PoŠtftina plačana v gotovini
Leto ixiil. stev. J
0 Llumjonu v peteh 10. lonuorja 1930.
Cena Din l —
LOVENSKI
Izhaja vsak dan popokine, izvz«m§i nedelje in praznike. — Isnserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dm 2.50. večji inserati petit vrsta EMn 4.—. Popust -po po dogovoru. Inseratni davek posebej. . »Sdoveoski Narod« ve$a letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126.
Pred odločitvijo v Haagu
Jamstvo Nemčije za izvedbo Youngovega načrta - Težkoče v določevanju vzhodnih reparacij - Briand odpotoval v Ženevo
Pariz, 10. jan. AA- Iz Haaga poroča-!k>, da je komi»sija za nemške reparacije določila končno besedilo protokola o izvajanju Voungovega načrta. V tem protokolu izražajo države željo, naj bi se dosegla popolna rešitev reparacijsike-£a vprašanja 'ter svečana zaobljuba Nemčije, da bo iskreno izvršila vse obveznosti in določbe Yonngovega načrta.
Haag, 10. dan. O pogajanjih med dr. Cnrtinsom. dr. Wi<rthom ter Taniieofem in Briandom poročajo, da obstoja glav-
na težkoča v vprašanju, kaj bi se zgodilo, če bi razsodišče v Haasm ugotovilo, da je konec Votrngovega načrta. V tem primeru bi bilo po francoskem 'predlogu smatrati pogodbo za odpovedano, organi pa, ki bi morali po Youngovem načrtu nadomestiti reparacijsko komisijo, bi odpadli. Francozi utemeljujejo svoje zahteve z možnostjo izpremembe režima, pri čemer i'gra v argiimentacidi vlogo morebitna mozraost Hugenburgo-ve vlade. Kot izid teh pogajanj se pričakuje na koncu konference izmenjava pisem aJi not. Za postopanije med izvajanjem Voungovega načrta bo najbrž sprejeta v zaključni protokol konference določba, da se za časa funkcijonira-
nja Youngovega načrta urejajo odno-šaji med upniki in dolžniki po določbah Youngovega načrta in splošnih medna-rodno-pravnih običajih. Glede na dosta-vek v zaključnem protokolu konference kakor tudi glede na besedilo not, bo nemška delegacija predložila Francozom pismene predloge. Na dnevnem redu 6 držav sklicateljic razprav ni vprašanja sankcij. Splošno se pričakuje, da bo konferenca zaključena 16. t. m.
Haag, 10. jan. V bolgarskem relacijskem vprašanju je nastala posebna težkoča, ker izjavlja Bolgarija, da ne more sprejeti rumu»ns.kega predloga o sekve-straci.j-i bolgarskega imetja. Med tem je sklenil odbOT za vzhodne reparacije, da naj se vodja rumun&ke delegacije Titu-lescu na<u>rej sporazume z zunanjim ministrom Burovom ter nato v soboto poroča odboru. Na predlog Italije je bil med tem izdelan tudi nredlog za rešitev madžarskega vprašania, o katerem razpravljajo sedaj zastopniki vel'kih držav upnic z Madžarsko. V soooto bo podal grof Bethlen e&spoze, nakar bo sledil odgovor Male antante, ki se doslej ni pokazala pripravljene za popustljivost Šele po debati o tem osnutku se bodo   pričela   posamezna pogajanja
Mnogoštevilne aretacije Jugoslovenov v Italiji
Za poroko preste Honaslednika Umberta so v Italiji xeryr\{ vse polno »suinlj&vih« oseb, med njimi zlasti mnogo naših rojakov
Beograd, 10. januarja. Današnja »Politika« poroča iz Italije, da je bilo tamkaj povodom poroke prestolonaslednika Umberta v mnogih krajih izvršenih veliko število aretacij in sicer predvsem Jugoslovenov. Posebno mnogo oseb j*> bilo aretiranih v Milanu. Za aretirance razpoložljivi zaipori niso zadostovali in so morali zanje najeti tri večja privatna poslopja. V Trstu je bilo aretiranih okoli 150 oseb. Aretiranci so morali prvo noč preživeti v smrdljivih kleteh v strašnih razmerah ter so jih naslednjega dne zjutraj izročili v zapore. Aretirani so bili upravnik tiskarne »Edinosti* Hinko Pertot, trgovec Josip Cuk, trgovec Josip Mihelčič, zasebni uradnik Sašelj, trgovec Narobe, Pavlica, odvetniški tajnik Okretič, trgovec Rehar, gdč. Tuhtanova. ravnateljica »Istrskega lista« in »Novega lista« v Trstu Olga Kreševič, ki se nahaja tik pred porodom, ter gdč. Grm-šič. V Kopru je bil aretiran celo uradnik našega konzulata v Trstu Ahtig, ki je naš državljan. Tudi v mnogih drugih
krajih je bilo aretiranih vse polno Jugoslovenov ne da bi kaj zakrivili.
Rim, 10. januarja. AA. Agencija Štefani poroča: Te dni je prejel prestolc-naseldnik princ Umberto na tisoče pisem in brzojavnih želja in čestitk k poroki. Pisma so pravi plebiscit ljubezni in udanosti. Ker se princ ne more takoj zahvaliti vsem pošiljateljem, izreka vsem prisrčno zahvalo za izražene želje.
Velika vojaška parada v Rimu
Rim, 10. januarja. Včeraj zjutraj se je vršila povodom poroke italijanskega prestolonaslednika Umberta in belgijske princeze Marije J ose velika vojaška parada, ki so ji prisostvovali belgijski in italijanski princi in princeze, belgijska in italijanska kraljeva para, načelniki inozemskih misij in diplomatski zbor. Parada se je vršila na starem dirkališču Parioli in se je je udeležilo 22.000 vojakov vseh vrst orožja, med temi 92. pehotni polk, ki mu je poveljeval prestolonaslednik.
Resnost položaja v Indiji
Protesti proti sklepom vseindijskega kongresa — Gandii za pope Tmo neodvisnost Indije — Varnostni uikrep1!' angleških oVtssti
Bombaj, 10. januarja. Med člani indijskih zakonodajnih zbornic je nastal močan odpor proti sklepom vseincLjskega kongresa, naj se bojkotirajo vse ustavodajne skupščine. Iz več krajev prihajajo proti sklepu vseindijskega kongresa ogorčeni protesti. Vseindijski kongres je sklenil, da bo proti poslancem, ki ne bodo demisijo-nirali, otvoril javno kampanjo in je pozval vse indijske poslance, naj brezpogojno podajo ostavko. Večina teh poslancev je že demisijonirala, kakor je odločil vseindijski kongres. Kljub temu se bodo udeležili ti poslanci nadomestnih volitev in bodo kandidirali na neodvisni listi.
Gamdi nadaljuje zelo energično protian-clelko propagadno in naglasa, da je neplačevanje davkov najboljše orožje v boju proti vladi. Indijsko nacijcnaiistično časopisje objavlja zadnje dni nenavadno ostre članke proti angleški vladi. V svojem listu »Mlada Indija« piše Cacidi, da je prišel čas borbe za popolno neodvinost Indije.
V več krajih Indije so nastale velike demonstracije. V Lahore je bilo aretiranih 12 Indijcev, ki so vzklikali za revolucijo. Policija je med drugimi aretirala dve osebi, ki 6ta boleli vreči v zakonodajno skupščino bombe. Splošno se smatra, da je r>>-ložaj v Indiji precej resen. Angleške obla-
so odredile v varstvo indijske zakonodajne skupščine in odličnih političnih oseb obsežne varnostne ukrepe.
London, 10. januar«. Na nekem malem shodu delavske stranke je imel podtajnik za Indijo lord Russell irovor, ki je povzročil v Indiji mnogo kritike in nesporazum-ljenja. Zaradi tega je izdal lord Rusr»11 poročilo   v katerem odločno zanika trditev,
da se je izjavil proti statutu dominiona za Indijo. V pojasnilu pravi. »Hotel sem v svojem govoru naglasiti, da je trajal roz-voj demokratskih ustanov zelo dolgo in da še seda; niso te ustanove popolne. Upam, da se bo s sodelovanjem Indijcev izdelal ustavni načrt, ki bo zadovoljil prizadete stranke. Indijska politika delavske stnui-ke je absolutno odkritosrčna. Obžalujem sklepe vseindijskega kongresa in stališče torvjev, ki so povzrociu* sedanje zmešnjave In upam, da bodo moji indijski pri^itelji sprejeli predloge lorda Irwinga, ki je najboljši prijatelj Indije.
Močan potres v Franciji
Pariz, 10. januarja. V več krajih Breta-nije in sosednih pokrajinah so včeraj ob 7.50 občutili močan potres. Najsilnejši je bil v okolici Ouiberona. Seismografi v Lori-jentu so zabeležili prve pojave ob 7.45. Ze-. lo močan potres je bil tudi v Renesu in v Nantesu. V Lorijentu je nastala med prebivalstvom velika panika. Ljudje so tekali po ulicah. V St Lazaire je potres trajal 10 sekund. V Rennesu in Nantesu je potres povzročil precejšnjo Škodo. Po potresu je nastalo po vseh krajih silno neurje.
Lesna trgovca Sovjetske
ur/fe
Hvlsintfors, 10. jan. AA. Zaca-dc jxva-oeTic«a nzvcea tesa iz sov->ertsike Rtssr.;« Je zaša tesr-a m-Aastofem na Rodnem v bodo (krzo. Rnsfcl lesni br<zcwc4 tevtiajo ks f>rri«rv««cni v Perz\io in Frar-orjo, doč-Vn sa ftuuhTi Vn nernSki fecanmti od-p©v*<J«a«i; fKadVrtre <zve*ze s turjci tez fcav^e§a les iz sovjetske Rusije.
med Madžarsko in poedinimi državami Ma-e antante.
Pariz, 10. Jusoslovenski zunanji minister dr. V. Marinkovič je izjavil uredniku lista »Pariš Midi«, da je končna ureditev vprašanja vzhodnih reparacij z Avstrijo in Bolgarsko izven vsakega dvoma. Jugoslavija vsekakor stoji kakor Rumunija in Čtškosk>vaska na stališču nedeljivosti vprašanja v<zhodnih reparacij, ker je glede na avstrijske in bolgarske reparacije mnogo popustila in bi bi-Ia zato precej prizadeta, če bi
V ureditvi reparacijskega vprašan-ja z Madžarsko ne dobila nobenih kompenzacij.
Haag, 10. januarja. Vprašanjie vzhodnih reparacij je priš'o na mrtvo točko. Bolgarska povzroča velike težJcoče. Dejansko so vse države odločene, da se najprej reši madžarski problem, Cim se doseže v madžarskem vprašanju sporazum, se prične z razmotrjvanjem bolgarskega in avstrijskega plačilnega problema.
Pariz, 10 jan. AA. Po poročilih iz Haaga bo francoski . zunanji minister Briand danes odpotoval v Pariz, od koder bo nadaljeval pot v Ženevo.
f Marija grofica Zamoyska
Lublin, 10. jan. Včeraj je tukaj mnria na infekcijskem vnetju pljuč Marija grofica Zamoyska. žena Adama Za-moyskega. staroste poljskega Sokoi-stva. Pogreb bo v nedeljo popoOdme v Kozlovki v dvorcu grofov Žanrovskih. Jugoslovensko Sdkolstvo bo na tej žalni svečanosti zastopal poslanik kraljevine Jugoslavije Branko Lazarević iz Varšave. Id okrasi grob odlične poljske žene in sofcođice s cvetjem in jugoslo-vensko trobojnico.
Imenovanja
Beograd, 10. januarja. Agencija A vala objavlja ukaz o premestitvi uradnikov v resoru ministrstva za javna dela. Pripravnik pošte I. v Beogradu Vladimir šenk je premeščen k pošti I. v Ljubljano. Uradnik pošte Trbovlje 2. Bernard Naglic je premeščen k pošti Maribor I. Uradnik pošte Trbovlje I. Bogomir Leske je premeščen k pošti Trbovlje II. — ^Službene Noviue« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan dosedanji upravitelj oddelka za socialno politiko pri velikem županstvu v Ljubljani Aleksander Kuntarič za uradnika pri oddelku socialne politike in narodnega zdravja v dravski banovini. Dosedanji upravitelj zavoda za slepe v Kočevju Ivan Metlika je imenovan za uradnika v oddelku za socialno politiko in narodno zdravje v dravski banovini. Po odredbi ministra za kmetijstvo je imenovan pri sreskem načelniku v Ljubljani za agrarnega pristava 1/8 Matko Brn-čič, uradnik agrarnega urada v Ljubljani — Ministrstvo financ je oprostilo hiralnico Sv. Jožefa v Ljubljani na Vldovdanski cesti plačevanja taks po tarifi I. za vse vloge in prošnje na državne oblasti, izvzemši civilne pravde.
Objava novih zakonov
Beograd, 10. januarja. »Službene Novine« objavljajo uredbo v likvidaciji dru-Piiev Jugoslovenskega sokolskega saveza. Hrvatskega saveza. Jugoslovenske orloveke zveze in srpskega sokolskega društva »Dušan Silni«. S tem je stopila v veljavo uredbo, po kateri morajo vsa omenjena društva do 15. trn. zaključiti svoje delovanje.
Nadalje objavljajo »Službene Novinec zakon o poslovnem redu za državni svet in upravna sodišča, zakon o izpopolnitvi predpisov, 6 katerim se urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde, zakon o preme-šcenju, vpokojevanju in odpuščanju uradnikov ter uredbo v globah in njihovi nadomestitvi z zapornimi kaznimi.
Prelslcava o nesreči francoske križarke
— Pariz, 10. januarja. Križarka »Bdgar OaaieU. k: Je zašla c Mix:t Orar.a aa sipino, se je- pogreznila pod morsko gladino.
Pariz, 10. januarja. Mornariški minister Leygues je imenoval komisijo o nesreči velike francoske križarke »Edgar Ouinet«, ki se je ponesrečila na oranski obali. V kotri^iji ?ta kortreadmiral Traub, ladijski poveljnik Girardon in drugi.
Zopet železniška nesreča na progi Zidani most-
Zagreb
Darvi Jc na postaji Rajhenburg zavozil tovorni vlak v osebnega, vendar psa ni bSo Httveških žrtev m    tudi škoda malenkostna
Zidani most, 10. januar ta Gosta megla, ki je zadnje dni objela skoro vso kraje dravske banovine, zlasti pa po-fcraffoo od Ljubljane proti Zagrebu, ni v splošnem povzročila večjih prometnih nesreč. Vzrok pa je dveh Železnikih nesTeč, ki sta se pripetili v zadnjih 24 urah na železniški progi Zidani most — Zagreb. Prva nesreča se je včeraj ob 7.30 pripetila na mali postaji Blanca. O tej nesreči je današnje »Jutro« že obširne se poročalo.
Druga nesreča se je pripetila davi ob 5.45 na postaji Rajnenbturg:, kjer je pri^o do veftke železniške katastrofe lani v začetku novembra, ko je trčil
OSE s tovornim vlakom skupaj in ko :c nesreča zahtevala tudi človeške fcrtve. Na prav sličen način, kakor v novembru, bi se kmalu zgodila več.ia nesreča davi V Rajhenburgu. Potniški vlak It 611, k: prihaja zjutraj iz Zagreba na Zidani mos-t. je privoz:] v postavo. doČiffl je tovorni vlak št 42 vozil v smeri proti Zagrebu. Naglo manipuliranje kretrr-čarjev je deloma ovirala mcg1a i u lokomotiva tovornega vlaka >e zadela ob zadnoi voz osebnega vlaka, ki je vozil na drugi tir. Zadnji potniški voz Ia bil k sreči prazen. Povzročena ni bila ni« kaka večja materijalna škoda ter ie bil promet kmalu popolnoma upos'tnvltNMi.
Obratovanje v podjetjih KID
Delo na Javorniku se bo pričelo prihtdaJS ponedeljek — Nego-tovost produkcije zarvadi nape:ve iane izpremembe zz&zAne čari ae
Jesenice, 10. jan. Položaj delavstva Kranjske industrijske dražbe na Javor-nflcu je bistveno doslej neizpremenjen. Obrat počiva deloma že od sobote. Na brezplačni 14-dnevni dopust poslani delavci zro. v tem zimskem času, sicer z veliko skrbjo v bodočnost, toda upati je. da se bo nlihov položaj že prihodnji tedem zboljšal, ker dospelo je navodilo generalnega direktorja Kranjske industrijske družbe, da naj S2 prihodnji ponedeljek 13. t m. zopet prične z obratom v tovarni na Javorniku.
Delavska zbornica v Ljubljani je včeraj poslala na Jesenice svojega zastopnika, ki je na mestu proučil dejanski položaj ter sikušal dobiti od vodstva Kranjske industrijske družbe gotova pojasnila. Za včeraj napovedani shod
delavcev se ni vršni, pač pa so delavski zaupniki imeli daljše posvetovanje z odposlancem DZ iz Ljubljane.
Splošno navajajo kot vzrok ustavitve obrata nesigurnost zaščitne car-ne, ker so se pojavile vesti, da se namerava zaščitna carina na uvoz železnih izdelkov znižati. Kranjska industrijska družba si ne upa zaradi te negotovosti zaščitne carine proizvajati svojih izdelkov na večjo zalogo, ker je treba računati, da bodo cene izdelkom padle, če se izpremene zaščitne carine.
V interesu jeseniškega delavstva, ki je navezano edino le na zaposlitev v tovarnah, |s pač nujno potrebno, da se čim preje odpravijo vse nesigurnosti in delavstvo v polnem števrlu zaposli.
Zastopniki dravske banovine v Beogradu
Deputacijom iz dravske banovine bo beograjska občina prire
d3a svečan sprejem
Beograd. 10. januarja. Predstavnike po- | klonitvenih deputacij iz dravske banovine * bo sprejela deputacija občine Beograda že v Vinkovcih. Na kolodvoru v Beogradu jih bodo pozdravili najprej zastopniki beograjske občine 6 predsednikom Zadjino na čelu. I6točaeno bodo prispele tudi deputacije iz dunavske in drinske banovine. Nato bo formiran sprevod s predstavniki občin, ki bo krenila po naslednjih ulicah: Nemanjina, Miloša Velikoga, mimo kraljevega dvora, Kralja Milana, preko Terezij do spomenika kneza Mihajla, odkoder bodo spremili goste v odrejene jim hote*0. Jutri v soboto ob 20.30 priredi beograjska občina v čast gostom v Narodnem cI**g ali-šču slovesno predstavo. V nedeljo 12. januarja ob 10. dopoldne bo predaval Voljko Petrovič v dvorani Narodne ms i verze o vlogi Srbije v kulturi. Opoldne priredi mestna občiDa gostom svečane banketa pri i »Srpskem kralju<, v »Bristoluc in pri rKu ! fekem caxju<.   Na banketu   pri »Srpskem
kraljuc bo prvi pozdravil goste predsednik mestne občine inž. SavČić. Ob 1630 se zbe-ro vse deputacije na Terarijah. odkoder odidejo v dvor, kjer bodo sprejete ob 17.30 od Nj. Vel. kralja- Za ponedeljek 13 tin. bodo določeni posebni delegati omenjenih Ireh banovin, da odidejo ob 7.30 zjutraj na grob neznanega junaka in nato v Topolo, kjer polože vence na grob pokojnega kralja Petra I. Deputacije bo spremljal podpredsednik beograjsko m^stn*1 nN>i a i Žadjina.
Zahvale beograjskemu županu
— Beograd, io. januarja. Predsednik beograjske občine ini. MHo5 Savčić je prejel zadnje tri dn* nad sto pozdravnih brzojavk od predstavnikov poklonitveni.i odposlanstev. V teh brzojavkah se sr. Savoiću izraža naiprisrčnejsa zahvala za sprejem, ki sta jim sa priredila Beograd in n ena občina.
Katoliški blok v GSR
Praga. 10. januarja. O skorajšnji ustanovitvi katoliškega bloka se še poroča, da bo blok ustanovljen v obljki organizacije, katere izvršilni odbor bo sestavljen vz zastopnikov vseh 4 udeleženih stra-nk, in sicer slovaške ljudske stranke, nemške in madžarske katoliške socijađne stranke ter češke ljudske stranke.
Včeraj so se v parlamentu konstituirali razni odbori. V obramihne«m od-boiru je bil soglasno sprejet sklep, da naj se od obrambnega ministra Wis-kovskega zahteva poiasoBo o pripravah za sk^aHsanje vevaškega roka.
Prekli'can poz'v agrarnim interesentom
_Beograd* 10. Tanuarja. Iz pisarne ministra za kmetijstvo je bilo izdano pod št. 372-5-B z dne 3- januarja 193^ na*ledn"e obvestilo:
Zaradi nepričakovanih tehničnih težkoč glede izvršitev pozivov s strani ministrstva na vse one. ki so bili obdarovani z agrarno zemljo, da se morajo namreč osebno zff'a-sitl pri agrarnem uradu zarad-i izročitve potrebnih podatkov za kartoteko (Ta poziv je izšel *xxl št 43.263 v »Stu^benHi nov:nah« j z dne 3. decerrbra 1929 št. 284 ter v he^- | grajskih dnevniki), se ta poziv do nadalj- j ne naredbe prekiicujc.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.74—22.80 (22.77)
— Berlin 13.495—13.525 (13-51). — Bruselj 7885. — Budimpešta 9.8945. — C ur i h 10944 —1097.4 (1095.9). — Dunaj 793-90—796 90 (795.40). — London 274.94—275.74 (275.34).
— Newyork 56.44. — Pariz 222-25-
INOZEMSKE BORZE. AA. Curi h: Beograd 9.1275. London 25.1275. Newy<xrk 515.75, Pariz 20.28. M?kui 26.99, Madrtd 76, BerJki 123.25. Duoaj 72.55. P raja 15.26, Ba-kace&ta 3-07, Budira^e^a 90.29. Soffci 3.7225, Var-ki-va 57.75.
Nenadna smrt delavca
Ljubljana, lo. januarja. Na stavbišču na Kette Murnovi ces-tJ, nasproti Rolinsikc tovarne je delal davi de* lavec Janez Erjavee, zaposlen pri stavbni tvrdki TSnnies. Okrop 9. je še kramljal s tovariši. Nenadoma mu je postalo 6labo iti je  omahnil.    Tovariši        mu prwko?ili na
pomo, toda Erjavec se ni več zavedel. Ob-vostili so rešilno postajo in kmalu je prihi-tel re§ilni avto, ki je Erjavca odpeljal ▼ splošno bolnico.
Člani reSilne postaje so iz bolnice pozvali dežurnega zdravnika, ki je prihitel, da nudi delavcu prvo pomoč, fee prednD je pa mogel kaj ukreniti, je Erjavee umrl. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil p!ar 67 let. BU ^ oženjen in doma iz St. Vida. Njegovo truplo eo prepeljali v mrtvašnico.
Stran 2
»SLO
VENSKI   NAROD«. d«c 10. januarja 1930.
Letošnji literarni jubileji
FcEncrobnefsi možje iz naše m svetovne literature,
letnice smrti letos praznujemo
fcaierih ob
Ljubljana, 10- januarja.
Letošnje leto ie zelo bogato na jubilejih iz naše literature- Letos praznu emo m. pr. 30XHetnico smrti Ijubljai^kega <kt»fa
TOMAŽA HRENA,
ki je stal pri nas na čelu protireiorma-c\«skega snbania in H izdal prvi katoliški sloveraski lekcijonar. prirejen po jezuita Ć-aud:fcn. Nadalje 1351etnico prvega sk>vcn-sketra dramatika
ANTONA TOMAŽA LINHARTA.
najvažnejšega Zoisovega učenca- ki je ©vedel slovenščino v jrfedališče z is: ama »Županova Micka* hi »Vescii dan al5 Matiček se ženi«, °51etnico smrti literarnega brHSka in duševnega voditelja Kranjske čebelice
MATUE COPA.
Prešernovega prijatelja iz mladosti. 90-fctnico zbiratelja slovenskih naroduih pet-mi m izdajatelja Unbartovesa Matčka, Vodnikovih pesmi in lafrtnsara prevoda Ga-rickovega Var ha.
ANTONA SMOLETA.
Satetnico smrti pisatelja ra reformatorja s!ovensfcej?a jezfka, tržaško - kopr«ke?a Kriti
MATEVŽA RAVNIKARJA.
imenovaiiega tudi »oče slovenske prose«. Sffletnico, odkar sta prenehala iznajti prvi slovenskš mladinski list, Navratilov »V e d e ž« in pvi slovenski leposlovni list ceFiska >Slov. Čbela<, 751^niro smrti odličnega pesnika, pisatelja .KrrHka in f:-o-
FPANA LEVSTIKA,
avtorja v klasični slovenščini m)lsauesa ^ M ar thia Krpana-, morda najniočnešesa dela v slovenski prozi. TVMetnico smrti filo-k>ga
FRANA METELKA gjavuega Kopitarievega sotrudnika pri sestavi njegove abecede, očeta >metelčice*.
kj pa ie žalostno oropa-dte. 608etufco smr& pesmika *
LOVRA TOMANA.
ustanovitelja >Siov. Matice«. Kakor znano, je njegova prva žena Josipina Urban-čičeva - Ttrrno-sradska prva v slov- književnosti poraMa motiv Veronike Deseni-Sfce (Nedolžnost in pravica I. 1661): SOlet-nico ms rti
RADOSLAVA RAZLAGA.
pristaši Majar.ievega vscslovanskega jezika, 40!eroico smrti zgodovinarja in ar-Tieo1os:a
DAVORINA TRSTENJAKA,
ki j« v svo'fli številnih spisih dokazoval-da so že pred Rimljani med Adriio in Karea^' prebivali Slovenci. 451etnico smrti pesnika
JOSIPA PAGLIAR UZZIJ A - KRIL ANA
m letnico smrti pesnika in kritika dr. CELESTINA,
30letnico smrti pisatelja in ustanovite! a -Doma in Sveta« Frančiška I miNi, pesnika in pisatelja, ter prevajalca iz ruščine Ivana Vesela - Vesnina ter zgodovinarja in izdajatelja »Celjske kronike« Ignacija Orožna, dalje 31etnico smrti pisatelja »Bajk in povesti o Gorjancih« Janeza Trdine, pesnika Ivana Neporanka Resmaaa, pesnika m pisatelja Matije Prelesnika ter pesnika tn pisatelja ter proučevatelja slovanske tradi-cijonalne literature Gregorja Kreka. 2fMet-nico smrti odličnega pesnika m dramatika
ANTONA MEDVEDA,
avtorja tragedij >Viijem Ostrovrfcar«. »Ivan Kaci j a nar« in »Za pravdo in srce«',
lSletnico smrti urednika Prešernovih poezij, filologa
LUKE PINTARJA
in končno lOletnico smrti kritika in esejista
ANTONA MAILMČA,
škofa na Krku, ki je s strogo katoliškega in moralno - estetskega stališča presojal naše javno kulturno, socralno in politično življenje ter je zlasti obsodil Gregorčičeve poezije. Aškerca, Strttarja in Tavčarja-
Zamrnrvo je. da izpolnijo letos (živeči pesniki tn pisatelji) 75 let Fran Z b a š n i k, 65 let Lea F a t u r, 55 let Vida j e t a i e -v a. Metod Dolenc - Lipovec, 50 let Ivan ZOrec in Manica Komanova. 40 let Joža Lovrenčič in France Bevk, 35 let Stane Kosovel in kritik Josip Vidmar, 30 let pa Miran J a r c- Nadalje (kulturni delavci)! 80 let Škof Anton Boua-ventura Jeglič. TO let Josip M a u t u -a n i, fl5 let Ivo T r o š t 60 let Rado M u t-n i k. 55 let dr. Ivan P r i ia t e 1 j, 90 let Adolf R i b n i k a r, dr. Fran"»K i d r i č. dr. Ivan G r a f e n a u e r, dr. Janko P o 1 e c, dr. Rudolf A n d r e j k a, dr. Fran L u k -man- Arbin Prepelna. dr- Liudevit P i v k o, 45 let dr. Joža G I o n a r. dr. Fran Bradač, prof. Anton S o v r e. dr. Milan Vidmar, dr. Leonid P i t a m i c dr. Goj-j.mir Krek dr- Rado K u še j dr. Milan § k e r I i, 40 let dr. Fran Ramovš in dr. France V e b e r.
Izmed jubilejev iz
svetovne literature nai omenimo 700 letnico smrti W al terja von der Vogel wet de. 3951etnico Tomaža Mora 3301etnico Glordana Bruna. 2951etni-co Lope de Vege, 125letn!co Friedricha Schilleria 801etnico Honore de Balzp^a. 70-letnico Arthuria Schopenhauerja 601etnico A eksandra Dumasa sU Charlesa Dickensa, 501etnico Gustava Flauberta 45ietnico Viktorja Hugoja. letnico Aleksandra Dumasa mL, 301ernico Oskarja WiMeJa, F- Nie-tsebeja, 351etnico J- Verna, 30tetnico Leva Tolstega in Marka Twalna.
Izmed pomembnejših nemških pisateljev in fEozofov izpolnijo letos: 55 let Tboraas Mann, 50 let Oswald Spengler in Herman Kayserling.
Mestne hiše na Poljanah
Stanovalci po poklicih — Nekaj statističnih podatkov
Kakor smo že omenili v prvem članku, ni Kila za ljubljansko občinsko upravo baš lahka naloga, oddati stanovanja ter razmcsfciti
▼ 10 mastnih hišah na Poljanah 113 družin
_ kompetentov in 2 samca, od katerih sta-
mi je eden v eni samski sobi broz kuhinje, drupi v podstrešnem slikarskom ateljejn.
Po natančnih statističnih podatkih stanuje v teh mf*đnib hi^ah skupaj 507 oseb. 7.3-stavo v hišah pa nosi — po neizogibnem ljubljanskem receptu seveda _
ženski spol
Hič manj kot 227 ženskih oseb biva namreč
▼ teh zgradbah poleg |x>nižnega Števila 175 uvoz in še ponižnejšeaa števila 105 otrok i*oJ 14. teti.
Ker bivata v petih stanovanjih teh hiš tudi
po dve družini skupaj
stanuje zato v 113 družinskih stanovanjih 11S rodbin, pri katerih pa stanuje tudi 24 podnajemnikov; to dejstvo je zopet dokaz izredno velikega pomanjkanja primanih dnzžijiflkih stanovanj, katero pomanjkanje občutno ovira Ljubljano v njenem naravnam razmahu že vsa povojna leta.
V mestnih hišah na Poljanah so sarm-i in samice vrlo krepko zastopani; 286 jih je pomešanih med 199 zakonci. 21 vdovci fn vdovami ter 1 sodno lodonim.
Po veroizpovedih
prevladujejo rimo-katoliki, katerih je 492 in in ki lahko opravljajo svoje verske dolžnosti kar pri sosedih jezuitih ali pa v mogočni ^odoviflsk! farni cerkvi Sv. Petra onstran Ljubljanice; 15 stanovalcev je pa pripadnikov pravoslavne cerkvene občine Sv. Oca Nikole, kl ima svojo lepo kapelo v Vojvode Mišica vojašnici nasproti Tabora »Sokola kraljevine Jugoslavije*.
Od mestnih uslužbencev
stanuje v teh hišah mestne občine ljubljanske 1 mestni zdravnik, ki tudi redno ordfr* nira t IL bisd, dalje 1 mestni inženjer, 2 ma-gfetratna pis. ravnatelja, 1 mag. pis. nadofi-cjja-L ki opravlja tudi upravtteljetvo vneh teh hiš, 1. pic. asistent, 6 mestnih uradnic, 1 mestni monter, dvoje mag. slug, 1 uradnik »Mestne hranilnice«, 1 pok ti eni gasilec in 1 pogodbeni poslovodja prodajalne mestne elektrarne, — skupaj torej 17 aktivnih mestnih uslužbencev ter 1 pogodbeni.
Mestnih nptfcofencev
pa stsrjuje r teb hišah 5, namreč 1 mag. nadsvetnik, 1 pis. ravnatelj, 1 mestni blagaj-■ak ter 2 vdovi nežjih mestnih uslužbencev.
Tudi naša vojska — steber države m reda. — je zastopana po 5 oficirjev, in eiceff stanujejo v hišah po 1 cr^neral, nodlpolkovnik in major ler 2 kapetana.
Od notranje politično uprave Dravske banovine stanujejo v hišah 1 vladni svetnik, 3 uradniki, 1 p^uradnik ter 2 vpokojenea, medtem ko stanujejo od policijske uprav-5 1 ura-dnik, 1 polic nadzornik v pokoju in polic, stražnik, ki fungira obenem kot hišnik za vse te hise, kar pa je za 113 a'ruinnskih stanovanj s 007 ljudmi — premalo.
Od sodišča bivajo v hišah l sodnik aj<e. lacijske^a sodišča, l 6vetnik dež. sodišča, 2 nadofieijala. l vdova sodnega svetnika ter 2 nadoficifevla v pokoju.
Polegr že navedenega mestnega zdravnika stanujejo v leh hišah tudi 1 oblastni sanitetni referent 2 magistra pharm., 1 ekonom »Higijenskepa zavoda c in 1 dispenzar-ska sestra.
Finančna direkcija je zastopana po 1 višjem iuSpoktorju ter 2 knjigovodjih; dalje stanujejo tudi 2 davčna kontrolorja, po en davčni izvrševalec in slutra v pokoju ter 1 <\annsici inšpektor.
Od oblastne uprave poste in tolegrala stanujejo 1 oblastni upravnik, 4 uradniki. S uradnice itj 1 poduradnik.
Dalje biva v teb hišah 12 železničarjev, in «sie«r 1 inspektor. 1 višji revi d en t, 3 uradniki, troje strojevodij ter po en vlakovodja, sprevodnik, zvaničnik in strojevodja v pokoju.
Od državnih denarnih zavodov stauuiejo 1 vdova direktorja poštne hranilnice in 1 uradnica ^Narodne banket.
Poleg že navedenega mestnega inienjerja so lu se 3 iaženjerji, 1 stavbni vodja, 2 tehnika in 1 državni cestni nadzornik.
Kmetijstvo zastopa 1 kmetijski svetnik v pokoju.
Od prosvete biva v teh mestnih hišah 10 profesorjev in 1 profesorica z 1 gimnazijskim direktorjem v pokoju na Čelu.
In nase uciteljstvo, ki odgovarja za pravilno vzgojo naše mladine! Kar svojo podružnico UJU lahko ustanove ti naši učitelji, kajti v teh 10 mestnih hišah jih biva poleg 6 upokojencev tudi 24 aktivnih, tako da odnašajo v številčnem pogledu rekord izmed stanov, kar jih krijejo strehe teh mestnih hiš. V njih živi namreč 1 aktivni Šolski upravitelj in 1 v pokoju, 4 strokovni in 4 osnov, no-soiski učitelji, dalje 3 strokovne učiteljice. 11 osnovno-šolskih učiteljic in končno 2 učiteljici v pokoju, 3 nadučiteljske vdove in 1 otroška Mtnarica. Prosvete je kompletna!
Umetno«t pa zastopa 1 akademični slikar. Da?je stanujejo v teh hišah 1 fakultetni
sekretar tukajšnje univerze kralja Aleksandra 1 uradnik >Pokojninskega zavoda za namdscence< ter >Okrožnega urada za za. varovanje delavčeve 1 tajnik, 2 uradnika -n 1 uradn.es.
Naš tisk pa zastopata dva urednika ljubljanskih drevnikov.
Od zaeebDih uradnikov bivajo dalje i hra nilnični uradnik v pokoju, 9 uraduiko* ter IS uradnic.
Trgovino zastopajo 1 trgovec 5 trg. nameščencev in 3 nameačenke.
Od obrti biva v teh 10 mestnih hi&ao 1 kinoravoatet), 1 restavrater, 1 natakar. 2 strojna stavca, 2 tiskar niska uslužbenca, 5 obrtniških nameščencev, 5 šivilj in 1 pletilja, medtem ko biva od industrije dvoje to. varniskih delovodij in sprevodnik cestne eleklrine Mm**?.
Končno žive tukaj tudi 4 zasebnikj in 16 zssefoi*r.
Služkinj je pa v vseh hišah le 31, kar je posebno znamenje Časa.
In di.'fcstvo! V vseh hišah se je naštelo 55 dijakov, in sicer samo vieokošokev in vi-sokošotk 11, 25 dijakov in 19 dijakini pa obiskujejo tukajšnje srednje šole.
Vseh aktivnih civilnih državnih uslužbencev stanuje v mestnih hišah na Poljanah skupaj 85, dalje 10 državnih civ. upokojencev in 7 državnih upokojenk.
Vse je lepo in modro urejeno v teh 10 mestnih hišah, skoro vsi stanovi našega mesta so več ali manj zastopani v njih, samo en stan nima tu svojega zastopnika, cziro. ma zastopnice, in to je vele važen slan, ki je vzgledno organiziran v udruženju izpraša-nih babic, žele pred kratkim je bil rojen v eni izmed teb 10 hiš krepak fantiček, tako da krijejo strehe teh hiš danes 106 otrok, pa — pomislite — pri tolikih obrokih in za vee morebitne primere ni v vseh teh 10 velikih hišah pri roki prav nobene diplomirane babice
Ne. to nikakor ni prav in huda napaka je to! Edina sreča v tej veliki nesreči je pa vendarle da sta i uje in ord-nira v !eh mastnih hišah ederbni mestni zdravnik dr. Mrs.
Darila Ljubljane Beogradu
Zastopniki me ste e občine, ki se odpelji o nocoj v Beograd poklonit se kralju, poceso seboj tudi lepa darila* Mestni oJbčini beograjski podari Ljubljana v spomin 214 mei-ra dotero in nad 1 meter visoko krasno sliko Uufoljane v vsej krasoti živaimih jesenskih barv. Sliko ie napravil mojster g. profesor Ivan V a v p o t i č in nam kaže pogled na Tivoli in mesto iz hotela Beilevue. Ministrom pa ponese naša deputacija krasne albume s skorai 100 izvrstnimi reprodukcijami po originalih naših najboljših fotoama-terjev. Mnogo teh slik je bilo na velikih razstavah in pri fotoamaterskin tekmah v inozemstvu odlikovanih z najvišjimi na-gra-darni.
V aibtfniu so zbrane slike za našo domovino nagznačilnejšiin pokrajin hi zanhrcvih prizorov rz narodnega življenja, ki nam predočujejo razne tipe našega 1'udstva« Kraji niso po sneti tako. da bi nacn slike kazale njih veliSno, temveč tako. da vidimo iia njih orno, le našim krajem in pokrajinam karakteristično slikovitost, ki jo tujci občudujejo vedno boli in se po njej raziskujejo od mest in pokrajin drugih dežela. Slike, ki so tiskane na najfinejšem kartonu v bakrotisku iz vdo^benine, so zvezane med seboj in s platnicami iz vpogljrvega podplata le s svilenim trakom, na platnicah ie pa nad trenri pasastimi rdečimi vložki iz na Ji ine j šega usnja v zlatu vtisnen okrog ornamenta v narodnem slogu napis: Jugoslavija — 12. I- — Spomin na slovenske občine — 19*30. — Dar mesta L'uMjane. Obreza albuma ie deloma pozlačena. To mojstrsko delo tiskarske in krigoveške umetnosti je izdelala Delniška tiskarna d. d. po načrti*) arhitekta inž- 5erajnika, a po njegovih načrtih je z vso preciznosto in tehniško popolnostjo albume vezal g. Žatoiek, poslovodja, ki je PO Šolanju v Nemci i prevzel vodstvo knjigoveznice Delniške tiskarne- Album dela čast naši domači umetnostni obrti.
Davek na rente za 1.1930
Davčna uprava Ljubljana mesto poziva k vložitvi prijav dohodka, ki je zavezan davku na rente za davčno leto 1930. Vsi, ki imajo dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, morajo vložiti prijavo teh dohodkov v času od 15. januarja   1°30    do vštetega    15. februarja
•Davek na rente se plača od dohodkov iz uTiovinskJb pTedmctov in iniovinskih pravic, ki niso za vezani nobenemu drugemu davku t. j. zcmljarini, zgradarini. pri-dobrrini. družbenemu in uslu?bens.lveniu davku.
Taki dohodki ^ zla«ti: 1. obresti in rente obveznic (obligacij) države, samoupravnih edinic. delniških družb, fondov itd., ako niso oproščene tega davka s specijalnim zakonom: 2. obresti od posojil v kakortšnikoii obliki, n. pr. posojila na za-doižmce ali brez njih, menična posojila, hipotekama posojila, kratkoročna posojila iti: 3. obresti od zaostalih kupnin; 4. obresti hranilnih vlog v kakoršnikoli obltki: 5. začasne ali dosmrtne rente, alimentacije, rente med sorodniki; 6. rente za odstopljeno pravico ukorišcati izvestne patente, privilegije, dalje rente za odstop pravice kopati rude, ukorišcati rudninske vrelce itd.; 7. obresti in rente ter drugi prejemki iz imovine podijetij ali pravic iz inozemstva; 8. zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki iz imovinskih predmetov in pravic, kar jih ni zavezanih drugemu davku (n. pr. najemnina za izposojeni fabriški inventar, najemnina za kopališko, kavarniško, trgovsko opravo, zakupnina za dovolitev oglasov in javnih nab'rtkov, za prehod čez tuja posestva (servitirti) itd.; 9. zakupnina za zemljišča, ako je ta večja od katastrskega čistega donosa.
Davčnih prijav ni treba vložiti: 1. za obresti državnih ia .samoupravnih in od ob-
veznic delniških d-ružb in fondov; 2. za obresti prioritetnih demic delniških družb: 3. za obresti m rente, katere izplačujejo delniške družbe, država, samoupravne edi-nice, fondi in kumulativne sirotinske Ma-gaine.
Će izplačujejo obresti in rente dntava samoupravna edinica, javni fondi, dcJirifitoe družbe ia ostale osebe, ki plačujejo davek na dobiček (družbeni davek) m kumulativne sirotinske blagajne, pobira ta davek redno in v vsakem primera dotična blagajna (dolžnik) o priliki, ko teplačnje obresti in rente.
Davčna osnova za davčno leto 1930 so vsi faktični leta 1929. Davčno pri-
javo mora izročiti upnik, to je oseba, kateri ti dohodki pri tičejo. Će biva nptrik v inozemstvu, mora vložiti prijavo dolžnik. ki mora tudi namesto upnika plačati odpadajoči davek. Davčno prijavo se mora vložiti pri podpisani davčni upravi ali pa pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Ce davčni zavezanec ne predloži davčne prijave v roku, določenem v tem pozivu, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, m ako prijave ne v4oži niti na pismeni poziv v na dalj nem roku 8 dni pa 10% od odmerjenega osnovnega davka.
Ako se v davčni prijavi z namenom, da bi se izognil plačilu davka, navedejo neresnične izjave (podatki), ali ako se zataji kak objekt ali vir dohodka, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142 zakona o neposrednih davkih.
Ako davčni zavezanec ne zna pisati, ali še zna prijave izpolniti, poda lahko napoved na zapisnik pri pristojni občini ali pri davčni upravi.
Vloži tel ju davčne prijave se sprejem potrdi.
Nekaj statistike iz zemljiških knjig
Kakor /.oano. so zemijiške knjige za Ljubljano in okolico v justičui palači na dveh krajih- Sodno vodstvo zemljiške knjige za mesto Ljubljano ie poverjeno sodniku deželnega sodišča. Zemljiške knjige za mesto so v II- nadstropju iusrične paiače skupno s knjigami deželne deske, v kateri so zabeležena razna veleposestva in takozvani iidoikomrisi. Zemljiška knjiga za mesto obsega ves po me rij mestne občine ter je razdeljena na več katastrskih občin. Od prevrata dalje, zlasti pa po letu 1936, ra-pidno naraščajo razne zemljeknjižne vloge, ki se v prvi vrsti nanašajo na vknjižbo mnogoštevilnih hipotek, dalje na prenos lastninske pravice in še na druge zem&e-knjižne transakcije. Lani ie oddelek zemljiške knjige za mesto LjuMjano prejel 2327 vlog. od teh se ie nad 50% nanašalo na hipoteke, ki so v mnogih primerih znašale več stoti so č dinarjev, tako da so bW lani vknjiženi na razna posestva težki milrooi.
Zemljiška knjiga za ltubjjansko okolico je poverjena okrajnemu sodišču. Precej velika dvorana ie določena samo za shrambo težfcw, več sto strani broječin zerrrfii-ških knjig, v katere beležijo vse izpremem-be m vsa bremena. Pod to zemljiško knjigo spada nad 1500 vasi in naselij ljubljanske okolice. Ogromen je tudi arhav te zenujl-ške knjrge* Lani je zemljiška knjiga za okolico prejela 5014 vlog. Vloge so se od leta 1926 pomnožile za nad 2000. Tu<R ta zerrd iška knjiga ima največ vlog, ki se nanašajo na vknjižbo raznih hinotek. Skupno sta obe zemljiški knjigi lani prejeli 7341
vloc
Kako brihtno je božje drevce
Na Vodnikovem trgu ob Zmajakem mostu, kjer prodajajo kmetice poljake in gozdne rastline, vidimo vsak dan tudi polne jerbase zimzelenih vej z bleščeče zelenim, trdim listjem, ki ima po robu trne, To je božje drevce ali bodičje (Ilex aquiro> lium). ki ga ženice pmašajo iz Pofliovgiaj-skih Dolomitov in iz okolice Borovnice. Ta redki grm, ki sem in tja zraste tudi ▼ lepo drevo, je pri nas še zelo redek in je zato njegovo trganje in prodajanje strogo prepovedano. Ženicam seveda to najbrže ni znano in bodičje rade prinašajo v mesto, kjer ga prav lahko prodado, saj po zimi ni lepšega, kakor je lakirano svetlo l»tje bož^ jega dr c v ca.
To božje drevce, ki je vSeč tudi divjačini prav tako, kakor kozam in drugi živini, ie pa kaj brihtno in se zna braniti pred sovražniki s trnjem. I>okler je namreč bodieje nizko, da ga lahko doseže požrešen gobec sladkosnede rivali, je grm oborožen s trnjem, kadar pa zraste viije, mu trnja ni več treba, ker žival ne doseže
več listja, in listi so lepo gladVi in brez bodic ter so najbolj podobni lovor j**, samo da so še lepši.
Božje drevce se lahko samo or»rani sovražnikov iz živalskega sveta, ljudi, seveda ljudi se pa obraniti ne more. Ljubitelji prirode so božjemu d reve u dali na pomoč hud paragraf, ampak kaj pomaga taka pomoč, če ntkdo ne pazi. da hi se zakon tudi spoštoval.
2 albanske meje
Gusinje, 5. jaguarja. Na Silvestrovo je prispela v Gusinje po opravkih orožnjška patrulja Orožniki so pustili nabasane puške v neki trgovini in se razšli po mestecu. Pozneje je eden prinesel puško v pekarno in jo postavil tako neprevidno na tla. da se je sprožila Krogla je zadela orozniškega kaplara Ante Ličanina v glavo in ga tako težko ranila, da ie malo upanja, da bi okreval. Prvo pomoč je nudil ranjencu zdravnik obmejne Čete v Gusinju dr. Borovački. SJična nesreča se je pripetila nedavno v Krsu, kjer je neki orožnik po nerodnosti ustrelil svojega prijatelja v glavo in ga tako težko ranil, da je čez nekaj dni umrl.
Tukajšnji kmet Kolenovič se jc poslovil od starega leta na ta način, da ie z ženo pobegnil v Albanijo. Mož je imel d\ e ženi tn starejšo je nedavno spodil od hiše. Ko se ie pa pozneje prepričal, da je baa stareJSa boljša je začel zahajati k nji ia jo vabiti, naj se vrne. Čim je pa opazil, oa je zanosila, za je začelo skrbeti kajti bil je z njo že trikrat poročen, a četrtič bi mu bodra ne dovolil poroke, posebno še, ker je živela mlajša z en a pri nJem. Ker si ni znal pomagati drucače, je pobral Sila in kopita hi pobegnil s rta rej s> ženo v Albanijo.
KOLEDAR.
Oaaes: Petek, 10. januarja 1030, katoličani: PaveL pravoslavni; 28- decembra 1929. 30. hfljada mučenikov.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: Zaprto.
Operi: Zaprte.
Kino Matica: Latinska četrt. CSverr&t* Petrovič.)
K hm Ideai: Grof Moote Cristo.
Kino Ljubljanski dvor: 2ena ▼ plamena-
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg. Um ar. Sv. Petra cesta. Hočevar. Spodnja &ška.
(Pr osveta
Drama
Začetek ob TO.
Petek. 10. janumrja: Zaprto.
Sobota, 11. januarja: »CvrČek za pet jo«, premijera. Irven.
Nedelja. 12. januarja ob L5. »Bitka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven, ob 20. »Naa gospod župnik«. Ljudski predstava pri znižanih cenah. Izven
Ponedeljek, 13. jamjrrja: »Don Carlos«. Red E.
Dickens: »CvrČek za peč/o«. Premijera te izredno čustvene trodejanske komedije, katero je poslov en ti pisatelj dr. Ivo Sorli bo v aoboto. dne 11. t. m. ob 30. v ljubljanski drami Komedijo je popoLno-ma na novo zrežiral režiser Ciril l>obcvec^ ZAsedb* pa je sledeča: Dotka — ga. Sarice-va, Rerta — grič. Vida. Misatres FiedBinp — ga Medvedova. Mav Fiedlmg — ga- Mira DanHova, John — g. Cesar. Caleb — g. Kralj, Tackleton — g. Skrhinšek. Edvard — g. GretfoTin. Prvo in tretje dejanje *e vrši pri Johnu, drugo dejanje pa pri Galebu, vse v bHžni Londona, leta 1800 pod vlado Jurija III. Ni treba posebej povdar-jati, da je drama izvrstno pripravljena. Sodeluje tuđi vojna muzika. Predstava se vr-H izven abonementa.
V nedeljo popoldne ob 15. ^e ponosi Farrerejeva drama »Bitka«, ki nam bitka prizore iz rusko-japonske vojne. ZvečeT ob 20. se pa v prizor i ponovno izvrstna francoska komedija »Nas gospod župnike 7 ga-spodorn Cesarjem v glavni in naslovni \ lo-jrL Obe nedeljski predstavi sta ljudski, pn znižanih cenah.
Opera
Začetek ob pol 20. Potek, 10. januara: Zaprto. Sobota* 11. januarja: »Poljska kri«, operet
Ljudska   predstava   pri znižanih cenah.
Izven.
Nedelji,   12. ianuarja  ob 13: Gorenjski
slavcek. Ljudska predstav« pri mftanih cenah. Isvrn.
ob pol 20: »Beneška noč«, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah, Izven. Jutri se poje izven abonma pri znižanih cenah Nodbalova opereta »Poljska kri«. Krasno delo češkega komponista sedaj ravnatelja mestnega gledališča v Bratislavi je na repertoarju vseh večjih gledališč ter ugaja in polni gledališče tudi pri nas ie psr sezon. Zasedba kot pri premijeri: ga. PoUceva, ga. EUiatkova. gdc. Nf-r-
niša ter gg. Drenovec, Peček. Povht, Janko, Jerman, Srmončič, Rus, Maral t in drugi. E>irigrra ravnatelj Po4ič, reiiacr 2-Povhe.
V nedeljo popoMne se poje Foer-sterjev »Gorenjski slavcekc z go. Ribičevo, go. Jermanov o. go. Španovo ter gg. Gost i-čem. Grbom. Rum piljenu Moboriem. Jankom rbo\ Dirigira prof. J era j. režiser g. prf*t. Sest. — Zvečer se poje Joh. Straussa opereta »Benesa noč« z običajno zasedbo. Obe nedeljski predstavi se vršita izven abonma pn" z>n>4anih cenah.
Slmsni in  priljubljeni apanaici pleso-
lec Vincetš Etcudero gostoje s svojim zborom plesalk, pevk in igralcev na nacijonsine instrumente t sredo, 15. t. m. v ljubljanski operi. Opozarjamo že sedaj vse na ta redek užitek svetovnega slovesa Pred-prodaja vstopnic pri dnevni blagajni.
Trener Hansen v Ljubljani
V sredo zvečer je praocfl ia Komsaber^s o« Norveškem v Ljubtfaoo cnlfaMitni emuškj
JZSS iai«*ver ThorJeif Hansen. Hansen looct prevzame trening našiti smučarjev m skakadsv «1 ffh
priprav« ca mec>n<aro<kia toiomoveaga, Id bodo letos -\- FUsbr-rieti m> na Biedo. V Sfaveoiji osame praSUfao 2 meseca, koUkor mu pač donuača dopust, riansefl )e namreč rna«is«rati£ uraondk r Kongsbemrn vi ne more dobiti daift&ega doouafca. Hansen o-Jt- --c že itstri v Bon in:, kjer bo pre-slenaj skok-atnJco, ki ie bila zgrajena po ntapaviti načrtih, tako nato p« začne i Mi>iV-.;'.n» točni. Na*»H verj<v.no je, da bodo prvi tečaji na Pohorja, ker k v ra&jh zjmsfcih fe4x>višd*i na Oo-rearskern premalo snena.
Ker &n?o 7e pri Hansenu. 1... se oraenšun. da it njefov nečak, skvvrri skafkač Roud, ki <c uor-\e& tekmo>Taoj na OonenjsScem, te dni na ueVecn teinnovao*n v dnrt^vku <K-akra< skočđ aad bfl metrov-, enkrat, m SAcer javen krvnfajrenoe. oa cek) 71 metrov. Skoki izven konkurence so \rJno hoij&i, ker &e skakača tr treba Jwtč strog« ocene, « zatorej lahko \-eč r-skira.
— Naša reprezentanca proti Drsat Srvezt« kapelan je za tekmo proti Ortka, kj bo 36» januarja v Atenah, določil steoečc moštvo: M&e4čič, H*ović. rVtro»v*ć, Arseodjevvć. Premrl, Kvoal. Marianović,  rVtrec Leinert, Bonačic, BaveKč
— Gradjanskl 1911 črtan U ZNP. Zaavehftfci riopvnetfrf podsarvez yt črtal m svojepi seznama navnuoUoovnenf disidentski Uub OradSanski !°H a« sicer tato. ker ie na tekmi proti ffe&ta nastopil z Mike Babičrm. katere«« smatra 1NS »a imatosikaiak. Kakor znano, Mak« Babic i*ra; t>, onaajskeni Raraov ■ k ea ifraaN m« pretoi 00-tednton. Zadeva s BabScem Se ni r JMafai
Stev. 7
•SLOVENSKI   N A R O D«, dne 10. ianua-ria 1930.
Stran a
Dnevne vesti
(ko)
okraj išče za takoj uprava »Sfo-ikega Naroda«, Ljrthfrma,
— Kral| pokrovitelj jubilejnega. Ijnb-ljanakega t <j pse) in*. Glasom obvestila maršalata dvora z dne 28. decembra 1929, je Nj. Vel. kralj blagovolil prevaeti pokro-viielv*vp nafl X. Ijtrblganatom jubilejnim TOselejmom, ki so bo vršil v caeu od 29. maja do 9. junija L U ter jugoeloveneko šumarsko - in lovsko nabavo v Ljubljani, ki a« ho vršila od 31. avgusta 1980.
— Cankarjev spomenik na Vrhniki. Pod tem naslovom in pod podnaslovi >Poternika o postavitvi spomenika. — Prisiljeni so zaprosili žirijo za presojo — njenih nasvetov ne upoštevajo«, prkobčuje največji: ameriški dnevnik >Prosveta« daljni članek, v ka-te-reai se ostro obrača proti vrhniškemu odboru za postavitev Cankarjevega spomenika, ker še vedno ni oddal dela kiparju Pormarju. Članek zaključuje z besedami: Večino, ogromno večino denarja je nabral odbor med amerrškrmi rojaki, in za ta trdo prisluženi denar hočejo zdaj postavljati nekako vaško znamenje v spomin Cankarju, ne pa spomenik umetniške vrednosti- Iskreno to ni.
— Zdravnik dr. Kavčič na predavatelj-t%i turneM v Ameriki. V Ameriki se nudi že več mesecev zdravnik dr. Franjo Kavčič, specijalist za notranje bolezni. Udeležil se je medicinskih kongresov v Kanadi, Bostonu k> Newyorku ter obiskuje sedaj večje slovanske naselbine, k.'er predava o zdravstven rh problem Hi.
— Zaščita prebivalstva pred kemično vojno. Vsi strokovnjaki so mnenja, da bi bila nova vojna strahotna, ker se je kemična industrija tako razvila, da bi lahko s strupenimi plini pokončali cela mesta. Verjetnost, da bi se zahotelo evropskim narodom novega klanja, je sicer minimalna, vendar pa vojna ni izključena. Zato so začeli ljudje razmišljati, kako bi se branili v primeru nove vojne, ki bi bila v znamenju strupenih plinov. Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je naročil v smislu sklepov mednarodnih konferenc strokovnjakov za zaščito civilnega prebivalstva pred kemično vojno vsem oblastnim odborom, naj poskrbe, da se čimprei ustanove tudi v njihovih okoliših strokovne komisije za zaščito prebivalstva pred strupenimi pitni analogno, kakor je bila že leta 1927 v Beogradu ustanovljena narodna komisija Rdečega križa, v kateri so predstavniki vojaških strokovnih institucij ter raznih drugih ustanov in organizacij, ki morejo z nasvetom in sodelovanjem omogočati in podpirati uspešno obrambno akcijo v slučaju nujne potrebe. V Zagrebu je bila strokovna komisija ustanovljena v četrtek 2. t m. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega kriza pa sklicuje informativni in ustanovni sestanek za četrtek 16. t m. ob 18 v posvetovaJnid mestnega magistrata. Podpredsednik inspektor I. VVester bo na sestanku poročal o akciji Rdečega križa glede obrambe prebivalstva v aerokemijski vojni. Po diskusiji bo izvoljena strokovna komisija.
— Naši izseljenci v Franciji V Pariza izhajajoča revija »Jugoslavija in Francija« objavlja zanimive podatke o naših izseljencih v Franciji Vseh naših državljanov je v Franciji okrog 40.000, največ seveda delavcev. Delavske plače niso povsod enake, najvišja znašajo 45 frankov dnevno, najnižje pa 16. Kvalificirani delavci zaslužijo do 50 frankov dnevno. Kljub skromnemu zaslužku so naša izseljenci v Franciji zelo varčni in si odtrgajo od ust, da morejo prihraniti nekaj denarja. Mnogi morajo podpirati tudi svojce v domovini. V enem letu so poslali svojcem v domovino nad 3 milijone frankov, kar je najboljši dokaz, da so naši ljudie povsod solidni, marljivi in skromni.
— U »Uradnega lista«. »Uradni list kr. banske uprave Dravske banovine« št 17 z dne 9. t. m. objavlja zakon o pogodbi o trgovini in plovitbi, sklenjeni v Pragi 14. novembra 1928 med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, pravilnik o izvrševanja invalidskega zakona, naredbo o poslovanja finančnih inšpektoratov, organizacijo občega oddelka finančnega ministrstva in ustanovitev oddelkov pri oddelku za carine v finančnem ministrstvu.
— Mednarodna situacija na triiaeih r*i divjadi kaae tedeaeo narsdol. Glavni vzrok tej depresiji len v amoriSki denarni in borzni krizi. Amerika je najvedja kupec kož divjadi iz vseh delov sveta. Vsled tega je težko verjetno, da bi ee cene kozam na svetovnih trfiačih v d oglednem entni stabilizirale. Ni pa izključeno, da bodo cene kozam navzlic temu porasle. Na kožni sejem, ki se vrša v Ljubljani na vesele j mu dne 27. in 28. tm. pride mnogo domačih in mozemskih interesentov — kupcev. Cim -«ec blaga bo tukaj zbranega, tem ugodnejše prodajne cene bo mogoče doseči, ker za malo množino blaga ee tujemu kupeu jw>t v Ljubljano ne bi izplačala. Vsled tega naj lovci čimprej oddajo svoje blago »Divji kožu na velesajmu v Ljubljani, katere naloga je. de skrbi za ugodno vnovdeoje blaga. Blago se sprejema do 25. tm.
— Elektrifikacija Dalmacije. Društvo »Dalmacija* namerava znatno razairfti električno centralo v Kraljevcu. Povečati namerava dnevno kapaciteto od 96.000 na 100.000 HP. Po končanih in«a>!adjah bo dajala centrala, 84.000 kw. Za prenos električnega toka bodo instalirani trije transformatorji. Dosedanja napetost ee poveča od 50 na 80.000 vottov. Elektrarna bo s tokom preskrbovala nove ooeine Kaštel Novi, Kaštel Stari ia KaMel Stafilič. Montaži in napeljava je poverjena Škodovim zavodom v Plzni, podružnici v Ljubljani. Z elektrifikacijo teb krajev bo lepa kaštelanska rivijera mnojro pridobi ki in gotovo je.
Ua bo dotok tujcev vsako leto večja. Vsi U kraji so eeda-j tudi preskrbljeni s pitno vodo.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta oblačno vreme. Tudi včeraj je bilo Po vseh krajih naše države oblačno in megleno. Najvišja temperatura je znašala vSplitu 13 v Skopija 1* v Ljubljani 0.6,« v Maribora in Beogradu 0, v Zagrebu —1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.5 mm, temperatura je znašala —2. Dopoldne se je močno pooblačilo in temperatura je poskočila
se obeležena z datumom legla in z imenom tvrdke. Xamen ministrstva je, da se na eni strani jjospeši perutninanstvo, na drugi strani pa nudijo kupujoč emu občin« trn v nakup le prvovrstna res sveža jnjVa. Pristnost o svežosti vsakega jajca se more vsak čas kontrolirati, ker s«? datum zlež>-nega jajca vpiše v po.^ebno kontrolno knjigo, poleg tega pa je kvaliteta jajc najboljša, ker so zležena le od kur cisto plemenske pasme ter je teža \slpd tega ugodna. Prihodnji teden prične prodajati na ljubljanskem živilskem trgu čajna jajca perat-ninaraki zavod Golob in sicer po navadnih dnevnih cenah ali cek) nižjih, ter občinstvo na to opozarjamo.
Divne Slihe groze in ienshe    Temperamentna in strastna
strasti Premijera!      čica ^ftora
Ob 4., Vi?., y28. in 9. ari. 79
v <kigopra6akoivafV£«i in XhA iniu mi eiJoiiadneTn veieiilmu
ŽENA V PLAMENU
Pojacen orkester! Krasna godba! KINO
Predprodaja vstopnic od 10.—12. ure
dopoldan.
Telefon 2730
— Smrtna obsodba. Apelacijske sodišče v Beogradu je te dni zvišalo kazen seljaku Živanu Popoviću iz sela Mrdenovca od 15 let ječe na smrt. 10. avgusta so zašli Popov i čevi voli v koruzo soseda Milutina Lu-kica. kjer so povzročili precejšnjo ?kodo. Lukić je zahtevaj, da mu Popović škodo povrne. Ker se nista mogla pobotati, sta odšla na občino. Spotoma pa si je Popović nenadoma premislil. Skočil je proti L utiru in ga sunil z nožem v prea, da je mrU*v obležaL Zločin je bil kmalu odkrit in umora oscmljen Popović. Mož je priznal, da je Lukića ubil, zagovarjal pa se je s silobranom. Sodišče v Šabcn je verjelo njegovi izpovedi in ga je obsodilo na 15 let ječe. Apelacijsko sodišče v Beogradu je pa smatralo, d« gre za premišljen umor in jd Popovi ca obsodilo na smrt. Popović bo te dni ustreljen.
_ Pri drsanju  utonil.  V  eehi Vrliea v
Dalmaciji je te dni zamrznil vaSki ribnik, toda za drsanje led še ni bil dovolj debel. Kljub temu se je šel 121etni Pikan Skalić drsat, toda led se je pod njim udri. Padel je v vodo. Za njim je skočila deklica Tka Kudun, 1» £a ni mogla rešiti. Pozneje so nesrečnega dečka mrtvega potegnili iz vode.
— Samomor vodje tvornire vagonu v t Vukorarn. V Vukovaru se je te dni ustrelil vodja tamošnje tvornice vagonov Rudolf Coufali. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Živel je v dobrih razmerah in zato je njegov samomor prava zagonetka. Pokojni je bil star šele 48 let. Zapustil je Štiri pisma, eno naslovljeno svojcem, eno sinu. dve pa prijateljem. Pisem še niso odprli.
— Nazadovanje prebilstra t Vraru. Število prebivalstva v Vršcu in tudi v bližnji Beb* Cerkvi stalno nazaduje. Umrljivost je že par let večja od porodov. Taleo je bik) leta 1921 rojenih 825 otrok, lani pa samo 575, d očim je umrljivost stalno naraščala. Leta 1921 je umrlo 527. na-ledoja leta pa po 600 do 700. Lani je umrlo 680 prebivalcev. Povprečno število porodov v teh letih je znašalo 064, število umrlih pa 616. Vzroki nazadovanja prebivalstva so različni. Porok je vedno manj. na drugi strani pa so krive tudi gospodarske razmere, katerih posledica je izseljevanje v tujino.
— Sam se je javil državnemu pravni, šivu. Te dni se je državnemu pravdniku v Beli Cerkvi javil državni uslužbenec Slavko Pavković in izpovedal, da je noneveril v Vršcu, kjer bil usluzben, 20.000 Din. Moža so obdržali v zaporu.
— Lovski blagor vršičkih lovcev. Lova iz VrŠea so te dni priredili brakado v bližnjih gozdovih, ld je končala z lepim uspehom. Enajst lovcev je ustrelilo 127 zajcev in 2 lisici.
— Podlegel poškodbam. V subotiško bolnico so te dni pripeljali hlapca Antona Baka iz Zednk-e, katerega je gospodar med prepirom udaril s sekiro po <rlavi. Baka je ležal več dni nezavesten, končno je na poškodbam podlegel. Zverinskega pospogarja so zaprli.
— Zagoneten umor banjaluškega trgovca. Pred dnevi sta odšla trgovca Ah med Čilić in Huso Gubelić iz Banjaluke na trgovsko potovanje. Te dni je bila banjalu-Ska policija brzojavno obveščena, da je bil
Ljubljanski Dvor
—lj Sprejem bolnikov v ljubljansko bolnico. Lani je ljubljanska bolnica sprejela 17.836 bolnikov iz vseh krajev Slovenije. '..990 bolnikom je bil radi pomanjkanja prostora in radi neutemeljenega prihoda v bolnico sprejem odklonjen. Od lani je osia-lo v bolnici 719 bolnikov, v prvih devetih dneh letošnjeira leta pa jih je bolnica sprejela že 440.
—lj Mestno drsališče v Tivoliju je z današnjim dnem odprto in dostopno javnosti. Led je čist in gladek ter deber 10 do 13 cm.
—lj Beraška nadlega Zadnje čase postaja beraška nadlega v mestu naravnost neznosna Berači vseh brani, stari in mladi, moški in ženske, miloščine potrebni in nepotrebni, si podajajo kljuke in nadlegujejo ljudi, ki sami komaj toliko zaslužijo, da se skromno preživljajo. Posebno ob novem letu, ko so izdatki za neštete novoletne napitnine znatno večji, dočim ostanejo dohodki isti, ne more človek podpirati še beračev, čeprav bi jih rad. Sicer srno pa mnenja, da je treba vprašanje beračenja rešiti drugače, kajti dokler hodijo po hišah ljudae, ki podpore sploh niso potrebni, kaj šele vredni, kar Se pogosto dogaja, tudi pravim siromakom ne bo pomagano. Drugod po svetu so že davno poskrbeli da so siromaki za silo preskrbljeni tako. da jim ni treba beračiti, pri nas je pa ostalo kljub raznim predlogom in poskusom vse pri starem Razmere same zahtevajo, da se v tem pogledu nekaj ukrene.
—U Sokolsko društvo v Štepan)! vasi. V ponedeljek, dne 13. t. m. ob 20. se bo vršila širša seja društvenega odbora v telo-vdnici- — Članstvo se vabi da se seje polnost evilno udeleži. Zdravo! — Odbor.
—lj Podporno društvo mastnih delavcev v Ljubljani priredi v soboto 11. t. m. v Mestnem domu predpustno veseKco s plesom. Sodeluje godba »Sloga«. Začetek ob 8. uri zvečer. Preskrbljena je imenitna Gradova kapljica. Za številni obisk se priporoča odbor- 2$-n —lj Gostilna pri »Tirku na Gričku* v nedeljo ob 4. zjutraj svež golaž.
—lj Beg v onostran je snov prihodnjega predavanja ZKD, ld se bo vršilo ▼ torek 14- tm. ob 20. uri ▼ Kazini. Predaval bo g. dr. Slavko Grum. zdravnik v Zagorju. Predavatelj bo v svojem predavanju podal sliko duševne krize sodobnega človeka, ki ga mami v svet podzavesti, vodi v neurozo in samomor.
—lj »Soeac — Jutri predava pri »Levu« prof. Dr. Mirko Rupel o Janezu Sveto-kriškem. Pričetek predavanja ob pni 2i.
—lj Težka nesreča pri delu. Včeraj popoldne je v Jugoslovanski tiskarni zaposlenemu strojniku Gabrijelu Valantu padla težka cev na glavo in ga precej poškodovala.
Jutri 11. t m.
MERKURJEV PLES
v veliki dvorani bettela »Union
SOKOL ŠIŠKA
priredi v soboto, dne 11. t. m. v salonu Relnlnghaus
drtištv. čajanko s plesom.
1534a
Iz Celja
eden  mnorjen. dočim  je drugi  brez. sledu \ Svira orkesterDravske divizije'
izginil. Oblasti domnevajo, da je drujri tr---
govec prijatelja umoril in pobegnil.
Iz Ljubljane
—lj Popis živine, perutnine in čebeJnih panjev. Od 10. do 3>l. januarja 1930 ^ bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živtne, perutnine in čebel nlh panjev in sicer po magistratnih organih od hrše do bise. Zbrani podatki bodo služiK zgnfj statističnim namenom. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju ne dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se sicer moralo proti vsaki stranki po obsto-ječfii predpisih kazensko postopati-
—lj Posipajte hodnike! Mestni magistrat opaža, da hišni posestniki ob poledici ne posipajo hodnikov pred svojimi hišami s peskom, žaganjem, pepelom itd. Dasi mestni magistrat redno vsako leto opozarja na tozadevna zakonita določna m iz njih izvirajoče dolžnosti hišni« posestnikov, se posipanje zanemarja ia s tem občutno ogroža varnost prometa in zdravje pa san tov. Mestni magistrat je naprosi policPsko upravo, da ovadi v bodoče vse malomarnosti te vrste ter bo zoper krivce najstroži e postopal.
-lj Predala čajnih jaje na Ijabtjaaskem
—c Odhod celjske deputacije v Beograd.
l>revi ob 19.22 odpotuje iz CeJ|a celjska poklon i tvena deputacija in se prid ruža v Zidanem mostu ostalim depu taci jam iz dravske banovine, ki prkspo iz Ljubljane s posebnim vlakom. Deputacije iz dravake banovine bodo sprejete v nedeljo zvečer obenem z deputacijami iz drinske in dunavske banovine v avdijenci na dvoru. Naslednji dan odidejo par članske deputacije tu. di na grob pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja v Topolo in na grob neznanega vojaka na A vab* pri Beogradu.
—e Zanimivo preda ran Je na Ljadskem ▼seieilišcn v Celju. »O sigurnem nastopa doma in v drnjSbic, predava g. prof. O. Seat iz Ljubljane na Ljudskem vseučilišču v Celju v ponedeljek 13. in 20. januarja t U vsakrkrat ob 20. uri v risamJei meščanske šole. G. profssoi je predaval o tej temi ponovno v Ljubljani, kjer je vladalo pri vseh slojih za njegovo predavanje veliko zanimanje in je bila preda vamiea vsak i krat nabito poku. Pričakovati je tuda t Celju za to koristno predavanje kar najveejega obiska
e Ljzbitetjeai   ffMaHHa   aa naaatje.
živilskem trga. Poljedelsko ministrstvo je Pojutrišnjem v nedelje 12. tal. gostuje t razpisalo nagrado 25000 Din onemu, ki bo ceajskem gledališču mariborsko Narodno prvi aaM dovažati stalno na trg jajca, ki    gledališče % 2 predstavnana In sicer popot-
due ob 4. (16.) z originalno Doboviškovo komedijo -Radikalna kura<. zvečer pa r melodijozno opereto »Orlov«-. Popoldanska predstava je namenjena pred vsem okori-Škemu prebivalstvu, ki jo bo gotovo poce-uio v tolikem štev i hi. da bo gledališče nau pomjeno do zadnjega kotička, zlasti še, ker •o železniške in avtobusne zveze prav ugodne na vtje strani. Vstopnice se ie dobe v predprodaii v knjigarni Gori Sar in Leskovšek. Kralja Petra cesta. Po možnosti naj se vstopnice nabavijo že v predprodaji —c Nasilen tovariš. V nekem tukajšnjem    mizarskem    podjetju    sta si prišla
uavskiu 20 hsiui iiiaaii* i pnnvnnik Ru-doU Z. in njegov nekaj mfcrjK tovariš Jakob K. V torek proti večeru me je Rudolf zopet i njinfl in jo navalil na šibkejše?* Jakoba, katerega je najprej udaril z guta pestjo po glavi, nate pa se 5 kosom iam Naslednji večer se je isti prraor pono>; L, todn le s to rasl&o, d« je imel Rudolf to pot t rokah kladivo, s katerim je reso1! Jakoba po glavi Jakob, ki je za do hi! |aa|e poškodbe na glavi, je odšel k zdravniku, od tam pa z zdravniškim spričevalom na policijo, ki bo poklicala vročekrvnega Rudolfa na odgovor.
Družabnost in
samotarstvo
Človek je po naravi družabno bitje, vendar pa
aS slej po samoti
nt prej
Človek je že po naravi družabno bitje. Urudje so živeli skupaj že v -pradavnih časih, ko so se še prav malo razlikovali od živali, skupa« žive zdaj in skupaj bodo živeli vedno. Vas, mesto m velorrresto ni nič drugega, nego manjša aJi veoja skupina skupaj živečih ljudi. Toda ta družabni nagon gre polagoma v skrajnost. Velemesta so vedno bola podobna mravljiščem ali uljem, naseljenim tako gosto, da je življeuije poedmcev od dne do dne tež>e. V velemestih žive po-ediinci zeio težko, a najhujše je, da človek skoro nikoli ne more biti sam. Si-romašnejši prebivalci velemesti spe v velikih skiiDtrih spalnicah, hrano dobivajo v ljudskih kuhinjah, delajo v velčkih delavnicah ali pisarnah, neprestano so med tittdmi. Človek je sicer po naravi družabno bitje, vendar se pa takega življenja prej ali slej naveliča. Mnogi ijud&e. ki v mladih letih skoro niso mogli živeti brez družbe, -postanek) na stara leta čudaški sarnotarji.
Prvi komunisti so mislih. Ua bodo živeli ljudje nekoč kot mravlje ali čebele v ogromnih delavnih falangah, toda v starih časih ni nihče verjel, da bi bilo to mogoče. Tudi naša doba' ie pokazala, da družabni nagon človeka ne gre tako daleč. Boljševiki si v Rusiji na vse načine prizadevajo zatre ti rodbinsko življenje, toda ljudje se krčevito drže starega načina življenja, vsak hoče imeti kotiček, kamor bi se mogel za-teči pred človeško družbo ki ostati vsaj nekay ur dnevno sasm ali v ožjem rodbinskem krogu. Na izvestni stopnji crvHizacije se oglasi v človeku nagnjenje k sa.mo-tarstvu. Samotarji so živeH vedno in povsod, toda v starfh časih jih je bilo manj, nego zdaj. In vse kaže, da jih bo vediio več. Moderni samotarji ne žive v puščavah m gozdovih, temveč baš tam, kjer živi največ ljudi.
To veflja enako o ženskah kakor o moških, velja pa tudi o zakoncih in o celih rodbinah. Zakonca sta odn. bi vsaj morak) biti eno bKje v dveh telesih in zato lahko živita prav tako samotarsko
življenje, ka-kor poedind Moogi zakonci žive strogo ločeno od zunanjega sveta. Tudi če zahajajo v družbo, ostanejo v nji osamljeni, kakor da žive v puščavi. Tudi cede rodbine lahko žrve v mes<tu tako izolirane, kakor da šib je zanesla usoda na pusti otok. Mnogo je med njimi takih, ki so samotarji zato, ker se ne znajo seznaniti z ljudmi. Največ je pa nedvomno takih, ki se nočejo seznaniti, ne občevati z ijudmi. To je naravna reakcija človeške duše. Družabno živrje-nje je nedvomno prijetno in veselo, če ni v družbi hudobntb IjindL Kdor pa živi v družbi stalno, postane hočeš nočeš površen. Preveč družabno živeči ljudje so v primeri s samotarji iz duševnega in čustvenega vidka pravi berači. Vsi slavni filozofi, učenjaki in rz-umrtelji so bili sarnotarš* in živeli so kolikor mogoče ločeno od sveta. Ce bi živeli neprestano v <rružfoi, bi ne bili ni-koJi dosegH tega, kakor so dosegli kot samotarji.
Družabno ž4vtierve človeka 'razveseljuje in vpliva nanj blagodejno, ker mu pomaga prenašati križe in težave vsakdanjega živltenja. Toda v družbi porojena radost ne tiči globoko v srcu in zartn so prebivalci velemest v bistvu bolj ah manj otožni in iTietenhottčnr, dočim najdemo na kmetih vse poino ljudi, ki sta jim otožnost in melanholija tuja, čeprav ne poznajo družabnega žrvtjenja v tolikem obsegu, kakor prebivaVci velemest. Vsak čkovek zano-epeni prej aii slej po samerti, po mirnem kotičku, kjer ga nihče ne moti. Oni, ki tega hrepenenja še ne rx)znaijo, ne razumejo človeka, ki se izogiblle družbe. V njihovih očeh je tak človek čudaški aii prevzeten. Toda sam si tre more pomagali. V njem je že končan proces, ki izpremeni družabnega človeka v samotarja. Družba mn ne more biti več to, kar mu ie bfla. In dražba ga kaznuje s tem, da ga rgnorrra, zasmehuje aft ponrihije. Toda mnogi samotarji bi ne zamenjal z lijudmi, ki so dan za doem v drtržbi. ker so mnogo bolj srečni in zadovolHTM* v svoji osamHenosri.
Vpliv solnčnih peg
na vreme
Meaecrrx>k>gija še ni prišla tako dafoč, da bi mogla v sotačnimi pegami napovedorvata vrane
zvezi s
Živimo v dobi vremenskih abnor-inainosti. Lani ob tem času smo krneli strupen mraz, letos s* pa ljudje ne morejo dovolj načuditi, da je tako lepo in toplo vreme, kakor ga imamo navadno začetkom pomladi. Tudi strokovnjaki si belijo glave s temi čudnimi kozmičnimi in meteorološkimi pojavi. Profesor meteorologije na berlinski univrzi dr. W. K6nig je objavil te dni zanimivo razpravo o vplivu solnčnih peg na vreme, v kateri trdi med drugim, da so ljudje skoro ob vsakem nenormalnem vremenskem pojavu prepričani, da gre na račun solnčnih peg. To naziranje je deloma utemeljeno. Na eni strani nas meteorologija uči, da izvirajo prav za prav vsi predhodni pojavi v atmosferi naše zemlje iz izprememb energije, katero izžareva sobice, na drugi strani pa vemo iz astrofizike o perijodičnih pojavih na solncu, katerih posledice so solnčne pege. Sokična toplota lahko vpliva na razne vremenske izpremembe, torej tudi na motnje zemeljskega magnetizma in na tako zvano severno sijanje.
Moderna meteorološka veda skuša ugotoviti, če in v koliko je to naziranje utemeljeno. Proučevanje se nanaša v prvi vrsti na 11 - letna razdobja solnčnib peg. Po dolgem opazovanju se je namreč izkazalo, da kažejo soli -čne pere poleg nepravilnega kolebanja tudi ritmične izpremembe. Največje in najmanjše štvilo sotačnih peg se pojavi skoro vdno v razdobju 11 let. Ker nastanejo vremenske abnormalnosti istočasno z največjim ali najmanjšim številom solnčnih peg, je jasno, da vpliva ta pojav na solncu tudi na vreme. Primerjalno opazovanje padavin z 11-letno perijodo solnčnih peg je pokazalo, da je v času največjega števila solnčnih peg v tropičnih krajih deževalo bolj, nego v času najmanjšega števila solnčnih peg. V* drugih krajih naše zemlje so pa opazovali meteoru-toci bal naapromi pojav. Meteorologija pa ie ni prišla tako daleč, da bi mogla v zvezi s solnčnimi pegami vsaj približno točno napovedati vreme za doticao leto.
Lažje je bilo dokazati zvezo med solnčnimi pegami in toploto zraka okrog nase zemlje. V času najmanjega števila sonlčnih peg je toplota zraka najvišja, v času največjega števila solnčnih peg pa najnižja. To je V n; -sprotju z naziranjem astrofizikov, ki trdijo, da je v času največjega števila solnčnih peg solnce najbolj vroče in da torej izžareva največ toplote. V času največjega števila solnčnih peg dobiva namreč naša zemlja od solne a več toplote, nego v času najmanjšeft.i števila. S tem toplota zraka nad on -mi kraji, kjer so dani pogoji za oblake, poskoči in posledic« je večje izhlapevanje vode. več padavin in ohladitev na zemlji. Za meteorologijo bi hilo zelo važno, č« bi se znanstveno dognalo, da je vpliv solnčnih peg na morski zrak vezan na naravne zakone. Seveda pa ne smemo misliti, da je vreme odvisno samo od pojavov na solncu. Na naso atmosfero vplivajo tudi topli morski toki, vlažnost zemlje, stanje ledu v polarnih krajih, zasnežene gore itd. Problem vpliva solnčnih peg na vreme je čedalje bolj zapleten Učenjaki si sicer prizadevajo ugotr-viti naravne zakone, po katerrh se ravnajo pojavi v naši atmosferi, roda to ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Vreme ostane muhasto, pa si naj meteorologi še tako belijo glave z ugibanjem in napovedovanjem.
IZJEMA.
— Papa, jaz nisem kriv, Janezek je začel.
— To me nič ne briga, saj veš. da je v sv. pismu rečeno: Ce te udari kdo po desnem licu, mu nastavi še levo.
— Daf napa, toda Janezek me je udaril po nosu.
NA KONCERTU.
— Gospod kapelnik, zdaj nam pa zaigrajte kanmamo.
— Kaj na je to?
— Nasprotje tega, kar ste pravkar igrali To je bila kantata, zdaj bi pa radi slišali kanmamo.
Stran 4
»SLOVENSKI   N ARO D«, dne 10. januarja 19-30.
Stev, 7
2^
Marcel Pri dlet
— Kje s*t<\ seržant? . . . Kaj se jc zgodilo?
Maxime je hitro odgovoril:
— Gospodična Yveta jc imela prav. Nekdo je bil tu . . . neka ženska . . . ženska, ki me .;e ranila in zbežala. Toda d-aieč ne more biti. Takoj jo u berem za .njo in -ne vrnem se. dokler je ne uyamem.
Maxime j-e res hr>tel planili za zlo-činko, toda začu'lo se je povelje:
— Ostanite to!
Maxime a* hotej ubogati. Presenečeno se je ozrl na grofico, rekoč:
— Moram poravnali račun z zločain-ko-, ki si je cVznila vdreti v vaše stanovanje.
— Ne, ne, nc storite tega, lepo vas prosim! Tehten razlog imam. da ostane ta zadeva tajna. Nikar nc delajte Skandala, gospod. Zadovoljite se s tem, da naju botsto še branji.
Maximc de Frleuse .ni mogel odbiti ie ©pašnde. Stal tje pred Moniko presenečen m ginjen ol)eneim.
Kair se }e začul še nežnejši glas Mo-*Ttkc de Rovaljoie, ki je vprašala:
— Se vam ni »morda pripetila nesreča?
— Bil sem ranjeni na leveni zapest-iu. Toda ito >e (malenkost v primeri z nevarnostjo, ki vam visi nad glavo.
Lepo vas prosim, -dovolite mi zasledovati zločiruko. .
— Nc, ne . . . pojdjite, da vam obv-c-Xem iroko. A ko se vaim vane razsodnost, spoznate, da mi s.brb za moj dober glas nairekuje opre-znost.
Ta čas, ko sta se seržant in Moni-ka -de RovaJjoie pogovarjala, je stopila Yveta v predsobo. Poklicala Je službujočo sobarico in j i dejala:
V na|em stanovanja so pregoreli konttakti. Bodite taiko prijazni in nadomestite jih z novimi.
Takoj so prispeli hotelski clektro-tebiHk5 z ilUČGO in Momka de Rovaljoie Maxime de Foleuse Hi Yveta so morali moilčate. i
Ves čas poorav'Manja niso spregovori besedice. Šele, ko so elektrotehniki odšli, je stopila dražesrtna Yveta k ser-žantu in videč, da ga ramena roka hudo 'boli, je dejala:
— Pokažite mi rano!
— Saj ni nič hudega.
— Kako da ne . . . Kri vam teče močno Dovolite, da vam ob vežem rano.
Seržant je podal roko Yveti, ki mu je" začela previdno tistav&ati kri in obvezovati rano.
Ni se več branil. Ni več govoril o tem, da bo zasledoval zločkiiko. Zavedal se je, da je že dolgo tega. kar je žena v črnem trikoi u izgini-la. Dohiteti bi ?e rtak ne mogel.
Imela ce dovolj čaisa pobegniti tn najti varno zavetišče.
Čas ni bi več tako dragocen. Preiskava, katero je nameraval uvesti, se je iahko brez škode unalo zakasnila.
Yveta irrcu <je bila ta čas obvezala rano.
— Vaša irana -res ni težka, — je dejala. — Zapestje je načeto počez. Zio-činka je morala ime*t«i bodalo. K sreči se de bala in tako ni wnela dovoli moči. Bodauo ni š!o posebno globoko.
Yveta se je še nekaj časa ukvarjala z rano. Izprala jo je z vodikovim kisikom in jo sjkrbno obvezala.
— Saj nisem zaman pose ča J a tečajev boturSMi strežnic, — jc dejala smeje.
— Hvala, gospodična, — se ji je zahvalil Maxime. Ozrl se je na obvezo in pripomni«! smeje:
— Prihajam z bojišča. Riffi na&i sovražniki, me niso mogli raniti, a -tu mi je Ženska načela kožo. K sreči je druga ženska (roka takoj popravila, kar je zakrivila prva. Po vasi zaslugi, gospodična Yveta, bom kmalu zdirajv.
Monrka de RoyaV!-oie se ni zmenila za nedolžno hoetrkino koketiranje. Po energičnem nastopu jo je znova obšel strah pred bližnjo bodočnostjo.
Zdelo se je, da splob ni opazila, da je seržajmt odšel.
Hitel je .po stopnicah gori in zopet nazaj . . . preiskali je vse kothčke v nada, da mu bo srečno nakirnoje pomagalo najti ženo v ornem «trikoju.
Toda Če je bila zločinka podla, je biua tiud'i srpretna. Ničesar ni bila pustila za seboj, kar bi pričalo, kam je pobegnila.
V hotelu »Imperia« ie Kilo zopet vse tiho.
Mavime de Frileuse je .izgubil vsako nado, da bi še ponoči pojasnil to zagonetko.
Zatopljen v misli, se je vrnil v sa-Icmčeki -kjer sta ga pričakovati še vedno prestrašeni dami. Ni čutil potrebe povedati #ma, kakšne misli mu roje^go glavi. Detja'1 je samo:        ■< *r
— Ničesar nisem našel.
In -ker je Monika, naslonjena na ramo svoje hčerke, tiho ihtela, ji je začel pregovarjati:
— Pojdite in cdpočiijte si niaJo. Jaz bom bedel. In prisegam vam, da vas nihče ne bo diramil iz spanja.
Grofrca de Royaljo.:e je seržantu tako zaupala, da ga ie takoj ubogala.
Z Yveto je odšla v spalnico, da poskus' zatisniti oči in pozabiti vsaj v sparvrj na svoje gorje.
Tudi Yveta je ubogala soržar.ta in legla k počitku.
Max:ime de Frileuse je ostal sani. Postavil je v predsobo naslanjač, zlek-nil se ie vanj m zamirmral:
— Beatrici in Borisu . . . srečnima zakoncema . . . se še ne sanja ne. da prenočujem tako blizu.
Poročna noč
Grofica de Rovaljoie Je bila trdno .prepričana, da vedo za tajno njene nesrečne ljubezni samo Yveta in člani bratovščine »Crna perunika«.
Zato ni hotela priznati seržantu Dia-volu, da dobro ve, kdo ga je ranil.
Neznanka, ki je vdrla v njeno stanovanje, ni bila navadna zločinka, katero žene pohlep po denarju in draguljih, temveč članica strahotne bratovščine,
•živeče na račun družabnih škandalov in nesreče ubogih žrtev.
Domneve sirotice de RovaJjoie so bile pravilne. V njeno stanovanje je res vdrla člaar.ca bratovščine =>Croe perunike«. Čitatelj .je gotovo že sam uganil, da je b3a to Magdalena de Vaui-nes.
Ravnala se je po zadnjili Doževih navodilih in hotela je ostati čez noč v hotelu »Imperia«.
Člani bratovščine »Crne perunike« so ji bili našli v hotelu zanesljivo pomočnico v osebi sobapice-inozemike. Z njeno pomočjo ce premagala Magdalena mnoge ovire, da je lahko poslovala v ho teki.
Vohunka je ravnala vedno enako. V promenadnem plašču je prišla v hotel skozi vrata za sluiinčad in natpotila se je naravnost v sobo svoje pomočnice.
Tu je odložila plašč in obleko tako, da de ostal na nji samo čnn-i triko. Potem je počakala do noči m ko se je stemnilo, je šla na delo. Prisluškovala ■je pri vratih, da bi zvedela vse, kar bi se daiO izrabiti za izsiljevanje.
H grofici RoyaI»Vvie je prišla zgodaj, pa ni imela sreče. Videč, da so jo zalotili, je pretrgala žice električnega voda tako. da je nastal kratek stik. Ko so jo zgrabile krepke moške roke, si ni mogla pomagati drugače, kakor da je potegnila izza nedrij bodalo in zamah-nMa z njim kar na slepo srečo.
Cut'JIa ije, da se je ostrina zasadila v meso. To go je rešilo. Srečno je odnesla pete.
$e sama ni prav vedela, kako je prišla na dolg hodnik, kamor so vodila vrata sob in stanovanj hotela »Impe-ria«.
Plaho se je ozrala na vse strani. Bala se ie, da bi jo utegnil kdo onaznfi in zasačifi. Kdorkoln bi prišel po hodniku, bi bil zelo presenečen. Če bi srečal ženo v črnem trikoini z c krv a\HI j enim bodalom za pasom in z električno sve-tflko v roki.
Zakričal bi od strahu in priklical vso slu7.:nčad. In Magdaleno de Vaulnes bd aretirali. To se pa za vse na svetu ne sme zgoditi. Ponosna žena bi iraje umrla kakor da bi bila javno osramočena.
Zato je na vso moč bežala in iskala izhoda ,da bi mosla pobegniti iz hotela. Preklinjala je moža. ki jo ,;e bil zasačil v groftičine-m stanovanju. V temi ni videla njegovega obraza m tako ni vedela, kdo ije bil.
Ce bi imeTa več časa, bi se požurila v .na?v:šije nadstropje in skrila v sobo služkinje, ki je bila zvesta pomočnica bratovščine »Crne perunik e«.
"Ta s!itiž)k^nja - je Vu-rfiovi. ljubici že večkrat pomagala. V njeni sobi se je lahko preoblekla, ne da bi jo kdo. videl. Ce bi bila v nevarnosti, da jo zasačijo, bi lahko ostala tu vso noč.
Vse to je bik) lahko, če j-e šlo gladko od rok. Toda zdaj je bila nevarnost, da spravi grofica de Rovaljoie ali njen zaščitnik ves hotel na noge.
Darujte za
Juposlovensko matico
Kam vodi verski fanatizem
Ker se je hotela mlada Židovke, poročiti s katcMoarjam, so jo
sorodniki hMK
V francoskem mestecu Oranu je bil izvršen med božičnimi prazniki strašen zločin, katerega žrtev je posta* la 201etna uradnica mestnega brzojava «nega urada Julietta Tordjmanova. Zlo* čin so izvršili njeni ožji sorodniki oči* vidno zato, ker se ie hotela poročiti z mladeničem katoliške vere, do čim jc bila sama Židovka. To pa ni bilo po vo* Iji njeni rodbini in sorodnikom. Zato so Julietto napadli in pretepli tako, da je težkim telesnim poškodbam pod* legla. Samo na glavi je imela 12 ran, ki pa niso bile smrtne in Julietta bi naj* brž ne bila umrla, če bi ji bili takoj nudili zdravniško pomoč. Policija je uvedla preiskavo in na dan so prišle vse podrobnosti zločina, ki jasno pri* čajo, kam vodi verski fanatizem.
Julietta je odšla 23. decembra z ju* traj v urad. kjer je ostala do 5. popol* dne. Zvečer sta židovski rodbini Tordjmanova in Tcboulova poizvedo* vali pri sorodnikih in znancih po Ju* lietti, češ, da se ni vrnila iz urada. Te* lefonirali so tudi na policijski komisa* rijat in v bolnico, toda nikjer niso ve* deli. kam je izginila Julietta. Tudi na* slednji dan so jo zaman iskali. Šele na sveti dan je prišla njena starejša orao* žena sestra k hišnici in ji izjavila, da se je Julietta najbrž odpeljala s svo* jim zaročencem. Hišnica je pa odgo* vorila. da jo je videla pred dvema dne* voma, ko se je vrnila zvečer iz urada. Umorjena je v kleti! — je vzkliknila njena starejša sestra in hitela domov.
Kmalu sta obe rodbini obvestili policijo, da sta našli v kleti truplo pogre* šanc Juliette,
Sodna komisija jc poslala truplo v a na komični institut, sama je pa pregledala klet, kjer je ležalo truplo in dak* tiloskopirala razne odtise. Obe rodbi* ni sta opozarjali komisijo, da £radc maroški zidarju v neposredni bližini hišo in da ni izključeno, da so Julietto umorili. Sodna komisija je pa takoj osumila obe židovski rodbini. Preiska* va je dognala, da jc dvignila Julietta usodnega dne v hranilnici svoje prihranke v znesku 4500 frankov. Ta de* 'nar so našli pri njenem svaku Teboulu. 24. decembra so fanatični sorodniki Ju« iietto neusmiljeno pretepli in jo za* vlekli v klet, kjer je čez 12 ur umrla. Pred smrtjo so jo na videz iskali, čeprav so hodili v klet po hodniku, kjer je ležala vsa okrvavljena. Zanimivo jc. da ji je zadala najtežjo rano na glavi lastna mati.
23, decembra jc Julietta katei?orič* no izjavila, da se poroči s katoličanom, čeprav je Židovka. Sorodniki so ji pri* govarjali, naj sc nikar ne izneveri veri svojih dedov, toda dekle se ni dalo pregovoriti. Ker niso mogli preprečiti poroke drugače, so Julietto ubilf. Usodnega dne se jc dekle oči vidno se-stalo s svojim fantom, ker so našli pri nji pismo, v katerem ji ženin piše, naj pride na sestanek in prinese obljublje* ni denar. Policija je aretirala njeno mater, sestro in svaka.
' 2 letalom na leve in slone
Aristokratska družba ljubiteljev lo* va na divje zveri, v kateri so baron Louis Rotschild, grof Kinski, grof Khe* vehiller in znani angleški Io^ec kapi* tan George Wood, *o naprosila Švicar* skega letalca Mittelholzera, da bi jo spremljal v srednjo Afriko, kier pri* rede lov na leve, slone, nosorožce, an* tilope in drugo zverijad. Ekspedicija bo trajala šest tednov in za ta čas so najeli švicarskega letalca. Letalo »Swi* tzerland III.«, ki leta na progi Ziirich* Berlin in Zurich^Monakovo, ni zgra* j eno in opremljeno za tako dolge eks* pedicije. Člani ekspedicije so se obr* nili na Mitelholzera samo zato, ker je nad Afriko že letal in ker ve, kje so najboljši lovski revirji.
Lovci se nameravajo utaboriti v puščavi Serengetti v srednji Afriki bli* zu gorovja Kilimandžaro in Nerogoro. Vse potrebščine pripeljejo lovci v Afriko z aeroplanom. Mittelholzer je razdelil 7840 km dolgo zračno progo na sedem etap: Ziirich*Catania, Cata* nia * Benghasi, Benghasi * Alexandria, Alerandria * Assuan, Assuan = Kar* thum * Mongala in Mongala Naibi. Na željo lovcev se lahko etape podaljšajo. Izkušeni švicarski pilot, katerega bo spremljal njegov mehanik, namerava
preleteti 6000 m visoko goro Kilimand= žaro. 4171 m visoki vulkan Elgon in 36000 m visoko pogorje Kenia Še no< benemu letalcu se ni posrečilo prelete* ti teh gor in sam Mittelholzer jih je moral pri prvem poletu nad Afriko obleteti v velikem krogu. Spotoma bo* do lovci izdelovali tudi film iz življe* nja zveri.
9T ROŠKE.
MOCAVtCE
Najboljše, naftrafnejse, zato 13 najcenejše!
REDKO MLEKO.
Gospodinja: Kako to, da je vase mleko tako redko?
Mlekar: Kako bi nc bilo redko, ko pa stoje krave na dežju?
>*A4olH o£fasf<
Vsaka beseda 50 par.  Plača ae lahko tudi v znamJcun. Za odgovor znamko I - No vprašanja brc*  znamk* •» i       ndenvarlnma,   ~  Najmanjši ojjrn.« S —•
^  Premog in drva
dobi* najboljše vate pri RUDOLF VELEPlCU, trffovicM s Ktitovicmiu I_4i£b!j3fia Vil- Sv. Jesnocia cesta St. 2S. Teiefon 270S. 101-L
Klavirje
in pianine prodaja, izposojuje, popravlja in Cisto uglasuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINER, Ljubljana, Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2. 576
Absolventinfa
trgovske So-ic, zinclas. slovenskega in nemškega j-ez&a ter stroće-pisje, ić^Le zaporno shdBbo. Na-stn-p lahko tak ob. Pomudbe na ■upra.vo L:sta pod »Rlsa.ra>a 599«.
Pisarniško mizo
dobra ^bnan-jono, kupnm. Ponudbe z na<ve-đbo cen« na opraroo ireiga K-ssa &r*l »Mio»
Stanovanje
<Sve so-bi. kuhia.a in ?.r'-:ikBn<:. pod are od mesta, tokol odickaim. Avto postaja. Ponudbe to upravo t-e^a iisfca pod  »Čistost-«. 586
2£ Premog
tn pofpct'jfl^nta suha drv« dobavlja na d<xm A. Jorafličjc, Kar!#c*všk.a cesta st. S. Telefon 3457. 113-L
„OLLA'
GUM
Mp išvcTje zaTTOSiTjivvtst in čvrst*
faqp85e
»OLLA«!
k>03n:/je se nezgedd! r>>kia!za«o  nafdioi\Tr^en«ej,s.:!
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo.
FRAN ŠUŠTAR
lesna  industrija in  trgovina,  parna žaga
LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12.
20odstotne kronske bone
kupuje Pučka itediornica. za-ložnč zavod d. d.. Osftek, Desattbčma vi. 27. 110/L
2$ Premog
tn DRVA npagboiise vrste dobavita
L Pogačnik
Bohoričeva S. Telefon 2059
9U
Prometni zavod za premoo d.d. zublja >a
prodaja po najugodnejših cenah samo na debeio:
Premog
domači in inozemski za domačo kurjavo  in  industrijske svrhe
Kovaški premo? Koks
Brikete
vseh vrst
livarniški. plav-žarski m plinski
Prometni zavod za premog d.d v Ljubljani
Miklošičeva cesta štev. 15/1
x^ O S A L
p-rašok proti
NAHODU
Vas takoj reSt tega zla. Oin  10.—       Proizvaja: apoteka   Mr. B A H O V E C. 109/L LJubljana
+
ADItlJSKI STROJ
najnovejše izdelave na zalogi pri turdki
H ca d.   (B €sw €*f €S,   J+f**!* tjana
ŠELENBURGOVA UL. 6 — Tel. 29-80
Umri aiaim je nenadomestljivi sin in hrat-edinec. gospod
Miro Kune
bivši akad. poru. vojne akademik, stud. phH.
Materi zemlH ga izročimo v soboto, dne 11. januarja t L, ob 15. uri \z Jurčičevega trga 2 ik Sv. Krilu.
Ljubljana, dne 9. januarja 1929.
DORE in ANI, starši. MAJDA, sestra.
644
mam
Si
A.LE. fKADERNE
L1UDLTANA
UaWe Jastp Znpaa5K. — Za ^ianodoo Marao«: Pran tecri«k. — Zrn, «w«uvo m mmeadai del Bate: Oboo Chrxtoi. — Vsi v Lftufcfenć.