ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
^WnanuilHIIinintlllltllinilllMIHirmiUllltllllinilttlllttrtininmiiiii
QUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKS
^11111111|1[]1И111111111П1П1111111М]|111|11И111П11111111111И]|1|1||||11|1П11П1Ц1|11|С^
j OGLAŠAJTE V i NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
?L3iniujiiiHDiiiiiiiiiiiiE]inniiiiiiiaiiiiiiiiini[]inimniiiQjiMiiiii
ХХХУШ—LETO xxxvm.
Zadnje vesti
Lepo, vendar še hladno bo-
Najvišja tem-Peutura dneva bo 72 stopinj,
nai Л	Za jutri je
povedan toplejši dan.
Danes ob 10. dopoldne se je o^on a v Detroitu seja med za-topmlu unije C.LO. in Forda, za zadnji poskus, da se od-
noh! ^	ne prišlo do
v	sporazuma, potem je
ordu računati s stavko, ki ^topila ob polnoči na četrtek.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 31, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 105
v noči od
Stavka sfeojevodij in njiho-ttlji	V Veliki Brita-
^ pomočnikov
kihrazmahu. Ka-
na odstotkov strojevodij ni 'oino Л	hočejo de-
Pa JalT—^kznice, so
•U'i se čutijo posledice
V	kaplja vode v morje.
čutijo posledice
verirtl	^ bo vlada
današnjega Vlada	»^jen^no stanje,
sebae	nalepiti po-
^alstvo	bo Prebi-
IjeZZ T™""' ker bo preskrb-da	vojaškimi sredstvi,
do pomanjkanja
Zdi
NEMCI 2E DVIGAJO GLAVE! NEMČIJA, NEMČIJA NADVSE!
Ali je verjeti v iskrenost zapadnih Nemcev, da bodo sodelovali v zapadnoevropski skupnosti, sploh v družini narodov, tudi v Severno atlantski zvezi, ne bodo pa mislili na obnovo nemškega imperializma in militarizma? To vprašanje se je sprožilo v ameriškem in svetovnem tisku. Po našem mnenju popolnoma vpravičeno, ker so se že oglasili tisti v Zapadni Nemčiji, ki zahtevajo nazaj bivše nemške meje in nemško posest.
Republika češkoslovaška"*"
vprašanje polia.
So đa	^ Washingtonu
da bodo
ђа Lr	s cepljenjem
kakršnihkoli
k	Zanesville, O., sta bi-
v staro^	nečaka
dveh let in devetih
ftickv	Tommy in
m	j« ^ hišo
je s	ropar. Domače
®ti4>l{a	nato pa oba
Vse Ohio P^'jal neznanokam.
okrajev so bile
m
izlet ja— pa nazaj!
^tavlci ^ Britaniji imajo dve žabno'?„	zadele dru-
^'igležev	življenje
britanskih
bliski dol	stavki prista-
196 ladii^to'	luk ne more
tero gQ	je stavka, v ka-
^odje ; ® angleški vlako-je Ha . ^Jjhovi pomočniki. Teh %vko v/, (^krog 70,000. Na ^kio) ,1. ° ravno pred angle-*^di ys; tedna, ko Angleži ^nih	Pi*osti čas zunaj
V Veliki	Konec tedna je
4ia. Y Pitani ji velika tradi-^išča <ar> zabavišča in leto-ki sn	lahko sli, tisti,
nam je znana. Na severu Češke so bivali Nemci, katere poznamo pod imenom Sudetski Nemci. Bili so premožni sloj, so imeli v rokah glavno češko industrijo. Ko je po razbitju avstro-ogrske monarhije nastala samostojna češkoslovaška republika, so bili ti Nemci do nove republike popolnoma pasivni. Niso hoteli z njo sodelovati. Monakovo nam je znano. Je prestolica Bavarske in v Mona-kovem je bilo dogovorjeno, da se češkoslovaška republika razbije, da se sudetski Nemci priključijo k Nemčiji Hitlerja. To se je tudi zgodilo, nato pa je Hitler zasedel vso Češkoslovaško.
Med voditelji sudetskih Nemcev je bilo znano ime Henleina. Ta je bil nemški nacist in pristaš. Hitlerja.
Ko je Nemčija Adolf a Hitlerja izgubila zadnjo svetovno Vojno, so morali Nemci na Poljskem, na Češkoslovaškem in v raznih baltiških državah plačati svoj račun. Bili so razseljeni v Nemčijo. V Nemčiji je bilo teh razseljenih Nemcev toliko, da se trdi, da lahko operira z okroglo številko deset milijonov, ustanovili pa so lastno politično stranko, ki je v nekaterih provincah zapadnonemške republike važen politični faktor.
Ko je Zapadna Nemčija postala samostojna in ko s6 ji dovolili, da se lahko začne obo-roževati, so dvignili glave ti razseljeni Nemci.
V mestu Frankfurtu se je zbralo nad 300,000 razseljenih Nemcev in zahtevalo, da pride do stare Nemčije, da se zopet vrne Nemčiji nazaj tisto ozemlje, ki je bilo dodeljeno po vojni slovanski Poljski in Češkoslovaški.
Porurje je znano nemško industrijsko središče. V mirni dobi je šlo za kruhom v Porurje veliko Slovanov, tudi Slovencev, ki so imeli svoje središče z narodnim domom v mestu Hambornu. Največ pa je bilo Poljakov. V Bochumu, ti je eno od industrijskih središč v Po-rurju, se je zbralo nad 60,000 teh razseljenih Nemcev iz Poljske, iz province Šlezije, znana
2 5^, '} navezani na povra-^iti.	mogli po-
sednik britanske vla-^obii	ki je sicer
Za L- ^ zadnjih volit-je	stranko,
^ stavkn ji' aktivno poseže J® pozval, da%I "a delo in zagro-raznni ^ .^^ko končal z vse-ktno	sredstvi, ver-
"''ko
^Kovtć tJBlT
V
se vršile
1°°%,	na progi
^ tudi R i, k se je udele-^■esno Or ^^k°vič doma iz California. Vukovič je In pri teh
&0
rvj у»лJ	uia,,
^^Soslovan
po premogovni industriji, in ki so zahtevali, da se vključijo v bodočo nemško armado, obenem pa prisegli, da ne bodo mirovali dokler ne bo Šlezija odtrgana od Poljske in prišla nazaj pod Nemčijo.
Podobne velike manifestacije nemških razseljencev so bile v industrijskem središču Essen, kakor tudi v Dortmundu in Duisburgu. Duisburg je znano kot največje rečno pristanišče celinske Evrope. Povsod je bila zbrana množica na deset in deset tisoč zborovalcev, ki so zahtevali, da se sedanja nemško— poljska meja popravi. Zboroval-ci so naslovili na Washington in London apel, da jim poniaga-ta radi "storjene'krivice," ko je šlo za nemško—poljske meje.
V tej zvezi naj omenimo mesto Koenigsberg. V tem mestu, ki leži na skrajni točki Vzhodne Nemčije, je bil rojen lin tudi poučeval eden največjih nemških filozofov Emanuel Kant. Rusi so po zmagi v zadnji svetovni vojni dosegli, da se je to mesto direktno priključilo k Sovjetski zvezi, mesto samo pa so tudi prekrstili. Sedaj nosi ime Kaliningrad, po imenu bivšega predsednika Sovjetske zveze. Nemški razseljene! zahtevajo, da se tudi to mesto vrne nazaj k združeni Nemčiji in zopet prekrsti nazaj v prvotno ime Koenigsberg.
MATI S 4 OTROCI V SMRT
V Geraldine, Montana, imajo rešiti ozadje kako je prišlo do smrti 22 letne matere Alice Phillip in njenih štirih otrok. Štirje otroci so bili v starosti od petih mesecev do štirih let. Mož Howard, star 34 let, je šel iz samotne kmečke hiše blizu Geraldine po nakupu. Ko se je vrnil domov, družine ni več našel. Sam z okoličani je šel iskati družino in končno so našli ženo—mater in štiri otroke mrtve. Prvi vtis je bil ta, da so šli v smrt radi oslabelosti. Trupla so našli kakih 15 milj vstran od domače hiše. Nerešeno pa je vprašanje, zakaj so sploh šli na pot v neurju.
LETALCI USA-PROSTI
Na Kitajskem je 15 ameriških letalcev, ki so bili za časa vojne na Koreji padli v kitajsko vojno ujetništvo. Od teh se je 11 moralo zagovarjati pred sodiščem, kjer so bili tudi obsojeni, da so bili v špijonažni službi. Zadeva je znana. Indija je posredovala, da se da tem obsojenim pilotom svoboda. Potrjeno je, da se je kitajska vlada odločila, da da štirim obsojenim ameriškim letalcem svobodo in se lahko vrnejo v Združene države
Vprašanje je sedaj kakšna je bila izbira kitajske vlade, ko je dala svobodo le nekaterim zaprtim Amerikancem. Ali takim, ki so bili obsojeni le na nižje
zmagovalec. Pri kazni, ali pa takim, o katerih se je—ubil. 'je tudi kitajska vlada prepriča-
na, da so dovolj prežeti komunizma, katerega bodo propagirali tudi v Ameriki. Praksa namreč dokazuje, da so prišli v Ameriko iz Kitajske zaprti in obsojeni Amerikanci, katerim je bila kasneje dana svoboda, pa so ob prihodu v Ameriko odkrito nastopili za komunizem.
V IZPOLNJEVANJU DOLŽNOSTI
V Louisville, Ky., je pri poroti sodelovala ga. Lillian Stroh-meier. Za časa izpolnjevanja svoje službe je bila doma teme Ijito okradena. Ko je bilo končano porotno zasedanje in je Strohemaier doma odkrila tatvino, je prijavila policiji, da so ji tatovi odnesli zlatnine in draguljev v vrednosti $3,500,
VOJNE POSLEDICE. NA KATERE NE MISLIMO
Amerika se ne more zavedati, kakšne šo prave posledice vojne. Predaleč za nami so časi, ko je vojna divjala na ameriški zemlji kot taki. Leta 1776 je bil pričetek ameriške vojne za neodvisnost. Leta 1813 je prišlo dio vojne med Veliko Britanijo in Združenimi državami, tudi na ameriških tleh. Bili smo v sporih radi Mehiko in radi španskih kolonij. Leta 1861 se je začela krvava državljanska vojna; ki je v resnici bila krvava. V prvi svetovni vojni so Združene države v to vojno stopile leta 1917, v dru^ svetovni vojni leta 1941, toda vojna je bila izven Amerike. Leta 1950 se je začela vojna na Koreji, tudi izven Amerike. Toda posledice vojne trajajo v Ameriki sami. Ne samo, ko gre za velike državne dolgove, marveč ko plačujemo za—veterane.
Tisti veteran, ki se je udeležil ameriško — angleške vojne leta 1812, in njegovi potomci, so izgubili " pravico do javne podpore šele leta 1946.
Poročali smo o Albertu Woolsonu, veteranu iz državljanske vojne, ki je star 108 let in živi v Duluthu, Minn. Zadnjič mu je javna blagajna izplačala $1,634 za bolniške stroške, za tiste, M imajo radi njegovega sorodstva pravico do federalne podpore, pa je šlo iz federalne blagajne do sedaj $4,087,287. Kaj pa če vzamemo svinčnik in izračunamo koliko stanejo razne javne blagajne veterani iz prve in druge svetovne vojne! če je bil samo slučaj /Uberta VVoolsona tako drag in sega daleč nazaj v ameriško državljansko vojno, kaj bo šele z veterani prve in druge svetovne vojne in z javnimi podporami njihovim sorodnikcmi!
Iz bolnišnice
Mrs. Barbara Stefanac je bila prepeljana iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 21840 Miller Ave. Še vedno je pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo.
Zadušnica
Jutri, 1. junija se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine ob 8. uri zjutraj v spomin prve obletnice smrti Mary Godec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
V staro domovino
Prošli torek je šel Mr. John Sušnrk, gl. predsednik S.D.Z. in lastnik trgovine Norwood Appliance and Furniture, 6202 St. Clair Ave., s svojo ženo Mary in sinčkoma Kenny in Denny na obisk v staro domovino. Domov se vrnejo koncem meseca julija.
Preselitev
Mr. Leo Zab, tajnik društva Slovenec št. 1 S.D.Z., se je preselil na 17415 Neff Rd., Cleveland 19, Ohio, kamor se naj članstvo v društvenih zadevah poslej obrne.
O (EM so SE POSVETOVALI IN V (EM SO K DOGOVORILI RUSI IN JUGOSLOVANI, KDO VE!
Prazniki in smrti
v presledkih dajanja poročil kakšno je stanje na ameriških cestah in ulicah, po katerih so se premikali milijoni avtomobilov, smo napeto pričakovali kakšni bodo izidi. Prve številke so pač javljale, da je bilo toliko in toliko pobitih, utopljenih, oziroma je prišlo ob življenje ob drugih nesrečah. Država Ohio se ni dobro odrezala. Smrti slučaji so se od trenotka do tre-notka stopnjevali in to pre^o napovedi.
Nič čudnega: V Parma Heights živi na primer 29 letni Robert Powell, ki je bil v 24 urah trikrat aretiran, ker je prehitro vozil in namenoma ali ne, podrl na svoji lastni cesti kjer stanuje, pet svarilnih znamenj. Powell ima za seboj črno popisan list, da se ne briga za predpise s kakšno hitrostjo sme voziti. Vozi brez luči in mu niso nič mar predpisi kje naj parkira.
Rekord za Memorial Day je bil do sedaj v Ameriki 364 smrtnih nesreč. Za letos za pretekle tii dneve so danes do 8. ure našteli 359 smrtnih slučajev. Bližamo se torej rekordu če ga ne bomo celo potolkli. Naj-, slabše se je odrezala Californi-ja, za njo pa takoj Ohio, kjer je bilo 27 smrtnih nesreč, večina na cestah.
UGIBANJA, KI PA OSTANEJO LE UGIBANJA!
Trditev, ki smo jo zapisali v začetku pogajanj med rusko in jugoslovansko delegacijo, da vedo le v Moskvi in v Beogradu zakaj pravzaprav gre, se lahko ponovi tudi danes. Ničesar konkretnega, le da je po vsej verjetnosti Jugoslavija ponovila to kar je trdila do sedaj, da se ne veže ne na zapadni ne na vzhodni blok, da hoče tudi v naaprej voditi politiko, kakor bo pač odgovarjala koristim Jugoslavije.
Po časnikarski dolžnosti pri-*"
ĆETVORČKI— POLNOLETNI
Kanadski petorčki, vse deklice, prvotno petorčki, so v kraju Callandar, provinca Ontario v Kanadi dopolnili polnoletnost. Gre za znane petorčke iz družine Dionne, senzacijo sveta. Ena od teh Emilie je umrla lanskega avgusta in so tako ostale pri življenju le štiri sestre, ki so na dan 29. maja bile stare 21 let, postale tako polnoletne. Kot petorčki in kot svetovna senzacija so vzbudile deklice svetovno javnost in se je iz raznih prispevkov nabralo za njih $1,000,-000. Ko so dekleta postala polnoletna, so se odločila, da se denar razdeli — vsaki svoj delež. Dve od njih se pripravljate na poklic bolniških strežnic, Annette se je posvetila muziki, Marie pa je ostala pri materi. Pomaga pri gospodinjstvu. Kot rečeno, je Emilie lansko leto umrla.
TIHOTAPSTVO Z URAMI
Industrija švicarskih ur je svetovno znana. Združene države so bile in so še vedno dobre odjemalke teh ur. Predsednik Eisenhower je zvišal uvozno carino na uvoz švicarskih ur. Med Washingtonom kot prestolico Združenih držav in med Ber-nom kot prestolico švicarske republike je bilo izmenjanih več protestnih not. Švicarji so namreč protestirali. Se pa niso vdali. Zadnje poročilo pravi, da je tihotapstvo s švicarskimi urami silno narastlo in da gre tudi za tihotapstvo sestavnih del za te ure. Zadnje poročilo pravi, da se je tihotapstvo povišalo kar za 50 odstotkov.
našamo nekaj komentarjev, ti pa so:
Da se je izkazalo, da je stopil bolj v ospredje glavni tajnik Iruske komunistične stranke Ni-kita Kruščev, kot predsednik sovjetske vlade pa Nikolaj Bulganin. To naj bi pomenilo, da je Kruščev osebnost številka ena, ne pa Bulganin. Vendar pa se zdi, da je ta trditev preveč smela. To drži, da v Moskvi ni pravega naslednika Stalinu. V svetovni zgodovini se še danes podčrtuje, da je važna okolnost, da v Moskvi nimajo centralne osebnosti, kot sta bila Ljenin in Stalin in da še ni končan boj med sovjetskimi veljaki, kdo naj bi bil pravi naslednik Stalina. Kruščev da je le prvi med enakimi. Kruščev je najprej prispel v Beogra^ in Kruščev je bil največ v stikih s Titom.
Drugo: Komunistično časopisje v Jugoslaviji piše le o splošnih političnih principih o nevtralnosti, o samoodločbi, o pravici in zahtevi, da se druge države naj ne vtikajo v notranjost tuje države.
Svetovno časopisje išče zunanjih znakov, ki naj kažejo na to, kaj se je na konferencah notranje dogodilo, pa pravi, da so bili Rusi nerazpoloženi, da pa je bil Tito s člani jugoslovanske delegacije dobro razpoložen.
Tretje: Jugoslavija zahteva od Sovjetske zveze odškodnino v višini pol milijarde dolarjev. Odkod naj ima ta vest kako stvarno podlago, ne. vemo. Nekaj verjetnosti bi na tej vesti bilo, to pa radi tega, ker je Jugoslavija po prelomu leta 1948 veliko gospodarsko trpela. Jugoslavija je imela svoje gospodarske načrte kako industrija-lizirati deželo. Rabila je industrijsko pomoč iz držav satelitskega bloka, posebno mašine-rijo iz češkoslovaške. Jugoslavija si je postavUa ogrodje v obliki zidov, tovarn, v ta poslopja pa je bilo treba postaviti —stroje. Tudi sicer za izvedbo svojega gospodarskega načrta je bila potrebna pomoč tujine. Stalin je pritisnil na vlade satelitskih držav, da se niso držale sklenjenih pogodb, dobave Jugoslaviji pa so odpadle.
Za vzhodni blok?
Značilno je bilo, da so sate-
litske države Sovjetske zveze ravno v času pogajanj v Beogradu odobrile znani sklep v Varšavi, da se oborožena sila teh držav postavi pod skupno poveljstvo, vrhovni poveljnik novega vojaškega bloka pa da je ruski maršal Konev, Ko pa je bilo glasovanje in ko so o novem vojaškem bloku govorili, so povdarjali prijateljstvo z Jugoslavijo.
Nov veter iz Washingtona
Po našem mnenju je treba /presojati rusko-jugolslovanske razgovore tudi po stališču katerega zavzema Washington. V tej zvezi moramo zopet imenovati ime demokratskega senatorja Walterja Georgea, ki je načelnik varnega zunanjepolitičnega odbora v senatu. George je bil tisti, ki je dal idejo o skupni konferenci štirih velesil, tudi Sovjetske zveze; dalje pa, ki je začel z novo ameriško zunanjo politiko, da se stanje kot je v posameznih državah pripozna, s temi drža-vami pa da se razgovarja. Gteorge je na primer izrecno trdil, da je treba direktnih pogajanj tudi s komunistično Kitajsko. Torej princip, da se vzame na znanje ureditev države kot je. Ker velja isti princip tudi za Jugoslavijo, je sedaj od Jugoslavije odvisno kako ona presodi položaj, odkod bo imela več koristi ali od Združenih držav ali od Sovjetske zveze.
ŠOLARJI BREZ IZPITOV
Bliža se konec šolskega leta in šolarji se pripravljajo na zadnje izpite. Učiteljstvo v Italiji je na splošno slabo plačano in je stopilo ravno pred zaključkom šolskega leta v stavko. Italijanske šole so brez pouka, italijanski šolarji pa brez priprav na končne izpite.
Zopet doma
Iz Cleveland Clinic bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo, se je povrnila domov Mrs. Mary Bubnič, 19710 Mohawk Ave. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, voščilne kartice in darila. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo.
AVSTRIJCE BOLI GLAVA?
DUNAJ, 26. maja — Prvemu veselemu razpoloženju, da bo konec avstrijske okupacije, so sledili hladni računi.
Avstrijska republika dela z zunanjim svetom deficitno, to se pravi, da več uvaža v Avstrijo, kot pa v tujino izvaža.
Okupacijske čete v Avstriji so za sebe trosile precej denarja. Avstrijskemu gospodarstvu je prišel redno letni priliv $60,-000,000, teh dolarjev ne bo več.
Avstrijska republika bo mo-
rala plačati Sovjetski zvez tekom prihodnjih šestih let vsako leto $25,000,000.
Če se bo Avstrija v katerikoli višini oborožila, bo morala to armado postaviti na noge z lastnimi sredstvi in jo tudi vzdrževati.
Avstrijska vlada na Dunaju že razpravlja o možnosti, da bo zaprosila za mednarodno posojilo. Vprašanje je, kdo ga ji bo dal.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta;: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three A^nths-—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.0C - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: ',Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za iest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
.$12.01 . 7.01 4.50
Entered as Second Class Matter April 264h, 1918 at the Post Office a» Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
EISENH0WER-ŽUK0V-T1T0
(1)
Gre za tri vojake in politike, ki so bili v zadnjih dneh V ospredju političnega zanimanja. V Jugoslaviji sicer pri posvetovanjih maršal Žukov ni bil navzoč. Toda kljub temu ostane Georgij Konstantinovič Žukov vendarle ena najbolj pomembnih osebnosti ruske vlade. V tej vladi je Žukov vojni minister. V Beogradu in v drugih krajih Jugoslavije, kjer so se pogajali o bodočih odnosa jih med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, sta bila v ospredju Nikita Kruščev kot glavni tajnik ruske komunistične stranke in Nikolaj Bulganin kot predsednik sovjetske vlade. Toda če se govori o vojni v zvezi z tendenco, da se ohrani mir, je Žukov v očeh Rusov centralna osebnost.
Vse tri vojake in politike bi lahko imenovali maršale. Žukov je dejanski maršal, enako Jugoslovan Josip Broz Tito. V Ameriki ne poznamo preveč raznih vojaških šarž in je najvišja vojaška šarža pač general, ki ima še posebna odlikovanja, da ima več ali manj zvezd. Toda maršala ne poznamo. Po položaju kot ga je imel Eisenhower v zadnji svetovni vojni, bi tudi Eisenhower ju pripadal naslov "maršal."
Vsi trije so približno enake starosti. Eisenhower je bil rojen leta 1890, Žukov leta 1895 in Josip Broz Tito leta 1892. Dovolj na starost nad 60 let, da da vsem trem tudi gotovo življensko skušr^jo.
Vsi trije so se izkazali kot vojaki, pa tudi kot civilni upravniki. Kariera našega predsednika Eisenhower j a nam je več ali manj znana. Eisenhower se je posvetil vojaški karieri in je stopil leta 1911 v vojaško akademijo in bil prav do leta 1952 vojak po poklicu. Doletele so ga časti in dolžnosti kot malokoga. Začetkoma je napredoval, kakor je pač to običaj v vojaški karieri; v zadnji svetovni vojni je postal vrBovni poveljnik vseh zavezniških čet na severno afriškem in evropskem bojišču. Kot tak je zapovedoval vsem zavezniškim četam; on je bil tisti, ki je napravil znani načrt o vdoru iz Anglije v Francijo, on je bil tisti, ki je dirigiral končni poraz Hitlerju in njegovim podrepnikom. Toda leta 1952 je isti vojak Eisenhower postal ameriški civilni predsednik. Moral je sleči vojaško suknjo, se odpovedati vojaškim pravicam in činom, da je mogel postati predsednik. Naša republika hoče ostati civilna in pozna le civilnega predsednika. Do sedaj so bili trije pravi bivši generali predsedniki ameriške republike. Hočemo pa povdariti, da je življenje predsednika Eisenhow-erja prepleteno z vojaškim in civilnim čutom. Eisenhower ve, kaj je vojak, priučiti pa se je moral temu, kaj je civilist.
Ime Rusa Georgij a Konstantinoviča Žukova je sicer znano, vendar, našim čitateljem morda ne v vsej podrobnosti. Mi podčrtamo takoj, da je Žukov član Sovjetske vlade kot vojni minister. V današnjih časih, ko so tolikrat na ustih besede svetovna napetost, mrzla vojna, prava vojna, vojna ali mir, je zlasti osebnost vojnega ministra v sovjetski vladi pomembna. Ta minister ne vidi pred seboj samo ruske vojske, marveč tudi ruskega civilnega človeka. Je pa brez dvoj be Gorgij Žukov najmočnejša osebnost Sovjetske zveze po smrti Ljenina in Stahna. To nam dokazuje že njegovo življenje.
Žukov je prišel k vojakom kot rekrut v prvi svetovni vojni leta 1915. Leta 1917 je carska Rusija doživela okto-bersko revolucijo. In Žukov se je pridružil komunistom. V Rusiji so nastopili protirevolucionarji in Žukov se je bojeval proti njim. Leta 1932, vsekakor v precej zreli starosti, je stopil v vojaško akademijo. Žukov se je posvetil vojaški strategiji kako uporabiti v slučaju vojne motorna in oklopna vozila. Posnemal je v tem pogledu francoskega generala De Gaullea. Razlika med Francijo in Sovjetsko zvezo je bila ta, da je general De Gaulle takrat bil popolnoma osamljen v francoskem generalnem štabu, da so se njegove ideje oprijeli Nemci, oprijeli pa tudi Rusi ravno vsled iniciative Žukova. Mi ne smatramo Žukova le za odličnega vojaškega poveljnika, marveč tudi za odličnega ruskega komunista. Naj le omenimo, da je bil Georgij Žukov tisti, ki je v španski državljanski vojni v letih 1937-1938 bil glavni svetovalec španskim revolucionarjem, kako naj se ti v vojni poslužujejo motornih vozil in tbnkov.
L. Č.
UREDNIKOVA POŠTA
Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 5. junija bo imelo društvo Svoboda štev. 748 SNPJ svoj piknik na prijaznih izletniških prostorih društev SNPJ na Heath Rd., kjer srečamo znanca in prijatelja skoro vsaki dan.
Naše društvo sestoji večinoma iz nežnega spola in so nam rekli, da dobimo na razpolago pikniške prostore med prvimi ("Ladies first") v letošnji sezoni. Pa dobro, smo rekle pri društvu Svoboda, bomo pa me ženske imele čast in nalogo, da dostojno in uradno odpremo pikniško sezono društev, ki imajo svoje priredbe na farmi SNPJ. Sicer je imel lastninsko odprtijo že Odbor farme v nedeljo, 22. maja, katera je bila dokaj uspešna in nedeljo za tem Gospodinjski odbor farme in me bomo prvačile pa za naše društvene postojanke.
Razumljivo, da bo na razpolago vsega dovolj za lačne in žejne, in kajpada imeli bomo uUdi dobro godbo za ples in za to bo skrbel pa poznani Richy Vadnalov orkester s svojimi valčki in polkami, kateri igrajo tako privlačno in poskočno, ia napravijo človeka takoj za 30 let mlajšega. Mislim, da je lovolj povedano za danes in vsi ste prijazno vabljeni na naš pik-lik v nedeljo, 5. junija.
Nekaj društvenih novic. Na-за večletna zapisnikarica Leo-Doldina Vozel in sestra Rose 31ejko s svojima soprogoma ste odpotovale na obisk stare domovine. Obema želimo mnogo zabave in srečen povratek. Obe bomo pogrešali ker ste bile obe aaše aktivne članice In uradnice. Naša članica Anna Vadnal mati Vadnalovih fantov, ki igrajo na televizijskemu programu, je zelo dostojno predstavljala mater vzgojiteljico na televiziji na materinski dan. Bi-a je izredna slika matere s šti-/imi sinovi, ki so vsi profesijo-aalni muzikantje. Čestitamo!
Mary Kaferle.
3TAKINSKA LADJA SREDI NEW YOKKA
Leta 1613 je nastal ob ameriški obali pri holandski naselbini Nieuw Amsterdam, poznejšem New Yorku, požar na jadrnici "Tiger." Kapitan je zavozil z gorečo ladjo na močvirje ob obali in pustil, da je zgorela, da bi rešil posadko. Obžgano ogrodje se je pogreznilo v blato. Pozneje so to močvirje izsušili in zazidali. Leta 1916 so delavci gradili newyorško podzemeljsko železnico in naleteli na to ogrodje. Neki delavec je odrezal kos lesa in ga prodal nekemu manjšemu muzeju. Ko so muzej pozneje ukinili, se je delavec spomnil svoje najdbe in poskrbel, da je prišel kos lesa v mornariški muzej. Tam pa so strokovnjaki spoznali njegovo važnost. Iz arhivov so izkopali zgodbo o jadrnici "Tiger" in bili so seveda navdušeni. Zdaj bodo začeli blizu Brodwaya pod cestnim križiščem odkopavati ostanke zgodovinske ladje.
POLN VRČ BISEROV
Ko so odkopavali razvaline starega španskega naselja Nue-va Cadiz v Venezueli, so našli glinast vrč, v katerem je bilo 2500 biserov v skupni teži 4.5 kg. Zaklad je vreden več sto tisoč dolarjev. Zakopali so ga najbrž španski osvajalci pred 400 leti. Nueva Cadiz je stala prvotno na otoku Cabuga pred vene-zuelsko obalo. Na tem področju je bilo v starih časih na morskem dnu mnogo bisernic.
Puccini v otroških letih ni bil navdušen za glasbo
Dobrih 30 let je minilo, odkar je umrl na kliniki v Bruslju eden zadnjih velikih italijanskih opernih Ifomponistov Giacomo Puccini. Samo nekaj dni je še živel po operaciji na vratu, ki so jo opravili takrat po vsem svetu .sloveči kirurgi. Prijatelji, ki so prihiteli k Puccinijevi smrtni postelji iz Italije, pripovedujejo, da slavni skladatelj ni več mogel govoriti. Samo roko je dvignil in napravil z njo nekaj harmoničnih, ritmičnih kretenj po zraku, kakor da dirigira zadnjo melodijo, ki je ni mogel zapisati, ker ga je prehitela smrt. Njegovo nedovršeno opero "Turan-dot" je komponiral po konca Franco Alfano, toda pri premieri Toscanini ni hotel dirigirati tega konca, češ da ne izvira izpod peresa in iz srca njegovega prijatelja. Pri taktu, ko je Puccini prekinil svojo partitu-ro, je Toscanini namignil orkestru, naj neha igrati in se obrnil globoko gin jen k občinstvu, rekoč: "Tu, natanko na tem mestu je Giacomo Puccini nehal ustvarjati." Potem pa je trmoglavi, a v bistvu zelo rahločutni dirigent odložil taktirko.
O Pucciniju, ki je umrl, ko mu je bilo 60 let, so sicer mnogo pisali, ko je bil še živ, neprimerno več pa po njegovi smrti. Iz njegovega življenja so spletli nekakšen roman. Toda šele nedavno, ko se je Italija s posebno prisrčnostjo spomnila svojega velikega sina, je nastala slika manj znanega, lahko bi rekli "neobjavljenega Puccini ja. Javnost je zvedela, da v otroških leti poznejšega slavnega skladatelja nikakor niso mogli pripraviti do tega, da bi vzel v roke katerokoli glasbilo, in da je delal za glasbo izredno nadarjenemu očetu v tem ozii-u velike preglavice.
Po zgodnji očetovi smrti se je Giacomo tako malo zarymal za glasbo in sploh za učenje, da so ga vrgli iz vseh šol. Bil je tudi piaznoveren in praznoverje ga je pozneje oviralo, da se ni lotil nove opere z enako vnemo in navdušenjem, kakor je komponiral prejšnjo. Zlasti pa je javnost zdaj zvedela za njegovega v mladih letih umrlega brata Michela, ki mu je bil morda po nadarjenosti in muzikaličnosti enakovreden in ki je imel kot svetovalec in kritik v njegovem življenju važno vlogo. V prostem času se je Puccini ukvarjal z lovom in ribolovom, zelo rad pa je tudi šofiral.
—Ljudska Pravica
METEOR SE JE RAZPOCIL
V mnogih krajih Anglije in Walesu so videli ljudje pred kf*atkim na nebesu zelenkastor-deče telo, ki je drvelo nad Zemljo z velikansko hitrostjo in puščalo za seb6j ognjen rep. Nenadoma pa se je visoko nad Zemljo razpočilo. Razburjeni ljudje so se obračali na oblasti in vpraševali, kaj to pomeni. Mislili so, da se je pripetila letalska nesreča. Iz nekaterih krajev so poslali celo rešilne avtomobile Nad Manchestrom leteča eska-drila reaktivnih letal je skušala dohiteti to čudno nebesno telo, a je letelo prehitro. V zvezdar-ni Edgbaston menijo, da je šlo za meteor, ki se je kakih 300 km nad Zemljo razpočil.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
NAVAL POLJSKIH MIŠI
Kmetijsko področje Desima di Persiccto pri Bologni je napadlo na milijone poljskih miši, ki 30 uničile skoiaj vse pomladne posevke. Kmetje so jih zaman preganjali in pobijali z vilami, lopatami in lovskimi puškami. Naposled je morala nastopiti še policija z metalci plamenov. Šele potem so se miši umaknile v predor. Ko bodo lačne, bodo najbrž spet prilezle na polje.
Valuta v Jugoslaviji
Beseda valuta je latinskega izvora in pomeni v našem jeziku toliko kot moč, vrednost. Ni treba, da bi vam pravil bolj natančno, zakaj v teku našega življenja smo imeli opraviti toliko z valutami, da smo jih siti do grla. Precej je še naših Iju-dij pri življenju, ki se spominjajo na nekdanjo našo domovino kot na deželo avstrijske kronovine. Spomnijo se gotovo na nekdanji goldinar, ki je bil v resnici denar. Prvotna valuta v nekdanji Avstriji je bila urejena tako, da se je operiralo z številko šest. Od tedaj imamo v rabi besedo "šestica," ki je nekdaj štela šest krajcarjev. In bila je desetina od celote 60. Pri denarju so zmiraj gledali na to, da je bil kar mogoče deljiv. In najnižja številka s tako deljivostjo je bila 6. To je bilo deljivo najprej z eno, potem z dvemi in tremi. Nadalje je bilo deljivo z štirimi, petimi in šestimi v večjih vsotah. • Res je bila številka 6 dokaj deljiva, bila pa je precej zamudna naprav številki deset, katera je zamenjala valuto z 6. Ni bila sicer številka deset tako deljiva, kakor številka 6, bila pa je dokaj lahka pri računih. Posebno se je prikupil ljudstvo "groš." Ljudje, ki niso znali niti šteti, so dokaj z lahkoto delali račune, kupovali in prodajali na groše. Prej se je delil goldinar na šestdeset delov, potem pa na sto. Medtem ko je bila pre-memba denarja od šestice na greš dokaj lahka, je vlada Avstrije vendarle premenila celoto. To se pravi, za številko sto ni bilo treba celega goldinarja, ampak samo eno krono, ki je bila za polovico manjša od nekdanjega goldinarja. Tako je Avstrija prišla do valute sosednih držav, pred vsem Francije, Italije in Nemčije. Krona je potem ostala dokler jo ni ubila prva svetovna vojna.
Jugoslavija je adoptirala za svojo valuto srbski dinar, ki je bil teoretično vreden tohko, kakor krona, Frank, lira itd. Bil je dinar takoj po prvi vojni dokaj visok vse do časa, ko se je Jugoslavija zamerila tedaj vsemogočni Angliji, katera jo je kaznovala s tem, da je izpod-bila vrednost dinarja za polovico. Od tedaj si ni mogel dinar nikdar več pomagati na svoji vrednosti.
Prišli smo v drugo svetovno vojno in ž njo v nove težave glede denarja. Jugoslavija je postavila z zakonom vrednost dinarja na tako in tako višino. Na pa ni moglo ostati pri tem. Zakaj ne? Zato, ker je denar v resnici le valuta. To se pravi, ima neko vrednost, ki pa ni stalna. Se pravi pri nekaterih državah gre vrednost ali valuta gori, pri drugih zopet doli. Temu se ni mogoče ogniti, ker je sto in tisoč vzrokov za to. Vrednost valute ne določa zakon ampak ljudje. Vsi ljudje, kateri imajo opravka s tem. če je valuta dobra, gre vrednost počasi gori. To pa zato, ker ima ysak človek rad to, kar ti dobro kaže. Valuta gre pravtako doli, če jo ljudje ne iščejo in ne spravljajo.
Naša stara domovina Jugoslavija je bila sicer med zmagovalci v drugi, kakor tudi v prvi svetovni vojni, a vendar je bila oslabela, da ni mogla držati višine ali vrednosti dinarja na tisti stopinji, katere je bil odločil zakon. Ni kazali druzega, kakor znižati z zakonom postavljeno ceno nakar se je začelo počasi gibati to, kar je bilo v spravah.
Kadar človek piše ali govori o svoji pravi domovini, je vselej malo težko in zoprno, kadar pridejo take zadeve, kakor je postavim valuta, človek bi rad,
misliti, da gre drugim kakor po žnori. Vse se bori za boljše stanje, razven-zapadne Nemčije, kateri je dala naša Amerika milijarde denarja. In ne samo to. Naša Amerika ji je reševala fa-brike, ki bi morale bili prema sklepu podrte, zalagala z novimi naročili tako, da je danes Nemčija valutno skoro na tisti stopinji kakor naša Amerika. To se pravi, nemška marka je dobila vrednost, medtem ko se druge države po svetu še bore za svoj obstanek.
In med te spada brez dvoma Jugoslavija. Prvotno vrednost dinarja so znižali pred par leti tako, da je uradno ali zakonito cenjen dolar na 300 dinarjev. Kljub znižanju vrednosti dinarja za dve tretjini, je ta valuta še vedno previsoka, kar bomo razvideli s tem, če iščemo danes pravo valuto dinarja. Valuta vseh državnih celot se navadno kupuje in prodaja na javnem trgu. To se pravi, če imaš plačati kak dolg recimo Jugoslaviji, greš na trg, gledaš, da dobiš kar mogoče poceni dinar, katerega potem pošlješ tje. Ta vrednost svetovnega denarja je naznanjena od dneva do dneva v časopisju. Toda-pod enim pogojem, če je valuta neprimerna—jo ne pišejo. Tako nisem našel še nikjer v listih zapisano, kaj je in kaj ni valuta Jugoslavije.
Torej Jugoslavija ima dinar. Vrednost po jugoslovanskem zakonu? Tri sto dinarjev na dolar. To je torej po zakonu—brez zakona pa je stanje precej drugačno. To razvidimo najbolj iz tega, ker je Jugoslavija nedavno naznanila dve valuti. Za ameriški dolar se dobi v splošnem prometu le 300 dinarjev. Če pa kdo pošlje denar recimo iz Amerike potom bank svojemu sorodniku v Jugoslaviji, tedaj dobi za vsak dolar—ne tri sto, ampak šest sto dinarjev. Jaz ne vem, če sem vse zapisal tako, kakor je v resnici. Či-tal sem vse mogoče notice o denarju, pa nimam še jasnega pojma. Recimo, jaz ne morem reči, kaj je opravičena cena za dolar, tri sto ali šest sto dinarjev, ker sem našel v časopisju, da ^ imamo še tretjo cenilnico jugoslovanskih valut — črno borzo. Na črni borzi, je dolar kupčija z dinarji in dolai'ji. Po zanesljivih poročilih se dobi na črni borzi okrog 950 dinarjev za en dolar. Zdaj pa nastane vprašanje, koliko je pravzaprav vreden en ameriški dolar. Uradno je tristo dinarjev, v gotovih slučajih šest sto, na črni borzi devetsto petdeset.
Zadnjič je bilo pisano, da odredba za šest sto dinarjev ne velja za tiste, ki pridejo samo na obisk. Taki dobe baje le po tristo dinarjev.
Včasih sem mislil, da bi človek šel enkrat na stara leta tje, kupil kje ali zgradil primerno hišo#in spravil svoje dolarje v dinarje, da bi se kaj poznalo. Veliko naših ljudij je, ki bi radi prišli v Jugoslavijo živeti na stare dni. Veliko naših ima stalne mesečne dohodke bodisi od vlade ali od privatnega kapitala. Ampak—kako bi prišli tje —ali tristo za dolar, šest sto za dolar, ali devetsto petdeset za dolar. To bi morali vedeti čisto in jasno, potem naj pa vsak zase uredi svoje zadeve tako, kakor se mu zdi najbolj prav.
Seveda ni s tem rečeno, da koga kaj dolžimo ali ga delamo odgovornega. Radi bi pa videli, da bi se nekje začelo ustavljati, od nekod rasti in popravljati se. Vsaka zgradba mora imeti svoj vogelni kamen: In tega mora imeti tudi naša nekdanja domovina. Večino zadev v državi se je nekako uredilo, le z valuto jo težava. Sam ne vem, kako bi bilo najbolje, da se ure
da bi bilo vse kar najboljše, pa' di to vprašanje. Da bo vse po
nekako tar ne gre.
Če ne gre Jugoslaviji tako,
vedano o ti zadevi, moram dostaviti, da imamo poleg rednih
kakor bi človek rad, ne smete treh denarnih menjalnic še oetr
to. In to je država sama, ki pl^' čuje po tristo dinarjev za dolar, po šest sto dinarjev za dolar. Ce pa hočeš kupiti od države dolarje, jih je treba dati devet sto za dolar. Ali je res tako, ali ne, tega ne vem. Zapišem, kakor sem slišal.
JIU-JITSU JE TUDI ŠPORT
JIU-JITSU sta besedi; ki J" je že marsikdo slišal ali bral, m pa točno vedel, kaj pravzapraj| pomenita. "Mehka umetnos, tako bi lahko prevedli ti dve be sedi. To je šport, ki je pri še malo poznan in zato tudi malo razvit.
"Jiu-jitsu? Šport?," se ° marsikdo vprašal. Da, to J šport! Kdor se z njim še ni drobno seznanil, bo menil, da J to le pripomoček za surovo P^^ tepanje. Res je, da nam do ^ obvladanje jiu-jitsu daje v r" močno orožje proti enemu r tudi več napadalcem.
je že marsikdo videl priredi ^ jiu-jitsua in tam vsemogoče P^ jeme, katere je potem tudi s
poizkusil, vendar je razoČ
e gre!" Ta
razočaranje je že marsikog^
vzdihnil: "Saj ne gre!"
marsikoga vrnilo od misli, da bi se športu posvetil.	..
Mnogim je znano, da je na dežela tega športa JapoDS^
Kdaj in kako je pri njih jiu-jitsu, ne vemo. Ohranil
Ohranil
razvijal se je skozi stoletja
■ostini
dedna last plemstva.	.
ljudem je bil takrat prepoveda^' Toda stara samurajska ska je izginjala, se modern#^ la in jiu-jitsu si je začel pot tudi med preprosto Ij^ds in kmalu postal zelo priljub šport. Ta v začetku surova večkrat za življenje neva igra, je bila iz leta v leto poP° nejša in ima danes samo do lastnosti. V prvi vrsti krepi še telo in razvija njegovo ^ Zato ga danes tudi ne mo več jiu-jitsu, ampak ^ _ šport, katerega danes goje^^ skoraj vsi Japonci in skoraj narodi sveta.
V Jugoslaviji so prvi zac
ietki
itrnej"
tega športa že stari. S ' šim delom pa je začel šele leta v Ljubljani ustanojlJ^ Akademski judo klub. Ta ima danes že veliko prijat^ J
i nobčudovalcev, toda
■iborU'
samo v Ljubljani in medtem ko v ostala manjša sta republike še ni prodrl, to imajo namen v KranjUi je že nekaj navdušenih športistov ustanoviti ji'^'^' klub.
POTRPEŽLJIVO OBČINSTVO
;af
Sloveči francoski leksikOo^ Pierre Larousse je bil zelo ^ tresen. Nekega zimskega ko bi bil moral predavati, zmotil in prišel v dvorano ^ ^ go pred napovedano uro. bi opazil, da poslušalcev sP ni, je stopil na oder in začel voriti. Nekdo pa ga je ven poslušal, namreč izvoščck, I''^ je pripeljal na predavanje- , ^ je potrpežljivo sedel pri ozadju dvorane in se grel-Predavatelj je celi dve razlagal svoje nazore, цс зе je obrnil k občinstvu, џ nil in vprašal "navzoče," lahko še malo nadaljeval j-i vanje. Tedaj mu je odgovo^^^, peči sedeči izvošček: "КаГ daljujte, gospod, dokler vaS voljaji saj sva se domenil^' bom plačali od ure."
KAVA NI VSEM LJUDEM ŠKODLJIVA ,
Zdrav človek lahko popiJ*^ ^ dan 20 do 30 skodelic kave.^^ da bi škodovala njegovcrou ganizmu. To sta ugotovila „ ameriška medicinska stro njaka. Pač pa lahko povzr°^' t-fein nervoznost, tresenje, nje v sluhu, nespečnost, S џ bol, močno utripanje srca^^j druge manjše motnje, ki ^ .џ izginejo, brž ko neha človek V kavo. Pač pa kava škoduje ■ dem, bolnim na želodcu, i'^ nekaterih drugih organskih leznih.
ENAKOPRAVNOST
" BTRANa
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1955
"AMERIŠKO JUGOSLOVANSKI CENTER na Recher Avenue
Frank Žagar, pod-Frank Segulin, tajnik AvA^f^ Ogrm, 18508 Shawnee m, tel. iČE 1-1107, blagajnik Theodore Kircher mL, zapisnikari-Tnk	Slejko, nadzorni odbor:
Gerl predsednik. John Bar-Rh m Frank Cebulj, gospodarski odbor: Frank Rupert, predsed-Д- Susnik in Louis Godec,
Pranp^=	Joseph Trebeč,
"ances Gorjanc, Josephine Henik-
TnK . John Korošec, poslovodja
tel. KE 1-9309 in
1-66?^ Edward C. Baitt, tel. KE
v Sfi® vršijo vsako tretjo sredo
v mesecu ob 7.30 uri.
+
"CARNIOLA HIVE" št. 493 L TM
вгрнГВ predsednica Mary Zehner, Drln	Josephine Stwan, pod-
LvnlT ^'^^4 Pauline Stampfel, du-
Tekaučič, Mary Mahne, vra-Ma^fv 1 ® Zigman, stražnica ca	' zapismkarica in tajni-
Glavpn	oddelka Christine
1-47^n ' 1^73 East 60th Street, EN Dphl' finančna tajnica Pauline IV ТЛтАр East 169th Street, TanX tS' riadzornice: Frances Unlti>'	Kolegar in Ursula
SND	za Klub društev
Stwan	Tavčar in Josephine
muslin	vsako prvo sredo v
Cki^ Д ^ (dvorani št. 1 SND na St. ^ir Avenue, ob 7:30 uri.
■f
"^A^^OLA TENT" št. 1288 T.M.
nar ^ predsednik Thomas Mli-Podnr^H®	Joseph Babnik,
Sk	Joseph Sušnik, taj-
Pike ° д". Tavčar blagajnik Louis tar Tnh	Ivan Babnik, vra-
Dro&k	f.haplain Joseph
Smith f'	Anton
Sec M ^ Frank Smole, stražnfk" t 1 o -^nton* Debelak, Meslrkn	S"hel, Pet. Frank
Skuk T "=$zorni odbor; Joseph Stwan	Drobnick in Carl
Mlinar ,holn^ki odbor: Thomas 2dravnika®?r ^^nik, John Grbec.
J. J De^k	dr.
vršijo vsako četrta nede-nar dm^ v dvorani št. 1 Slov. doma na St. Clair Ave.
•f
"CLEVELAND" it. 126 SNPJ
Pi'^dswJnnfLouis Smrdel, pod-Blaž mvak	Curry, tajnik
He 1 470« V? ^ East 72nd Street, vac iT ?' hl^igajnik Frank Yako-i^ovich '	Rudolph Abra-
niki: Mat? John Pirc, nadzor-Anthonv V	Victor Gruden,
nateli T Yuretich, Mladinski rav-dolnh AL^eph Gabrovšek in Rusko fmr^^'^FPovich, za Cleveland-za SNPi'^f ^'^o SNPJ Blaž Novak, kovac ti ^g™o B. Novak in F. Jain Joh„ n- društev SND: A. Smith ski 7^1 "c, zdravnik vsi sloven-okolici vniki v Clevelandu in
dopoirirff vrše vsako tretjo nedeljo Clair ° "ri v SND na St.
4
PP CLEVELANDSKA FEDERACIJA DRUŠTEV p	S.N.P.J.
prvi dsednik Camillus Zarnick, drusi podpredsednik John Krebel, Gerchm podpredsednik Anthony nik	Josephine Trat-
blakini« ?0""a Ave., EN 1-0991, Zacisnlt	Jennie Gerchman,
гоад	Carl Samanich. nad-
Novak ^	John Kikol, Blaž
Seir. John Strancar ml. to v vršijo vsako četrto sobo-8t. Clafr^^ ^ Slov. nar. dorpu na
ЧТ %COLLINWOODSKE SLOVENKE" št. 22 SDZ
Fannie Brezovar, nica Rnf K93 Stefi Koncilja, taj-kee	Mickovic, 19612 Chero-
»liCarka p"P' tel- IV 6-0462, blagaj-iGOth oi domena Sedaj, 713 East Simenn	zapisnikarica Rose
goj Ai."^dzorni odbor: M. Cerni-Bokal	Crosel in Gertrude
V m^P vršijo vsako drugo sredo ■^Venup u ?'ov. domu na Holmes enue ob 7.30 uri zvečer.
-f
^^SJ'PDINJSKI KLUB na JUTROVEM"
Angela Magovec, niča ^dnica Rose Vatovec, taj-in zanic^M ^ahnič, blagajničarka Mary Taucher, Rolih in д' ose Vatovec, Antonia Za Slov	Kresevič, zastopnica
Vec rinC. X dvorano: Rose Vato-
Seie ^evalka Rose Bergoč. mesepii yrsijo vsak prvi četrtek v dvorani 7 .30 uri v Slov. del, na Prince Avenue.
t
'GLASBENA MATICA"
Prank Bradach, pod-Japisnikn^ Ann Saired, tajnica in Grosser Д Collie Frank 5919 Carolvn nAvenue, blagajničarka Germ,	nadzorniki: Thom-
tovaini ?.• Mollie Frank. Posve-Carolvn odbor: Frank Bradach, dach, H„i ■"*^dan, Josephine Bra-Johric p Lunder, Molly Frank, bor: Jnf^^'i^P^^evic. Publicijski od-Jaiie	Mišic, Emil Safred,
Vodia- Д 5- Robert Widmar. Pevo-
Sojo ^"^on Schubcl.
^ mespf.,	vsak zadnji četrtek
nue, tv" v SND na St. Clair Ave-o. Uri 1, ke vsaje vsak četrtek ob
Frank Rupert, pod-"Ohj-i	Andy Ogrin, tajnik
Zupančič, 460 East 270th
društev AJC"
Recher Avenue
Street, Euclid 23, Ohio, tel. RE 1-4488, blagajnik Fred Martin, za-pisnikarca Frances Julylia, nadzorni odbor: Louis Godec, predsednik, Josephine Henikman in Frances Gor jane.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Avenue ob 8. uri zvečer.
"KRAS" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19071 Naumann Avenue, podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 East 156th Street, tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Drive, zapisnikar John Kapel, nadzorniki; Joe Ko-porc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Avenue.
"LIPA" it. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Road, tel. PO 1-9214, blagajnik John Sivec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in John Cech, zastopniki; za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Andy Skerl, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st., za Ameriško jugoslovanski center Joseph Trebeč, John Sivec in John Cech. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Avenue ob 1.30 uri popoldne.
KLUB "LJUBLJANA"
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Anton Bokal, tajnica Stefania Koncilja, 15611 Saranac Road, blagajnik Louis Godec, za-pisnikarca Louise Derdich, nadzorni odbor: Frank Fox, Paula Miklavcich in Josephine Simon, kuharica Frances 'Julylia, stric George Nagode, teta Frances Rupert, maršal Louis Starman, pevo-vodja Frank Rupert, zastopniki: klub društev AJC; Frances Got-janc, Paula Miklavcich in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"LOŠKA DOLINA"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Lekan, tajnik Frank Bavec, 1097 East 66th Street, HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine/ Street, Willoughby, Ohio nadzorniki; John Lokar, Frank Turek in Frank Bavec, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Avenue Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"LUNDER-ADAMIČ" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 East 73rd Street, EN 1-0320, blagajnik Frank Plut, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj Jacob Žagar, reditelj mladine Anton Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc, za čitalnico SND William Candon, za Clevelandsko federacijo SNPJ Stanley Dolenc in Anton Wapotich, častni uradnik William Candon.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"MIR" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik Jacob Lipovec, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Avenue, LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikar Louis Ka-ferle, nadzorniki: August Svetek, Peter Adam in Anton Srebot, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Avenue.
"NA JUTROVEM" št. 477 SNPJ
Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Avenue, tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, zapisnikar Peter Segulin, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika: John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Per-ko in dr. John Folin.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue.
"NAPREDEK" št. 132 ABZ
Predsednik John Korošec, pod-prednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne CeceliC, 33595 Morris Dr., Willoughby, Ohio, tel. Wlloughtay 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Golob, zastopnik za Klub društev AJC Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mcE?cu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na
Recher Avenue. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na soboto ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
"NAPREDNE SLOVENKE" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, 4332 West 52nd Street, Cleveland 9, Ohio, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Jennie Skuk, Katie Bradač in Violet Rupena, zastopnici Clevelandske federacije SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za Farmski odbor SNPJ Rose Jurman, namestnica Josephine Tratnik, za Atletični odbor SNPJ Alma Tyler in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu, St. Clair Avenue, ob 7.30 uri zvečer.
"NAPREDNI SLOVENCI" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 East 169th Street, IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki; Frank Stefe, Charles Koman in Ladislav Debevec.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Avenue.
"NAPREJ" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pirc.
Seje sfe vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9:30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"PIONEER" št. 158 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Anton Vrh, tajnik Charles Zele, 20970 N. Vine Street, Euclid 19, Ohio, KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikarica Mary Japel; nadzorniki: Fred Martin, Andrew Jerman in Dorothy Zele; zastopnik: za Klub društev AJC Frank Žagar, Fred Martin in Frank Tegel; za delničarsko sejo SJC Frank Podboršek, Andrew landsko federacijo SNPJ Frank Podboršek in Anton Vrh.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu ob pol osmih zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"PODR. št. 5 SMZ"
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Avenue, IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 6907 St. Clair Avenue, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni cel, za Klub društev SND Frank Jerman in Frank Misič, za Cleve-odbor: Frank Kuhar, Louis Eršte in Math Velikance, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, Math Velikance, Matt Zaman, Frank Bran-Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Avenue ob 8. uri zvečer.
KROŽEK št. 1 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Anna Grill, podpredsednica Minka Kramer, tajni-ca-blagaj ničarka Theresa Gorjanc, 16118 Huntmere Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances Francel, predsednica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor: Jennie Skerl, Darinka Zavrl, Angela Zavrl in Sophie Yager, poročevalki: Theresa Gorjanc in Eva Coff.
Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tonile in Frances Henikman, za dram. zbor: Anton Verovšek, Ursula Branisel, za AJC: Marion Bashel, Mary Starman in Rose Slejko, za SDD: Ana Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road.
KROŽEK št. 2 PROGRESIVNIH SLOVENK
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Road, blagajničarka Josephine Ger-lica, zapisnikarica Rose Retar, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Zastopnici za farmo SNPJ: Mary Bozic, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND: Katie Bradach.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"KROŽEK št. 3 PROG. SLOVENK '
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 East 260th Street, RE 1:4588, zapisnikarica Gusti Slejko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Josephine Henikman in Mary Lokar, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue.
"RIBNICA" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 East 168th Street, Cleveland 10, Ohio, tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 East 75th Street, nadzorniki: Frank Debelak, predsednik. Frank Lunder in Max Želodec st., zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar; za Ameriško jugoslovanski center John Komatar in Joseph Post, za S. N. Čitalnico Louis Mrhar.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue, soba št. 4, staro poslopje. Društvo se priporoča vsem, kateri še niste člani SDZ, da se nam pridružite.
PODR. št. 14 SLOV. ŽENSKA ZVEZA
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach od cerkve sv.' Kristine, predsednica Mary Zele, podpredsednica Mary Strazisar, tajnica Dorothy Zele, 20970 N. Vine Street, KE 1-4640, blagajničarka Rozi Pičel j, zapisnikarica Antonija šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances Gerchman, zastopnici za Klub društev AJC Urška Trtnik in Josephine Blatnik.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 7.30 uri.
"SLOVENEC" št. 1 SDZ
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 19219 Southgate Avenue, WY 1-6614, blagajnik John Kostanšek, 6912 Peck Avenue, zapisnikar Frank Kacar, nadzorniki: Frank Smole, Joe Smole in Joe Brodnik.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"SLOVENSKE SOKOHCE" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Kocjančič, tajnica Cecila Subel, 1107 East 68th Street, blagajničarka Mary Renko, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sadeckas, Florence Zalokar in Catherine Dolan, zastopnica za Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za AJO na Recher Avenue Rose Kern in Amalia Božeglav, za Clevelandsko federacijo SNPJ Ivanka Shiffrer in Amalia Božeglav, za Farmo SNPJ Ivanka Shiffrer in Mildred Gornik, za čitalnico SND Sofia Colarič, za konferenco SND in SDD Frances Legat, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
SLOVENSKI DOM na HOLMES AVENUE
Predsednik John Habat, 1131 E. 177th Street; podpredsednik Frank Matoh; tajnik Frank Znidar, 15606 Holmes Avenue; blagajnik Krist March, 716 East 160th Street; zapisnikarica Martha Batich, 16006 Holmes Avenue; nadzorniki: Joseph Ferra, Joseph Koporc in Stanley Kozel.
Seje direktorija se vršijo vsak tretji petek v mesecu.
"SLOVENSKI DOM" št. 6 SDZ
Predsednik Anton Potokar ml., podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 East 185th Street, tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: John Barkovich, pred., Jean Marie Cecelič in Mary Kupar; zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue ob 8. uri zvečer.
ALI KAŠLJATE?
Pri na* imamo izborno sdraTilt la vam ustavi kašelj in prehlad.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd--KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
For Your Vacation . . . Welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIA'NA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec,
Proprietors
Rt. 1, Box 248
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. 'STAKICH, P?30p.
IVanhoe 1-8288 )
16305 Waterloo Road
STORE HOURS; Monday, Thursday, Fnday-4-9 A.M. to 9'P.M, " Tuesdav-Saturdav 9 A.M. to 6 P.M. Wednesday 9 A.r^to 12 Nđoft
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
SLOV. NAR. DOM.
St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vertousnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrič, nadzorni odbor; Josephine Zakrajšek, John Pollock, Anton Wapotich, Leon Poljšak in Frank Eleršič; Gospodarski odbor; Frank Wirant, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Mack, Anthony Zakrajšek, Andy Champa in Joseph Fifolt, častni direktor Andrej Tekauc.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju SND. soba št. 4.
ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB
Predsednik Frank Kramer, podpredsednik Louis Pike, tajnik in blagajnik Vic Urankar, zapisnikar Andrew Gerl, oskrbnik pušk Ed Petrich.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
"SV. ANE" št. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 East 51st Street, tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice; Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, reditelj ica Mary Pristov, voditeljica mladinskega oddelka Stephania Kasorog.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
"SVOBODA" ši. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle* podpredsednica Caroline Skocaj, •'tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Avenue, KE 1-7492, zapisnikarica Leopoldine Vozel, nadzorni odbor; Mary Ka-frle. Rose Slejko in Anna Zaic.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Road.
"SVOB. SLOVENKE" ši. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan; podpredsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 East 225th Street, tel. RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 155 E. 220 St. Street, zapisnikarica Albina Brai-dič, nadzornice; Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev SND Helen Mikuš; za čitalnico SND Mary Somrak.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ZA DVE DRUŽINI
5 in 5 sob, moderno urejena zunaj in znotraj. Nahaja se v fari sv. Vida.
Za več informacij pokličite
KOVAČ REALTY 960 East 185th St. — KE 1-5030
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"TRIGLAV/* PEVSKI ZBOR
Predsednik Jacob Jesenko, podpredsednik John Ivančič, tajnica Margaret Loucha, blagajničarka Ann Fischer, zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzorni odbor; Pauline Stepic, Jennie Skuly in Olga Benco, pevovodja Anton Subel j.
Vaje se vršijo vsak ponedeljek večer ob 7.30 uri v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Avenue.
"V BOJ" št. 53 SNPJ
Predsednik John šorc, podpredsednik Anton Sadar ml., tajnik Jos. F. Durn, 15605 Waterloo Road, tel. KE 1-5800, blagajnik John Zaic, zapisnikar Frank česen, nadzorniki; Frank Dacar, John Filipič in Anton Brenčič, vratar Peter Bukov-nik, 2:astopnika za Clevelandsko federacijo SNPJ Matt Petrovich in Marian Bashel, za Izletniške prostore SNPJ John šorc in Jos. Kurent.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v Slov. del. domu na Waterloo Road.
"WASHINGTON" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Avenue, IV 1-3919, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor; Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri v Slov. del. domu na Waterloo Road.
"WATERLOO CAMP" št. 281 WOW
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik Frank Fende, tajnik
DELO DOBIJO MOŠKI
MOŠKI
DOBI DELO V MLEKARNI, po 4 dni v tednu od 8. zj. do 1. pop. Za podrobnosti pokličite
HE 1-2116
Išče se moške
(NEIZURJENE)
za
JEKLARSKO-LIVARSKO DELO
Menjajoči se šifti, plača od ure. Zavarovalnina, počitniški in penzijski načrt. Morate govoriti nekaj angleščine.
Zglasite se v
EMPLOYMENT uradu REPUBLIC STEEL INDEPENDENCE RD.
pod CLARK AVE. MOSTU
Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec. John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Puskaric.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Road.
"WATERLOO GROVE" St. 110 WC
Predsednica Emma Jane, podpredsednica Mary Rogel, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 East 173rd Street, KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda; nadzornici: Mary Yeraj in Pauline Balish.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v SDD, Waterloo Road.
"ZDRUŽENI BRATJE" ši. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 East 224th Street, KE 1-5773, zapisnikar John Kikol, nadzorniki: John Kikol, John Zaman in John Kre-bely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Road.
ŽENSKI ODSEK FARME S.N.P.J.
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Jennie Gerchman, tajnica Frances Henikman, 442 E. 156 St., zapisnikarica Viki Poljšak, nadzorni odbor: Mary Zaman, Ana Ogrin in Jennie Leskovec.
Seje se vršijo vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
Brezplačni vzorec pri vašemu lekarnarju
SURIN
ZA ODPOMOe
REVMATIČNE-ARTRFTIČNE BOLEČINE*
* To ni zdravilo—SURIN prinaša hitro, blagodejno začasno olajšanje bolečine!
SURIN DELUJE HITRO—DIREKTNO! Ne glede kako dolgo ste trpeli na artitično-revmatičnl bolečini, poskusite SURIN! Deluje brez vznemirjenje želodca, katero se lahko povzroči z zauZlvanjem zdravil .. Ti ^amo namažile boleče sklepe z SURIN... ker prične delovati čim ga de-nete... prinašajoč olajšanje v neka] ininutah.
BREZPLAČNI VZOREC! Poskusite SURIN na nai račun. Dobite brezplačni komad še nanes pri vašemu lekarnarju. Ako ga še nima, pošljite dopisnico na McKESSSON & ROBBINS INC.. P.O. Box 548. Bridgeport, Conn.
ASPINWALL DRUG, 786 East 152nd SI. JEPHSON DRUG (Gross Bros.)
1SS19 Waterloo Rd. BRODY DRUG, 7533 St. Clair Ave. GORDON PARK PHARMACY,
East 79th & St. Clair Ave. SOLON DRUG CO, EUCLID, OHIO 21051 Euclid Ave.—21860 Lake Shore Blvd. PRIJATEL PHARMACY
6728 St. Clair Ave. CASS DRUG, 797 East 185th Street

a castle in the air costs nothing
—butasou can!t live in iti


đ
Make your dream house
come true! It's easy-through Payroll Savings!
If you think you can't own the home of your dreams because the down payment's too steep, chances are you've never tried the Payroll Savings Plan—the easy, automatic way to meet any down payment'
Just do this: Sign a Payroll Savings application at your pay office, naming a certain surt] to be kept a.side from your pay before you get it each week. After that, you're saving auto-matualiy—nothing to worry about or do And,
best of all, the money saved out of your pay each week is automatically invested for you in U S. Series E Savings Bonds
Because Savings Bonds earn solid interest— 3% cumulative semiannually when held to maturity —your savings soon grow into big amounts. For instance, if you sign for SI 2.50 a week, in just five years you'll have S3,.i48.Q5. In 9 years, 8 months, you'll have $7,217 20'
So don't let down payments get you down. Join the Payroll Savings Plan today. Or, if you're self-employed, invest in Bonds recru-larly where you bank Start now to тлке dreams come true'
The V. S Government does not (>nv lor this	The Treasitry pepartment thankt,
/«r	pfitrintic donntion. ihe Adrt" tisinti Council

PREŽ I HOV VORANC
SOLZICE
(Nadaljevanje)
"Lepo prosim!"
Šele potem je otrok vzel kruh in zopet rekel:
"Bog lonaj!"
Taka je bila takrat šega. Mali Nacej še ni mogel prav dobro "Lepo plosim!", potem pa, ko je držal kruh v roki, rekel: "Bo-lonaj!"
To je napravil tako prisrčno, da se je mati smehljala in so ji prišle solze iz oči.
Kruh je bil vedno prvo darilo, ki so ga dobili pri nas. Včasih pa so otroci bili deležni še česa drugega, kakega toplega jedila, ki je ostalo od naših južin, ali česa podobnega. Kadar je bilo vse spravljeno pod streho, takrat so otroci zaživeli, da jih ni bilo mogoče več spoznati. Medtem ko so bili pred jedjo tihi in pohlevni kakor jagnjeta, so začeli kmalu razsajati po
Chicago, 111.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS PERSONALS
MADAME HELEN
Character Analysis Handwriting — Reading & Adviser All questions answered. 4007 N. KEDZIE AVENUE (Near Irving Park)
Phone: IRving 8-7523 9 A.M. to 10 P.M. also Sundays Polska Wruska
REAL ESTATE
WESTCHESTER — 4VŽ room brick ranch, 2 bedrooms, tile bath, aluminum storms-screens, full basement. Lot 55x123. Side drive.
Phone■ Fillmore 4-2683
12 ROOM COUNTRY HOME and 2 Rental Cottages. Near Mc-Henry, on highway, with private lake beach, hot water heat, garage, landscaped. For residence, club or rest home. $30,000, 1/3 down, or will trade for small Chicago home. Owner call
McHenry 541 M 1
BUSINESS OPPORTUNITY
MACHINE SHOP — Small and light assembly work; going business; appraisal made. Owner deceased. — 110 Hayes Avenue, La Grange, 111. — Call HUnter 5-6475 — If no answer call
DEarborn 2-3179
CLEANING - TAILORING STORE —Excellent location - 12 years. Well established business. See to appreciate at 7307 W. Diversey, Elmwood Park.
GLadstone 3-7623
DOMESTIC HELP
HOUSEKEEPER—General duties, cleaning and cooking. Stay in Oak Park home. Also Laundress. One day a week. Experience, dependability and references required. English necessary.
Phone — EUclid 6-1861
HOUSEKEEPER —
Middleaged. Stay. Own room. Business owners.
CAnal 6-2387
COOK EXPERIENCED — Middle-aged, permanent position. Summers in Northern Michigan, winters in Florida. Also cook for son's family in same resort. Current wages. Good references.
superior 7-5520
GENERAL HOUSEWORK — 2 adults. North side. Light washing and cooking. Own room, good home.
"	Michigan 2-2700
dimnici, da je šlo vse navzkriž. To je bil dokaz, da so prihajali k nam resnično lačni.
Sosedovim otrokom se tudi nikoli ni mudilo domov. Vedno smo bili mi, ki smo jih začeli spravljati nazaj. Po navadi so ostajali do noči. Toda zgodilo se je, da otroci niso hoteli domov. Večji so se začeli kisati, mali pa so padli v jok.
"Mama nas bo doma tepla," so rekali in se kremžili.
Takrat je naša mati vzela v naročje Naceja in poklicala ostale otroke za seboj ter rekla;
"Pojdite za menoj, bom jaz šla z vami domov."
Tega jim ni bilo treba dvakrat reči. Mati, ki je šla z njimi do doma, je seveda znala preprečiti, da otroci niso bili tepe-ni. Zato so otroci našo mater silno vljubili in so ji rekali: Teta." Mi domači otroci smo sčasoma postajali ljubosumni, ker jih je imela skoraj rajši kakor nas. Nekoč smo ji to 4udi vrgli v lice. Takrat se je raz-žalostila, čez nekaj časa pa je rekla:
"Sosedovi otroci so sirote ji, ker nimajo matere."
To je bilo opravičilo za njeno veliko ljubezen.
Pred odhodom je mati otroke zmerom zopet obdarovala, če ni bilo drugega, je bil dober domač kruh, navadno pa je prišlo na vrsto še kako sadje, suho ali presno ali pa še kaj boljšega. Kadar so sosedovi prihajali k nam goli in bosi, jih je tudi nekako oblekla v primerne stare cape, zakaj tudi pri nas za obleko ni bilo predobro.
Včasih je potem, ko je že vsak otrok držal v rokah kos kruha, odrezala še en posebno velik kos, ga izročila najstarejšemu otroku in rekla:
"Na, to je pa za vašo mater, da ne bo huda."
Potem je odrezala še nekoliko manjši kos, ga izročila Na niki in ji rekla:
"Na, to je pa za vašo babico, ki nima zob."
Pri sosedu so namreč tudi imeli babico, ki je bila še veliko starejša kakor naša in je vedno ležala v dimnici na kupu slame.
Pri teh delitvah, posebno kadar so bili na vrsti orehi in drugo suho sadje, je natlačila otrokom vse žepe, kolikor so jih imeli. Starejši otroci so takrat navadno mnogo bolje odrezali, ker so imeli večje žepe v svojih oblekah. Včasih pa so nosili tu-



ш
Only yjui can
PREVENT FOREST HRESl
di jopiče svojega očeta, v katerih so bili žepi skoraj brez dna.
Nekoč je bil mali Nacej v jopiču, ki mu je bil mnogo prevelik. Mati mu je napolnila desni žep do vrha z orehi in suhimi češpljami. Levega žepa pa ni takoj zagledala, ker je bil pod veliko zaplato.
Tedaj je Nacej pokazal na levi žep in zaklical s kislim obrazom in glasom, ki je šel na jok:
"Teta, tu je še en devžej!"
Materin obraz je pokril blažen smehljaj, nato je Naceju napolnila še ta žep s suhim sadjem.
Drug za drugim so se otro-čički pobirali iz dimnice. Zunaj se je navadno že delal mrak. Visok sneg je bil podoben kameni-ti odeji, ki ni imela ne konca ne kraja. Kmalu so se sosedovi otroci pogreznili v globoko gaz, ki je vodila čez polje. Nobenega glasu ni bilo slišati od njih. Zdaj so bile pike Se temnejše kakor takrat, ko so prihajale k nam.
PRVO PISMO
"Danes bomo pisali v Celovec," je rekla mati nekega dne na vsem lepem.
To je pomenilo, da bo treba pisati bratu, ki je pred nekaj tedni odšel v Celovec na gimnazijo. On nam je že enkrat pisal, mi pa mu še nismo odgovorili.
Pisanje je zadelo seveda mene, ki sem hodil v šolo že nekaj let in sem veljal pri hiši menda za najbolj pismenega. Da bi pisal pismo oče, še misliti ni bilo. On ni nikdar hodil v šolo, vendar se je v mladosti sam naučil nekaj pisati in brati. Bral je zelo počasi, zlogoma, ali branje mu je še kar šlo, toda s pisanjem je bilo veliko težav-neje. Pri vsaki črki se je zaustavljal, sukal pisalo v rokah in razmišljeval, kako se črka napiše, in ko je črko naposled spravljal na papir, je sopihal, ko da bi dvigal kdove kako težko breme. Preden je napisal celo besedo, mu je raz čelo tekel znoj.
Sedaj pa naša mati. Ona je bila hči velikega kmeta in je v zgodnji mladosti hodila v šolo. Takrat pri nas prave šole še ni bilo, ampak je šolarje učil domači mežnar. Bil je baje zelo strog učitelj, hodil je s palico v rokah po razredu. Vsak mesec je morala mati nesti mežnarju dvajsetico za ta pouk. Po enem letu šole ali kaj je naša mati osirotela, umrla ji je namreč mati, in potem je bilo njene šole konec. Treba je bilo delati doma, pasti živino in misliti na vse drugo, le na šolo ne. Mati je vedno vzdihovala, kadar se je spomnila šole:
"Zakaj me niso pustili v šOlo do konca? Gotovo bi mi zdaj ne bilo treba tako trpeti, če bi šolo dokončala . . ."
Toda pisala je mati mnogo bolje kakor oče, posebno dobro pa je znala brati. V zimskih večerih je pred celo družino brala povesti iz Mohorjevih knjig in znala je brati tako dobro, da so nam te povesti vstajale živo pred očmi ter nam je, posebno otrokom, včasih kar sapa zastajala, ko smo jo 'poslušali.
Meni je pisanje v šoli seveda šlo že precej gladko od rok, vendar mi je spričo materine naloge postalo kar vroče. Nikdar v življenju še nisem pisal kakega pisma in tudi v šoli se kaj takega nismo učili. Zatorej sem se začel kislo držati in se izmotavati, toda mati je odrezala:
"Pisal boš, jaz ti bom pa pomagala!"
Bilo je v nedeljo popoldne, ko smo se torej lotili pisanja tega prvega pisma. Nedeljski popoldnevi so bili v naši hiši že tako polni neke svečanosti in nekega velikega miru. Ta občutek je bil še močnejši, ako je sonce sijalo na našo hišo. Danes pa, ko smo se spravili, da napišemo prvo pismo bratu, ki živi v tujem mestu, je bil ta popoldan naravnost svečan. Jaz sem se nekoliko tesnega srca razkoračil za mizo, ki jo je mati prej dobro pobrisala. Oče je ležal vznak na
ZAVAROVALNINO
proti
A
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj ,
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
rVanhoe 1-9382
v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
postelji ob steni. V roki je držal svoj celovški tednik "Mir" in se delal, ko da bi ga bral. V resnici pa je že zadremal od utrujenosti, čeprav je šele komaj legel. Manjša dva bratca sta sedela na klopi pri peči in strahoma strmela proti mizi, kjer se je lesketala pola belega pisemskega papirja. Sredi mize je čepela steklenica s črnilom, v kateri je tičalo pero. Mati je sedela na klopi ob oknu, nekaj stran od mize, in je po svoji navadi držala roke križem. To navado je imela še od svojih staršev, ki so bili veliki kmetje in so roke vedno tako pestova-li, čeprav je bila ona sama zdaj navadna najemnica. Njen obraz je bil svetal, upa poln. Le nekega človeka ni bilo v sobi in to je bila naša babica, ki se je bila umaknila v kuhinjo, od koder se je čul njen ropot. Čeprav je bila tudi ona članica naše družine, se je ob posebno svečanih in važnih dogodkih vedno umikala iz kroga ostale družine, ko da bi takih dogodkov ne hotela motiti.
"Zdaj pa začni, moraš lepo napisati, da bo brat vesel . . je rekla mati čez nekaj časa.
Jaz sem medtem že^ trikrat namočil pero v črnilo in čakal na pisanje. Enkrat mi je s peresa že kanilo, toda v mojo veliko tolažbo mi ni kanilo na papir, ampak na mizo poleg papirja. Mati je vstala, obrisala mizo in vzdihnila:
"Pazi, da ne boš popackal pisma." Nato je rekla: "Piši," in začela narekovati:
"Dragi sin . .
Sklonil sem se in napisal ti dve besedi, toda z uspehom nisem bil nič kaj zadovoljen. Napisal sem jih z okornimi črkami ter na vsak način slabše, kakor pa sem po resnici, zakaj tudi mene je bratov odhod tiščal Tudi ona je zapazila, da sem slabo pisal, gato ml je rekla z očitajočim glasom:
"Malo pa le lepši piši, kaj bo
sicer oni v Celovcu rekel . . ."
Toda tudi moji materi narekovanje ni šlo kdove kako gladko iz ust. Šele čez nekaj časa je nadaljevala:
"Jaz primem pero v svojo desno roko in Ti pišem čez hribe in doline tja v daljno celovško mesto, da bi te naše pismo zdravo in veselo našlo, 'kakor nas je našlo Tvoje zadnje pismo ..."
Meni je roka zelo drgetala, ko sem pisal te lepe materine besede, toda menda ne zaradi njih toplin, ampak zato, ker mi je mati med pisanjem strogo gledala na prste. Zato sem za pisanje tega stavka potreboval mnogo več časa, ko pa bi ga potreboval v šoli. Tudi mati je zapazila mojo zamudo, zato je vprašala:
"Ali si že napisal?"
"Že!" sem dahnil na kratko. "Piši dalje," je rekla mati in nadaljevala:
"Pri nas doma je vse po starem, samo za Teboj nam je
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko
postrežbo
p*
CENAH. KI ЛН
VI
DOLOČITE pokliiil*
AjGKDINA&'SONS
WWERAL DIRECTORS
vsem skupaj zelo dolg čas, pO" sebno meni, Tvoji materi. Tudi očetu je dolg čas za Teboj . • •
"Tudi meni je dolg čas," sem se oglasil jaz. Govoril sem p" resnici, zakaj tudi mene je bM-tov odhod tiščal pri srcu, čeprav sva se skoraj vsak dan skregala ali stepla, dokler je bu pri hiši.
"Nama je tudi dolg čas," sta se tedaj oglasila bratca pri P®"
či.
"Pa napiši to, kar si rekel, me je tedaj pozvala mati. (Dalje prihođnjlO
V BLAG SPOMIN
ob sedmi obletnici odkar nas je prerano zapustil za vedno n^s nepozabni soprog, oie in stari oče
John Zavrl
Svoje mile oči je xatis"'' dne 31. maja 1948.
Vse prehitro prišel je čas,
ko si moral ločiti se od ' gj vse mine, vse zgine, le veCno
trpi,	.
sladko spi, dragi soprog " j enkrat se zopet snidemo skUP na vekomaj!
žalujoči:
MARY, soproga	_ eifl
JOSEPH v ZanesvilU/ O-j MRS. MARY DOLSAK, BC' vnuki in vnukinje.
Cleveland, Ohio, dne 31. maja

Folks, this is Groucho talking. What I have to say is no joke. A lot of us are often confused these days by conflicting speeches from behind the Iron Curtain. At times, Kremlin spokesmen talk about the entirely peaeeful intentions of the Soviet people. But at other times, Kremlin masters boast that the Red Air Force can destroy us at will with atomic and hydrogen bombs. And maybe that's no joke either.
Certainly if an attack ever comes we must have warning. We know our military forces
are on guard twenty-four hoUrs a day and that we have radar. But many do not realize that radar is not always reliable under all conditions. Fortunately there is something important that every citizen can do altout this dangerous situation. You bet your life! You can take your turn in an observation post or an air defense filter center along with thousands of patriotic citizens already serving in the Ground Observei' Corps. The Air Force needs you! The Air Force wants you! Volunteer today!
JOIN THE GROUND OBSERVER CORPS
CONTACT CIVIL DEFENSB
Nvmbw
ConlrlbuMd 01 a pvbllc
Wmk» Upf 9lern U0t Look C/pl
ENAKOPRAVNOST
t
i