Savinjski vestnik CELJE, 30. Junija 1951 GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in šoštanja leto iv., štev. 26 - cena 3 din Ureja uredniiki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju, četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Nekai misli o Šolstvu v SoStanlakem okraju Zaprta so šolska vrata za nekaj me- secev. Prav sedaj je čas kritično pre- gledati dosedanje delo tekom vsega šolskega leta: prikazati uspehe — na- kazane pomanjkljivosti pa v bodočem šolskem letu odpraviti. Za marsikatere okraje bodo veljali v gla\Tiem takšni zaključki kot za šoštanjski okraj. Ne bi bilo pravilno, če bi dejali, da prosvetno delo v tem šolskem letu ni bilo zadovoljivo. Vse- kakor je bilo boljše kot lansko leto, pa vendar ga moramo zboljševati. Od 3475 učencev na 30 osnovnih šo- lah v okraju jih je 1489 iz delavskih vrst, 1306 jih je iz kmečkih, ostali pa so iz vrst obrtnikov in uslužbencev. Temu razmerju, ki je nekako pravilno pa moramo nasproti postaviti stanje na nižjih gimnazijah: od 931 dijakov jih je le 267 iz kmečkih vrst napram 354 dijakom iz delavskih vrst, ki so močno zastopani. Ker v šoštanjskem okraju prevladuje kmetijstvo, kljub močno razvitim industrijskim centrom v Velenju, Šoštanju in Nazarju, bo nuša naloga v bodočem šolskem letu vključiti v nižjo gimnazije čimveč učencev iz kmečkih vrst, da bo naše kmetijstvo, ki potrebuje kar največ strokovnih moČi, imelo v doglednem času zadostno število strokovnjakov. Poleg vsega tega morajo pristojni fo- rumi že sedaj misliti na ustanovitev popolne gimnazije v šoštanjskem okra- ju, zgraditev internata, novogradnje šolskih poslopij; izpopolniti je treba inventar po posameznih šolah in do- polniti zbirko učil. Najvažnejše v prosvetni vzgoji pa so vsekakor: obojestranska disciplina, pravilni odnosi in pravilna vzgoja. Dejstvo je, da je razredna disciplina pogoj za uspešno delo na šoli in da je discipliniranost lastnost, ki jo je treba vzgojiti. Ne dresirana, formalna, ša- blonska disciplin^ — ampak prava za- vestna, ki jo bo kasneje življenje ter- jalo od vsakogar. Razredna disciplina je barometer in to najboljši baro- meter — za učitelja: če ima dober stik z otroki, če je dovolj razumljiv in sploh če ima pri otrocih pravo avto- riteto. Mnogokje so tudi tožbe učite- ljev, da ne morejo doseči discipline, upravičene, pozabili pa so, da tudi sa- mi s svojim vzgledom nudijo učencem primer discipline in doslednosti. Ni naš ideal šolnik starega kova, če bi pa marsikateri učitelj bil v disciplinira- nosti nekoliko bolj tankočuten in ve- sten, kakor je navada starih šolnikov, bi zaradi tega bil še vedno sodoben. Tudi o odnosih med šolskimi upravi- telji in učiteljstvom moramo sprego- \'6riti. Vsekakor je zaželjeno in nujno, da so odnosi globoko tovariški in od- kritosrčni, prav tako pa skrajno do- sledni in nepopustljivi, kadar gre za važna šolska vprašanja, ki vplivajo tudi na uspeh. Kakor je na eni strani diktatorstvo nepravilno, je na drugi strani familiarnost škodljiva. Večkrat so bili prav nepravilni odnosi krivi, da uspeh v šoli ni bil zadovoljiv. Ne- izpodbitno je dejstvo, da dobrih učnih uspehov ne moremo pričakovati vse dotlej, dokler ne bo vsak učitelj na šoli čutil odgovornost za celoten uspeh šole, brez ozira na to, v katerem raz- redu poučuje. Ugotavljamo tudi, da kvaliteta ne- katerih predmetov ni bila na zaželjeni "višini in da je v glavnem odgovarjala le formalna stran, da pa v tako imeno- vanih »manj važnih« predmetih, kot so nekateri smatrali: petje, risanje, ročno delo, telovadba — ki so le se- stavni del jezikovnega pouka, niti for- malna stran nj ustrezala. So učitelji, ki so sicer tudi v teh predmetih do- segli z vztrajnim delom uspehe, vendar so le v manjšini. Običajen odgovor, da ni dovolj časa, je neutemeljen, ker so predmeti predvideni v predmetniku in je zanje določen čas. Odveč bi bilo govoriti o pomenu in važnosti teh predmetov, pomnimo pa, da so ti pred- meti važno dopolnilo k estetski vzgoji in da pridobi z njimi otrok spretnost, ki je ne samo velika vrednost v osta- lem pouku, ampak v vsem življenju. Nakazali smo nekatere pomanjklji- vosti letošnjega dela prosvetnih de- lavcev. Ob tej priložnosti naj omenimo še dobre strani šolstva. Med najboljše šolske kolektive v šoštanjskem okraju spadata osnovni šoli v Mozirju in Lu- čah. Svet za kulturo in prosveto pri lO OLO Šoštanj se je le delno oddolžil prosvetnim delavcem za njihovo truda- polno delo tekom leta s tem, da je enajst najboljših učiteljev nagradil v skupnem znesku 30.000 din; med njimi sta tudi Plaš Miha in Mlinšek Franc, oba s 40-letnim službovanjem, dvajset učiteljev pa je bilo pohvaljenih. Po- hvale je zaslužila malone večina, ven- dar o hvalah neradi govorimo. Gre nam predvsem za najvažnejše: vzga- jati našo mladino v socialističnem pa- triotizmu, prežeto s človečanskimi idejami, ki bo zrasla v kulturen in visoko izobražen narod. b. v. TAKIH IZPITNIH USiT::iIOV SMO VESELI Kaj vse zmorejo tisti, ki v svoje delo vložijo vso voljo, veliko priza- devanje, tisti ki imajo pred seboj nek cilj, to so pokazali uslužbenci krajev- nih ljudskih odborov OLO Celje-okol ca, ki so bili na tečaju v Teharju. Trideset dni temeljitega učenja, neiehnih skrbi, da bi si pridobili čimveč znanja, vse to ni ostalo brez uspeha. Tri dni je izpitna komisija cenila znanje tečajnikov in ob zaključku od- merila: 8 odličnjakinj: tov. Lončarjeva iz Rifengozda, Gučekova iz Slivnice, Roševa, Gaberškova, Esihova, Strožerjeva iz Prekope, Sovinekova in Zakonj- škova, poleg teh 13 prav dobrih in samo štirje dobri. Bogato se jim je poplačal trud, dobili so dobro podlago, vloženi kapital se bo bogato obrestoval na krajevnih odborih. »Take kandidate je prijetno poslušati, kako jim je šlo od rok,« so z vese- limi obrazi ugotavljali člani komisije. Vzgoja krajevnih in okrajnih uslužbencev je važna naloga. Strokovno znanje teh pomagačev in svetovalcev predstavniških organov bo iz dneva v dan bolj potrebno in bolj koristno. Kjer za to delo še ni pravega razumevanja, niso na pravi poti. Kadre je potrebno vzgajati, ker le dobri kadri rešujejo vse. Kako je z obvezno oddajo lesa ? s sprostitvijo obveznih oddaj posa- meznih kmečkih pridelkov je zavladalo ponekod mnenje, da tudi lesa ne bo treba oddati. Tudi kmetijske zadruge so zaradi reorganizacije trgovine po- pustile pri obveznem odkupu lesa, mi- sleč, da se jih to nič več ne tiče in da se bodo bavile le bolj s prosto trgo- vino. Pojavili so se celo razni špeku- lanti in prekupčevalci, ki so hoteli kupiti od kmetov les po prostih cenah, ne oziraje se, če je kmet zadostil ob- vezni oddaji ali ne. Plan obvezne oddaje lesa bodo mo- rali kmetje izvršiti. Nič jim ne bodo pomagali različni izgovori, ki se jih radi poslužujejo takrat, ko se morajo zaradi neoddanega lesa zagovarjati pred okrajnim ipoverjeništvom za go- zdarstvo. Prosti odkup lesa je možen le od tistega kmeta, ki je obvezni oddaji zadostil, prav tako velja za KZ, da ne smejo prodajati prostih viškov lesa, dokler ni obvezna oddaja na njihovem področju izvršena v celoti. Da bi se omejile špekulacije z lesom, sme les sekati samo tisti, ki vloži prošnjo na okrajno poverjeništvo za gozdarstvo in samo tam, kjer odkaže okrajni lo- gar. Prevoz lesa se pa lahko vrši le s potrdilom o prevozu, ki ga lahko do- bi samo tisti, ki je obvezni oddaji že zadostil. Zadnje čase so se pojavili razni na- kupovale! celo iz Srbije, ki prekupču- jejo z lesom in s tem cene le zvišujejo. Zato bi bilo priporočljivo, da gre vsa prodaja lesa preko KZ, ki bi za pro- dani les lahko nabavile ludi razne poljedelske stroje. V Ponikvi pri Gro- belnem se je z nedovoljeno trgovino z lesom pečal znani prekupčevalec ži- vine, prašičev in lesa, Čretnik Franc. Izsledili so ga ravno, ko je hotel na- lagati 19 m* tesanega lesa na vagon iz skladišča železniške postaje Št. Jurij pri Celju. S prepovedano kupčijo lesa jta se bavila tudi kmet Pavel Jože iz Vranskega, ki se bavi bolj s kupčija- mi kot s kmetijo, in Vok iz Št. Petra v Sav. dolini. Zalotili so ju ravno, ko sta skušala prepeljati en kamion tesa- nega lesa iz Vranskega v Št. Peter. Krajevni ljudski odbori bodo morali bolj skrbeti, da bodo kmetje obvezno oddajo lesa čimprej izvršili. Proti špe- kulantom in prekupčevalcem pa boj potrebno voditi ostrejšo borbo. | Organizacije Zveze borcev NOV pričenjajo telcmovanje za 10. obletnico J A s počastitvijo 22. julija Glavni odbor Zveze borcev NOV je pozval vse organizacije na medsebojno tekmovanje v počastitev 10. obletnice dneva Jugoslova«ske armade. Tekmo- vanja se bodo udeležile poleg ZB še vse ostale množične organizacije in vse naše delovno ljudstvo. V okviru mestnega odbora Zveze borcev je bil nedavno plenum, na ka-| terem so predstavniki osnovnih orga-| uizacij ZB sprejeli vrsto sklepov kof vodilo pri šestmesečnem tekmovanju; na čast JA. : V teh sklepih člani ZB obljubljajo, da bodo prvenstveno povečali budnost nad delovanjem preostale buržoazijc in posvetili še večjo skrb za ideološko dviganje članstva, kakor tudi za kul- turno delovanje članov. Organizacija bo postala iniciator izvenarmadne vzgojo vsega predjivalstva. Po terenih bodo ustanovljeni štabi izvenarmadne vzgoje. V cilju čvrstosti organizacije bodo zajeli čim večje števih) nekdanjih ude- ležencev odpora v organizacijo, isto- časno pa bodo iz svojih vrst odstranili- vse škodljive in nedelavne člane. Organizacije bodo iskrbele za odliko- vanja tistim članoim dn aktivistom, ki tega priznanja še niso prejeli in ga zaslužijo. Skrbeli bodo za organizacij- sko utrditev in za pomoč socialno in zdravstveno ogroženim članom. Eden od glavnih sklepov je brez dvoma tudi postavitev spomenika pad- lim žrtvam, za katerega bodo zbiralj. prispevke .in materialna sredstva. Organizacije bodo tekmovanje pri- čele s pripravami za proslavitev 22. ju- lija in s takojšnjo pomočjo mladinskim organizacijam in raznim drugim dru- štvom. Sklepi so med članstvom ZB padli na plodna tla. Mnoge organizacije se temeljito pripravljajo na tekmovanje. Tako je organizacija prve četrti že na samem plenumu napovedala tekmova- nje vsem organizacijam na področju mesta Celja. Kako bomo proslavili 22. julij - dan ^Staje Kaj natančnega o tej proslavi in o predvidenih dogodkih okoli tega dne zaenkrat še ne moremo poročati, ker je do tega praznika še mesec dni in ker podrobnosti iz^delujejo šele pri- pravljalni odbori. Vsekakor bo ta praz- nik našel središče v partizanskih kra- jih, v zibelkah partizanstva, na žari- ščih težkih borb in na grobovih padlih borcev. V Celju bo velika proslava na pred- večer praznika. Kje in kako se bo ta proslava vršila bomo še pravočasno poročali. Naslednji dan bomo zapustili mesto in šli v okolico. Mestni in okraj- ni odbor Zveze borcev pripra-vjljata dva mitinga in sicer v Planini in Št. Andražu. Na Planini bo tisti dan zagorela tudi električna luč. Kulturni program na Planini bodo izvedle neka- tere sekcije SKUD Ivan Cankar in Ivo Ključar. V Št. Andražu bodo nastopile vse sekcije SKUD »France Prešeren«. »Prešernovci« so sklenili ustanoviti svojo partizansko komoro, sestavljeno od kuharjev in kotla, ki bodo po par- tizansko skuhali hrano. Mitingi bodo tudi v Dobrovljah, Stranicah, Svetini, Prevorju, Sv. Šte- fanu, Sv. Lovrencu v Savinjski dolini, v Št. Ilju pri Velenju. Borci nekdanje Tomšičeve brigade bodo ta dan odkrili spominske plošče padlim borcem svojec brigade v Planini, v Lindeku pri Voj-^ niku, Št. Andražu in Letušu. Tudi v| bližini Laškega bo borec Tomšičeve! brigade pokazal skupen grob nekaterih] borcev, kjer bodo postavili spominsko ploščo. To so samo grobi obrisi proslave predstoječega praznika in kakor reče- no, bomo o podrobnostih še pisali po- zneje. 2e seda] se pripravimo na odkup žita v nižinskih predelih celjske okolice že zori ječmen in ponekod je že na- počil čas žetve. Ne bo tako dolgo, ko bodo tudi ostala žita šla v klasje in nekako v prvi polovici avgusta bodo pristopili k odkupu. Pridelek žitaric dobro kaže; zlasti zadnji čas, ker je vreme bolj stanovitno, se žita lepo razvijajo. Kljub dobro obetajoči letini pa se posamezniki pritožujejo zaradi prevelike oddaje. Poverjeništvo za državne nabave seveda v veliki večini tem pritožbam ne bo moglo ugoditi, razen tam, kjer so tehtni vzroki za to (elementarne nesreče), ker vsak kme- tovalec je že lansko leto pred jesen-;, sko setvijo prejel predpis obvezne od- daje, ki bi mu moral prilagoditi svoj setveni plan. Psihozi, ki je zavladala ponekod na kmetih, ki jo širijo naši nasprotniki po sprostitvi obveznih oddaj, naj se ne vdajajo, češ da bo znižan ali pa celo ukinjen obvezni odkup žita in koruze. V uredbi, s katero se sproščajo odkupi, je jasno izraženo, kateri pridelki se bodo še nadalje odkupovali, in tisti kmetovalci, ki mislijo, da se bodo od- daji žita izmuznili, bodo zopet ostali razočarani. Okrajni ljudski odbori in kmetijske zadruge naj bi že sedaj izvršili vse priprave, da bo odkup žita potekal nemoteno po časovnem planu, da bi se tako izognili dolgotrajnemu odkupu, ki zavira ostala dela na kmetih. Zlasti kmetijske zadruge, ki so prav tako od- - govorne poleg prostih odkupov tudi za obvezne odkupe, naj izvršijo vse teh- nične priprave za vskladiščenje in od- premo pravočasno. Podjetje »Žitofond« v Celju je tudi že sklenil pogodbe s. kmetijskimi zadrugami. Nedavno je izdala zvezna vlada uredbo o odkupnih cenah žita, ki so višje od lanskoletnih. Odkupna cena" pšenice je po tej uredbi 700 din v denarju in 700 din v denarnih bonih za 100 kg. Kmečke delovne zadruge.pa dobe poleg določene cene v denarju in bonih še 50% v bonih. Selitev na ustno povelje stanovanJsl(ega referenta Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Šoštanju je svojčas imel pisarno na Grajski cesti. Ti prostori niso bili ravno najboljši, vendar so jih lahko zračili in potreben mir so imeli. Naenkrat pa se domisli stanovanjski referent Kremžar in izda ustno po- velje, naj se njihova pisarna seli v bivši hotel Union. Tudi pomoč je ob- ljubil za prenos inventarja. Ustni na- log se je glasil kar na »jutri«. Naslednji dan obljubljene pomoči ni bilo. Na pomoč sta prišla invalid Zvone Viidic, direktor invalidskega podjetja in skladiščnik, ko ju je tov. Krnc pro-i sil za pomoč. Sedaj so že dober teden v novem prostoru in 90% invalid Kmc^ ki je sekretar OO ZVVI, se počutij zdravstveno zelo slabo. Pisarna je na^ križišču treh cest, zato tudi ob naj- hujši sončni pripeki ni mogoče odpreti okna, saj morata oba z administratorko Še tako požirati prah, ki sili skozi špranje. Pod je nagnit, stene vlažne, kar gotovo ni ^okrevališče« za 90% in- valida, ki je svoje zdravje pustil na španskem bojišču in v borbi z okupa- torjem doma. Sicer pa mora biti stanovanjski re- ferent OLO Šoštanj velika avtoriteta, če ga vse uboga kar na ustno povelje. F. L. 1 Davke bo treba čimprej poravnati Zadnja dva meseca je registrirala Narodna banka za okraj Celje-okolica okrog 80 milijonov dinarjev izdatkov kmetovalcem za pridelke, ki so jih od- kupila naša odkupna podjetja. V istem času pa je zabeleženo le nekaj čez 5 milijonov celotnega davka. Iz tega je razvidno, da mnogi krajevni ljud- ski odbori ne skrbijo dovolj, da b^ predpisane davčne akontacije pravo-^ časno pobrali. Kmetje sami pa mislijo;| izkoriščajoč vse večjo demokratičnost^ ki. se pri nas uvaja, da se bodo dav-| kom izmuznili. Sedaj, ko se že pristop^ k predpisu tretje akontacije, mnogi kmetje niso plačali niti prve in druge akontacije, med njimi pa nekateri, še dolgujejo davek celo iz leta 1950. Najslabši pri plačevanju davka je krajevni ljudski odlior Gomilsko, kjer so kmetje dolžni še iz 1950. leta 59% predpisanega davka, razpisano prvo in drugo" akontacijo v letošnjem letu pa dolgujejo skoraj v celoti. Veliko boljši tudi niso v Št. Ilju in v Novi cerkvn. Da je krajevni ljudski odbor Go- milsko dolžan še okrog 800.000 dinarjev davka iz lanskega leta, je k temu naj- več pripomogel krajevni poverjenik za finance Košenina Ivan, ki je oportuni- stično znižal predpisano akontacijo, češ da denarja.kmetje nimajo. Poleg tega je davčne liste popravljal sam in zni- ževal predvsem tistim, ki so mu tudi kaj dali za protiuslugo. Ljudje pravijo, da je najraje za protiusluge sprejemal smreke, ker si gradi hišo. Da je denarja na kmetih dovolj, zla- sti pa v Gomilskem, se je videlo pri izvršitvi rubeža, ko so takoj našli de- nar in raje poravnali davke, kakor da bi jim odpeljali zarubljene predmete. Kmetje, ki žele sebi dobro, naj nikar ne čakajo in odlašajo z davki. Davke bodo morali plačati. Naj nikar ne mi- slijo, da vedno večja demokratičnost pomeni morda popuščanje. Prav na- sprotno; tisti, ki se raznim predpisom^ skušajo izmuzniti, bodo kaj kmalit spoznali, da za njih te demokratičnosti| ni, kajti dolžnosti do skupnosti je treba| izpolnjevati, •' Kdor še do sedaj ni poravnal prve in druge akontacije ali pa celo dolguje davek iz prejšnjih let, naj to takoj stori, kajti komisije bodo rubež izvr- šile, tudi če bodo dolžniki davkov, ho- teli kot po navadi zarubljene predmete rešiti s plačilom dolgujočega davka. Takrat bo to prepozno. Celjska mladina in prosvetni delavci pri sprejemu na Mestnem ljudskem odboru Te dni so se zaprla vrata tudi po celjskih šolah in dijaki vseh vrst sred- njih in licenci osnovnih šol so prejeli spričevala. O uspehih bomo poročali prihodnjič. Najboljši dijaki in učenci z nekaterimi svojimi profesorji in uči- telji so bili dne 26. junija sprejeti na Mestnem ljudskem odboru. Pri s"pre- jemu sta bila navzoča predsednik lO MI^O tov. Jerman in predsednik Sveta za prosveto in kulturo tov. Aškerc. Predsednik Jerman je učencem čestital k lepim učnim uspehom in tolmačil veselje naše ljudske oblasti ob dejstvu, da so naša mladina neutrudno uči in bogati svoje znanje za čase, ko bo mo- rala vse svoje sile posvetiti domovini. Le človek, ki kaj zna, bo mogel v pol- ni meri naložiti svoje delo v dobro na- roda in uspehe naše lepše bodočnosti. Potem je otrokom razdelil darila — knjige, ki naj bodo slehernemu lep spo- min na pridno mladost. Otroci so bili lepih knjig zelo veseli. Po obdaritvi otrok je tov. predsednik s primernim nagovorom izrekel zahvalo za neutrud- no in uspešno delo tudi vsem prosvet- nim delavcem, ki so razumevajoč čas — prav tako vlagali vse svoje sile za dosego čim lepših učnih uspehov naše mladine. Prezidij zvezne ljudske skupščine je odlikoval nekatere celjske prosvetne delavce in ob tej priliki je predsednik izročil odlikovancem odlikovanja. Od- likovani so bili: z redom dela 3. stop- nje: Janko Orožen, Danica Glinšek, Jože Jerše, Jože Unverdorben, Franjo Roš, Tine Orel; z medaljo dela: Alojz Gobec, Franc Janšovec, AJbdn Podja- voršek, Janko Pogačnik, Janko Stanič, Jože KoinUL ^ imenu odlikovanih se je zahvalil za odlikovanja prof. Janko Orožen. Po prisrčni slovesnosti so bili vsi nav- zoči povabljeni v OF dom, kjer so v prijetnem kramljanju posed ^li te kako urico. KMETOVAI.CI POZOB! Najhujši škodljivec krompirjevih nasadov koloradski hrošč se je pojavil v celjski oko- lici v KLO. Sv. Jurij ob Taboru in KLO Vransko. — Pozivamo vse krajevne aktive za zatiranje koloradskeg:a hrošča, da orga- nizirajo temeljiti množični pregled krompi- rišč v nedeljo 1. 7.1961. stran 2 »savinjski vestnik« dne 50. junija 1951 Štev. 26! TEDENSKI PREGLED DOGODKOV Sirom po svktu... SOVJETSKA ZVEZA JE PRESENETILA SVETOVNO JAVNOST Pred dnevi je sovjetski delegat v OZN Ja- kob Malik imel po radijski postaji Zdru- ženih narodov govor, v katerem je predlagal, naj bi se vojskujoči stranki začeli pogajati o prenehanju sovražnosti na Koreji in skle- nili na podlagi umika čet na eni in drugi strani 38 vzporednika. Ta izjava je v svetu vzbudila) ras^lična mnekijp,. Nekateri so mišljenja, da je to samo politična taktika Sovjetske zveze, drugi pa se navdušujejo in zahtevajo naj se tega predloga Združeni na- rodi oprimejo. Predlog za pogajanja je dal tudi Trj'gwe I>ie. Tudi pekinški radio je prenašal celoten Malikov govor in se izjas- nil za premirje. Predstavniki ZDA, Anglije iu Francije se pa posvetujejo o Malikovem predlogu. RAZHOD UDELEŽENCEV KONFERENCE V PARIZU Zaradi neuspeha, ki so ga imeli ^ri števil- nih sejah namestniki zunanjih ministrov so se udeleženci to konference razšli. Zahodni opazovalci zaradi tega ne pričakujejo po- slabšanja odnosov med Zahodnimi državami in ZSSR, ker so zahodne velesile pustile od- prta vrata za nadaljnja pogajanja, vendar je sedaj stvar sovjetske vlade, da napravi naslednji korak. Upajo celo, da bo prišlo do sestanka zunanjih ministrov vsaj po ti- stih vprašanjih, v katerih so se namestniki sporazumeli. NA KOREJI SE NADALJUJEJO MANJŠI BOJI Na korejskem bojišču zadnji čas ni večjih spopadov, temveč samo boji med izvidniškimi patruljami in zračne borbe. ZDA so pozvale vse države članice Združenih narodov, ki še niso poslale svojih kontigentov na korejsko bojišče, naj to v cilju uničenja agresorja store. Kitajci medtem na veliko pobirajo prostovoljne prispevke za svoje »prostovolj- ce« na Koreji. Kitajci so priznali sploše^ umik svojih čet na korejski fronti. < SPOR MED ANGLIJO IN PERZIJO SE VSE BOLJ ZAOSTRUJE Predstavnik Anglo-Iranske petrolejske družbe K. Jackson, je izjavil, da je po tem spornem vprašanju med Anglijo in Perzijo vsak sporazum nemogoč, dokler bo v Perziji na oblasti Mosadikova vlada. Britanski mi- nister za zunanje zadeve Morrison pa je iz- javil v spodnjem domu, da bo britanska vlada prisiljena poslužiti se potrebnih sred- stev, če Perzijci sami ne bi mogli zagotoviti varnost britanskih državljanov v Perziji. KRATKE NOVICE Havana. — Združene železnice v Ilavani, ki so v britanski lasti, bodo še pred 15. sep- tembrom letošnjega leta nacionalizirane. — Dunaj. — Po stavki mesarskih pomočnikov so pričeli stavkati tudi mlinarski delavci v Avstriji. — Atene. — Grški časopisi pišejo, da do krize v grški vladi ne bo prišlo, llonoi. — V Vietnamu spet divjajo srditi boji med vietnamskimi in francoskimi silami. VVashington. — Obrambni minister ZDA Ge- orge Marshall je zahteval od Kongresa 6561 miljonov dolarjev za oborožitev. — Vojaški rok v ZDA bo odslej trajal 21 mesecev. Ilew York. — Ameriško obrambno ministr- stvo je na osnovi obiska Generalnega pol- kovnika Koče Popoviča poslalo prvo manjšo pošiljko težkega in lahkega orožja ter stre- liva v Jugoslavijo. — PRAV NA KRATKO . . . V Avstriji je v okolici Insbrucka in še dru- god zaradi topljenja snega nastala poplava in povzročila veliko škodo. — V Italiji so pred dnevi priredili državni uradniki 24urno splošno stavko. — Šef za pomorske operacije ZDA je odpotoval na inšpekcijo v Tokio. — Predsednik grške vlade Venizelos je obso- dil protijugoslovansko gonjo grškega časo- pisa »Etnikos Kiriks«. — ...in v domovini POMOČ ZDA JUGOSLAVIJI V 2IVILIH SE USPEŠNO KONČUJE Program pomoči v živilih, ki so jih ZDA dale naši državi, da bi pokrili primanjklaj, ki je nastal zaradi posledic »lanske suše se uspešno približuje koncu. Kakor je znano je znašala skupna pomoč v živilih 70 mili- jonov dolarjev, kar je po količini okrog 52 tisoč vagonov raznih živil. MLADINA IZ INOZEMSTVA BO POMAGALA GRADITI MLADINSKO PROGO Julija in avgusta bo delalo na progi Banja- luka—Doboj, nad 600 mladih brigadirjev i£ Evropskih držav, Amerike, Azije in Afrike. Svoj prihod so najavili tudi španski emi- granti, ki živijo v Franciji. V NEKAJ BESEDAH ... Začela je obratovati nova letalska proga Ljubljana—Reka. — Maršal Tito je bil bo-^ ter trinajstemu otroku zadružnika Stojnica^ iz KDZ 1. maj v Ardiljskem okraju. — V\ Prekmurju so v vasi Tunišče našli kolorad-j skega hrošča. — V Ilidži pri Sarajevu bod* zgradili tovarno bicikljev. — Iz Slavonije izvažajo polže v Francijo in dobijo zanje 10 deviznih dinarjev za kg. — V bližinF Jajca se pripravljajo na gradnjo hidrocentrale na reki Vrbasu. — V Bosni in Srbiji bo letos takšna letina sliv, kakršne že 10 let ni bilo. — Škodo, ki jo je storila nedavno poplava v bjelovars|ki| oblasti, zn^ša 1860 milijonov dinarjev. — Generalni polkovnik Koča Po- povič, je odpotoval iz New Vorka, na ladji Queen Elizabeth, v Evropo. — | V Nazarju so imeli protestno zborovanje proti škofu Držecniku Pretekli petek so v Nazarju prire- dili protestno zborovanje, na katerem so obsodili protiljudsko delovanje škofa Držečnika ob priliki birmanja na Dravskem polju. Zborovanja se je ude- ležilo nad 200 ljudi. Ob tej priliki so zbirali tudi podpise za resolucijo, s katero zaihtevajo, da se škofu Držec- niku prepove birmanje v Nazarju. Pravzaprav, zakaj je škof izbral in- dustrijski kraj v Zgornji Savinjski do- lini za prvo točko birmanja v okraju? Gotovo zato, ker je v bivši Jugoslaviji v tem kraju gospodarilo 11 duhovni- kov, ki so upravljali razsežne gozdove, ki so bili last izdajalskega škofa Roz- mana. Škof Držečnik gotovo misli, da bo v Nazarju našel ljudi, ki ga bodo v njegovem protiljudskem rovarjenju podprli. Taki ljudje v Nazarju v res- nici tudi so, vendar jih je tako malo, da bodo škofu, če s svojim delom misli »preobračati« družbeni red v državi, kaj mala podpora spričo ogromne ve- čine ljudi, ki si želijo lepše bodočnosti v socialistični domovini. ŠAH ŠAHOVSKI KLUB 2ALEC IN ROGAŠKA SLATINA sta odigrala 17. junija 1951 dvokrožno med- mestno tekmo na 15 deskah. Zmagali so ša- histi Rogaške Slatine z 19 in pol : 10 in pol. Mariborski skof Držecnik je kljub prepovedi prišel v šoštanjski okraj v neileljo je v /gornji Savinjski do- lini birmal mariborski škof Držečnik, Prišel je kljub protestnim notam in prepovedi, najvišjega organa v šoštanj- skem okraju, okrajne skupščine. Nje- mu so te resolucije in note deveta bri- ga, če se že noče celo norčevati i/, ljudske oblasti in širokih ljudskih množic. Protil j udski škof skruni s svojo pri- sotnostjo zibelko partizanskega giba- nja v Zgornji Savinjski dolini. Poštenol ljudstvo tega kraja protestira proti j njegovi vsiljivosti. i Krajevne ljudske odbore moramo utrjevati z dejanji, ne samo z besedami Ena najvažnejših nalog v sedanjem času je brez dvoma utrditev ljudske oblasti do najnižjih forumov. Sprostiti je treba iniciativo med ljudmi, poglo- biti udejstvovanje množic pri uprav- ljanju države na njihovem področju itd. Tega seveda ni mogoče storiti, dokler so nekateri funkcionarji mne- nja, da njihova osebna oblast ne sme popustiti. Izvoljeni organi oblasti so izvrševalci dolžnosti v službi, ki jim jo je naložila skupnost. Kot razgledani ljudje seveda nasvetu jejo in sprova- jajo vseobče zakone v veljavo. Ni pa prav, če se pri tem nižjim organom odreka kompetenco raznih ukrepov, češ da tega kot nižji organi ne smejo storiti, t-eprav je zakonito. Tako trdo- vratno vztrajanje pri osebni »koman- di«, brez posvetovanja z množicami, je škodljivo za uspešen razvoj naše politične poti, ki vodi k izumiranju države kot nasilnega aparata oblasti. Navedemo naj primer, ki je sicer droban, vendar značilen: Mestni ljudski odbor v Šoštanju (ki pripada v Okrajni odbor) je po mne- nju stanovanjske komisije dodelil sta- novanje dentistu Primarju v poslopju Potrošniške zadruge v Šoštanju. Nje- govo dosedanje stanovanje je bilo za petčlansko družino neprimerno. Ta ukrep je MLO storil v korist prebival- stva, kajti že nekajkrat se je zgodilo,