|j««BBSS Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^UME XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JULY 28, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 176 ' BLITZKRIEG" SE JE IZUMIL V KLAVRNO IZJALOYITEV ^ enem dnevu so sestrelili Rusi 104 sovraž-na letala in izvojevali veliko pomorsko zmago. - Nemci 45 milj od -Ljeningrada. N£MŠKO POROČILO JE KAKOR OBIČAJNO: "NAPREDOVANJE PO NAČRTIH..." ski blit.i ' 3'uli;ja- — "Nem 1 klavrno 6g Se je izkazal za 5 joč, Jf"0 Poučilo, naznanja- ; prednie t , Si pobi^'° nemškel rih se olone v zonah, v kate- Is L^nJadl0b?mb0 Moskve'!< '§rada m Kijeva. ] D0^mCija °Sividno Peša ] n Vojna v sv°j 37- 1 ko Pov f0roca sovjetsko vojaš- Važn'° nikakih večjih ■ jevaniu l bitkah- razen o bo- • la iai'f° - Smoljenska, Neve- i povelist Rusko vrhovno moč LV°,naznan3'a, da nemška MettlCemVldno Peša ter da je kih n ysled neprestanih rus-zirati 0 v nemogoče stabili-> dolgo fronto. S. a Verdun" zunanfe 0z°vski, podkomisar za bojna v nadeve, izjavlja, da je VerdUn(;rta en sam "gigantski slih f ' pri čemer ima v mi-tek0m UC0ski Verdun, kjer so svetovne vojne za-RUsk ^ete Ustavile Nemce. lik iz letalska sila je sestre-N p0Jaka 104 nemška letala dvoje nemških1 °lje, e ' dvoje tankerjev za1 tere str v P°dmornico in neka-1 so bile lad3e- Vse te ladje Ntiku eZn;'ene v nedeljo na . A*** od cilja ISe vedn0 o Vo^'ne so Nemci skve. v 0 milj daleč od Mo-^isar t *Vezi s tem, je podko- v e§a ^ Cetkom svojega blitz Š6ga ter?01 preS'Azili nekaj na-- 'Zguba?1^' Smo mi' izjavili, H^ajtia a teritorija ni me-■tafc a Jadi česar so nekateri ^ °kela°'da se zaseže vse ja-Jčih in v ameriških prista-' i t ^ Jah Se ukine vse dobave »] SicPe!nski- Japonski je zdaj * V vsak pa- t/ ie olja in gasolina, A ;>SkQ dsednik zamrznil vso ^ah im°vino v Zedinjenih a ' vsled česar ne bi imela Japonska svojih nakupov s čim plačati. Japonska je "presenečena" TOKIO, 26. julija..— Japonski finančni krogi' so bili danes silno presenečeni nad strogostjo ameriških in angleških odredb, sledečih japonskim potezam v Indo-Kini. Japonska vlada je u-kazala postaviti vso ameriško in " angleško imovino v Japonski pod enako kontrolo. Japonska bo tekom enega leta zadavljena , WASHINGTON, 26. julija. — ■ Visoki vladni krogi izjavljajo, i da demokracije s svojo blokado i in z drugimi gospodarskimi od-l redbami lahko tekom enega le- - ta finančno zadavijo Japonsko. - Japonska ne more dolgo vztra-i jati, ako se jo odreže od trgovi-j ne z Ameriko, Anglijo in Ho- - landsko Indijo. Strahovlada v Šangliaju 3 ŠANGHAJ, 27. julija. — Jati ponsko vojaštvo je uvedlo sta-a nje terorja nad evropskimi be-1 4ntinacijske demon- ST stracije ljudstva v A Franciji ™ --sr Ma dan proslave Device Orleanske so Francozje de-monstrirali svoje simpati- n< je za stvar antinacijskih za zaveznikov. m --Si LONDON, 26. julija. — Kro- zi ji svobodne Francije v Londonu zi so danes izjavili, da se je Zbralo N 3ne 11. junija, to je na dan pro- bi slave francoske narodne juna- d: kinje Device Orleanske, ua pa- č< riškem trgu Place de 1'Opera nad 100,000 Parižanov, ki so - pod okni poslopja* kjer je nasta- jj njen nemški glavni stan, izzival- ^ no peli francosko marseljezo. n V drugem zasedenem mestu, ^ v Bordeauxu, se je zbralo tega g dne nadaljnih 100,000 ljudi, ki a so šli pred mestno hišo, kjer je ^ njih deputacija položila svoj protest na mizo župana M. Mar- £ quetta. V pismu se je protestiralo proti županovi aktivnosti v * sodelovanju z Nemčijo. ^ Nadaljna prozavezniška in j^l antinacijska demonstracija je bila v mestu Nantesu, kjer je bilo v povorki 80,000 ljudi, ki so prepevali marseljezo. V Nantesu je ljudstvo okrasilo grobove "S sestreljenih angleških letalcev, far dočim so na Rivieri vihrale Rd. poleg francoskih trobojnic, an- ren gleške zastave. Mimo prihajajo- s t če Italijane je ljudstvo zasramo-, odi valo, tako da so bili slednji pri- ust siljeni, obrniti se teh si izbrati skc drugo pot. (dai V Parizu si je nemško vojaš- ^ tvo zaman prizadevalo, da bi .. SVC razpršilo demonstrante ter Jim | preprečilo prihod pred spomenik francoske narodne junakinje, < kjer je ljudstvo vzklikalo: "Vive ne1 de Gaulle! Vive Angleterre!" da, (živel de Gaulle! Živela Angli- cle ja!")__ in HITLER JE IZPRAN ra: Prvikrat v zgodovini Hit- vg lerjevih vojn je zdaj nem- gQ ški blitzkrieg odpovedal, vq ker so Rusi prisilili s svoji- ^ mi vztrajnimi protinapadi y naciste k vojni pozicij. in Moskovska ;poročila na-znanjajo, da se zdaj vrše bitke iz zakopov. Današnje ^ nemško poročilo priznava, ^ da Rusi od časa do časa od- režejo nemške kolone od m glavnih armad in da zabija- m jo svoje zagozde v nemške linije. Dalje Nemci prizna- gt vajo, da ne morejo ničesar n£ opraviti z blitzkriegom, s katerim so si podvrgli Bel- d i gijo, Francijo in druge de- . žele, "ker so Rusi izborno ^ trenirani, izborno priprav- ljeni, izborno opremljeni in ^ 3 žilavi ter 'tough" bojevni- J d ki." — Tozadevno sporočilo gt i, je bilo objavljeno danes v ^ v nemškem listu "Frankfur- ^ ter Zeitung." v Združeni mlad. zbori 0 Nocoj, 28. julija, ob 7:30 uri se vrši važna seja zastopnikov 1 Združenih mladinskih pevskih zborov v Slov. Domu na Holmes , v • • P ~ Ave. Važno je, da so navzoči vsi 3> zastopniki, da se uredi podrob- £ [o nosti za vrtni koncert, ki se vrši c na SNPJ farmi, dne 17. avgusta. k e" — Tajnica. Zopet doma | Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom, kjer ga prijatelji lah-ko obiščejo, Frank Stego, 15018 Ridpath Ave. a- gunci in Židi v Šanghaju, kjer je , a- bil včeraj ubit nek japonski mor-ie- nariški častnik. i rALIN IN CHURCHILL Pr LONDON, 27. julija. — Angleški premier Churchill !i ruski premier Stalin sta zrnenjala danes osebni pi-mi. Va: Stalin je za rusko-ttngleš-;o stvar opozarjal na važ-lost vsakega udarca, ki ga c :ada zdaj Anglija Nemcem t la zapadu. Dalje je izrekel a »talin v svojem pismu pri- s :nanje in tribut silni ofen-:ivi angleške zračne sile na V Nemčijo ter apeliral, da naj iz 5 )i Anglija še nadalje napa- Wa lala Nemčijo na Vse mogo- rua ;e načine. čeli Premier Churchill pa je kov zjavil Stalinu svoje zadiv- slai janje nad hrabrostjo rus- ^ke kih armad, ki se tako ju- Ger naško upirajo Nemcem. — sve Churchill je dalje sporočil kor Stalinu, da je učinkovitost ner angleške pomoči v veliki na^ meri odvisna od pomoči, ki ne£ jo dobi Anglija od Ameri- 1 ke. Re£ feri ma [OLIKO JE BILO r, ISKRENOSTI! d --dol Včeraj se je vršil na Willow bi rmi, East 22nd St. in Bliss lev 1. 9. Hrvatski dan, na kate- ( m je bila sprejeta resolucija, . vin katero clevelandski Hrvatje klanjajo in obsojajo po osišču sl.-!< tvarjeno "neodvisno" -Hrvat- ^ ; :o in njenega lutkarskega via- 1 1 irja vojvodo Spoletskega. St; V resoluciji so izrazili tudi j ojo popolno lojalnost vladi ^^ idinjenih držav. ^^ Ob tej priliki so govorili Ken- jUj ith J. Sims, župan mesta Eucli- na i, Joseph Erdalec, predsednik evelandskih Ijrvatskih društev, jzr . drugi. sk ,----da Čitatelja bi morala ta novica j^i izveseliti, videč, da so tudi Hr- re itje na pisavem potu in da obujajo Hitlerjevo in Mussolinije- 0 kreacijo, ki sta jo izvršila š omočjo svojega zločinskega lapca Paveliča. — Toda^ stojte Fl 1 ne veselite se prerano, ker ja ornje poročilo ni še popolno. 01 Na proslavi hrvatskega dne, hc jer se je protestiralo proti Hi- k( ierjevi in Mussolinijevi Hrvat- je ki in proti vojvodi Spoletske- st iu, je govoril tudi msgr Tho- vj las Firis, hrvatski župnik grš- P1 :o - katoliške cerkve na 36. ce- B ti in Superior Ave. — To je Sj Lamreč tisti Firis, ki je izzval u-edniške komentarje in članke P1 levelandskega angleškega časo- k: >isja, ker je nedavno tega izja- d: ril, da ne bodo Hrvatje nikoli h lelovali s Srbi in da bo za Hr- B ratsko boljše "pod Hitlerjevim b tli Mussolinijevim pokrovitelj- t( ;tvom! ... Iz njegove navzoč- ^ losti in iz njegovega govora ob n /čerajšnji proslavi, je torej raz- d zidno, koliko iskrenosti je bilo v z omenjeni resoluciji ... v _____ 11 Vaje Ivana Cankarja Dramsko društvo Ivan Can- j kar prosi vse one člane in člani- j ce, ki bodo sodelovali pri cir- 1 kusu v nedeljo, 3. avgusta, r.a , SNPJ farmi, da se gotovo ude- „ ležijo važne vaje, ki se vrši no- { coj, ob 8. uri na odru Slov. Nar. , Doma. — Odbor. v. Zaroka Mr. in Mrs. Anton Stusek, Wickliffe, O., naznanjata, da se je zaročila njih hčerka Mary-Louise z Mr. Joe Henrickerjem, • m /^/-»af if o tyi r\ T ihod sovjetske j| vojaške misije v Washington žen sporazum med Stali- R nora in Ciangkajšekom^ na :igar podlagi bo dala Kitajska Rusiji ppl milijona vojakov v slučaju japonskega napada na Sibirijo. WASHINGTON, 26. julija, — Moskve v Kanado in od tam v .shington je dospela danes ika vojaška misija, ki ji na-uje ruski general Filip Goli- ^ /, načelnik enake misije, po-ne v prvih dneh rusko-nem-: vojne 'iz Moskve v London. Ee neral Golikov je že imel pc- ^ ■tovania z državnim podtajni- i ' m1 fn Sumner Wellesom ter z ge-1 "alom George C. Marshallom, n£1 m Zelnikom ameriškega general- ^ ja štaba. Ruska generala Golikova in ^ spina je spremljal k tem kon- •encam sovjetski poslanik Ou- A' mski, ki je že včeraj dal a- ^ ■riški vladi velika naročila za L ti' jne dobave Rusiji. Uradniki niso hoteli niti z be-lico razodeti, kakšne vrste o-1 ® žja in drugih stvari bi rada ! ^ bila Rusija v Ameriki, češ, da j 1 utegnila tozadevna pojasni-/ koristiti Nemčiji. ^ General Golikov je izjavil no- m larjem, da bo vzdrževala Ru- je a svojo vojaško misijo v Ze-! je ijenih državah, dokler bo tp v trebno. P. LONDON, 26. julija. — Josip Sj alin in kitajski maršal Čiang- n ijšek sta se sporazumela, da » dala Kitajska Rusom na raz- P >lago pol milijona mož v sluča-, če Japonska napade Rusijo i Daljnem vzhodu. j. Tozadevni sporazum je eden med vzrokov, da se je Japon-:a odločila v svoji agresivnosti, 1 ž njo pomaga osišču, za Indo-ino, mesto da bi podvzela di-skten napad na Sibirijo. I Smrtna kosa •V soboto zjutraj se je rojak rank Barle podal s svojim pri-iteljem na farmo v Chardon, hio, na delo. Okrog poldan, ; oteč se malo ohladiti, se je šel j ^ opat, ko ga je napadel krč in j. i utonil. Pokojni je bil 38 let; ^ tar. Doma je bil iz fare Dobrne, t as Gornje Kamnje, odkoder je j rišel v Ameriko pred 21. leti. . lil je član društva "Mir" št.' 10 ' DZ in samostojnega društva ( v. Antona. Poleg žalujoče so- j roge Josephine, rojene Perko, ;i je hči poznane Perkotove iružine v Newburghu, zapušča ičerko Josephine, mater Marijo Barle, sestro Anno Planinšek, j irate Josepha, Johna in Antona er strica Josepha in Franka tlarinčiča ter več drugih sorod-likov. Pogreb se bo vršil v sre-lo zjutraj ob 8:30 url, iz hiše ialosti 3529 East 82nd St., pod sodstvom Louis L. Ferfolia. Smrtna kosa V Epilectic bolnišnici v Galli-polis, O., je v soboto popoldne! preminil Peter Luketic, star 20 j let, stanujoč na 6703 Hough j Ave. Tu zapušča starše Petra in j Amelijo, rojeno Brletič, brate in sestre Josepha, Franka, Rose, Johna in Anno. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti v cerkev sv. Ko-lumbkila, na Superior Ave. in E. 26 St., nato pa na Calvary pokopališče pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Prizadetim družinam izrekamo naše sožalje! AMERIŠKE BOJNE LADJE PATRU-UIRAJO ATLANTSKI 0CEAI1 Rooseveltov posebni odposlanec Hopkins je izjavil, da bo poleg Anglije tudi Rusija deležna nemudoma vse ameriške pomoči, VSE POŠILJATVE GREDO VARNO PREKO ATLANTIKA LONDON, 27. julija. — Hary L. Hopkins, lend-lease koordinator in Rooseveltov osebni pri-! jatelj, svetovalec in zaupnik, ki! se nahaja zdaj po posebni misi- j ji zopet v Angliji, je danes izja- j vil, da sodeluje ameriška bojna | mornarica z angleško mornarico | na Atlantiku. "Smoter obeh S mornaric je' ohraniti odprta pota komunikacij med Anglijo in Ameriko," je rekel Hopkins. — "Celo zdaj, lto vam to govorim, vam lahko mirne vesti zagotovim, da orjejo po valovju A-tlantika ameriški rušilci z razvitimi ameriškimi zastavami. Nekdaj je bil čas, ko nas je ocean i ločeval, zdaj nas isti ocean dru-Iži," je rekel Hopkins. I Rusija bo deležna vse ameriške pomoči Hopkins je dalje izjavil, da bo Rusija deležna vse ameriške pomoči, in "sicer nemudoma", ter je opozoril na dejstvo, kako se i je Nemčija ujela med dva sovražna tabora — Anglijo in Rusijo — ki bo oba Amerika 0-i skrbela z vsem potrebnim vojnim materialom. Prav tako bo Amerika pomagala oziroma že pomaga tudi Kitajski," je rekel i Hopkins. Dobave tankov in letal Hopkins je dalje izjavil, da je Amerika že poslala v Evropo več sto tankov, nadaljni pa odhajajo dan za dnem. Letal je šlo v Anglijo že več tisoč in neprestano odhajajo nova, ki imajo vedno daljši in daljši radius poleta. Kar Roosevelt obljubi, tudi izpolni "Angleški narod, vedi, da v tem boju nisi sam," je rekel Hopkins."Vaš premier nas je zaprosil za orodje, da boste mogli izvojevati to vojno. Zagotavljam vam, da to orodje pri-;haja in prihajalo bo v zmerom j večjih količinah. Zagotavljam ! vam, da ga danes ni sredstva, ki i bi moglo ustaviti parnike, kate-| ri privažajo dan za dnem' v vašo j deželo nekaj, kar je močnejšo kakor naše simpatije. Ogromna količina vojnega materiala, ki je zdaj na potu, bo kmalu varno 'pristala tu, za kar bodo poskrbele naše bojne ladje. Naš predsednik je obljubil, da bo ameriš-ko blago varno prihajalo v A11-! glijo, in tako se bo tudi zgodilo, zakaj naš predsednik ne daje 1 praznih obljub." I _______________—_____________—-- Norčevanje iz delavstva, kateremu se ob sedanji veliki draginji ponuja kompromisno mezdo 50c na uro Delavstvo pri važnem obrambnem projektu je, plačano po 40 centov na uro. — Na zahtevo, da se zviša mezda na 62l/2c, mu je ponudena kompromisna mezda 50 centov na uro. Delavci, ki so pretekli teden* popustili delo v Clevelandu pri lekem obrambnem projektu, v katerega sta založena dva milijona dolarjev, so danes odglaso-vali s 314 glasovi proti 156, da se bo nadaljevalo s stavko kljub temu, da je mornariška postaja izjavila, da se bo importiralo civil service delavce, ako delavstvo ne sprejme kompromisne mezde. Kompromisna mezda bi znašala 50 centov na uro. Pretekli teden je pri tem projektu zastavkalo nad 800 delavcev, ki so Eahtevali, da se jim zviša mezda, katera je znašala 40 centov na uro, na 62 in pol centa na s uro. Mi se prav gotovo ne ogrevamo za neupravičene in neavtori-zirane stavke v obrambni industriji, od katere je odvisna svoboda in demokracija sveta in poraz diktatorjev, toda o gornjem kompromisnem predlogu, !da se zviša delavcem mezda od 140 na 50 centov na uro, pa ne I moremo reči drugega, kakor da 'j je naravnost sramoten. Kako se 1 more zahtevati od delavca, da bi Job silni draginji vseh živi jne-1 skih potrebščin, katlrim se cena i še z vsakim dnem viša,, delal za j50 centov na uro? Če kje, je tukaj dolžnost Narodnega delav skega odbora in ostalih agencij da se zganejo, in da določijc mezdo, ki ne bo bila delavstva a lice! t—---- Nov grob Včeraj zjutraj je v Huron Rd. bolnišnici umrla Rose Speh, rojena Verce, v starosti 61 let, stanujoča na 1209 East 167th St. Pokojnica je bila doma iz vasi Korita na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 39 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, ki je doma iz vasi Šmarjete, Stari trg pri Ložu, tri hčere, Alice Alič, Rose Davis in Frances Speh, ter tri sinove, Antona, Franka in Johna Aliča, v Kanadi pa zapušča brata Josepha in v starem kraju pa sestro. Bila je članica društva "Srce Marije, staro, podružnice št. 10 SŽZ in Otarnega društva Marije Vnebovzetje. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 ■ uri iz pogrebnega zavoda Au-• gust F. Svetek, 478 E 152 St., v ■ 'cerkev Marije Vnebovzetje, nato - ^ pa na sv. Pavla pokopališče. Zveza kulturnih društev Jutri večer, ob 8. uri se v , Slov. Del. Domu, Waterloo Rd., t vrši seja Zveze kulturnih dru-3 štev. Prosi se vse zastopnike ■ društev, da so gotovo navzoči, ker se ho sklepalo o bodoči pri- a reditvi Antona Eppicha. Prosi se tudi Mr. Eppicha, da je navzoč. — Odbor. Bolna j, Mrs. Mary Vihtelič, iz East o 222 St. se je podala v Huron v Rd. bolnišnico. Želimo ji skorajšnje popolno okrevanje! STRAtf 5 ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« S Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. m 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5-50 in za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 Sv za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo loto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 se Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 ri ------— gt TOTALITARNA PROPAGANDA V fz ARGENTINI m K z kor smo te dni poročali, imajo nacisti razpredeno h; svojo propagando po vsej Južni Ameriki, in baš te dni je n; vlada Bolivije izbrcala iz dežele nemškega poslanika in lj njegove konzule ter atašeje, ki so kovali protivladne zarote v deželi. V zvezi s totalitarno propagando v k Južni Ameriki, je objavil "Slovenski list," ki izhaja v p) Buenos Airesu, sledeči zanimiv članek: r Prad nedavnim, ko se je sestala v Buenos Airesu n; konvencija Radikalske stranke, so fašistični elementi iz- je zvali resne nerede, zahtevajoč od vodstva stranke, da se ^ izreče za "popolno nevtralnost" Argentine v sedanji voj- g ni. Pozneje, tekom proslave narodnega praznika 25. maja, * so fašistični elementi izvršili demonstracije proti udruže- v nju "Accion Argentina," pri čemer je prišlo tudi do p dejanskih spopadov, radi katerih je intervenirala policija, ki je ugotovila, da so bili fašisti oboroženi z bikovkami. J< To je prvi korak do ricinusovega olja in vseh drugih sredstev, s katerimi totalitarci vtepajo demokratskim s, ljudstvom svoje "ideje." Te dni je policija zasačila f: fig t i no druščino, ko je na seji sestavljala proglas, v s. katerem razlaga Argentincem, da bo Nemčija v kratkem napadla iz Bakarja Južno Ameriko in da je zato po- ^ tiebno, da se Argentinci na ta napad pripravijo s tem, da — v deželi uvedejo totalitarni režim, ki bo mogel z zrn; govalci takoj stopiti v prijateljske zveze! Posebno | z značilno pri tem je, da so na seji take stvari sejali tudi; z nekateri oficirji argentinske vojske in mornarice. Totalitarci žrtvujejo za propagando v Južni Ameri- * I i og: omne vsote. V Buenos Airesu vzdržujejo celo vrsto tota.i arnih glasil in posebno obveščevalno agencijo, ki g zaste lj ponuja vesti in članke vsakemu listu, da le piše d v pn ;idemokratskem duhu. Nacistična glasila zastruplja- j jo s pretno pišanimi članki in s tendencijoznimi vestmi i posebno tukajšnjo mladino, o čemer se lahko človek j \ vsak dan prepriča, ko posluša razgovore mladih ljudi v | * trarr./ajih, omnibusih in vlakih. Nacisti so po vsej Argen- r tini, pa tudi po drugih državah Južne Amerike raz- ] predli gosto mrežo svojih somišljenikov, predvsem nem- i ških priseljencev, ki so v prav na vojaški način organizi- j s rani. To je potrdil sam notranji minister v parlamentu, js ko je odgovarjal na interpelacijo o totalitarni propagandi 1 v deželi. Ogromne vsote, ki jih totalitarci žrtvujejo, imajo i gotovo svoj določen namen. Denarja ne zapravljajo s • takšno radodarnostjo bre^ določenega načrta, brez raču- , nanja, da jim bo z bogatimi obrestmi povrnjen. , Kako? i Pametni Argentinci si ne delajo nobenih iluzij, če « totalitarne države premagajo Anglijo in s^ odločijo, da 1 za: edejo Južno Ameriko, nobena južnoameriška država | ne bo dovolj močna, da se jim z uspehom upre. Obramba ,; bi bila tem težja, ker bi napadalci računali s pomočjo per-fel tno organizirane "pete kolone." Vsa bogastva Južne Amerike bi padla v roke nacistične Nemčije in za takšna ' bogastva se že izplača trositi težke milijone v pripravlja h ju terena. Na te nevarnosti je začel opozarjati vlado argentinski pr -lament, kateri izvršni oblasti očita preveliko popust- i Iji /ost napram totalitarcem, popustljivost, ki pomeni igranj.) z ognjeni. Skrajni čas je, da se demokratične svoboščine odvzamejo tistim, ki jih izrabljajo za to, da se 1 rati njim borijo. Prepovedati je treba nacistična glasila, i r ugnati totalitarne organizacije, spoditi iz dežele totality ne voditelje, vreči iz uradov totalitarne plačance in \r. vezati obrambo na vojne sile drugih ameriških reji blik, ker le i: skupnim nastopom se bo mogla Amerika 1 aniti pred totalitarnimi Zavojevalci sveta. Klic po tak-f em odločnem zatiranju nevarnosti, ki ni izmišljena, i irveč jo potrjuje sam minister notranjih zadev, postaja v ak dan bolj glasen ne samo v parlamentu, marveč tudi \ najbolj resnih argentinskih 'demokratičnih glasilih. Posnemati je treba zgled, ki so ga dale Združene (" -zave ameriškemu kontinentu. Strle so vsa gnezda na-• istične propagande, špijonaže in'sabotaže, ko so nemški ' ladi snoročile, da mora do 10. julija zapreti vse svoje konzulate ter uradne in poluradne turistične in publicistične egoncip. Proti totalitarnemu zmaju se je treba boriti, i dokler je čas, dokler ne zraste preveč in ne pogoltne < deželo, ki ga je v svoji preveliki gostoljubnosti kotila. Ali se bodo argentinske oblasti zdramile pravočasno 1 in strle glavo zmaju, ki vsak dan bolj raste? Narod zahteva, da se to stori, in v tej njegovi zahtevi ga s svojimi željami podpirajo tudi vsi lojalni priseljenci, ki žele , svoji novi domovini samo dobro, ZAPISNIK seje elevelandske podružnice Slovenske sekcije JPO, vršeče se v ponedeljek 7. julija, 1941 Predsednik John Gornik otvo-. na i sejo ob 8. uri zvečer v pro- j ke torih gl. urača SDZ in podaj :ratko poročilo o delu, ki ga jej bo zvršila zadnja seja, na kateri je i Lj lila elevelandska podružnica for-, mi nalno organizirana. Glavna svr- j eli la te skupine bo, zbirati denar-, se la sredstva v pomoč našemu ne judstvu v domovini in pošiljati gi *a na gl. blagajnika v Chicagu.jšt /endar pred nami je mnogo tež ] ki tega dela in mnogo sej bo treba,' er vredno bo akcija v polnem teku. za Razveseljivo je to, da so vsi ra aaši časopisi z nami. Poleg tega: ie treba tudi z veseljem priznati,: d: ia ima Slovenska sekcija JPO se 3obre voditelje na čelu. Br. Ro- m jelj n. pr. je prav od začetka v, si akciji in je dobro informiran o Si vsem, kar se je doslej v tem ■ je pogledu napravilo. se Prečitana so imena odbora, ki n; je bil izvoljen na prošli seji: 1 si John Gornik, predsednik; : n, Johanna Mervar, 1. podpred- v sednica; zj Matt Petrovich, 2. podpredsednik ; ; Vi John Pezdirtz, tajnik; j d Frances Rupert, blagajničar- n ka; n Vatro J. Grill, zapisnikar; j v Janko N. Rogelj, Josephine n Zakrajšek, Chas. Benevol, nad- i; zorniki. k Navzoči so vsi z izjemo br. n Petrovicha, ki je zadržan po v drugih opravkih. j li i i Br. Grill prečita zapisnik prve (a seje, ki je sprejet s pojasnilnimj dodatkom, da Slovenska sekcija a JPO ne bo imela nobenega o-!ri pravka s pošiljanjem paketov za j s vojne ujetnike, temveč se to' j prepušča posameznikom. I s Br. Gornik vprašuje, če se boj rabilo kaka pravila. Br. Rogelj' c pojasni, da bo Slovenska sek-cija j g kmalu imela pravila, nakar je^ sklenjeno, da se počaka, dokler se to ne zgodi, in če bo treba -kakih dodatkov, se to naprav; pozneje. Br. Gornik poroča o prejemu čeka za $300.00 od tvrdke Per-ko & Zink -ter da se je Mr. John ' Perkotu, predsedniku iste, pismeno zahvalil za velikodušni dar. Na predlog br. Roglja je sklenjeno, da se denar naloži iia1 čekovni račun- pod imenom cle-\elartdske podružnice Slov. sek-! eije JPO. Dalje je sklenjeho, daj :.o tajniku SS br. Jos. Zalarju; : poroči, da je v Clevelandu or- j : aniziran odbor, da dobimo čar-: ht. I Na predlog br. Roglja je skle-r.jeno(> da se vse čeke izdaja L roti podpisu treh odbornikov: j redsednika, tajnika in blaga j-1 | ničarke. • Razmotriva se naročilo pisem-skega papirja in kovert za cle-ivelandsko podružnico. Sklenjeno je, da se oboje naroči, kakor, | hitro se od tajnika SS prejme' | carter in dobi naša podružnica rivojo številko. Rogelj sugestira, Ida se pobotne knjižiete tako sč-ntavi, da bodo vsebovale tripli-! kate; en list dobi darovatelj,; drugega se izroči blagajniku, j tretjega pa obdrži nabiratelj za| :;voj rekord. Za enkrat se naroči | '300 knjižic za nabiranje darov m tiskarna naj obdrži stavo za eventualno poznejšo rabo. Tiske-' vine se razdeli enako med obe slovenski lokalni tiskanih Br. Gornik obljubi, da bo na-1 bavil primerno kn'igo, v katero bo blaga jničarka beležila pre-j jemke in izdatke, in pa knjigo za zapisnikarja. Pečata Se no v iroči, dokler ne dobimo števil- g 3 in čarterja. ^ Br. Gornik tudi obljubi, da se d obrnil na sodnika Franka J. g auscheta s prošnjo, da sprej- ? ie mesto častnega predsednika j evelandske podružnice Slov. ( jkcije JPO, ako pa bi mu to ( e bilo mogoče, da nastopi kot ^ ovornik na sestanku vseh dru- j tvenih uradnikov v Clevelandu, r aterega se bo sklicalo v teku ] nega meseca, da se kampanja 5 a. zbiranje darov spravi v polu , azmah. ] Sestra Zakrajšek je mnenja, , a bi akcija bolje uspela, ako bi e društva organizirala v posa- < leznih naselbinah, kot St. Clair-ko okrožje, Collinwood, West; ] ide, Euclid, itd. Istega mnenja < s br. Rogelj, ki priporoča, da, j e k akciji pritegne zlasti naše ; arodne domove, ki naj bi bila redišča vsakega okrožja. Skle- ; jeno je, da se sugestije vzame upoštev, kadar bo prišel čas a to. Br. Rogelj poroča, da je go-oril z Mr. Augustom Kollan-Irom, ki je izrazil pripravlje-; lost sodelovati'z naN> podruž-j iico. Poročilo se z zadoščenjem i rzame na znanje in izraženo je; nnenje, da bi bil Mr. Kollander j zvrstna pomoč sestri Rupert cot pomožni blagajnik, ker se njegov urad nahaja v srcu slo-/enske naselbine in bi se ljudje ahko zglasili pri njem skozi ves lan. Po br. Roglju je naslovljen ipel na navzoče, da vsak od njih tekaj napiše o naši akciji v glasilu svoje podporne organizacije. Navzoči izjavijo, da bodo t.D storili. Dnevni red je 3 tem izčrpan. Sklenjeno je, da se prihodnja j seja odbora vrši v ponedeljek; 14. julija v prostorih £DZ. Predsednik br. Gornik zaključi sejo ob 9:50 zvečer. John Gornik, predsednik j Vatro J. Grill, zapisnikar j Anthony Drenik: Vojaška pojedina Tukaj v drža-j 2 vi New York je' mlečna stavka, i Ampak stavka; ali pa ne stavka, vojaki v Pine (šmrečji) kempi dobijo s voje vsakdanje zaloge mleka in jih bodo dobili, ako ima kaj za reči k temu major L. R. De lmonico, kateri je odgovoren, da dobe vojaki v mesecu juliju 434,000 p&jntov prvovrstnega mleka. Seveda, porabilo se bo več mleka v tem mesecu ,ampak toliko *ga mora biti tukaj, magari če se vse krave skujajo. Mlekarne morajo tudi gledati, prvič, da je mleko dostavljeno pred šesto uro zjutraj, drugič pa, da ga je zadosti za 14,500 oficirjev in vo-jpkov. In to je vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Mlekarne imajo tudi nekaj za opravit s-4,550 galoni sladoleda, katerega nam bodo servirali v mereč u juliju pri obedu; dvakrat toliko ga bomo pa pojedli v slaščičarnah, katere so nastavljene pri vsaki kompaniji. Morda se komu čudno vidi gl'ede mlečne situacije, ampak prvi mož, kateri je zapovedal, morajo vojaki piti mleko, je ds general George Washington, ve od takrat pa do danes se je ki oštevalo njegovo zapoved in danes pijemo mleko, kar ni pi ko slabo, še bolje je pa za tr- di vce, kateri imajo mlekarne. ol Vojaki se pa ne preživljajo p: mo z mlekom, ampak je tre- m tudi mesa, da se vojaki lahko in žbajo. Mesa in drugih reči je ol eba dosti, da se nasiti vsak gi in toliko mladih, zdravih in je dno lačnih mladeničev. Na- k, sdnje sem povzel iz kuhinjske- ii 1 seznama za mesec julij: N Naročene je 15,540 funtov n anine (bacon), 176,400 funtov r; eže govedine (beef) in 150,500 n mtov teletine, 28,840 gnjati b lam). Vse to bomo uničili vjn m vročem mesecu; v zimskem ti isu se porabi več "prašičje" g jsebnosti. Postava pravi, da n ora biti ves ta pridelek pride- n n v Združenih državah in mo- r I priti v vojaški magazin 24 ur t rej, kjer ga pregleda vojaški n jjnisar, in meso je še enkrat i: rekajeno, predno še servira vo- v ikom. Pojedli bomo v tem me- v ;cu 33,600 kokoši in 14,000 pu- 1 mov. Poslanega nam bo v to 1 empo 32,400 funtov masti, 15,-30 prašičjega mesa (pork), 8,- - l 30 funtov reber (spareribs), J. 2,500 funtov "bologna" ali "ba- j mi," 11,000 funtov vinaric in I 9,060 funtov surovega masla j butter). Pripeljali nam bodo t 0,920 funtov sira, 57,960 duca- 2 dv jajc in seveda imamo tudi j etke, ob katerih nam postreže- 1 o z ribami. Teh bomo porabili i amo 15,650 funtov, ker menda j ] edo, da večina nas raje gre v ( estavracijo ob petkah in si na- < očimo porcijo govejo juhe in j lesa. To velja za tiste, ki ne ma- i ajo za ribe in imajo kak denar, i Z mesom gre prav dobro • rompir, in tega bo olupljenega ukaj 332,500 funtov ta mesec,!' vežega zelja (cabbage) bo v le- ^ lenici 73,750 funtov, solate 525 ] abojev, 44,560 funtov korenja, J ;ateri je prav okusen v juhi, 14,- 00 funtov repe (turnips), 40,- 1 •00 funtov paradižnikov (to- : nato), 525 zabojev lemon, 650 abojev oranč in 10,500 funtov : japrike. Od sadja nam bodo da- 1 še 15,0D0 funtov breskev, 24,-»00 funtov češpelj in 980 zabo-ev grapefruita. K temu pride e 4,000 zabojev zelene (celery) II 45,000 funtov čebule. Dalje bomo pospravili 10,000 :abojev vsakovrstnih žitaric 'cereal) in 16,000 funtov fižola. 3otem seveda ,kar je vsak dan rikrat, je pa kava, in te bo za ;a mesec 50,000 funtov in 4,850 'untov čaja. Pa še drugih stvari, tot 11a primer banan, orehov, čo- j tolade in drugih reči, bo vsega skupaj 700,000 funtov uničenega samo tukaj pri nas v tem ,-roČem mesecu. Kdor je lačen pri vojakih, je ill bolan, aH pa je doma na dopustu. Tukaj nam strežejo prvovrstno, kadar pa gremo ven v jfozd za ves dan, nam servira j o 3a največ mrzle jedi, katere so tudi okusne, in se imamo kot na pikniku. Po navadi nam dajo dva sendviča salame ali "baloni," pet piškotov, kos čokola-' de in kavo ali čaj (iced) ledeno mrzle. Kar je pa najbolj demokratično, je pa to, da oficirji jedo z nami, naj si bo doma v vojašnici ali zunaj na manevrih, jedo isto kot vojaki in—zadnji. | Kuharji tukaj so tudi prijaz-J ni ,vsaka kompanija jih ima šest. Trije so od tretje ure zjutraj do poldne, od poldneva do; drugega dne opoldne so pa dru-uri tri je. Potem so prosti do drugega dne opoldne, nakar spet, prvi trije začnejo ,in tako naprej. Vsak kuhar dela 24 ur in potem j« prost 24 ur. Seveda ti kuharji samo kuhajo, kar je za pomivati ali kaj za prinesti, so pa pomagači, katere predstavljamo mi kar po vrsti. Vsak dan se vrstimo in moramo opravljati to kuhinjsko delo, in tudi, ka- ar je kateri kaznovan, je naj- jp sčkrat par dni zaporedoma v j ) uhinji. V četrtek smo imeli vojaški ^ raznik, bila je obletnica naše IJj, ivizije, in, ker je bila to prva bletnica, smo še toliko bolj raznovali. Vsa divizija se je iorala obleči v paradne obleke 1 imeli smo veliko parado pred ficirskim glavnim stanom. Bri-adni general Henry W. Baird e imel govor pred vsemi vojaki, ;aterih je bilo nekaj nad 14,000, n radio postaja iz Watertowna, T. Y., je prinašala vso ceremo-lijo skoro celo popoldne. Ko-akali smo pred deset tisočo ' nnožico ob zvokih vojaške god- , ie, katera je igrala nepreneho-na tri ure. Ko smo šli mimo av-omobila, na katerem je sedel general ,smo obrnili glave proti ljemu, a poveljnik vsake posa-nezne kompanije je pa saluti- ^ •al. General sam je pa prav na- . ;anko pregledal vsakega povelj- ^ lika in ob koncu parade se je zrazil prav povoljno o vsej diviziji. Zato smo pa kar gledali v petek, ko je bil napis v pisarni, da danes smo vsi prosti in * lahko gremo v mesto. Pa naj kdo reče, da pri voja-kih ni prijazno, posebno tukaj, ■ ko se še vojaško življenje razvija, in ni še, kot bi moralo biti. Ko sem zadnjič neke sobote popoldne racal po mestu Water-townu, sem kar gledal, kako so začeli predelavati trgovinske j prostore. Pa tudi ni čudno. To mesto je bilo že kar zanemarjeno, ker ni industrije, a sedaj pa pride med vojake tukaj v Pine! Campi nekaj čez pol milijona ' dolarjev vsak mesec, in ga bo čedalje več, in skoro ves ta denar gre v tem mestu. In kar še _ dobe vojaki od doma, vse znese- j jo sem, in posebno gostilniški ( prostori so prav dobro obiskani. ; Čeprav imamo svoje gostilne tu- j kaj v vojašnici, in kar je dobička ,pride vse nazaj med vojake, j ker operirajo vse te prostore vojaške oblasti in gledajo, da dobe vojaki svojo zabavo iz te- j ga denarja, in, kar je tudi nekaj ( vredno, v teh prostorih so zapo- 1 S lene mlade in prijazne gospodične, a vendar vojaki gredo raje v mesto. Zakaj, tega ne vem, ali pa nisem zadosti "kunšten," da bi pogruntal. V mestu ljudje vedo, da kjer so vojaki, tam je denar, čeprav vojaki nimajo ni-koli denarja, a vendar kadar gredo v mesto, ga imajo, in vsi v mestu so kar na vso moč prijazni znami, seveda vojaki pa še bolj z njimi. Danes je spet nedelja, ko to pišem, in sonce je menda jezno, ker pripeka, da se kar kadi, in je kot nalašč, da se podam k potoku, kateri je kake pol milje od tukaj. Tčim se bom vlegel na pesek in prižgal si bom cigareto in tako bom ležal tam vse popoldne. Morda si bom kupil kakšno zanimivo knjigo in pozabil bom, da sem vojak in zamislil se bom v oblake . . . Zato je tudi že čas da končam, da ne pridem na sanje v oblakih. Kakor hitro bo pa kaj bolj hladno, bom pa spet. kaj napisal o tem in onem. Rekordna globina v Atlantskem oceanu Ameriška križarka "Milwaukee" je 60 milj severno od rta i ffingana, vzhodno od otoka His-! panole izmerila doslej najglobljo globino Atlantskega ocea-; na. Ta globina znaša 8743 m. Doslej je veljalo kot najglobljo, mesto Atlantika morsko brezd-tio v bližini Puerta Rica, kjer ' 30 izmerili 8381 m, v južnem delu Atlantskega ocearta pa meri tako zvana Meteorska globina nekaj nad 8000 m. Kakor je videti, so globine nad 8000 m v Atlantiku, vsaj 1 kolikor ga do danes poznamo precej redke. Vse drugačne številke so nam znane iz Tihega uci F Neki pesnik je pregovoril1 brez tira, da je poslušal izbor ZevSa avih najnovejših pesnj Odvei ran jem je Voltaire nepr^ cije Ikrival glavo, kakor da Poneš azdravlja. .ri' d« "Zakaj delate to?" je kof je bi: prašal pesnik vznemirjen d; "Moji pozdravi veljajo Pr: obrim, starim znancem,Evro h dajete poslušati," je le bi; il Voltaire. "N v ^ dve "No, Jože, zakaj si pa ^ j« ako slabe volje? Kaj se H rimerilo?" . "Nesramnost. V časopis |a, v ioslal vprašanje, zakaj T0'" ekle zmerom zapre oči, 3 poljubim, pa so mi odg0''0;; ^er aj jim pošljem svojo sl$0' er 1 v ¥ TE — Vedno si bila zagriz^® jk protnica zakonskega živU i vendar si se omožila- ® b 0 ? ■ !ela - Hotela sem se ut# ^ ivojem prepričanju. iOCIALISTIČNI VODj, f* TELJ UBIT VFRA^V VICHY, Francija, 26. j1 «ci - Tukaj je bil ubit Ma^, % (ioy, 53 let stari, socialistih Uai litelj in znan sovražnik | tov. Dormoy je bil ubit, a} lombi, ki je bila podtakni^ ^h ijegovo sobo v hotelu, W] ei lil nastanjen pod kontr^10 ^ ajnove vlade. Pokojni je bil v ®1 :abinetu minister notra»J ' ,ev-__I > IZGREDI V ITALI^1 * SKIH MESTIH tai NEW YORK, .27. julij*', ^ ladijska poročila iz j| f1 :nanjajo, da so izbruhnili 1 janskih mestih Milanu, ^ n Florenci antinemški -------------ii oceana. Rekord ima tan1 ||a svana Emdenska globin3-, j )i| [ipinskem jarku, ki meri t0 m. To je sploh najgloblja i ij] čina vseh morij. J 'i Znanost je izračunala b tudi povprečno globino 13 Tako znaša za Atlantski L 3750 m. Zanimivo je, da Je | e Severno Ledeno morje, ,, a vzhodno od Novosibirski".^ kov, zelo globoko. Tam so ti rili 5600 m giobine do ^ t več metrov pa so v tem ; zelo pogoste. V Črnem V izmerili samo 2000 m, zemsko morje pa je na ^ 11 mestih globlje nego 4000^y :i 9 j 1 BOt \MM unite^ yMfM states wWr savin^; viI ,LWMandstaMf CUTS-BURNS ŠCfl}! should quicMy treated to prcvoU1 ^A cffects »s well as relieve pa:.n, Use t/H- ^t Wbnderfii too for »ore, t irtc! fee1; Si druKKist's—^loney baeK il not I freesumple writ« McmuoLaboratories* Ju Leavitt Street. Cbicapo. QUICK RELIEF FOR Fp | 28' julija, 1941. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Krstni botri Zemlje Sleherni otrok mora imeti ®V0Je ime, da more bivati na ' Kar je brez imena, tega se je glasilo globokoumno Poznanje srednjeveških filozo-ov- "Kaj bi bil svet človeku," Je vprašal neki mislec, "če bi ■6 v11 BoS Poimenoval človeka *lvali in morja in zemljine?" bi bil svet, če ga človek P°znal? - in tako je sa-§a sebe pozval za botra in Je krstil Zemljo. Evropa? ^Spomnimo se tiste učne ure, ra ,na"1 je profesor v naglici je d kr 14' SpeV Ilijade" Bila )či p 2 imenom. Evropa; brez ?lkSa ^ bila bržk°ne> in Zfcvsa ,0ma J'e bila prijateljica Odvei,-36 bU °Ženjen s Hero" i. ciie J° je bil iz lePe Feni-iL0tfko kraljestvo Pelo-ril J0; da bi prijateljici podaji je bi, 10 na otokih in vse, kar no darilo S6Vern°' k0t P°r°č" -Jt^vronl !ak°' kakor se 3e g°sP°j ie hii Jal° tist0 noč, preden M*la Rabljena: dve deUad0ma sta stali Pred nj° ja ie ?U V obliki žensk- Azi" ^a sealVU * se Je začela-Jaz" J Postavila v bran. a, v'z ]6.poudarjala, "sem rodita)!" f0;]Uav in vzredila to hčer-ga> i2trm°Ško se je branila dru-iČerkorgala ^ je upirajočo se At nJn je trdila, da je Jupi- Tak P°daril Evropo..." lS' MLPuip0VeduJe Srški Pes" [je! tr.) t Chos (okrog 1. 150 pr. 15 'e bila a"1" kot sPloh Atencem, šela, in Ja stara kulturna dc-ičerk0 • m&ti Azi^a je rodila Jiovi m Evropa je bilo ime Kar prip0vJta Homer in Moschos .(ki je a°vala v obliki bajke, to i s*ejG r °St dva tisoč let kavciji J0°,SVoje razlagala. V Fe-ture. korenine grške kul-Hančilj .bičanov so se Grki stva. ^ °darstva in ladjedel- ia MalaJ/0riinem je bi- je' Zah0,ja J'a> v teminah severo-:je! ^nigatliSe Je skrivala Evropa ,lJ T^etiom ,?a So temo nazivali z Gvr0pa ereb." »Zanje je bila' e biia rpV "erebu." Evropa, to; ia na 1 ,iniČanom "temna deže jj^ija? ± ^rodot „ ■ AH la je bi! PriPoveduje bajko, a, b0g a Azi3a žena Prometc-, Cako jG b0^nja- Spet je videti, »•' Wed lu^a^ka izšla iz nasprotja cC i '6t«o J° s°nčnega vzhoda in ' 'Wki In spet nam o- ruffe,latistvP h jezikov pojasnijo U bila be niti Rimljanom ikanskoes^a Azija ime za ve-v a Se je Vztl°dno zemljino. Azi-Ha lnJen°valo vse, kar je ^ C° j* ta * du na obalah. In " iftie t ZlV zdavnaj pome-oeve ;'cer0 .. ® 2emljine, je dejal še / ji. to i proPria" tako zvani o^ v2hodf obali, kije bila iet!l >C\In kak«r je zahod-v' t lj. zvezi s temnim E-d' a iz st 10 se izvaja ime Azi-0 iU'" kar asirske besede "as- l00fl 4 Vzhod sPpiQmeni s°nčni vzhod * * ^ e drugače je nastala 3 KultUra ) i"' Se ie Sred°zemskih naro-:ah°dn0 ,, razvila v izmenjavi Cf h°dnih sil; niso v ^ M^kah 6 njene misli' Pač ^e 2e Kar je bilo Grkom 6 Jme nasproti, to se \ ^del0 v.dvl0 Pleme L'bu; ni se -jj da bi bili to ple. k GS MP5 dič ffff me pobliže spoznali. Tako je ostala Grkom kar velikanska zemljina skrita; bila je le privesek puščave Libije in s tem imenom so nazivali vso to zemljino. To se je kasneje ponovilo v drugačni obliki pri Rimljanih. ¥ # Tudi Rimljani niso vedeli, da je nasproti njih nova zemljina, marveč da je le kos kopnega sveta. Pri Kartagini, kjer so se najprej usidrali, je bivalo domače pleme, ki se je imenovalo Afri ali Afričani. Leta 146 pr. Kr. je bila tu ustanovljena prva kolonija in se je nazivala "Provinca Afrov." Dodali so ji Nil-midijo, nato Cirenajko, nato E-gipt, dalje Maroko ... "Dežela Afrov" je tako rekoč počasi narasla iz posameznih delov v sedanjo celoto. A še v dobi Cezarja je dejal Salust: "Nekateri delijo zemljo na tri velike dele in prištevajo sem tudi Afriko. Drugi spet omenjajo samo Evropo in Azijo in pravijo, da spada Afrika k Evropi." In tako je ostalo skoraj 1600 let, dokler ni zgodovina odločila: Portugalski pomorščaki, ki so okrog leta 1485 prvikrat obja-drali črno zemljino, so spet privzeli staro ime Rimljanov: Afrika so rekli svetu, ki se je raztezal do Rta dobre nade, Afrika po majcenem plemenu Afrov, ki je v dobi Rimljanov bivalo na severu te zemljine in ki ga že zdavnaj ni bilo več. * v v Z Ameriko ni bilo mnogo bolje. Odkril jo je Krištof Kolumb in jo je ko j zamenjal, ko jo je napačno krstil za "Zahodno Indijo" in slednjič po priimku gospoda Vespuccija (1451-1512) kot "Amerika." Ta drugi krst je opravil nemški zemljepisec Walzmuller leta 1507. "Americi terra" — zemlja A-meriga — je Walzmuller napisal na zemljevid nove zemljine, s čemer pa niso bili zadovoljni ne Portugalci ne Španci. Ti so se žilavo držali Kolumbovega imena, kar se je reklo po špansko "Las Indies occidetales," portugalsko pa "As Indias occiden taes." Slednjič je tudi Zahodna Indija pripadla Ameriki. In nastalo je vprašanje tam med domačini, kaj naj beseda "Amerika" vendarle pomeni? Izvedena je bila iz priimka Amerigo, ki jo je Vespucci, doma iz Florence, pisal še "Amer-rigo" in je poudarjal tretji zlog. Brezzgodovinska Avstralija! Zaradi oddaljenosti je bila tako pozno odkrita, zaradi ubo-štva obale tako kasno obljudena z Evropci. Leta 1605 so bili Holandci že ondi na obali velikega otoka — in leta 1788 je nastala prva evropska naselbina. In šele 1. 1813 so prodrli v notranjost te zemljine. Dotlej je bil ta mogočni otok zemljepiscem in pomorščakom in tudi državnikom kar navaden "neznan južni otok," ki so g; po latinsko nazivali "terca au-stralis incognita." In beseda Australia — to je Južna — je postalo ime petega in najmlajšega dela zemlje. ne vzhoda (Azija), zahoda (Evropa) in juga (Avstralija). A-merika je dobila priimek Italijana Vespuccija. Samo Afrika je bila krščena po enem njenih plemen... Toda ta imena ne vsebujejo ničesar o drznosti ekspedicij, ničesar o skrivnostih daljnega življenja, ničesar ne povedo o bogastvu in o bistvu naše zemlje. Človeška domišljija, ki se je sicer tako živo udejstvovala, ki je majhne krajine slovesno krstila na ime "Zlata obala" ali "Dežela črnih gora;" ki je skušala reke, jezera in morja v i-menih simbolično dojeti — : spričo zemljin so ji odpovedale vse pesniške sile in prepustila je krščenja pomorskemu pojmovanju in pa dolgočasnim nasvetom zemljepisca in državnega uradnika. Društveni KOLEDAR Pet imen je bilo treba dati. Tri zemljine je krstila zgodovina po straneh neba kot zemlji AUGUST 3. avgusta, nedelja. — Piknik priredi društvo "Cerkniško jezero" štev. 59 S. D. Z. na Stuškovi farmi. 3. avgusta, nedelja. — Cirkuška predstva dram. društva "Ivan Cankar" na S. N. P. J. farmi. 3. avgusta, nedelja. — Društvo "Soča", št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma Za-padnih Slovencev, 6818, Deni-son Ave. 3. avgusta, nedelja. — Popoldne otvoritev prizidka Slovenskega narodnega doma v Maple Heights, O. 10. avgusta, nedelja. — Piknik Slovenske Šole Slovenskega narodnega doma, na S. N. P. J. farmi. 10. avgusta, nedelja. — Piknik Slovenske Moške Zveze, podružnica štev. 3, na Vogalu Chardon in Richmond Rd. 17. avgusta, nedelja. — Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na SNPJ farmi. 17. avgusta, needlja. — Piknik društva "Nanos", štev. 264, S. N. P. J. na vj-tu Doma Za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave. 24. avgusta, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi piknik na prostorih Clevelandske Federacije S. N. P. J. 31. avgusta, nedelja. — Letni piknik društva "Brooklyn", štev. 135, S. N. P. J. na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 6. septembra, sobota. — Colossal Social Club — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. septembra, sobota. — Društvo "Coiftrades" št. 566 S. N. E- J. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. septembra nedelja — Zajed-nički Dan H. B. Z. — Jesenski koncert in ples v avditoriju Slovenskega harodiiega doma na St. Clair Ave 20. septembra, sobota — Lu^ky Stars št. 61 S. D.Z. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Cl&ir Ave. 21. SepfeiAbra, nedfelja. — Društvo "Ilirska Vila" št. 173 A. B. Z. — Proslava obletnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. septembra, nedelja. — Glasbena Matica — Jesenski Koncert in opereta "Cigan Baron" v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. ' 28. septembra, nedelja. — Anton Eppich Koncert v Slovenskem narodnem domu na Waterlo Avenue. OCTOBER oktobra, sobota. — Društvo Kristusa Kralja, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5. oktobra, nedelja. — Slovenska Ženska Zveza — predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 5. oktobra, nedelja. — 25 letnica društva "Delavec" štev. 257 S. N. P. J. v J. N. D. Domu, na W. 130th- St. in McGo-wan Ave. 5. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke v Ameriki — konvencija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 11. oktobra, sobota. — Društvo "Lipa" št. 128 S. N. P. J. — plesna veselica in proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 11. oktobra, sobota. — Društvo Collihwoodske Slovenke, štev. 22 SDZ ppriredi banket ob priliki proslave 20-letnice v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11. oktobra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero", SDZ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. oktobra, sobota. — Blejsko jezero SDZ ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 12. oktobra, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek priredi igro ih ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. oktobra, nedelja. — Društvo "Slovan" št. 3 S. D. Z. — pro slava 30-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 18. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sbkolice št. 442 S. N. P. J. — plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 18. oktobra, sobota. — Utopians S. S. P. Z. — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi koncert v Slovenske mnarodnem domu na St. Clair Ave. 19. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke Jr—Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. oktobra, sobota. — Slovenska Zadružna Zveza priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo I Rd. 125. oktobra, sobota. — Podruž- nica št. 3, Slovenske moške Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 25. oktobra, sobota. — Modern Crusaders SDZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, nedelja. — Jesenski koncert pevskega zbora Zvon se vrši v Slovenskem narodnem domu na East 80th St. 26. oktobra, nedejla. — Društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ, obhaja 25-letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. oktobra, nedelja. — Združe-žene Slovenke. SDZ priredijo ples v SlovensKem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobzra, petek. — Društvo "Carniola Tent" štev. 1288 T. M. — Halloween ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Qlair Ave. NOVEMBER 1. novembra, sobota — Društvo St. Clair Grove štev. 98 W. C. — plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. novembra, sobota. — Stragglers S. N. P. J. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 2. novembra, nedelja. — "Glasbena Matica" — opereta v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi opereto v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. novembra, sobota. — Plesna veselica priredi društvo Kras št. 8 S. D. Z. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. novembra, sobota. — "Carniola Hive" štev. 493 T. M. — plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza št. 71 — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 9. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 9. novembra, nedelja. — Društvo "V boj" SNPJ prireditev v Slovenskem delavskem do mu na Waterloo Rd. 9. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Abraševic" — koncert in predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. novembra, sobota. — Collin wood Hive Mac. prireditev v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd. 15. novembra, sobota. — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. — Ples v avditoriju Slo- i venskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. novembra, nedelja. — Blaue Donau — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. novembra, nedelja. — Mladinski pevsko zbor SDD priredi koncert in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. novembra, sreda. — S. D. Z. Honor Guards — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. novembra, četrtek. — Koncert soe. Zarje na Zahvalni dan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 22. novembra, sobota. — Statu ettes klub priredi ples v Slo-zveze priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 25. oktobra, sobota. — Društvo "Danica" štev. 11 S. D. Z. — plesna Veselica v avditoriju venske mdelavskem domu na Waterloo Road. 22. novembra, sobota. — Društvo Sv. Ana štev. 4, S. D. Z. plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. 23. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 29. novembra, sobota. — Društvo "Washington" SŽZ priredi plesno veselico v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, sobota. — društvo "Ložka dolina" priredi veliko plesno veselico v ftvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. 29. novembra, sobota. — Društvo "Comrades" štev. 566 S. N. P. J. — plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue, 30. novembra nedelja. — Mladinski pevski zbor "Slavčki" koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.. Clair Ave. 30. novembra, nedelja. — Narodni Glasnik—koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. DECEMBER decembra, sobota. — Young Women's Club of "Progresivne Slovenke" — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. decembra, nedelja. — Croatian Pioneers H. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 7. decembra, needlja — Društvc "Združeni bratje," št. 26 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. decembra, sobota. — St. Clair Rifle and Hunting klub zpriredi banket v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 14. decembra, needlja. — Cankarjeva ustanova priredi spominsko slavnost smrti Ivana Cankarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. decembra, sobota. — Svobodomiselne Slovenke štev. 2 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodne-da doma na St. Clair Ave. 21. decembra, nedelja. — Slovenska mladinska šola, — prireditev Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 21. decembra, nedelja. — Božičnica Mlad. pev. zbora "Škr-jančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25. decembra, četrtek. — Socialistični klub, št. 49 priredi ples v Slovenskeb delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, četrtek. — Socialistični klub, št. 49 priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 27. decembra sobota. — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. decembra, sreda. — Slovenski narodni dom in Klub društev Slovenskega narodnega doma — Silvestrov večer v o-beh dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 81. decernr>ra, sreda. — Pevski zbor "Jadran" priredi Silvestrov ples v Slovenskem dedav-skem domu na Waterloo Rd. 19 4 2 JANUARY 10. januarja, sobota. — Pevski zbor "Adrija", priredi ples v Slovenske mdruštvenem domu na Recher Ave. 11. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" — igra v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 17. januarja, sobota. — Modem Crusaders S.D.Z. — prireditev Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 24. januarja, sobota — Utopians S. S. P. Z. — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. FEBRUARY 15. februarja, nedelja. — Čitalnica Slovenskega delavskega doma' — Koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. MARCH 8. marca, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" — igra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. marca, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. APRIL 11. aprila, sobota. — Dr. Smugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 12. aprila, nedelja — Strugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" HAIR-BREADTH HARRY RASSENCALt By ym^stled off Be It* sheriff to En i ; WELL DZSBRV-UStaTAKES CA,it^NEw EPISODE 4,Nlu,NS mv A IN TAU, f TAKEN WOMEN M read how thousands have been able to GET NEW ENERGY IMPORTANT Medical Tests Reveal WHY Famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Com-pound Has Been Helping Weak, Rundown, Nervous Women For Over Halt A Centum! If you feel tired out, limp, listleps, moody, depressed—if your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy vvomtn—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cranky woman. All you may need is a good reliable tonic. If so try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate more whole- some food which your body uses directly for energy—to help build up more physical resistance and thus help fplm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is reflected thruout your whole being. Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should delight you! Telephone you druggist right no\^ for a bottle. • SICK, NERVOUS CRANKY EVERY 9 MONTH" T Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound Is RearWoman's Friend"! Some women suffer severe monthly paih (cramps, backache, heailachc) due to female functional disorders while other's itcrt-cstend to become upset.and they get cross, restless and moody. So why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made especially to help Vired. run-down, nervous women to, go smiling thru "difficult days. Pinkham's Compound contains no opiates or habit-forminc ingredients. It ' 1 is made from nature's own beneficial roots and herbs —each with its own special purpose to HELP WOMEN. ^ Famous for over GO years—Pinkham's Compound is the best known and one of the viott cffcctivc "woman s tonics obtainable. Try it! # STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 28. julija, v gova je hotela biti. Toda vrvež "gostfiv ji ni dal 7 mesta kar duši! jo je, Estetje so ji hoteli poljubiti roko, baron Papillon, bogati zbiralec, in njegova baronica, oba enako bedasta in domišljava, sta se kosala, kateri jo bo bolj poveličeval. Lepemu' Mauriceu de Thouarsu se je po- j srečilo, da se ji je približal in jo obsul z najbolj laskavimi pokloni a Simona ga je zavrnila. Kakor hitro je mogla, je stopila k Bellevarde je položil slušalo ( nazaj in se zamislil. Ramena so mu nehote vzdrhtela, kakor bi otresal z njih breme, ki mu je postajalo pretežko. Nato je iz-nova pazno prečital čudno svarilo: "Brez pomišljanja vas pošljem za paznikom Sarabatom. Belfe-gor." Oči mladega novinarja so se drzno zabliskale. "Prav, Belfegor!" je vzkliknil. "Sprejmem tvoj izziv, da vidiva, kdo izmed naju je močnejši." m. POGLAVJE Tisti večer ob enajstih je stala pred novodobno zgrajeno hišo v Boileaujevi ulici v Auteuilu vrsta zasebnih avtomobilov. Gostje so v predsobju odlagali plašče in klobuke ter odhajali pod vodstvom lakejev skozi dolgo pritlično galerijo in senčnati vrt v velik atelier, ki je bil opravljen z najnovejšimi mojstrovinami dekorativne umetnosti. Ob medlem soju pristrtih sve-tiljk si videl v tem prostoru veliko, zelo raznoliko družbo. Bilo je dokaj tistih snobov, ki se takoj navdušijo za vse, kar drugim ne ugaja, starih dam z lasmi ala Ninon in deškimi glavicami, mladih bohemienov obojega spola in le malo članov resnične družbe, ki jim je bilo očividno že žal, da so se bili iz radovednosti dali zvabiti v to ozračje. Močna luč skritih podstrop-nih svetiljk je mahoma oblila s svojimi žarki mlado in nenavadno lepo žensko, ki je stala na temno pobarvanem odru. Oblečena je bila v nekakšno belo haljo, ki je uveljavljala njena marmorna ramena in krepke lakti. Človek bi bil mislil, da vidi vilo, ki je pravkar stopila iz nočne teme. Ta dama je bila domačica, gospodična Simona Desrochesova, mlada svetska pesmica, ki se je pripravljala, da.. bi deklamirala prijateljem svoje najnovejše delo. Najprej je spustila velike oči . po gostih, ki so vdano pričakovali, kaj! bo. Njen pogled se je ustavil na vratih, kakor da pričakuje samo še nekoga, toda vrstil so ostala zaprta. Simona je nehote vzdihnila, a ker je videla, da postaja gostom že neudobno, je s skladnim glasom pričela: "Cvetke ljubezni (Simfonična oda) Moja duša je trdnjava, iz katere sem napravila vrt svojega srca. Moje srce je zemeljski vrt, kjer bledi tuje cvetje . . . A stihi Simone Desrochesove gotovo ne zanimajo naših bralcev toliko kakor ona sama. Edinka znanega pariškega bankirja, je bila zgodaj izgubila mater. Oče, ki je imel preko glave opravka s posli, je moral zaupati hčerino odgojo učiteljici skandinavskega porekla, gospodični Elzi Bergenovi. Ta je bila dala učenki odlično znanje in razvila njen prirojeni umet- niški dar, ni ji pa mogla vcepiti tistih načel, ki, so dobremu dekletu najbolj potrebna. Simona, v kateri se je družil svobodoljuben značaj z romantičnim čuvstvovanjem, je bila zaživela po očetovi smrti zelo samosvoje življenje. Kupila si je bila hišo v Auteuilu in se tam naselila z Elzo Bergenovo. Ta je zdaj zavzemala pri nekdanji u-čenki mesto družabnice. Simona, meneč, da je velika pesnica, je bila zbrala okoli sebe dvor častilcev, ki so se nekaj klanjali njeni lepoti, nekaj pa so jih mikale govorice o njenem velikem imetju. Med njimi so o-pažali Mauricea de Thouarsa, sinu obubožane rodbine, ki je zastopal neko tovarno avtomobilov in je bil večno v zadregi za denar. Zali mladi mož, vnet športnik, Don Juan plesnih dvoran in barov in zaradi tega trdno prepričan o svoji osebni vrednosti, si je začel kaj kmalu domišljati, da mu je treba reči le be-sedo^pa bo lepa Simona njegova. A kako se je začudil, ko mu je Simona odgovorila: "Ne potrebujem ne moža ne ljubimca. Sklenila sem, da ostanem sama in se ne obtežim z vezmi, ki bi samo omejevale mojo prostost." A Simona ni pomislila na ljubezen. Tri mesece po tem, ko je bila odpravila Mauricea de Thouarsa, je postala sužnja svojega srca. Trdnjava se je bila vdala in njen zavojevalec je bil Jacques Bellegarde. Toda sčasoma se je izkazala Simona tako nemirno, ljubosumno in samosilniško družico, da se je jelo odkrito in ,globoko nagnjenje Jacquesa Bellegardea ohlajati in ugašati. Jacques, ki je hotel pred vsem ohraniti svoje moško dostojanstvo in brezhibno izpolnjevati poklicne dolžnosti;-je le komaj še nosil verige suženjstva, v katere ga je u-klepala Simona. Njo pa je čedalje bolj vleklo k Jacquesu; sanjarila je celo o ženitvi. Ker se je branil, je bilo nemalo nastopov, očitkov, solza in prošnja, ki so ga silno razburjale. Mislil je že na prelom s Simono in le strah, da si ne bi storila kaj žalega, kar rnu je bila že večkrat zagrozila, mu je še branil, da se ni popolnoma odvezal od nje. Čeprav se mu je nudilo, da bi zbral svoje mpei za neizprosni boj s prikaznijo v Louvru, se je prav iz tega razloga namenil, da vendarle ustreže Simoninemu vabilu. Seveda je pa sklenil, da se "po angleško poslovi" • če bi trajala stvar le predolgo v noč. Ko je stopil v atelier, je bila Simona ob navdušenem odobravanju gostov pravkar dokončala svojo odd. Ko je zagledala Jaoquesa, je zasijala na njenem obrazu radost, ki so jo drugi po krivem imeli za pesniško zmagoslavje. Oh, tako malo se je menila za vse to. On je bil tukaj, on, samo njega je še videla, le k njemu se ji je mudilo, samo nje- Jacquesu Bellegardeu, ga prijela za roko in rekla z zamirajo-čim glasom: "Oh, vendar si že prišel!" Tako govoreč ga je objela z dolgim pogledom, polnim nežne graje, in začela tiho kramljati z njim. Maurice de Thouars, ki ju je z zlovoljno ljubosumnostjo opazoval, je pristopil k petdesetletni ženi s skoro belimi lasmi in strogim obrazom, ki se je že od pri-četka soareje tenkočutno umikala v ozadje. Bila je Elza Ber-genova, Simonina družabnica. Pomembno ji je mežiknil na zaljubljenca in grenko dejal: "Atli je še vedno tako neumna v tega novinarja?" "Nikar ne govoriva o tem!" je zlovoljno odvrnila Elza. "O-možiti se hoče z njim." Lepi Maurice se je zdrznil. "A on se brani," je nadaljevala Skandinavka. "Pravi, da je zanj prebogata. Meni se kar zdi, da mu že preseda." "Videti je, da se nekaj prepirata." "Kakopak, prizor mu je napravila. Še odgnala ga bo," je prerokovala gospodična Berge-nova. "Tem bolje," je z zloveščim muzanjem dejal Maurice de Thouars. V tem je pristopil k Simoni baron Papillon; Jacques Bellegarde je porabil priliko in odšel. Ko se je Simona ozrla, ga je ravno še videla, kako je stopil skozi vrata. Le stežka se je premagala, da ni zavpila. Spustila se je v naslanjač in z rokami zakrila dve veliki solzi, ki sta se ji utrnili iz oči. Jackues Bellegarde se je na svojem stanovanju v Antinski Aveniji dobro prespal. Obilen zajtrk ga; je spravil v kar najboljšo voljo, da nadaljuje razis-kav^njfe. louvnske skrivnosti. Ko je šel iz oblacilnice v sobo, je zagledal svojo gospodiinjo, ki je sedela v naslanjaču in čitala — "Petit Parisien" Vrla žena ni bila nobena druga kakor Mariža-na, zakonska družica Pierra Gautraisa, paznika v Louvru. "Ali mi lahko storite veliko u-slugo?" jo je vprašal Ja