko Primorje, našo divno Adrijo pred pohlepnostjo Bovražnikov ! _ Zagorski. Deželni zbor istrski sklican. Nemški listi javljajo, da bo deželni zbor istrski skoro sklican v zasedanje. Nekateri trde, da na dan 10. septembra, drugi pa da 15. septembra. Zboroval da bo do 5. ok tobra. Će te vesti odgovarjajo resnici, navstaja interesantno vprašanje: ali se je vlada odločila za to odredbo brez ozira na znani konflikt med italijansko večino in slovensko manjšino v deželnem zboru P! V tem slučaju pa prihaja zopet vprašanje: kaj in kako misli vlada vkreniti v slučaju, da Italijani ponove svojo taktiko izza zadnjega sklicanja deželnega zbora, da z abstinenco preprečijo zborovanje ?! Ako pa vzamemo drugo eventuvalnost, da ima namreč vlada kolikor toliko gotovosti, da bo deželni zbor funkcijoniral, je pa vprašanje : kdo je odnehal — ali italijanska večina ali slovanska manjšina deželnega zbora ?! Po našem mnenju slovanska manjšina ni in ne more več odnehati niti za las, ker je na zadnjih preganjanjih itak že šla do skrajne meje popustljivosti ter je to, kar je zahtevala, res minimum, kar more zahtevati stranka, ki spoštuje sama sebe in narod, katerega zastopa, sosebno še v slučaju — kakor je to faktično pri slovanski manjšini ▼ deželnem zboru istrskem — da zastopa dvotretjinsko večino prebivalstva v deželi. Opravičena je vsekako naša radovednost, je-li bo deželni zbor istrski res sklican, s kakimi sredstvi misli vlada doseči njega funkcioni- ranje in kaj misli storiti, če bo njega delovanje zopet onemogočeno ? ! Ta vprašanja so velike važnosti, i zlasti še na sijajni dokaz, ki so ga doprinesle zadnje dravnozborske volitve, da je Istra po ogromni večini slovanska zemlja !!! Ali se je vlada res odločila, da tudi v Istri pripomore naravi da zmaga ? 1! Le v takem sklepu je ključ do saniranja razdejanih političnih razmer v deželi !! J je na podlagi dejstva, da je Istra po večini slovanska in da to slovansko prebivalstvo odločno zahteva pozicijo, ki mu gre po številu, si more vlada določiti pravi kurs. Vsaka druga smer vladine politike in taktike bi le povečavala kaos ?_ Bolgarska vseueillšena kriza. Danes ne more tajiti nihče več, da je bolgarska vlada z vseučiliščnim vprašanjem temeljito zavozila. Vsi nje koraki ob tem vprašanju so bili le vrsta zmot ena huja od druge : z zatvoritvijo vseučilišča je neodpustno kršila avtonomijo te visoke šole; z odpušče-njem profesorjev je zagrešila krivico kakor je le možno pod režimom brezpravnosti; s preganjanjem diiakov je uničila ali vsaj spravila v nevarnost mnogo nadebudnih mladih ekzistenc — z vsem pa je krvavo oškodovala kulturelni razvoj naroda. A največe ogorčenje je izzvala po vsej deželi, da na visoki šoli nastavi srednješolske učitelje. Vsa inteligenca v deželi se je uprla vladi. Izborno karakterisko o tej vladi je podal bivši bolgarski naučni minister in sedanji vseučiliščni profesor na Dunaju dr. Jireček (Čeh) rekši, da Bolgarska spominja sedaj v marsikaterem pogledu na — Afganistan. Kako silno je razburjenje radi gori omenjene zadnje odredbe, priča vest, došla iz Sofije, da so se namreč vsi gimnazijalni učitelji, ki so bili imenovani za vseučilišče, odpovedali vsled viharnega vsprejema, ki so ga jim priredili dijaki in občinstvo. Vrhu tega žuga železniški štrajk, ker vlada ni izpolnila obljub, ki jih je dala železničarjem. Ob takih okol-no stih bo slavil knez Ferdinand 25 letnico svojega — slavnega vladanja. To je kričeča ilustracija položaja • dunajske novine proslavljajo Koburžana z bombastičnimi članki o procvitu Bolgarske pod rmodrim vladanjem" kneza, v Bolgarski pa je ogorčen ves narod, začenši pri inteligentnih pak do zadnjega priprostega človeka. Dogodki na Ruskem. Kazenska pravda proti generalu Steslju. Generala Steslja bo pred vojnim sodiščem branil odvetnik Smakov, člen „črnih stotin". Smakov se je obvezal plačati polovico svojega honorarja „ruski zvezi", ako ga bo ista podpirala v tej pravdi. Drobne politične vesti. Državni tajnik Dernburg v Vztočni Afriki. Nemški državni tajnik Dernburg je dospel v Zanzibar, kjer si ogleda tamošnje nemške kolonije. Potovanje bo trajalo približno dva meseca. Nemiri v Perziji. Iz Jehevana poročajo : Kurdi so zaseli okolico Urnija, uničili dve vasi, ubili prebivalce in zažgali hiše. Arnavtska banda napadla srbsko vas. Iz Belegagrada javljajo, da je arnavtska banda napadla pri Gosivaru srbsko vas, ubila dva moža in 12 žen, več Srbov ranila in zažgala štiri hiše. Borba s Srbi je trajala 22 ur. Kandidati za škofijo Budje-j o v i c e. V temu za budjejoviškega škofa so: dr. Kordač ravnatelj praškega semenišča (bil je svoječasno kandidat tudi za tržaško škofijo), Rzihanik in budjejoviški generalni vikar Hulka. _ Tedenski pregled po domačem in tujem svetu. Avstro Ogrska. — Volilnega sestanka „Narodne delavske organizacije" v Trstu, ki je bil minolo nedeljo v Narodnem domu, se je udeležilo okolu 600 udov. Ustanovni občni zbor se bo vršil pa prihodnjo nedelo dne 18. t m. — f S1 a-voj Jenko. V Podgradu je dne 6. avgusta po kratki bolezni umrl trgovec in posestnik, bivši mnogoletni župan t Podgradu in dolgoletni deželni poslanec g. Slavoj Jenko, v starosti 55 let. Pokojni Jenko je bil vzoren rodoljub, kremenit značaj in ne v strašen borilec v narodnih borbah. Pogreb se je vršil ob ogromni udeležbi, izlasti od strani inteligence, minoli čertrtek. — Istrski deželni zbor bo, kakor poročajo neki graški listi, sklican dne 15. septembra in bo zboroval do 5. oktobra. — Na XXII. skupščini družbe sv. Cirila in Metodija, ki se je vršila minoli torek v Bohinjski Bistrici, je bil, na mesto odstopivšega mons. Tomo Zupana, izvoljen predsednikom upokojeni gimnazijski ravnate^ And. Senekovič. Skupščina je bila prečeg viharna. Hrvatska. — V nedeljo po poludne se je ob velikem sijaju vršil v Sremslrih Kar-lovcih pogreb patrijarha Jurija Brankovića. Bolgarija. — Bolgarski knez Ferdinand je bil dne 4. t. m. v Išlu vsprejet od cesarja v avdijenci. Cesar mu je o tej priliki podelil imejiteljstvo 11. huzarskega polka. — Te dni bodo ▼ Bolgariji praznovali 20 letnico vladanja kneza Ferdinanda. Mnogo se je govoril da bo o tej priliki Bolgarija proglašena kraljestvom, oficijelni bolgarski listi pa to! tarjev je povabljen, da takoj naznani svoj govorico najodločneje dementujejo. I pristop k centralnemu društvu in sicer di- Rusija. — Uprava vojne mornarice na- rektno predsedstvu na Dunaj ali pa gosp. I. mer-va v tem letu zgraditi dve veliki oklop- Ulepiču, poštarju na Rakek. — Priporoča njači povsem novega tipa. — Odbor za skli-! se pa tudi ostalim gospodom, ki doseduj niso canje cerkvenega ruskega koncila je sklenil, bili člani, da svoj pristop čim prej naznanijo, da se zopet uvede patrijarhat, ki ga je bil ker znano je vsakemu od nas, da je le v car Peter I. odpravil. — Splošno šolsko združenju moć. Res je težko prispevati, toda dolžnost nameravajo uvesti v Rusiji, za to je F»«oio štev. 3o ♦ ■ ♦ ♦ ■ ■ t ooo Pekarna in slaščičarna Alojz Oni Trst, ulica della Caserma št. 17 PRODAJA : 3-krat na dan svež kruh in pošilja na dom ob v*aki uri; najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri. Sprejema naročila in posluži v določenem ča-iu, restavracije, gostilne, krčme in kavarne. Cene po dogovoru. 0000000000009000 MATEJ ŽAGAR mizarska del&lnioa Električni stroji, aparati in materijalije vsake vrste, opolne osnove za električno razsvetljavo in tovarniško prevažanje vsake vrste in velikosti. — Nasveti In proračuni atroikov zastonj. = (jrand hotel „Union" v £jubljani. J(omfort prve vrste. ■■ « ■ jtad 100 sob (cvrli viako mizarsko delo, popolnoma ur«je»* spalne, zak«nske in obedovalne sobe v moderna itilu in priproste, po načrtu, kakor tudi km!i!nj*k; pehiltvo. — Ima vedno pripravljeno pohiritro Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega dob in popravljanj« pohiStv*. Delo fino In solidno. Cene zmern* Prvo tržaško podjetje za moderno razsvetljavo Giuseppe J eseh sodni izvedenec, koncesijoniran od vis. namestništva v Trstu. ZASTOPNIK tvrdke R. KLINGER, tovarna acetilenskih apararatov za mala mesta. Gumpoldkirchen pri Dunaju. Električni plin, Žareča razsvetljava, Acetilen, svetilke „Beagid" z mrežico. = Vsakovrstna napeljava ACETILEN-PLINA . Edino zastopstvo s skladiščem delniške družbe električnega plina v Amsterdamu: TRST, ulloa Domenioo Kossetti it. 12 (vogal Acquedotto). — Prodajalnica in prodaja na drobno ulica Acque-dotto 22 — Telefon 1448 — Prejema mesečno naročnino za čiščenje in popravljanje svetilk, mrežic itd. se preseli s 24. avgustom v ulico GIORGIO VASSARI št. 1 Gostilna „Balkan" (bivša „ALLA GROTTA") TRST — ulica Tivarnella štev 5. (v bližini južnega kolodvora) | Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatin-| sko, istrski refošk in pristno vipavsko Kuhinja vedno dobro preskrbljena- Postrežba točna.---Cene zmerne r£h Prodajalci najdejo kupce £b za vsakovrstne nepremičnine (poslopja, dvorce, posestva, hiše z vrti, zemljišča za zgradbe) v mestu in okolici na najskrbneji in najceneji način. — Obrniti se edino-le na 9 $ 7rieste- Office Trst, ulica S. Giovanni štev. 18. — Telef. 14-73 Posredovalnica I. reda, absolutno praktična v tej stroki, katera prevzame tudi oskrbni-- štvo hiš, preskrbuje posejila na hipoteke, in tudi stanovanja vsake vrste. == Izdelovalnica pohištva floriano jifftllich . TRST = ulica Ferriera štev. 30 Izvršuje vsakovrstna dela bedisi navadne ali fine vrste po cenah, Ha se ni bati konkurence in jamči za največjo natančnost — in preciznost. U ta 1 EDINA HLADILNA PIJANA JE Sumeči citrat ZIRILLI Šumeči citrat „ZIRILLI" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno. ---------------okusno in hladilno pijačo - Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem Času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeči citrat „Zirilli* je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregTetje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi . oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse drug-e pijače te vrste. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pog-ostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izg-ine takoj, ako se pije Šumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči citrat „ irillia je vrhu teg-a najvspešneje sredstvo proti morski bv. ^zni. NB. šumeči Oitrat „Zirilli" ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus, in napravi izvrstno Šumečo limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba na prevaro ; pokositi je treba, ako ima limonadov okus. V steklenicah nosi znamko tvrdke Telefon št. 1863. Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št. 6. Telefon št. 1863. Sprejmejo se zastopniki. F. P. UIDIC 5 Komp. Ljubljana opekarna in »loga pečiy poDUOiJo Tsato poljubno množino === patentiranih ===== zarezanih strešnikov »SUton Karzola" (Straagjafcriegel) „Sistea flarzola" 4 Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani ! BV Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. ^ Vsaki strešnik se zamore na late prbiti ali pa n žico privezati, kar je go tovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in buiji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Jugoslovanska ideja in Slovenci je naslov 48 strani obsežni brošuri, ki jo je spisal goriški deželni poslanec dr. Tuma. Ta brošura je vredna, da jo čitajo vsaj vsi naši politični krogi. Sicer se ne vjemamo z vsakim detajlom tega spisa, priznamo pa radi, da je glavna ideja pisateljeva utemeljena. Pisatelj izbaja z znanstvenega stališča in prihaja do zaključka, da smo Slovenci čisto samosvoj narod enega edinstvenega sloja, demokratska masa in v gospodarskem oziru m; sa malega posestnika. Madjari, Nemci in Italijani bi se v smislu svojih imperialističnih teženj radi polastili jugoslovanskega ozemlja. Temu se morejo vsi Jugoslovani ubraniti le potom zbližanja, le če postanejo Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari po značaju in jeziku skupen narod. Največja ovira zvližanju in združenju je historizem. Velika Srbija in velika Bolgarska sta nemogoči radi zemljepisnega položaja in socijalnega sestava jugoslovanskih narodov, do zbližanja pridemo le potom integracije. Ker imamo .Jugoslovani gospodarsko enoslojnost, more biti temelj rešitve jugoslovanske ideje skupni ekonomski razvoj, skupno ekonomsko delo. Skupni gospodarski interes je najmočneja vez med narodi in ta skupni interes imamo vsi Jugoslovani. Skupni g» spodarski cilji približajo jugoslovanske narode tudi kulturno. Naš položaj in naše razmere nas silijo da prevzamemo izvozno trgovino, ki gre skozi naše dežele in izrabimo prirodna bogatstva naših pokrajin. To so prvi cilji za skupno gospodarsko delo Jugoslovanov, v težnji za temi cilji dobimo skupno vez. Slovencem in Hrvatom je treba zagotoviti Adrijo in Trst, Srbom in Makedoncem Solun, Bolgarom Carigrad. Predpogoj veliki trgovini je lastna industrija.^ Ker te nimamo, je treba iskati stika s Cehi, ki imajo svojo industrijo. Edino je mogoče po pisateljevem mnenju, da bi Jugoslovani izvažali proizvode češke industrije, uvažali pa na Češko in Poljsko južne pridelke. Y to treba organizirati trgovino v Tr etu — kar ni drugače mogoče, kakor če se razvijejo hrvatske pomorske moči in zasedejo Slovenci Trst. To sta najbližja cilja, to je prvi korak k oživotvorjenju jugoslovanske ideje in zveze s Cehi. To so glavne misli pisateljeve, ki zaslužijo resnega uvaževanja. ♦ * * Da bodo videli čitatelji, kako temeljito, premišljeno, zanimivo in poučno je pisana brošura, podajamo tu S. poglavje, posvečeno specijelno nam Slovencem. To poglavje se glasi : »Trdim, da so Slovenci narod popolnoma zase, v katerem se je izvedla po pri-rodnem biologičnem načelu popolna diferencijacija od sosednih narodnosti, a z druge strani popolna integracija slovenske narod nosti za-se. Ta diferencijacija je ustvarila tudi stalne narodnostne meje proti Hrvatski, Nemčiji in Italiji. Proti jugu, na Goriškem in v Istri, nastopa slovenski narod ofenzivno, tako da slovenski živelj prodira na jug v Istri, a na Goriškem slovenizira VBe tuje elemente. Ni daleč čas, ko se posloveni tudi glavno mesto Goriške, Gorica. Napram Fur-lanom zadobi s padcem Gorice Slovenija svoje prirodne meje Krasa, Soče in Brd. Celo v sami Italiji se drži čvrsto slovenski živelj in današnje njegove zemljepisne meje so iste, kot so bile početkom 19. veka. Tudi hrvatski živelj tam kjer je najmočnejši, v Banovini, ne napreduje proti Dolenjski in narodnostna meja je ostala tam, kjer je bila nekdaj Bela krajina. Hrvatski živelj v Me-djimurjn ima premalo moči, da bi prodiral proti Štajerski. Mnogo se govori tudi o koroških Slovencih in cesto se čuje krik „Mo-rituri te ealutant" (na smrt obsojeni te pozdravljajo), ali brez potrebe in brez poznavanja dejanskega položaja.*) Slovenska meja na Koroškem in Štajerskem proti Nemcem je približno ista, kakor je bila v 17. stoletju. Do leta 1628. se je nahajal v Pustriški dolini pri Sv. Siljanu zavod, v katerem so se vzgajali duhovniki za slovensko Koroško, t. j. za zgornjo Pustriško in Podravsko dolino. Za\od so zaprli, ker ga ni bilo več treba. Pod uplivom protestantskih naseljencev in protestantizma sta se odtujili, v oni dobi slabo obljudeni dve dolini in narodnostna meja se je pomaknila v Zilski dolini do St. Mohorja, a v Podravski blizu Beljaka. Ali raznarodovanje obmejnih občin pri ekonomskem sistemu, ki je veljal do najnovejega časa, ne pomeni mnogo in v takšnem položaju so se izgubljale tudi močnejše narodnosti. Danes lahko rečemo, da so Slovenci naseljeni kompaktno. Z žilavostjo, ki vzbuja začudenje, so se ohranili Režijani in beneški Slovenci na Italijanskem. Odtrgani po državni upravi in visokih obmejnih gorah od ostalih Slovencev, z dolinami, odprtimi v italijansko nižino, z izključno italijanskimi tržišči, so ohranili vendar narodni karakter, kakor se je razvil od srednjega veka sem. V Istri so se Slovenci prvi narodno probudili in vsled njih nastopa se je začela narodna era tam tudi za Hrvate. Za slovenski živelj na Koroškem postane lahko usodna le okolnost, da je nemški živelj svobodoumen, da se krepi nemška svobodoumna šola, a duhovniki drže slovenski živelj popolnoma v klerikahtvu, pa se slovenska ljudska šola ne more svobodno *) To je najbolje dokazal izid zadojib državno-zborskih volitev. razvijati. Za Koroško bi bilo treba samo nekoliko čvrstih, naprednih, inteligentnih agitatorskih moči, in s tem bi slovenska Koroška udarila trdne narodne meje proti nemštvu. Kar marsikomu ovira pogled na dejanj-ski položaj, to so razmere v glavnem mestu Ljubljani. Tam je, se zdi, slovenski živelj socijalno in ekonomski pod močnim pritiskom in vplivom nemštva. Ali pri tem se pozablja, da so s početka 19. veka bila vsa veča mesta in trgi na Kranjskem skoro popolnoma ponemčeni. Vsi trgovci, obrtniki in uradniki so bili Nemci, tudi v Ljubljani je bil še sredi 19. veka občevalni jezik samo nemški. Tudi na Goriškem je furlanščina do srede 19. veka po mestih in trgih vladala neomejeno. Znak žilavosti goriških Slovencev na beneški meji je, da je ta furlanski živelj po mestih popolnoma izumrl in da vidno propada tudi v glavnem mestu Gorici sami. V tem mestu zavzemljejo danes Slovenci ekskluzivno narodno stališče tako, da se mladina srednjih šol, dasi živi po osem let v tem navidezno italijanskem mestu, ne nauči izvršivši študije niti toliko italijanski, da bi se mogla kolikor toliko v tem jeziku izražati. Najnoveji čas gre to tako daleč, da se italijanska mladina nauči iz potrebe slovenskega jezika v govoru in pisavi, a to ne velja za slovensko mladino za italijanski jezik. Na Kranjskem je bil nemški vpliv močnejši in zato se ga Slovenci nismo mogli tako hitro in popolnoma otresti, kakor smo to storili z italijanskim vplivom v Gorici. Konj statirati me pa mora, da so danes mesta in trgi razen Ljubljane in Tržiča popolnoma poslovenjeni in se Ljubljana s polno pravico sme imenovati slovensko mesto. Opaža se sicer še vpliv nemštva v Ljubljani, ali ta ni tako močan kot italijanski vpliv po dalmatinskih mestih. Ako trezno vzporedimo Split z Ljubljano, najdemo v Splitu več italijanščine nego v Ljubljani nemščine. A dalmatinski Hrvatje imajo še svoj italijanski Zadar! Krepko se bije boj za slovensko narodnost tudi v največjem in najmočnejem italijanskem mestu Trstu in samo vprašanje časa je, in kar zlasti naglašam, složnega nastopa slovenskega, hrvatskega in srbskega elementa v Trstu, da se to mesto preobrazi.*) Predbacujejo mi, da sem optimist, ali ne iz narodnega šovinizma, nego zato, ker trezno motrim napredek v socijalnem življenju, ker spremljam in poznam gorostasne premembe zadnjih trideset let, a še bolj zato, ker gledam z gospodarskega stališča pa vidim, da gospodarska moč Lalijanov slabeva, da raste preko njih nemški kapital v trgovini in industriji, a slovenski v malem in srednjem obrtu in trgovini, vkljub temu, da so bili Italijani do konca 19. veka edini zastopniki izvozne trgovine, da so na svoji strani imeli VBa sredstva, potrebna za razvoj : šolo, kapital, avtonomno in politično upravo. Vkljub temu niso bili zmožni, da obdrže svoje gospodstvo. Italijanstvo v Trstu nosi kal smrti v svojem jedru. Posamezne šovinistične erupcije italijanske narodne strasti v Trstu ne kažejo drugega kot ugasujoči ogenj, ki še plapola. Slovenci smo danes od sosedov popolnoma ločen, vse sloje obsegajoč narod. Ako pravim: vse sloje, nisem pozabil, da je na Kranjskem še kakih 80 nemških veleposestnikov, ki so po starem volilnem redu pošiljali svoje zastopnike v državni zbor na Dunaj. Ali to neznatno število starega nemškega veleposestva, ki se od desetletja do desetletja vedno manjša, ne pomeni mnogo, temveč samo dokazuje, s kakšnimi privilegiji je skušala osrednja avstrijska vlada ohraniti na Kranjskem nemštvo, a z druge strani nam kaže, kako si je kmetski slovenski živelj znal osvojiti svoje zemljišče. Odvisno je to od prirodnega položaja. Zemlja, na kateri žive Slovenci, je povečini kršna, planinska in na njej se more uspevati samo z intenzivnim delom, kjer se latifundije ne morejo vzdržati. V tem pogledu zavzemljejo Slovenci mnogo ugodneji položaj od svojih sosedov Hrvatov, ker eo se pri zadnjih vsled bogatih tal mogle vzdrževati velike, aristokratske, a v no vejem času tudi židovske latifundije. Slovensko ozemlje je danes, lahko rečemo, popolnoma v rokah malega posestnika ; a priznano jo, da je to za razvoj široke narodnostne mase najugodnejši gospodarski položaj. Zlasti lep primer prodiranja slovenskega elementa radi takega ^gospodarskega položaja nam daje Goriška. Se v začetku 19. veka je bila vsa Goriška v rokah italijanske sinjorije. Z intenzivnim obdelovanjem zemlje je razkopal slovenski kmet z žilavostjo in marlivostjo široke livade in kamenita brda in odkupil kos za kosom zemlje od propadajoče sinjorije, tako da je danes popolnoma izginilo tuje veliko posestvo iz Soške in Vipavske doline, a tudi iz okolice mesta Goriee. Integracija slovenske narodnosti je danes torej popolnoma končana. Jezik in literatura sta samonikli, ker so slovenski književniki sami sinovi kmetskega ljudstva in ker se je slovenski jezik filološki razvil na podlagi staroslovenskega jezika (Kopitar, Miklošič in cela vrsta odličnih filologov), narodnega govora (Levstik, Trdina, Erjavec) in pod uplivom ruskega jezika (Levstik).1 / l \ l Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnejiicab je vedno pripravljena in se lahko vsak čas kupi in dvigne vsaka množina apna. — To apno prodaja tudi Carlo peteani, Crst — Via delle ^cque št. 10 - TELEFON it. 20. - Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred- metov spadajooih v krojaško obrt. Odlikovan dne 5. aprila 1906 na XXVII. meinarodni ^assiavt v Parizu ■ častno diplomo, ftrttn'm križcem in zlato kolajno in na II. mednarodni razstavi v Brnzellea a z največo odliko „GRAND PRIXU diplomo. Naročbcse izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma Stev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici št 6, I. nadst. 3(dor želi dobro kapljico: namizno Tino iz najboljih dal ma-tlaskih kleti; vino istrsko, desertno vino iz leta 1897; šumeči rofošk, zadarski maraskin, lnk-šii rdo itd. — tropinoTec, pristno olje iz oljk« likvorjeT in Špirita, naj se obrne na ZafogO, Ulica FamctO 3 „NPnpsa Dalmata" Via Farneto štev. 3 Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne = bolezni = ima SVOJ AMBULATORIJ v Trsta v ulici Sani ta štev. 2 ORDINTJJE: vsak dan od 10.7, do 12.1/, ure zjutraj in 4.—5. popol. Ideai vseh vonjav je Kolonijska voda št.^4711 Dobi we v lekarnah, mirodilnicah in parfimerijah Edini izde lo valeč Ferdinand Miilhens, c. kr. dvorni zalaiatelj KOLONIJA o/R. Podružnica: DUNAJ IV/1, Heumiihlgasse štev. 3 ZOBOZDRAVNIK Univ. Med. Dr. Matao BrilM v TRSTU lllM S' Amtonlo it. f, IZ. aaAitr. Lrrriaje aadelanje. a emaJlM, yimUi« ■rebrom In zlatom. Isdelnj« posamezne umetne zobeve kaker tmdl eelo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., S.—5. popol. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galattl št. iS (Narodni dom) polnnadstropje, levo. Urad j a odprt od 9. ijutraj do 12. In od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost.'* jgISjI Tosoratti TRST, ulica Malcanton štev. 6 Prodaja po cena!, da se ni bati konta«: volneno blago, trliž, krina. Perilo za moške in ženske kakor tudi drobnarine v veliki izberL Komisijsko in Mentorsko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst ulica 6aetano Donizetti št. 5 Zastopnik z zalogo uiigalic družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič. čokolade, praške s=== gnjati ter raznih drugih predmetov. ===== : : Kova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje Informacije iz trgovskih krogov. tehnični urad ANGELI & PA0LIH1 _ TRST — nlioa Chiozza štev. 4. - Motori na paro, plin (gas povero), bencin, petrolej, gorki zrak in nafto (nerafiniran petrolej) koncesijonirani; najboljših svetovnih tovarn. Stroji za vsako obrtnijo. Sprejema naprave za vsako obrt kakor n. pr. mline, tovarne za pivo, tovarne ledu. Popolne napeljave za mizarje, kovače mehanike. Napeljave za mehanično izdelovanje kruha, pralnice, likalnice perila, tovarne sveč, mila, čokolade itd. o po jako zmernih cenah in plačilo po dogovoru, o *) Da ta moja tsditev ni preoptimietiČna kažejo zadnje državnozborske volitve v Trstu in okolici. (Dalje na X. strani). Lorenzo Lasorte TRST, ulica Pondares St. 7 Prodaj al niča kovčegov iii tort). Popravljanje vsakovrstnih potrebščin potovanja. ■r CENE ZHEBHE. "M Hermangild Trocca Barriera vccchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetom za otroke in odraščene. HT Venci cc j orcelana in biserov vezanih z mt £ eno žico, od umetnih cvetlic s tr8 kovi in napisi. Me na porcelanaslii pioSčan za skamenili Najnižje konkurenčne cene. Krojačnica gožeglav Trsf, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Največa hitrost. M slovenska zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG, Trst ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) Cene brez konkurence. S veji k svojimi Svoji k svojim Zadnja novost! Jlustrovane dopisnice, svetle v barvah z najlepšimi pogledi na Trst in Miramar Glavna zaloga v pro-dajalnici Vittorio Morim TRST, Via della Borsa št. 2. Serije (14 razglednic) se razpoSilja prosto proti poslanemu znesku K 2-40, v znamkah ali po poStni nakaznici. Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 „ Ženske srajce 130 „ „ hlače 160 „ ženska spodnja 40 „ ena peča čipk Vse krila 175 kr. spodnje hlače za moške 150 „ srajce iz zefirja barvane 190 „ », i« surove iide za moške 170 „ rjuha z robom za eno osebo 130 „ beli prti z robom. po tovarniških cenah SPECIJALITETA lago za moške obleke podvlake in drobnarine za krojače. ■i izbera srnic, ovratnikov, zapestnic in ovratnic, h Perilo, pletenine, dvojne tkanine ln platno. I. GALPERTI, Trst, ul. Barriera vecchia 13. Oblastveno varovano! Edino pristen je Thierryjev balzam Vsako ponarejanje kaznivo! v zeleno varstveno m m znamko z nuno, 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim ^akiopom Thierryjevo centifolijsko mazilo j K za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja PIEN1 se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot ■ -UV UUillV Jr T J . - — - - ---- •iiefnechterBaisai najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Prodaja na debelo pri: FRANCESCO MELL — TRST ~---—........ ■ riuuaja na ucuoiu yji t . i unuvuuvv ..._ _ ' • — • Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto BIAGrlO FADOVAN - TRST FotooafičDi moril ulica S. Sebastiano 6 j SPECIJALITETA KODAK plošče film, papir, kisline itd. Fototnltiii atelje ulica Madonnina št. 31. SPECIJALITETA: Povečanja skupin, reprodukcije itd. itd. KONKUllEKČNE CENE. Jakob Previd mehanik, elektrotehnik, avtorizovani inštaiator za vodo, plin in električno razsvetljavo sprejema popravljanja kemičnih aparatov, motorjev, dinamo galvanoplastična nikelovanja ičd. Velika izbera svetilk in raznih potrebščin. Prodajalnica: Trst, Barriera veccbia 24 Oelalnica : Trst, ulica del Arsenale 2 ^l/IdHicna i/nT vseh vrst črn9 in Oft'dUlbOt) KU£ barvane, vseh vrst : rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečja kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naj< bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Sociale] Predno Kupite zlatanino in drapenosti, obiščite delavnico zlatanin in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo == se takoj izvrši. ---- Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih = mineralnih vod = Angelo Deuetok - Trst ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448 A. SEMULIC Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delahiica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. čokolada Kakao Edina zaloga tvrdke Kugler - Henrik G-erbeand FRA^CESCA VODUSEK — Trst, ulica San Spiridione 6. Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boachetto štev. 1. Nobena rodbina ne bi smeia zanemarjati prodajalnico in trgovino specijalitet in mlekarno Ivana Suban, Crst ?asso s. sicvanni 2 G. Kehiayan TRSTI Corso 23 Velika izbera zlatih in srebrnih ur, verižic prstanov in uhanov z dijamanti ali brez dijamantov, zapestnice itd. absolutno novi po najnižjih cenah v novi prodajalnici Zn one KI, nnKupauojo E3ES1E1EE1 U TrStU ! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom. kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se informirajo pri :,Inie-ratnem oddelku'' naftega lista kjer po-lzvejo, katere tvrdke dajejo dobro blago in gny po nizkih cenah. L SP Prodaja kuhanega in surovega naravnega masla iz štajerskih hribov, vipavskega in tolminskega SPECIJALITETA : štajerski piščanci in kokoši. Šampanjec, refošk, vermouth, cipro, marsate itd. BazpoSilja istrsko in dalmatinsko Tino na dom po najniijl ceni. SlOUENCI in SLOUflNI! KUPUJTE LE PRI ONIH TVRDKAH, __KI OGLAŠAJO V NAŠEM - LISTU, BODETE DOBRO leilal POSTREŽENI IN S TEM L-JLJ BODETE PODPIRALI [□][□] TUDI „EDINOST". ■■■■n J^ je najbolja tinktura za lase. V JfiidBvHM isti ni nikakih škodljivih stvari. ■■■■■■■■■■FBobi sc plavolaso, kostanjevo, črnikasto, Erno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI mammmmmmmmmmmmmmmm PoiUJatro po pottaezn povwQa. mmmmmmmmm^mmmmm i-a—r—> Danid JCrcmser kavarna FABRIS ođ 3. do i m popol kupujem in prodajam zemljišča, posestva, stavišča, dvorce, hiševmestu in okolici, zamenjavam iste preskrbujem posojila na vknjižbe. l Najfineji likerji! SPECIJALITETA: Eckert Edelraute. Izvrstni Krauterbitter. - Jagodni sok prve vrste C. kr. dvorni zalagatelj Albert Eckert, Gradec I 50000000ooooooooc Večkratno odlikovana prva in edina. V TRSTU artistična viivanja lomso £apagna. Trg della Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 107» JOOOOOOOOOOOOOOOtC f.pcrtofc Trst, ulica Poste Ntiove 9 Zaloga jedilnega in finega namiznega olja. Angleško in ameriško mazilno olje za stroje. A. & Cosulieh - Trst ulica Oioachine Ros sini št. 2. Žepne ure najbolj fižh tovarn Najnovejše atenske ure. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. XXXX500000000000C s KAVO: Santos, St. Salvador, Caba, Porto-riceo, West Iiidla, Perl in Mocca razpošilja proti poštnemu povzetju v poštnih omotih najbolje in ceneje FRAN VERTOVEC trgovina jestvin TRST, ulica Caserma št. 14, TRST g^T* postrežba točna. 3000000000000000C Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnica Veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) 5' o 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 7* 0 Herpelje —Divača—Dunaj. JJ. -o 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4 15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). n-io B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. — (Kanfanar—Rovinj : 6 50, 9-20, 4, 8*15) Ob nedeljah in praznikih : 215 Boršt—Drac-a— Herpelje—Divača. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Trst—Buje—Poreč. 6-1 o 0 Koper—Buje—Poreč In medpostaje. 3-10 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 6'" 0 Koper in medpostaje (le do Buj) rrst — 6orlca— Jesenice— Celovec— Beljak— Monakovo. 6— 0 do Gorice In medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9-40) 7.25 B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9*57) Tesenice— Beljak—Celovec—Dunaj "\Vestbhf.—Dunaj j. 1. Prapa — Berolin—Draždane. 9.05 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo— Dunaj "NVestbhf.— Dunaj j. i. [212 0 Opčine--Gorica (in medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. 4 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 5.00 0 Opčine — Gorica — Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž.Dunaj— Westbhf.-- Praga. 9 30 (J do Gorice in medpostaje. 7'M 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina IO.IO). IO-30 0 Opčine—Gorica—J esenice—Beljak. Ob nedeljah in praznikih : 1-»5 0 do Gorice._ ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: 800, 8'3S. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dnnaj) 7.45 0 r Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. 9 46 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 ij 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj l medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divača). tOjJ B iz Pule, Rovinja (Diva če-Dunaja) Herpelj. OS nedeljah in praznikih: 9'*» iz Herpelj in Divače Poreč—Buje—Trst. 9.20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 0 iz Poreča, Buj, Kopra In medpostaj. 9 35 0 iz Poreča, Buj, Kopra ln medpostaj. Moiakovo—Praga—Celovec—Je enlce—Gcrl ca—Trst 5.25 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja "VVestbhf- Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7 53 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine, ti 55 B iz Prage, Dunaja, Celovc*, Gorice, Berolina, Draždane. 2-22 0 iz CeJovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin 6 ao 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. B iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. 1! -10 0 iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. Ob redeljah in praznikih : 9"2® 0 iz Gorice (zveza Ajdovščino) in mejpo stajami. Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V Italijo preko Červlnjana In Benetk. 5 47 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Koralna (Cor-mons) preko Nabrežine. l I 50 0 preko Červinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Koralna In Vidma. 8.25 B preko Nabrežine v Kormln, Videm, Milan, Rim. 8.55 0 v Koimin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. 9-00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 4'JS 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm-Milan itd. 8-00 B v Kormin in Italijo. 9-06 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Gorice—Kormlna—Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) 1»00 0 do Kormina preko Bivia. 9-M B do Kormina (se zvezo na Červinjan). Trst—LJubljana—Dunaj (Reka-Ztgrob-BudlapeSta) Ostende. 7'SS B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 955 0 v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budimpešto. 6 ®2 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, t J-SO 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih: do Kormina; 3'55 do Nabrežine. Prihod v Trst I2 I allje preko Červinjana In Koralna. 7-40 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivla. 8-52 B Iz Kormina preko Nabrežine. 1038 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer« viujana. 11.28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 4-15 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz čer vil j ana. 7.^2 0 11 Červinjana. 7.« 0 iz Kormina (zveza z AjdovŠč.) preko Nabrežine 8.35 B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine {0'43 0 iz Kormina in B iz Červinjana. Dunaja (Ostende in Londona) LJubljano, Zagreba Budimpešte in Reke. 615 0 z r unaja, Budimpešte. 6.30 B x I >unaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 6 25 B z r unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto ln Reke. 9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5-S5 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, 9*2j B z Danaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke. m Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Furlanska proga. TRST-MIRAMAR-GRINJAN: vsaki dan 9.— in 3 — GRLNJAN-MIRAMAR-TRST: I — 6 —. V SESUAN: (torek, četrtek in soboto 9 30 in 6 30 (ob nedeljah in praznikih : 9'30, 3"— in 6 30. ■ Iz SESLJANA: 12-15, 5 15 m 9—. V TRŽIO (Monfalcone) (dotiče se Sesljana) vsaki dan 3*— (izključeni prazniki). Iz TRŽIČA : 7 — (nedeljah tn prazniki): 8.05. V GRADEŽ (vsaki dan) 10-— in B-—. Iz GRADEŽA 2 30 in 5 — (ob nedeljah in praz-, nikih 12 30 litrska proga. V MILJE : 4 ( eventuelno) 8, 9, 10, 1215, 2, 3,3'30 5-45, 7'I5, 8'30, 9. (ob nedeljah in praznikih) 7-45, 8-15, 8 45, 9 30, 10*15, 10*45 in 12. Iz MILJ: 3 30 (eventelno) 7-05, 8* 15, 915, 1045, 12-30, 1-30, 2 45. 5, 6 30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6 30, 7*05, 8, 8 45, 9 30, 1015, 1045, 12. (Ob nedeljah in praznikih popoludne posebni izlet). V MILJE: (Iz ladijedelnice Sv. .Marka): 6-10, 6 30, 12, 4-45, 6 50 (ob nedeljah in praznikih) : 6-30 in 115 ' Iz MILJ (v ladijedelniea Sv. Marka): 5 50 (event) 615, 6-30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in praznikih) 6.15, 12-45. f V KOPER 7 45, 9 30, 10-45, 1^ 05, 2. 4, 6 30, 9 30 (Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9*30, 10 45, 12-05, 3, 6 10. i IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10 30, 12 30, 2, 415, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5*30, 7, 9, 10*30, 5> 8- ' V ISOLO, PIRA N in PORTOROSE : (vsaki dan) 10 Iz PORTOROSE : 130, (ob ned. in prazn.) 12. V ISOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6. Iz PIRANA: 6 V UMAG (dotiče se Izole in Pirana) vsaki dan 12" 15 Iz UMAGA 545. V UMAG (brzoparnik) (vstavi se v Piranu, Porto- rose in Salvore) ranki dan : 5. Iz UMAGA: 4 30. ! V PULO (poštni parnik) (Ustavi se v Piranu, Sal- vore, Umagu, Cittanovi, Poreču, Vrearu, Ro- , vinju, Fažani) vsaki dan : 7"30. Iz PULE vsaki dan : 6 30. V PULO (brzoparnik) (Vstavi se v Poreču in Ro- vinju) vsaki dan (izključen petek) 3. Iz PULE 5. ! V PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču, Veraaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in pe- n □ Učilišče in vzgojevališče za deklice. □ Temeljit pouk po učnem načrtu za osemrazredne ljudske šole na Primorskem. Letna plača 500 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na moije, kopališče. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. — Pouk v alovenskem, aemikem, Italijanskem, francoskem ln angleikem jezika ; v godbi, glasovir, gosli, eitre, pe^Je, v ženskih, ročnih delih, v risanja in slikanja. — I — j — [ — j — I — I — I n _ Šolske sestre mmm Trst, alica Pasquale Besengbi 6 - TRST ulica Madonna del Mare št. IO. — Telefon 1949. = Kovač - mehanik, avtorizovani inštalator za vodo, plin, tate in kopelji. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) in šivalne stroje CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Via S. Francesco d' Assisi št. 2,1, n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno hrsnilnlčni račnn 74679. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član, in je obrestuje 4l|a°io po Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Malina pojasnila se dajejo r uradu med uradnimi orali. H so: ob delammii od 9. do 12. dopol. in od 3. do 5. popol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. 0000000 o 0000000 tek : 5-—. Iz Pule: torek, boto: 5. četrtek in so- pohištvo in tapetarije Dalmatinska (Parniki 6. proga dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo) V KOTOR (parnik „Petka") : vsaki ponedeljek Iz KOTORA: v četrtek 6. (Ustavi se v Puli, Zadru, j Spljetu, Hvaru, Korčuli, Dubrovniku in Erceg- j novi). i V KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. — j (Ustavi se v Puli. Zadru, Spljetu, Korčuli, Du- • brovniku, Ktmenari. Rižaou [zveza s parni- j kom „Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nede Ijo 4 (Društvo Topič.) v bogati izberi, neprekosljiva glede solidnosti in elegancije --— se vdobi pri — — — (naslednik G. Dalia Torre Giacomo jttacerata ulica M' Acpdotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. 3HF Cene, ki so splošno priznane za ugodne. V KOTOR (Ustavi se v vseh najglavnejih kopnenih lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) vsako nedeljo in Četrtek: 12. (Društvo Braća Rismondo) V METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor označeno) vsaki torek in Četrtek: 4. Društvo Negri & Co. V METKOVIĆ : vsako sredo 2. V ŠIBENIK : vsako Bredo 4. Ambulatorij za izdiranje zobov Dr. A. Mittak succ. Trst, ulica Zonta štev. 7 TELEFON štev. IO-85. Avstrijski Lloyd. Ob nedeljah in praznikih : iz Nabrežine ; z Kormina. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo opoludne. 0 — Osebni vlak in B — Bnovlak. Električna železnica. ODHOD I* OPCIN: 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7 S6» 8.20, 8.44, 9.16, 9.56, IO.44, 12.12, 12.44, 1.44, 2.36, 3.24, 3.40, 4.08, 4.32, 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13, 6.30, 6.46, 7.04 7 30, 7-S6» 8-2°» 9 08, 9.56, 10.48, 11.32. Odbod z Opčin-Držama železnica: 7.25, 11.34 1.39, 6.24, 7.50, 10.42. ODHOD lz TRhTA: 6.02,7.06, 7.56, 8.20, 8.44, 9.08 j 9.56, 10.44, ll-32, 12.04, 12.20, 12-52, 1.20, 1 1.56, 2.44, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40,, 5.56, 6.20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, • 8.44, 9.08, 9.56, 10.32, 11.32, 12.10. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9 uri predpoludne ter odrine iz Trsta ob 10*52 V KOTOR: (Brzoparnik „Graf W urmbrand") v četrtek: 8-—, vstavi se : v Pulju, M. Lošinju, Zadaru, Spljetu," G ružu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trat v soboto 4*45. V Pulju zveza z dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9 45. V Kotoru sveza z Črto v Bari: v petek 8, v nedeljo 8. V GRUŽ (Brzoparnik „Graf Wurmbrand") v pone- deljek 8. V KO TOR-KORFU : v torek 8-—, vstavi se : v Rovinju, Pulju, M. LoSinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvara, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dolcinju, Medui, Durazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9'30. Nazaj iz Korfb v Četrtak 8*— in pride v Trst v sredo . V METKO VIĆI (A): v sredo 8 30. (Dotiče vse večje luke) v Metkovič v petek 4*30. Nazaj iz Metkoviča v nedeljo S 30; v Trst ▼ torek 1*30 V Metko vi Čih pripravna zveza po železnici z Mostaijem. Odhod z Metkovičev ob 5 04. V METKOVIĆI (Bj v soboto 8*30. Reška proga (Ugarsko-hrvat. par. društvo) V REKO: vsako siedo 6 (parnik „Duna4*), vsako nedeljo 6 (parnik „Fiume"). Beaeika proga. V BENE TKE: (Lloyd a.) (parniki „Hungaria* in „Espero") vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7-30. Carigradska praga. TRST -S MIRN A-C ARIGRAD : Vsako drugo nedeljo (počemši 1 okt.) iz Trsta ob 4 —, čez Reko; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z nagličem Trst-Carigrad) v Carigrad v četrtek ob 6 —. I« Carigrada (po 1 okt) vsaki drugi ponedeljek ob 8 30 in pride t Trst v nedeljo 11—. AJeksaadrljska proga. TRST-ALEK8ANDRIJA: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v četrtek 11-30, v Brindisi pride petek »•— v Aleksandrijo ponedeljek 6'—. Iz Alek-sandrije soboto 3-—, Brindisi torek 5'— v v Trst sredo 11-—. Ta parnik ima zv6zo z ekspresnim brzo vlakom Ostenda Trst. (Llojdovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in KoStanco vsak teden. Trst-Rek a-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsatc drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA : Debele in podčrtane številke značijo popoludne. FRANCESCO CAMERINI Trst, ulica Carlo Ghega štev. 3. — Telefon štev. 819 Zastopništvo in edina prodaja renomiranih barv Zonca ——i——— pripravljene u barvanje. ——— Stnk Znnna" Specijalni izdelek da zj<5 stare barve iz materijalov in rjav 9 kovin. • • • ••••••e« V o • T Barve svetle in motna kŽ M nc unamej°. ki se vrdrlajejo vkljab atmoeferičnim spremembam " ■ , Tlarnoeti in kiselnim soparom, posebno pripravne za ladije, ieleznične voze in tramway-e, bolnišnica, kopelji, šole, urade, privatna stanovanja, prenočišča, restavrante, gledališča itd. itd. SpaoljaliUU,: Podi Jako svetli za lokauna dela. Prevzane« vsako delo, bodisi Ono kakor tudi navadno, katero izvriuje izvežban slikar -HI --Naj ft ne zamudi poprašati cenike, katere se daje za »"ton j. OBISeiTEU Velika zaloga čevljev i Ooltan TRST, ulica Bar-riera vecchia 33 7 rjji&g Največa trpežnost in eleganca. RT CENE ZMERNE. H Cene določene, da se ni bati konkurence. Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan 500 parov čevljev katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki. Delo popravljivo ! Izvršuje se popravljanja! (D ti> (D Rtiaii Vili »EDCšObTc k. 220 V Trstu, diifc 11. avgusta ISO? PEKAMA Piazza Caserma št. 4 je preskrbljena vedno s svežim kruhom :: sladčicami in sladkarijami vsake vrste:: Postrežba tudi na dom. SLili^AH - DEKORATER Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje r sako j ako slikanje sob v različnem modernem sklada —- .-—. Tapeciranje s papirjem. SELO DOVBŠNO. CEHE ZMEBIE. Prodaj alnic a izgotov-: : ljenih oblek : ; TRST — Le Cor§i Prodajalnica ingotov-: : ljenih oblek : : ulica Giosue Carducci štev. II - (ex nllca Torrente fttev. 13) ======== Častim se javi i BTojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi P. N. občinstvu, da sem nakupil od neke tvrdke v likvidaciji — pod jako ugodnimi pogoji — veliko Število oblek za moSke in deCke, ter jih zamorem radi tega prodajati po najnižjih c » t. dečke ,, črrne ,, moške ,, za otroke ,tkanene Jopice tkanene s podvlako Klobuki pravi 10 — 5 —, 5-50, 6*— •>•—, 8 50, io-— 1-50, 1-80, i'— 4 —, 5-60 3-—, 3-50. 4, 5 Hlače tkanene „ trpežne za delavce : Srajce trptzne rigadinaate ,, Kormiu prve vrste ,. bele ▼ežtalje za prodajalnioe 2-50, 3, 4 1.10, 1-50, 1-70 _.gQ 1-30, 1-40 J, 1-30, 1-50, 1-80 3 —, 3-50, naprej. Monza od gld. I'30, I-70, l"80, 2-— Bogata izbera potrebščin Ta moške, kakor: maje, nogovice, ovratniki, ovratnice (erarate), dežnikif robci itd. itd. MODRI JOPIČI za kovače in mehanike po gold. 2 20, tineji gold. 2 50 Izvršuje se v najkrajšem času obleke po meri. £uciano grattoni —-—— mehanik - TRST — ulica Tiziano Vecellio 4 sprejema napeljave in popravljanja obrtniških strojev in motorjev na plin ali benzin, kakor tudi vsako drugo natančno delo. Slovenci in Slovani 1 I. I Kadar kupujete pri tvrdkah, katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodetebolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: : terijalno listu „Edinost" : : IVAN KRAGL & Co. Trst, ulica Giuseppe Gatteri št 40 (vogal 'ilice Pieti) Mehanična delalnica z e popravljanje strojev, kotlov, sevalli vsakega zistema, motorjev na plin In bencin, litogrrafičnih In tiskarskih stro* ievj poljedelskih strojev vsake vr"t«ltd Ni je boljše namizne pijače katera bi bila v poletnem času bolj hladilna za otroke In odrašeene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripravnejša namizna pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev -matizmi itd.) — Priporočeno od vseh zdravnikov. Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Glavna zaloga v Srstu Ulica SS. Martiri št II. Pošilja franko na dom, ako se naroči po dopisnici r, MIRODILN1CA ANTON URSICH TRST — ulica Barriera vecchia 14 ZALOGA: barv pripravljenih z oljem in v prahu, povlakov, čistila za pod in velika izbera izrezov (stampov) za slikarje Š5J Zahtevajte brezplačno pošiljatev mojega ilustrovanega cenika z nad 1000 podobami. Jamstvo za več let. Vsako nepokvarjeno blago vzame se nazaj v popolnem znesku. Risbe pol naravne velikosti. Št. 3ft> Srebrna damska ara Remontoir gl. 3.50 Št. S22 Srebrna za gospode Remontoir *1.Š.50 Št. 337 Srebrna Anker 15 kamenov, gld. 6*— dvojni pokrov gld. 6.50 Št. 341 gg Srebrna Anker, 2. pokrova, 15 kamnov posebno močna gl 7 do gld. 9.50 AJJT0N KIFFMA^Nlf ^tonmam 1 1J riato in »rebrno bl»go Ivoz v vse dežele. — MARIBOR T. a (Štajersko) Čržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 rcccccccc^coo-^c- ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 „ pol leta „ 20 „ četrt „ „ 12 za en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. == Pili liani k'oucesijcnifeiii zayoi za OišCenj D odjetnik OTTO H&FER Trst - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrniti »e je tudi na mirodilnico HfKiZLSMfDT, ulica Sebastiano ■ ■■ TELEFON št, 915 - Podruž. BRNO (Moravska) Chechnergasse 3 A fszte, fcake.tno ti bedi Jelo za iliCtn'r - V ukor ribmjc podor tičcLj« iu kriačer,j. |i«lel»T. ćiičtnj* oiru, ritanje in t »»je podo* z oljem, snaJtaLjo lapetor itH. — te izvaja Lolna pc »meriđki metodi. — £mka podj.tj« t BRNU. Dolgoletna prtku — in ziio zajamčeno tt.to ia stvari primerao dulo. — yaroM>» p« nsjnlžjih ceuah. Kličite na telefonu štev. 19-51 in imeli boste takoj na domu v\\\v\\\\\w Piv o 2-krat varjeno „TRIUMPH" Furlansko vino iz posestev princa Hohenlohe Vino iz Visa, furlanski in istrski tropinovu, rum, slivovec. M. P. LEONI, ul. Giosue Carducci 39 Poslopje „Gledališče Golcfoni". Pridite vsi. V gostilni ulica Belvedere štev. 17 lima lastnik orkestron »JUNO«, kateri svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. % C Guerino Mare© ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in dr U je vedno preskrbijena z najboljši! kranjskim blagom. Prodaja na debelo ir-drobno. Pošiljanje na dom. ^"eJefon štov. 1664. GIOVANNI CANZ optik in mehanik Trst, Pano di Piazza šf. X, Trit __(ob strani namestništvene palače) 3z9eluje navticne inštrumente Zaloga dalnogledov, ilakomerov, toplomerov in — naočnikov. ■■■■■■ ■■ ■ Popravljanja optičnih in zemljemernih inštrumentov, severnie in elekL zvoncev po zmernih cenah. Hočete imeti svež kruh cel dan ? (Milnica „Air Acquila nern" Giuseppe Macorin Trst — Piazza Carlo Goldoni št. 6. služite se v pekarni : : : ::::::;:: Anton Kralj Trsty ulica Commerciale štev. 7 kjer dobite vedno svež kruh. Specijaliteta biškotini in sladčice z rahlega zmeša. Skladišče mineralnih vod, parfimov, barv, čopičev in povlakov. Petrolej dvakrat : : : : čiščen.: : : : :: Kirurgične potrebščine, gumijeve cevi, zdravilne kramenije, kemični izdelki, modra :: galica, žveplo, :: »t =h DMJIlfrMTn O Pa*mm Artistično - kromolito- DUnlVCN I U & UOmp. grafični zavod I. reda. TB8T, ulica Tiziano Veoellio St. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. ■ Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zistema. „■j-l. ■ prah za skisano vino itd. Aless. Giordani Specijalist za zdravljenje kurjih očes. diplomiran ranocelnik. Ambulatorij Corso 23,1, n. t Ozdravi takoj navadna ic zastarata kurja očeta ter jih izdere na najuavadnejši način brez vsake bolečine. Garantira ozdravljenje v meso __________rastočih nohtov. Reže nohte vsake debelosti. — Na zahtevo pride tudi na dom. Mednarodno klet Duje M\t Uvaža dalmatinska vina iz lastnih kleti, kakor tudi istrska in furlanska. Prodaja in kupuje vina na drobno in debelo. II TRST, ulica San Francesco št. 9, TRST^ Mlekarna Trst, ulica Boschetto št. 36, Trst je preskrbljena vedno s svežim mlekom. Maslo iz mleka in čaja. Vedno sveža jajca. — Pivo v buteljkah. sesr Postrežba brezplačna na dom. TfcJ* SternitovSkrilj Hal je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavei, da potrebno delo točno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZAIiOGE V VSEH GIjAV^IH MESTIH- = Vprašajte vzorce in kataloge v ===== Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala Belvedere št. 1, telefon 1057 V čevljarski delavnici Josipa Skubič Trst - l/ia Giulia št. 22 - Trst Filijalka: Via Molin Grande štev. 34 nahaja ge bogata izbera čevljev za pspe, gospode in za otroke po zmernih cenah Fopravlja čevlje in prevzame tudi naročbe po meri. Kdor hoče uzeti u nojem gostilne, kavarne, krtine stanovanja, skladišča, vsakovrstne proda jalnice; kdor hoče kupiti ali prodati hiše male in velike, dvorce, zemljišča. Kdor išče kakšno službo itd., naj se obrne (tudi pismeno) do poverjenika Ermana Kolaršić-a TRST — Kavarna Al CORSO od 9. do II. zjut. in od 3. do 6. popol. Fratelli Rauber gkladilč« BBtrojeDih kož. kože ca čevljarje in sedlarje j Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje). — ; Izvriuje naročbe u vse kraje v pokrajini- -n i I GRE SVI A MARŠALA DEPAUL •Pozor gospe! Čast mi je javiti svoji cenjeni kljen-teli, da prodajam prave izvirne vzorce iz Pariza in Dunaja; tudi vspre-jemam vsako naročbo — Kakor že znano — po najnižjih cenah. Udana EUSA PERTOT Modni salon l Umetni fotograf ični atelje pri tv. Jakobu ulica Rivo ŠL (pritličje) T B S T. Izvriuje vsako fotografi čno delo kakor tudi razglede posnetke, no tranj ost pokalo v,porcelanaste, plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Fovečaiije Matere fotografte. Radi udobnosti P. N. naročnikov spre« Jena naročbe la Jih Izvrinjo u doan «11 zunaj aieata. Barriera vecehla št. 29, I. nadst o A "d p N O Vino-liker bolj redilno, nego alkoholično. o? Sredstvo za barvanje las ?o U 9f< _ >d E. LINK, zakonito zavarovano (brez strupa) odlikovano zlato kolajno, častnim križcem in častno diplomo DUNAJ, PARIZ, LONDON, je za zdravje zajamčeno neškodljivo, barva trajno osivele in ru-•iečkaste lase in brado, obrvi — ne da bi izgubile barvo pri umivanju oziroma v topli kopeli — črno temno-kostanje-vo, svetlo-plavkasto in temno-plavka, ito. Veliki karton 2 gl., za poskušnjo I gl. poštni omot 15 kr. ^csssscsscosis!^^ ECifllf fr'zer> kosmetik in spe-• JLlUK cijalist za barvanje las. DUNAJ, I., Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Doroteum) Barvanje las v posebnem kabinetu za gospode in gospe. Električni aparat najnov. zistema Začudenje vzbuja! Mesto K 18 le K 7 Krasna Gloria remontoirska srebrna ura, s 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju za aamo K 7 Tovarna ur I. KO NI G Dunaj, Vl.t Westbahnstr. St. 36/3x7. Dne 15. avgusta 1.1. ob 4. uri popoludne se bo oddala na javni dražbi na licu mesta naprava strešnih Žlebov za občinski vodnjak v Tomaju. --II— HOTEL Pri zlatem Jelenu = v GORICI. = Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. — Nad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširenjvrt, veranda, klubove sobe, kegljišče. Izborna kuhinja. — Plzensko in Puntigamsko pivo. - Raznovrstna ) namizna vina in v butelkah. Za preč. duhovščino separatna soba na razpolago. I Za mnogobrojen obisk se toplo pripo-I roča udani DEKLEVA. i < < ! Pekarna G. Majersič, katera se je nahajala do sedaj v ulici Commerciale, je prestavljena sedaj v ulico Madonna del Mare Št- 10. — Prodaja vedno svež kruh prve vrste, kakor tudi tirolsko maslo vsaki dan sveže. — Postreže tudi na dom. ® ®® ©© ©©©©©© © ® s®® /\vy/\ Pekarna VAV (Jiovannijjravin Trst, ulica Farneto 6 Svež kruh dvakrat na dan Vedno sveže sMfiice in bišM "s,nes* izdelka Postrežba na dom. PEKARNA Melchiore Obcrsnu V najem se bodo oddali: j ulica P. L da Palestrina štev. 4 prodaja sveži kruh Prima lavanderia- ■ ■ » - meccanica Triestinj Prva tržašKa mebamčiia pralnica ulica Belvedere št 35 prevzema, počenši • I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onfm tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se Jami sht Naročba po telefonu. " — Tolofoa 1001 — v Gorici v ulici Corso Verdi štev. 22! v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovine s skladišči vred. Jeden teh j prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te pro- j store se vabijo, da se s svojimi ponud- j bami obrnejo na načelstvo podpisane Centralne posojilnice, ki je lastnica do-tičnega poslopja. V GORICI. 2. avgusta 1907. NAČELSTVO Centralne posojilnice v Gorici trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in javne lokale. Specijaliteta biškoti lastnega izdelka, CKulio Zanoila krojačnica TRST — ulica Tor rente ja Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvrSitev. — Cene zmerne. Kislo zelje s== repa s v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Doloio TRST, ulica Sorgente 7 — Tel. 1465 Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piazza Rosario St. 5 (nasproti certre s?. Petra) Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanja Proflajalnica potrebščin za lepe umetnosti iti prej M* B$USI]4I sacces. P. di F. MELLOSSOVICH sedaj lastnik GIUSEPPE BRUSINI se je preselila o ulico Cosso di Rlsparmlo Stev. 6 Hiša „Banca popolare". = Škatljice barv za darove.- 0 založbi „TISKARNE EDINOST" v TRSTU, ulica Giorgio Galatti štev. 18 je izšel ravnokar v slovenskem prevodu V08UM ROMAN AigleSki spisal I. F. COOPER. Elegantno broširana knjiga s finim svetlim papirjem, obsegajoča 420 strani male osmerke stane 1 krono 60 st. po poŠti 20 stot. več. ® Razpošilja se le proti povzetju ali naprej p08lanamu znesku DUD Največja prihranitev časa. gffi" za izpit vojaškega dobrovoljstva Tečaj za sprejem v zadnji razred kake srednje šole. (Naučni jezik; italijanski in nemški) (Naučni jezik i italijanski . . Paralelni tečaji — italijansko in nemško — za zrelostni izpit na Brednjihšolah Avtonzovani od visokega c. kr. namestništva, pod ravnateljstvom prof. KIHARDA MICKb. — Uvanajst usposobljenih in v službi stoječih profesorjev. TRST, ulica delle Poste 10 TRST, ulica deUe Porte IO Vittorio Candellari Trat, Piazza Carto Ooldonl (ulloa della Zudeoohe itav. 1> slikar-kaligraf za napise (spedjaikt) Slika sobe in lakira. — Matanftio delo. Isdelnjo najkitreje. — C*KB ZHSRHS. Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst ulica San Michele štev. 5 Slika sobo t Tsakojakem umetniškem slogu, izvršuje tapeeirarska dela s papirjem, prevzema dela novih zgradb. j/C CENE ZMERNE =01 BI HJOOOttOOOOOOOOO« • BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima svojo novo pro&ajalnico ur TRSTU & ilica Tincenzo Bellini štev. 13 nasproti cerkve bv. Antona noveg« Prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. XWKXXKKKKHKXWKKK Jtfanol milo v dozah po K 1-— in K T— JUJanol cretne v škatljicah po K 1-50 in K 3. jtfanoi mazilo v dozah po 50 atotink. MANOL nevtralina, najboljše sredstvo proti luskinam in izpiliti ju las t steklenicah po 1 kr0D0. Dobi se v vseh lekarnah, miro-dilnicah in parfimerijah. Kjer se ne nahaja zaloga, direktno prt Centralni mirodilnlci FS. VITEK & Comp. Praga, Wassergasse št. 717 Zahtevajte aamo pristne MANOL liielke in odvrnite ve drug» Jlndrej Rudeš, mizar wm- In Izdolov&leo pohištva, -mm (ulici Iroeo Mi eroee 4. li tilca Senu I) haa vedno v nalogi zakonske trn obedovala« Mjlnejle In trda« delane t lastmi dolalalsl. Posebna imberm kuhinjske oprave, Specijaliteta: OMARE- LEDENI€B Sprajomlja kakorino-koli nuočilo na ta te na nosi* kakor tudi popravo. Prilika. Drobnarije za darove in potne torbice po 70 kr., gld. 1-40 in 2 gld. Prodajalnica porcelana - -— in steklenine Trst, Trg Ponterosso štv. 7. Bralno in pevsko društvo „Dneva Žar" v Kazljah priredi v nedeljo dne 11. avgusta t. 1. zabavo s plesom na dvorišču gosp. Jurija Dolgan. — Srirala bo godba iz sv. Križa pri Trstu. Vsaki plesni komad stane 20 vinarjev. Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor. NB. Točil bo gospod Jožef G r m e k v svoji osmici izvrsten kraški teran. 8 5 ulica S. Giovanni it. 6 ta 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj dičnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopelji -— in kuhinje. ■ «trrrn X EDINOST« 220 V Trstu, 11 avgusta 1907 Soc jalno je slovenski narod edinetveneji od kateregakoli slovanskega plemena vsled tega, ker ni imel močne aristokracije, oziroma, ker vodo, a oba sta takoj izginila pod vodo. Na j pomoč jima je prihitel 20 letni dijak Herman Rjbi, ki se je nedaleč z nekoliko drugimi ose- ie"ona s~početka preteklega "stoletja obnbo- bami kopal. Po hudem napora je deklico izdala in ni imela nikakega vpliva na narodno vlekel iz vode še živo, brat je zal utonil in ---* • • ~ ' *" so mrtvega potegnili iz vode. Rybi je že več ' ljudi rešil h Soče. _ življenje. A v sosedni Hrvatski in Ogrski je do nedavna dajalo plemstvo smer političnemu in narodnemn življenju. Pri nas je prišla široka kmetska masa narovnost v politično življenje in vsled tega je slovenski narod danes edinstven, v svojem bitstvu strogo demokratski. Gospodarski predstavlja, kot rečeno, vsa slovenska masa malega posestnika. Kakor je prišlo na ta način do diferencijacije od sosednih narodov, tako je tudi na sebi izvršena integracija, ker predstavljajo Slovenci dejanjeki eden sloj, v katerem bo vse življenske moči prišle do vrednosti. Od dela v prihodnjosti je odvisno, ali se ohranijo ti lepi temelji slovenskega naroda. Slovenski narod ima prihodnjost uprav v temeljih : Da je gospodarski enovrsten, da zemlja, na kateri žive Slovenci, vzdržuje -Čvrst kmečki stan, in da -Slovenci svoj naraščaj, kar ga je preveč, naseljujejo v Trstu in iščejo svoj gospodarski razvoj pred vsem v trgovini na morju vzajemno s hrvatskim primorskim življem. Narodnost je danes premagano načelo. Počela se je izvrševati gospodarska integracija na socijalno-demokratskih načelih, v trgovini in industriji po trustih. S tega fctališča je opravičena tudi jugoslovanska ideja. Mogoča je Lamo s sodelovanjem vseh jugoslo vanskih narodov. Z delom za Veliko Hrvatsko, Veliko Srbijo in Vel. Bolgarijo pa se onemogočuje jugoslovanska ideja. Po jeziku smo medseboj sorodni, po zemljepisnem položaju smo navezani na en teritorij, po Adriii, Donavi in vzhodu sme ena gospodarska celota, Za odstranitev historizma in šovinističnih veleidej ni boljega sredstva kakor je demokratizem. Tu je odprto ogromno polje vel ki jugoslovanski ideji. V začetku 4. poglavja pa piše avktor se tole : Slovenski narod treba torej vzeti kot demokratski narod kmetskoga stanu, neodvisnega malega posestva, brez ar stokracije, brez hwtne velike trgovine in industrije. Zadostnega kolektivnega bogastva, na odličnem zemljepisnem ozemlju, hladnega razboritega značaja, Jii daje izvrsten materijal za kolonizacijo, za naraščaj v trgovini in v obrtu na Adriji in *v največjem trgovskem emforiju A drije, v v Trstu, med slovanskimi narodi poleg Cehov v širokih narodnih slojih naj-izobraženejši. Dokaz temu je nad 200,000.000 kron vloženih v zadrugah in manjših hranilnicah in razširjenje prosvetne družbe sv. Mohorja, ki iina med Slovenci toliko članov, la pride na okroglo milijon kompaktnega števila Slovencev nad 80.000, t. j. 8°/0 vsega prebivalstva. To je narod, ki se je od početka narodne ideje naglo razvil, ki je tekom enega veka asimiloval ali izlušči iz sebe skoro popolnoma nemški in italijanski živelj in sedaj vidljivo prodira na jug na Goriškem in v Trstu. * * * Na to brošuro opozarjamo posebno vso našo slovensko javnost. Izšla je v „Goriški tiskarni* Andreja Gabrščka v Gorici. Vesti iz Gori&ke. Nečuvene razmere v restavraciji na kolodvoru državne železnice v Gorici. Iz železničarskih krogov nam poročajo : Ko se je svoječasno predstavila deputacija železniških uslužbencev gospodu dr. See-mannu, namestniku ravnatelja v Trstu, s prošnjo za zboljšanje plačil, je odgovoril ta gospod: Kaj hočete, saj imate v vseh restavracijah znižane cene za 30°/0. Kako pa je v resnici to 30 odstotno znižanje na raznih postajah, posebno pa na državnem kolodvoru v Gorici — to vemo in občutimo mi železničarji dan na dan — na svojem žepu. Naj zabeležimo le en sam kričeč slučaj. Te dni se je zgodilo, da je neki sprevodnik, došli z vlakom z Jesenic ob 11. uri zvečer, zahteval v restavraciji pol litra vina in pol litra vode „Preblauer". Vino je stalo 40 stotink in za vodo so zahtevali — tudi 40 stotink. Če pa pomislimo, da liter te vode stane restavrateija 32 stotink, dočim zahteva od nas siromašnih železničarjev 80 stotink, za liter, potem smo takoj na jasnem, kako izgleda tisto 30% znižale, o katerem je govoril gosp. dr. Seemann ! Po tem pa si lahko tudi mislimo, kako si puščajo plačevati Se le od potujočega občinstva. To so res vnebo-vpijoče razmere in obračamo se v imenn vseh železničarjev, ki morajo za razmerno tako skromen zaslužek vršiti toli težko in naporno službo, pa tudi v interesu potujočega občinstva do ravnateljstva v Trstu, naj odredi po-trebno, da se te razmere v kolodvorski restavraciji v Gorici odpravijo. Hestavrater naj le ima svoj pošteni zaslužek, ki mu ga mi prav radi privoščamo, ali vse mora biti, kar je prav. Društvo „Zvezdau v Sovodnjah priredi v nedeljo dne 25. avgusta veselico v večjem obsegu, na kateri bodo sodelovala tudi druga društva iz goriške okolice. Veselice tega društva so bile do sedaj vedno dobro obiskovane, enako se pričakuje tudi sedaj, ker društvo razpolaga posebno z dobrim pevskim zborom. Vspored priobčimo pravočasno. Nova žrtev Soče. Iz Gorice poročajo : V petek okolu 6. ure zvečer je blizo zatvor-nice padla po nesreči 13 letna deklica v Sočo, Njen 14 letni brat je takoj skočil v Vesti iz Istre. Iz Rižane. (V odgovor dopisniku iz Kopra v „Edinosti" od dne 2. avgusta t. 1. št. 211.) Vsaki napredni človek priznava, da v združenih močeh je vspešno delovati v vsakem obziru. Isto ve^ja tudi glede konsumnih društev. Na Rižani pod Kožarjem se je vsta-novilo „Kmetijsko konsumno društvo" z namenom koristiti, a ne z namenom, koga vni-čevati (ako se r.i morda kdo sam vničil). Akoravno so konsumna društva nekaterim trn v peti, vendar je želeti, da bi se ustanovilo še več takih društev, pa bodi po uzorcu kranjskem ali Štajerskem. Dopisnik je vedoma pisal neresnico, češ, da je prišel neki gost iz Ćmikala v društveno krčmo na Rižani in da so gajaa cesto brcnili, da je bil vaški načelnik Matija Šuber nakleščen, da je bilo več „socijev" ranjenih itd. V vsem tem ni najmanjše resnice. Dopisniku je bil namen, da bi s svojim grdim obrekovanjem škodil novo vstanovljenemu društvu, češ, da je ustanovljeno po uzorcu kranjskem! Dopisnik dobro ve, da ves naš napredek na Primorskem je osnovan po uzorcu kranjskem, pa bodi od liberalne ali klerikalne strani. Dopisnik pravi, da je dovolj na trgovskem polju izobraženih in izkušenih mož-rodoljubov. Resnica pa je, da v našem kraju takih mož ne poznamo. Pač pa je sebe^ubov, na tem polju dobro izvežbanih. In ravno to nas sili, da ustanov]jamo konsumna društva, da se kolikor možno osamosvojimo in ne podajamo enemu ali dvema bič v roke, da bi nas tepla in nas preganjal z naših domov. V Rižani, dne 6. avgusta 1907. Josip €epak. Ivan Cepak. Anton Cepak. Matija Sula. Pripomba uredništva. Naše stališče gled snovanja konsumnih društev na deželi je to-le: konsumna društva so potrebna in koristna, kjer jih zahteva resnična potreba. Škodljiva in nevarna pa so za narodno gospodarstvo, ako so bila ustanovljena ali iz strankarske strasti ali pa osebne mržnje. Prvi pogoj je torej resnična potreba, drugi in nič manje važni pa je, da so dani pogoji za racijonelno vodstvo, to je, da so osebe tu, ki bodo znale podjetje voditi vestno in po zdravih trgovskih principih. Kjer ni izpolnjen ta pogoj, naj se ne snuje društvo, tudi če obstoji potreba zanje. Povdariti pa moramo, da ob beleženju teh opazk nismo imeli na misli ravno konsumno društvo v Rižani, ampak hoteli smo le naglasiti svoje principijelno stališče nasproti važnemu narodno-gospodarskemu vprašanju — snovanja konsumnih društev. Zasebni otroški vrtec v Dekanih bo imel dne 15. avgusta ob 5. uri popoludne svojo otroško veselico na dvorišču posojilnega in konsumnega društva. Rodoljubi, očetje in matereI Pridite in ne bo Vam žal. Tako poplačate vsaj nekoliko naš trud! Prva veselica prvega slovenskega otroškega vrtca v Istri, ki se je odprl 15. janu-varja 1907 v Dekanih, naj pokaže, kaj za-morejo taki le „možje" in „ženice". Tudi godba Vas bo kratkočasila. V nadi, da se ta dan odzove mnogo rodoljubov, ljubiteljev napredka in nežne mladine, kličemo Vam: Na veselo svidenje! Vesti iz Kranjske. Na večne počitnice. !Brat gospe Ta-ček, lastnice restavracije v Novem mestu, že dlje časa v Mariboru odsotni knjigovez Kari Koračin, je pred kakim tednom prišel k ime* novani sestri na počitnice. Sicer je že več časa trpel na želodčni bolezni, vendar je bil videti še precej krepek. O kaki nevarnosti niti sam slutil ni. V sredo dopoludne pa je kar nepričakovano umrl, popolnoma mirno, kakor da bi bil zaspal. Ko je prišel pred tednom na počitnice, gotovo ni slutil, da je prišel po dolgem času zopet v okrilje rodne grude na večne počitnice. Lahka mu zemlja domača! Velikanska jama nad Prečino. Jamo, pravzaprav brezdno, znano pod imenom V e-1 i k a Strašica na Dolenjskem, ki je t zadnjem času nudila okoličanom povoda tolikim pravljicam, je gosp. Fraqjo Pire srečno prelezel in preiskal. Brezdno je do prvih tal 35 metrov globoko, pada potem še 20 m. nizdoli, je torej blizo 60 metrov globoko. Suša. V novomeškem okraju je huda suša. Vse zaostaja. Sadja bi bflo sploh malo in sedig še to odpada. Druge krme bo tudi prav malo. Vsled tega je cena živine padla, posebno mladih prešičev. Legar ▼ Ljubljani. V Ljubljano je prišel vseučiliščni profesor dr. Kraus, da preiskuje bolezen. Vseh vojaških bolnikov je sedaj v garnizijski bolnišnici interniranih nekaj nad 60; nekatere izmed njih samo opazujejo kakor sumljive. Nekateri slučaji bolezni so se pojavili tudi med civilnimi osebami v mestu in v okolici ; tudi pri teh je legar zanesen iz Postojne. V četrtek sta umrla dva vojaka. Zlata maša. V nedeljo, dne 4. avgusta je obhajal v šmiheljski župniji pri Novem mestu petdesetletnico mašništva tamošnji priljubljeni župnik g. Anton PeterhCi. Slavljenec, C. in kr. dvorni založnik in Papežev^dvorni založnik lekarnar PfCCOlI LiublJana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: UJII |||Aif OIDIID najskrbneje prirejen iz aromatižkih gorskih malin, je lz- ITIALINUV OlnUr, redno 6i»t izdelek, neprekoaljive kakovosti, pome- 7 šan z vodo, da prijetno in žejo gaaečo pijačo. Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1*60 Zavoj s 25imi sterelizovani steklenicami, katere ne nikdar pokvarijo, z zavojnino in poštnino v Trst, Gorico, Reko. Pulo in Zagreb po K 1'35 steklenica. _ V Tratu je na prodaj v mirodilnicah Cillia Družina v Gorici Š^l^no" dobro postrežbo in pod dobrim varstvom. — Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 820 JUlt I© Zenltbeno ponudba. Udovec, star 30 let, brez otrok bivajoč v Trstu, 12.000 K. premoženja, bi se rad poročil z gospodično ali mlado udovo, tudi z dežele, katera bi imela 5 do 6.000 K. dote. Prednost imajo one, ki se zanimajo za trgovino. Pisati je na »INSERATNI ODDELEK EDINOSTI« pod številko 1000 Društvo „NARODNI DOM" v Trstu vabi na svoj redni občni zbor ki bo se vršil dna 16. avgusta 1907 ob 8.1/, »večer t utrnil initoril nstamcijt „Bainr DNEVNI BED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. „ blagajnika. 4. Volitev novega odbora 5. Raznoterosti. ODBOR. Kassa-Osterreichische se proda radi selitve za 140 kron. Naslov pove in-serbtiii oddelek Edinosti. 935. Uničenje, dezinfeciranje - Snaga Trlumf znanosti in hlgfjene v borbi proti mrčesom in njihovemu inaran. Vse to je doseženo s pomočjo „Desoderol-a" ki uničuje mrčesa, stenice, bolhe, molje, uši, mravlje, muhe ——— in strupene mušice. —— No poskodi, ni strupen, ii lep mi, lajuMneja uporaba ii aijlei JtroSet V Trstu se ga dobi po vseh mirodilnicah. GLAVNA ZALOGA za Trst, Istro, Dalmacijo, Goriško in Reko COGOY & Co. TRST,ulica Coroneo 9> TeL l41- Stran XII »EBINOfcTc ći. 220 V Trstu, dne 11. avgusia 1907 Butec!! - - Se si nisi zapomnil da ne kadim druga cigaretnega jj TAj papirja ali oivtka kakor - - - MIRODILNICA (justavo JKarco ulica Giulia št. 20 Droge, barve, pokosi, petrolej, Čopiči, ščetke, mila, parfum! Ild. — Zaloga ilp In ■ ■ ■ stektenin. ombm Filijalka : ulica Molin grande 38 TAPECIRARSKA DELAVNICA CAMABUTTO Trst, Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema vsakovrstne poprave in izdeluje Najfinejša dela po cenah brez konkurence T^^f^f^f^f ^f^^Pfi Velika zaloga intrijanskega in dalmatinskega vi na, belega in Črnega i« najboljih kleti, m anal a I. vrste na debelo in drobno Foiilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. m. CHot. Boooaeoio 11 FRATELLI de OZOZA, Trat Čevljarska delavnica 3francesco Cucagna ria dei Bacchi št. 17, mezzanin. Izdeluje obuvala točno po meri in tudi ga bolne noge. Iuonko Doreihlni TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, manif&ktur, ar, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. ugodne cene. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. ^gi P07QR? Podpisani si usoja naznanit1 r UCvn • slavnemu občinstvu v mestu ta na deželi, da je odprl novo filijalko jestvin v ulici Giulfa štev. 7 opremljeno vse ca novo, s svežim blagom; sladkor, kava. testenine, sveče, olje in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in nemško. — Nadejajoč se obilnega obiska *iyeži se udani JOSIP GREGORIĆ Zaloga olja, kisa in mila, TRsrr ulica Barriera vecrhin 4 Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione itev. 6. Prvo tržaško pogrebno društvo Telefon štev. 1402. V nočnem času 1403. Via Vincenzo Bellini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisi št. 62 Bogato preskrbljena z vBemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsake j zahtevi. Zaloga vencev v velikej Izberi. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente št. 33. (Ponte della Fabbra) t prodajalnici mrtvaških predmetov „Concordia". Nadejaje se za obilen obisk beleži se udani G. LAVRENGICH. ]oseJ Oppenhrim kronometer in urar £rst, ulica Barriera vecchia 35 (nova palača), Postreže v slovenskem jeziku. Ure za ženske 7, 8, 10. II in 13 kror Ure za dečke srebrne ali iz tula-srebra od K 8, 9, 10, 12, 14 in več. Verižice za lorujone 4. 5, 7. 9 In 12 K. za gospode 2. 3, 4. 5. 7, in 9 K, iz tula-srebra ali 14 karat, double z ata. Odlikovana tovarna glasovirjev E. VVarbinek Trst, Piazza Carlo GoldonI 12 (vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir« Jev svetovnih tvrdk Steinwey ir ]ons v fiew~Yorku, Schweighofer iid €iekt manini, orkestrom, harmoniji Izpeljuje. — Slenjuje. — Daje na obroke. Popravlja. — Akordira p« zmernih o#nah. Marija Fonn - Trst S? kap. Postreže tudi vsa parobrodarska društva. VelikG skladišče trdih in slamnatih klobukov. Velika izbera zimskih kap. Cene, da se ni bati nikake konkurence. MERKUR J. ULČAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelii štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - informacije. Zaloga raznovrstnega koloni jal nega in druzega blaga. ZAHTEVAJTE CENIK. OMENJA Josip ZigonM^ Filijalka na Prošeku štev. I4€ ! Izbor drog, barv, 6opl6«v, pok»at i parfumov, fLn. milo. — Zaloga minerala« voda, j raeka za park »t®, aa mrzlo pripravljana** I sirupa tam&rlado, mallaovca itd. Itd. "Vi FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TEST, mliea €»tr Acqued«tto It. 36 litoriiiTm cteHreteMu ieltlm t pridejlio mehanično delalnlco Prvi valjčni mlin (Zaloga moke I. vrste.) Vinka Majdič-a —= V KRANJU —^ Edino zastopstvo za Trst. okolieo, Istro in Dalmaeijo ALEKS. HUPNIK & C°. TRST — ulica Squero nuovo št. II. IprajMa« rpetJ»»o alektrldo« rurretljars, telefonov, »tr*loTodaT, kakor tadi meh*nl6u del*, u M ▼ st«z1 u elektrotehniko, kakor poprar« #OSTJlE PRPII?JE - ~ (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIORITETE, DELNICE, SREČKE itd. itd. --- VfUiUTE Ifi DEVIZE PREDl^JMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH Lastno poslopje. Via della Cassa di Risparmio štev. 5 ESK0MPT MENIC IN INKflSO. BORZNA NAROČILA —== SAFE — DEPOSITS —= - PROMESE K VSEM ŽREBANJEM - - ZAVAROVANJE SREČK. - - MENJALNICA - - VLOGE NA KNJIŽICE - - - - TEKOČI IN ŽIRO RAĆUN - -VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA STAVBNI KREDITI, KREDITI PROTI - - - DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - 4' 230—5-3P. — Brzojavi: „JADRANSKA" Trst- — Telefon: 1463 in 1793, N//\\//sw/vj