2iaa 60100100 nSKEONJ A KNJIŽNICA KCSPhR M _ _^ — PR....wržSKI DNEVNIK j^nlna r>! ičana i gotovini oostale I grupo* Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 275 (9883) TRST, petek, 25. novembra 1977 *ROovcuSprt Goreni?^ebu^od^3 seDtembra i*9mate*??« pr^UJr°dni*lt y,ARTIZANf*^ DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je Ustaal v tiskarni ((Doberdob* — _____________ P ra 1644 do 1. maja 194o v tiskarni «blovenija» pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ANDREOTTI SE JE ŽE POSVETOVAL S PREDSTAVNIKI ŠESTIH STRANK JUTRI MEDMINISTRSKI SESTANEK Poudarjena vloga kmetijstva delavcev iz Veneta in naše dežele 0 VLADNI GOSPODARSKI POLITIKI Jutrišnji scslanrk je velikega piimcna. saj bo moral dali odgovor na pole-»ikc, ki so nastale ob državnem proračunu - Sestanek Mancinijeve struje ( — 'la jutri je Andreotti sklical sestanek ministrov, ki nepo- Dr t ',0 ot|sovarjajo za gospodarsko politiko. Enobarvna vlada mora, ( ®m ko je nekaj tednov čakala in bila deležna hudih kritik’, dokazati bot*? l,^'nkovitost. Preden sproži kakršenkoli ukrep, pa je Andreotti U,,e* slišati predstavnike strank, ki posredno podpirajo njegovo vlado. Sjiorile, Zenone, Di Giulio, včeraj zjutraj pa socialdemokrati, so ro-*•< v palačo Chigi na posvetovanja. Popoldne pa so se tnm sestali JJunistri: Stammuli. Pandolfi, Mariino, Bisaglia. Donat Cattin, Lattanzio, r.rf Uijeva in Vittorino Colombo so nekaj ur razpravljali o dnevnem (<*u sobotnega sestanka. Govorili so ,, naložbah, zaposlovanju, ukrepih, |! na.i bi jih sprejeli na področjih, so v; krizi od gradbeništva do kc-. te, predvsem pa, kje najti sred- a za nove nuložbe. .Jutrišnji sestanek je za vlado želj. Pomemben: treba bo dati zadovo-i 'n prepričljiv odgovor oa števil-* dvome in nasprotovanja, ki jih je »« proračun za leto 1978. Po "ribveziijočem stališču obeli levičarja ” strank, ki sta zahtevali izbnM-viHJC- 1,1 tesnejšo opredelitev pred-blH D*h Izdatkov, Andreotti gleda na Siasovanja z večiirn zaupanjem, dnera* te končno odgovoril vsako-“vnim napadom republikanskega uitelja La Malfe. «Zelo dobro po-j ®|U vse teža,ve — je rekel pred-lih ^ vtede — na številnih področja; prepričan pa sem, da sc v teh I nnjstih mesecih finančni položaj M lnednarodiii ug>ed Italije nikakor JHa zmanjšala. Še več, Italija je n te skupno stališče, Z ga sprejela KPI in PSI). Po n-er,iu republikancev bi obveze po- He'|k> zadevale bodoče uresničitve, . bi pa vsebovale ocene trenutne M Položaja. VjLUcli Liberalno tajništvo je naslo-tj: 0,3 predsednika vlade Andreot-tav -s™°, v katerem pravi, da dr lJl bi, proračun nc ustreza obvezam, VJ», jih stranke sprejele julija, kot 8ar ^1 pušča tako Andreottiju, ^bi odprto izhodno pot: če ne na skorajšnjem meciministr-taz . s®stanku in v parlamentarni *J*avi sprejeli točno'določenih obte! za zmanjšanje javnih izdatkov, bi'ot° 'bralci prisiljeni glasovati i državnemu proračunu. seji vodstva socialdemokratih s*rrattke pa je podtajnik Longo že znane stvari. Ni mogoče tej*, ti sedanjega političnega po-jj, te; vendar je stališče PSDI o apunu negativno. Treba pa je tijg b izid medm nistgskega sreča-srečanja med političnimi si-Vj l' ki’ podpirajo vlado. V raz.pra-bi); °kviru vodstva PSDI so si vsi ^ tenptni, da se socialdemokrati, 1 ^ vladi na roko, lahko kve-J lllu vzdržijo. Niz. ^ novega torej v stališčih treh yeči ’ medtem ko beležijo čedalje Hifi0 dejavnost med 'socialisti. V *taj'u se je na pasebnem shodu se-ciu; Mancinijeva struja. Sam Man-dj ‘. Pa je zagovarjal stališče, ki ^dtiit *zrekel v intervjuju nekemu kaZ;i| u- Po njegovem mnenju bi ci0a. J' ustanoviti takoj vlado «na-t • varnosti*. Da bi premostil Jj/jbkristjansko nasprotovanje pa |a JClni celo trdi, da bi PSI mora-akotovitj krščanski demokraciji, ®ttaiv Prišlo do izdaj in pasti s *NoU ?Mruženc levice. Bil je tudi sitto-bolemičen do Craxija ter do Soejnv’ da marca okličejo kongres tajai^teične stranke. Socialistični *r0s ^ Pa mu ni ostal dolžen. Kon-ai j,.60 marca — pravi Craxi — ker dj€ai0goče več odlašati z razčiščena , Pbteanjega položaja in ker se dl0s[tea ne more spopasti z «zapa-jbsnte1* P^btcnega koledarja* brez CeaJ.Sa stališča. Kongres, nadaljuje •»etn ’ ^ razpravljal o socialistič-Pnugramu, ki naj nakaže nove Socjji1.10?; ne da bi ogrozil možnosti ko ličnega razvoja, obenem pa i'5kičn°ral P°trditi strategijo socia-4 dl) alternative. Ta je za sedaj v tej eP’ ker si KPI ne prizadeva ■4deiS?eri- «nli Pa si moramo pri-jNstiii- ’ da bi odpravili ovire, po-ločjjj1 Pomen tc alternative ter do-totfj Ptlje jn način ter povezavo z njlrn in mednarodnim položa- k N)st, ‘bdava laarlamentarpo dejav-*kav pravosodni komisiji poslan-Sdski P°rntee začeli proučevati za-osnutek, ki predvideva nova n^Pe a določila in preventivne u-So/8 di preprečili zločinsko de-dp, , Gre za ukrepe o javnem re-Nfatj * Jih je izdelal minister Bo-da bi dejavnost državnih or-^i^tala bolj učinkovita z ne-manjšimi popravki obsto-l'trerr) kazenskega sistema, ne da bi ustavni okvir. .V štiri-^ členih govorijo tudi o po-1,1 Priporu (24 ur za one. U Mii n iti imiiiiiihi milili iiiiiimiiiiiiiiuimiiiiihiiiiiiii im iiiimiiifiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii im n,, SADATOV OBISK JE OBRODIL SAMO «P0HVAL0» Telavivska vlada ostala le pri načelnih izjavah Velika diplomatska dejavnost vseh arabskih driav in palestinskih organizacij - Sef političnega urada PLO Kadumi se je sestal s sovjetskim zunanjim ministrom G> omikan* Kairo vabi arabske veljake zasedenih ozemelj TEL AVIV — Izrael ni sprožili do ostalih arabskih držav in do pa- LAMA NA SINDIKALNEM SHODU V FOGGII V Tržiču mogočna manifestacija v reševanju gospodarske krize Včerajšnje stavke poljedelskega sektorja se je udeležilo več kot dva milijona delavcev RIM — Več kot dva milijona in pol delavcev se je včeraj udeležilo vsedržavne stavke na poljedelskem sektorju. Poleg milijona in 700 tisoč poljskih, delavcev je namreč stavkalo še 400 tisoč delavcev živilskega sektorja, delavci industrije, ki je tesno povezana s kmetijstvom, ter končno spolovinarji. V vsej Italiji so bili sindikalni shodi, saj ’ so sindikati organizirali kar 30 pokrajinskih in medpokrajinskih ter 110 krajevnih manifestacij. lestinskih predstavnikov v Cisjorda-niji, ki so v glavnem zavrnili povabilo v Kairo. Pohvalno o Sadato.vem «Mfnn odposlanstvu* pa se je medtem izrekel tudi saudski kralj Ka-Icd, kar bo verjetno na egiptovsko stran potegnilo . š.c druge arabske zmerhe države. Tabor nasprotnikov pa še-ob; sirsko iraškem sporu precej krha, kajti vladni stranki «BAAS» nitj ob-tej priložnosti nista mogli preko starih razprtij. Ostrili, ukrepov pa ne mgnjka ne 7» ene ne' z druge arabske strani: po Libiji je tudi Sirija zahtevala izključitev Egipta iz arabske zveze, Kairo , pa je ukinil letalske zveze -z Libijo in Alžirijo ter s svojega o-zemlja pregnal večje število Palestincev ter pripadnikov komunistične partije. Prvič sta preko svojih Uradnih glasil KP Sadatove odločitve komentirali tudi SZ in Romunija. «Pravda* je zapisala, da se je Sadat vrnil praznih rok, Eden najbolj množičnih- shodov je bil v Foggii, kjer je poleg krajevnih sindikalnih predstavnikov govoril tudi generalni tajnik CGIL Lama, ki je poudaril izredno važnost kmetijstva v sedanjem težavnem gospodarskem položaju Italije. Problem kmetijstva bo prisoten tudi na prihodnjem srečanju med vlado in sindikati, na katerem bodo razpravljali o sindikalnih predlogih glede investicij in zaposlovanja ter za preprečitev novega pospešenja inflacije. Lama se je dotakni! tudi proble ma nameravane splošne stavke in dejal, da sindikat terja od vlade pozitivne odgovore, jamstvo, da bodo nekateri probiemi rešeni, ter dokaz, da obstaja volja po spremembi gospodarske politike vlade, če lx> vlada dala zadovoljive odgovore — .je dejal Lama — splošne stavke ne bo. Vsekakor pa bo dokončni sklep moralo sprejeti vodstvo enotne federacije, ki se bo sestalo po srečanju z vlado. Končno je Lama poudaril tudi vlogo, ki jo mo;a odigrati sindikat v'sedanjem položaju gospodarske. politične in moralne krize. Sindikat — je dejal tajnik CGIL — mora, dati velik prispevek k preporodu, k sanaciji poiožaja. k spre* membni dosedanje politike, to par. bo lahko storil le, če bo znal snet sk<> stopiti na pot utrjevanja enotno sti. Izogibati se moramo medsebojnim poiemikam — je nalatjcJb: Lama — ki bi nas odtegnile od temeljne obveze: boriti se za globoko spremembo gospodarske in socialne ooliMke s krepitvijo enotnosti sindikalnih organizacij. 1 (tm) sov, črnci pa nad 6 milijonov in pol. Svojo odločitev je predsednik rodezijske vlade utemeljeval z lastno željo po. miroljubni rešitvi rodezijskega vprašanja, potem ko so cbri-tansko - ameriška prizadevanja klavrno propadla, kot je bilo v naših predvidevanjih.* Smithov sklep naj bi dozorel po razgovorih «z vsemi črnskimi organizacijami (samo zmernimi)*, ki bodo tudi pristopile v posebne komisije, ki bodo izdelale novo državno ustavo. Tako sestavljeno besedilo naj bi bila tudi vizitka svetovnemu javnemu mnenju, ki «Rodezije ne bi več obsojalo, predvsem pa odpravilo sankcijske .ukrepe*. Vendar bela manjšina ne bo ostala brez «ustrez-n' zaščite*, ki bo zadobila drugačne oblike, je še podčrtal Smith. ALŽIR — Alžirski predsednik Bu-medien je sprejel tajnika PSI Betti-na Craxija. ki se mudi na obisku v Alžiriji. glavnem trgu v Tržiču se je zbrato včeraj zjutraj nad 15.000 delavcev iz Trsta. Milj. Tržiča Benetk, ki so zaposleni v ladjedelniški in železarski industriji. Prolesiirali so proti sedanji politiki voditeljev podjetij z državno udeležbo in rlmkke vlade, ki dopušča, da manjka delo v tovarnah in da «e število zaposlenih v njih krči ter da pošiljajo tisoče delavcev v dopolnilno blagajno. Poročilo o včerajšnjem shodu v Tržiču berite na goriški strani. • IMnfMIIIUIIHIIMIMIMIIinilinilHIMIIMIHtlllllUIIIHlItllllllllHIMIIMtlHIIIHIIIIIIHtMIIIIIMIIIiniMllltlllHlIlMIIItlllMMMMIMfllltlllMIIIIIIMIHIIIIIIMIIIIIIItlMlMIlIfnilHIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllltHlIllllUlllllltlllllllllllHHIIia KONČAN PLODEN TRIDNEVNI OBISK Delegacija F-JK v SR Hrvaški: poudarek na skupnih interesih V razgovorih s predstavniki sabora in elani Unije Italijanov v ospredju položaj in vloga obeh narodnostnih manjšin Smith obljublja splošno volilno pravico SALISBURV — Vodja rodezijske rasistične vlade Smith je včeraj izjavil, da je v okviru napovedanih ustavnih sprememb pripravljen podeliti volilno pravico tudi večinskemu črnskemu prebivalstvu. Po načelu «en mož. en glas* bi namreč belci imeli nekaj nad 250 tisoč gla- REKA — V vzdušju prijateljstva in sodelovanja, ki označuje italijan-jugoslovanske odnose, se je včeraj na Reki končal tridnevni o-bjsk delegacije deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine v SR Hrvaški. Kot je. rečeno v zaključnem sporočilu .in kot sta v krajši izjavi novinarjem poudarila vodji delegacij Arnaido Pittoni in podpredsednik sa bora SRH Komenko Markovič, je bilo srečanje prvi korak na poti vse Istri in na Reki. roke Sadatu. Izredna soje Begino ve vlade, ki bi morala oceniti o-b.sk egiptovskega predsednika, se je namreč zaključila' irricreMnP'. skopim in togim uradnim sporočilom. 'Predvideni so že nadaljnji' razgovori (z Egiptom) o poteh, ki ritij bi1 'pripeljale do miru -in do mirov nili sporazumov med izraelsko dr žavo in njenimi sosedi*, je vse kar so javnosti sporočili člani ministrskega sveta. V teh besedah bi težko iskali z več strani nadejano dzraelsko protiuslugo Sadatovemu pogumnemu dejanju*, ki bi bila obenem prvi stvaren dokaz o pripravljenosti Tel Aviva na miroljubno reševanje polbžaja na Bližnjem vzhodu. O (»govorih s Sadatom so na vladni seji poročali kar v šestih: najprej premier, nato njegov namestnik, nakar še. ztinanjr, obrambni, finančni in notranji minister, ki so o svetili obisk egiptovskega predsednika državnega vidika, deželnega (Bližnji vzhod) in mednarodnega*. V celih treh urah pa naj ne bi sploh razpravljali o «proceduralnih vprašanjih ženevske konference*,, kar je v popolnem nasprotju s poročanjem egiptovske tiskovne agencije MEN. V Kairu so namreč zatrjevali, da je Izrael osvojil Sadatov predlog o palestinskem zastopstvu na mirovnih pogajanjih, ki naj bi ga sestavljali trije agabski župani zasedenih mest ter palestinski profesor iz ZDA. Izraelski premier Begin je celo po seji novinarjem zatrdil, da se njegova vlada ni pripravljena pogajati s člani PLO ali z njenimi somišljeniki. V luči teh izraelskih izjav bo verjetno dobila novih privržencev teza, da se Egipt in Izrael sicer res nameravata še pogovai-jati in to kmalu, vendar sama. Enaindvajsetega decembra naj bi se torej v Ženevi sestali samo njuni delegaciji, čeprav v ameriških krogih, od koder so se vesti razširile, pripominjajo, da bi bilo malo verjetno, da bi se Kairo podal v Švico brez Damaska. Tako Sirija kakor Egipt sta v zadnjih dneh zelo ' popestrila diplomatsko dejavnost, pi-edvsem v odnosu Pogovori na Reki med delegacijama hrvaškega sabora in deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine ................................................................. Mi.min.i.mni.i.H.ii.inm TISKOVNA KONFERENCA GLASNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA KALEZIČA Tito v Romunijo, Minic v Španijo Zadržan komentar k obisku Sadata v Izraelu v pričakovanju bodočega razvoja krize Čeprav je bil, kot se pri takiii obiskih vselej dogaja, čas preskopo odmerjen, je delegacija deželnega sveta, v kateri šo bili predstavniki vseh demokratičnih strank, lahko vendarle spoznala vsaj v grobih obrisih hrvaško sl.v,ai iiost, okjfcPOT P.a seznanila tamkajšnje družbenopolitične delavce z glavnimi vprašanji, s katerimi se sooča. Najvažnejši del spleta razgovorov (deželni poslanci so se srečali s člani sabora, s čla- tesnejšega sodelovanja med zakeno-! !lt>ln Predsedstva SRH m predsedni dajnima skupščinama jn .porok za; I40*® republiškega odbora za stike s uspešnejše ter bolj plodne stike med ! u,imo tež. Borisom Bakraeem, s deželama na vsen ravneh in pod- 'j Predsednikom m predstavniki skup ročjih. Potrjeno prijateljstvo ni zgolj ' “»h °W'n reske regije) pa je bil prazna fraza in odraz površne ter *eJ P0!iVecen .^»Iranskemu so-tormaiistične izmenjave mnenj, pač a'1*0Yan|U na vse/1 P-dl°cjih. Še pn-, . _ ,, .. „ . sebej pa gre v tem okviru omeniti pa sad jasnega m odknteg*i sooča-, gospodarsko in industrijsko scdelo-nja, ugotavljanja stičnih točk mre-: van^e na j ; , jh sevanja nerešenih vprašanj. Ta pro- movJ_ razvoj . infraslnlktur> Skupni ces lahko pospesi boljše poznavanje i^j pj-oti onesnaženju v severnem m razumevanje, pri čemer imata kot Jadranu usklajevanje in izpopolnjenost in posredovalec prvenstveno vanje pristaniških zmogljivosti z na vlogo narodnostni manjšim, ki živila menom, da postanejo severnojadran-v b urlamji - Julijski krajini ter v ska pristanišča organska veriga, ki BEOGRAD — Na včerajšnji redni tiskovni konferenci je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič med drugim spregovoril o pomenu napovedanih obiskov predsednika Tita v Romuniji in podpredsednika vlade in zunanjega ministra Miloša Minica v Španiji, odgovoril pa je tudi na več drugih vprašanj. Kakor smo že prej uradno sporočili, bo Tito v prvi polovici decembra uradno obiskal sosednjo Romunijo. Kalezič je v zvezi s tem izjavil, da so srečanja predsednikov Tita in Ceausesca postala že tradicio- nalna in najbolje odražajo visoko stopnjo prijateljstva in sodelovanja med sosednjima socialističnima državama. Kalezič je podčrtal, da se jugoslovansko - romunski odnosi že celo vrsto let uspešno razvijajo in da je treba pričakovati, da bosta Tito in Ceausescu med pogovori v Romuniji temeljito izmenjala mnenja o dvostranskih in mednarodnih odnosih in da, bosta dala spodbudo za razširitev in napredek prijateljskega in dobrososedskega sidelovanja med državama. Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je, sporočil, da bo Mi- loš Minic na povabilo španskega zunanjega ministra Celina Oreje uradno obiskal Španijo od 5. do 7. decembra. Ob tem je izjavil, da se odnosi med Jugoslavijo in Španijo u-spešno razvijajo na vseh področjih in da bo Miničev obisk prvi uradni obisk na zunanjeministrski ravni. Kalezič je obenem izrazil uradno pričakovanje, da bo ta obisk prispeval k ustvarjanju atmosfere in pogojev za sodelovanje in da bo hkrati tudi konkreten in pomemben prispevek k razširitvi in napredku celotnega sodelovanja s Španjjo. Časuikaiji so se zanimali za vse- bino poslanice, ki jo je francoski predsednik Giscard poslal Titu. Kalezič je povedal, da se ta poslanica nanaša na francoske državljane, ki so v rokah zahodnosaharske osvobodilne organizacije Polisario. Kar zadeva obisk egiptovskega predsednika Sadata v Jeruzalemu in njegovih pogovorov s predsednikom izraelske vlade Beginom je bil predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva razmeroma zadržan. Izjavil je,' da so stališča Jugoslavije VLADO BARABAŠ (Nadaljevanje na ladnji strani) bo lahko konkurenčna severnoevropskim tekmecem. Z naštevanjem na-, čutih vprašanj in problemov bi lah-i ko nadaljevali še in še in ob vsakem ugotovili, da je prišla do izraza enakost ali podobnost' pogledov obeh delegacij. To ne pomeni, da so bili vsi problemi rešeni, bil pa je storjen pomemben korak na tej poti, korak k praktičnemu uresničevanju konstruktivnih zamisli in idej. Nadaljnji korak bo storjen z obiskom predsednika hrvaškega sabora dr. Iva Perešina v. naši deželi, katerega datum bodo še določili. Posebno mesto je v razgovorih med delegacijo deželnega sveta F,—J.k in predstavniki sabora je imelo vprašanje narodnostnih manjšin. V skupnem sporočTu, ki je bi lo tudi o tem vprašanju sad jasne ga in odkritega soočanja, je rečeno. da delegaciji soglašata, da je treba ob spoštovanju in v okviru posameznih zakonodaj zajamčiti manjšinam naj večjo možno zaščito in omogočiti njihovo kulturno, gospodarsko in družbeno rast. V okvir stvarnega soočanja o vprašanju narodnostnih skupnosti je spadalo tudi srečanje deželne delegacije s predstavniki Unije I-talijanov. Kot že ob obisku delegacije F,—J.k v Sloveniji, je bila včerajšnja izmenjava mnenj z zastopniki italijanske manjšine prisrčna in odkrita in .je zajela kopico vprašanj. Predstavniki Unije so predvsem s posegoma predsednika Maria Borute in podpredsednika prof. Lea Fusillija seznanili goste z vlogo in nalogami Unije, ki jih predvideva novi statut, in z napori, ki so usmerjeni predvsem v vse večjo vključitev manjšine v vse družbeno - politične strukture in v navezavo trrjnih stikov z matičnim narodom. Prvenstvenega pomena — je naglasil prof. Fusilli — je v tem okviru sodelovanje na področju šolstva, ki je za italijansko narodnostno skupnost življenjske važnosti in kjer si od matičnega naroda pričakuje na,večjo pomoč. Predsednik deželnega sveta Arnaido Pittoni pa je poudaril zanimanje Furlanije - Julijske krajine in sil. ki so zastopane v njenem najvišjem zakonodajnem organu, za trajne in vse tesnejše stke z manjšino. S tem v zvezi je omenil, da deželni odbor pripravlja zakonski osnutek zp uzakonitev pomoči italijanski skupnosti in za. navezavo sti- kov z Unijo na vseh ravneh. V ta sklop spada tud: predhodno posvetovanje o omenjenem osnutku, ko bo sestavljen vsaj v grobih obrisih, za kar pa tfo seveda potrebno najti primerno obliko ob spoštovanju na cepi rope.tavanja y Upiranj« zadeve suverenih držav. V razpravo, ki je bila zelo Živah na, so nato posegli vsi člani deželne delegacije. • med njimi oba slovenska svetovalca Dušan Lovrha in dr. Drago Štoka, in orisali Stališča svojih strank do tega vprašanja. VOJMIR TAVČAR RIO DE JANEIRo —*■ Proti pričakovanjem je brazilsko vrhovno sodišče spet odložilo sklep o izročitvi O-vidia Lefebvra D’O vidi a Italiji. Tokrat je sodnik Leitao D'Abreu zahteva! še nekaj časa. da bi lahko proučil dokumente. Predsednik Flores je privolil, ter odložil obravnavo za nedoločen čas. Ker je praksa, da se sodnikom c!a vsaj dva tedna časa na razpolago, bo naslednja obravnava najbrž 9. decembra. Uslužbenci železarne Italsider zasedli neapeljsko postajo NEAPELJ — Tri tisoč delavcev železarne Italsider iz Bagnclija je v okviru svoje včerajšnje stavke zasedlo neapeljsko železniško postajo. tako da so za nekaj ur popolnoma onemogočili železniški promet. Noben vlak ni mogel odpotovati, vlake. k so prihajali v Neapelj, pa so ustavljali na bližnjih postajah. Po dveli urah zasedbe je sindikalna delegacija skušala prepričati delavec, naj prenehajo, vendar so bile vse zahteve zaman; delavci so namreč trdili, da bodo ostali tam do 15.30. Zasedba se je končala ot>N 13. uri, ko so demonstranti v urejenem in dsciflinirancm sprevodu odšli s postaje v. (ovai no- Na trgu pred postajo so pustih' šotor, ob njem dve rdeči zastavi, na šotor pa so obesili tudi rumeno kapo, kot jih rabijo v železarni Italsider. Italijanska parlamenlarna delegacija obišče SFIIJ BEOGRAD — Predsednik zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora ju* goslovanske skupščine Mihajlo Javorški. je včeraj sprejel italijanskega veleposlanika. Pogovarjala sta se o obisku italijanske parlamentarne delegacije. ki bo prispela v Jugoslavijo v začetku prihodnjega leta in v kateri bodo člani zunanjepolitičnih komisij italijanskega senata in poslanske zboi niče. IMMIIIMIIIMMIMIIIIIIIIIIMMMIIIMIIIMMIIMMIIItlUllliIMMIIItllllllllMMMIIMMMMtMMMMIMMIMMMMflUMIMMUi ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE V BENETKAH Razčlenjeno preučevanje industrijske cone na Krasu Delo komisije poteka v več delovnih skupinah, končala pa se bo danes ali jutri BENETKE — Po umestitvi v sredo zvečer je mešana 'italijansko-ju-goslovanska komisija za skupno industrijsko cono na Krasu včeraj začela z delom. Člani obeh delegacij — italijansko vodi častni predsednik Vsedržavnega sveta za raziskovanja prof. Caglioti, jugoslovansko pa sekretar SRS za urbanistiko ing. Boris Mikoš — so se razdelili v delovne skupine. Deio skupin je trajalo ves dan do okrog 21. ure v prijateljskem vzdušju, a tudi v izraziti diskretnosti, zaradi česar ni bilo mogoče izvedeti nobene podrobnosti. Komisija se ukvarja s tehničnimi in gospodarskimi vprašanji, ki zadevajo ustanovitev skupne industrijske cone na tržaškem Krasu, se pravi z osnovnim vprašanjem možnosti uresničitve cone, z vprašanjem njene pe-rimetraeije in s sestavo spiskov industrijskih obratov in blagovnih vrst, ki bodo imeli dostop v cono oziroma katerim bo vstop prepovedan. Delovne skupine bodo zasedale tudi danes, ko naj bi se ta prva seja mešane komisije tudi zaključila. Kolikor pa bi danes ne izčrpali obsežnega dnevnega reda, se bo seja nadaljevala še jutri. Na KVSE razpravljali o krepitvi zaupanja na vojaškem področju BEOGRAD — Na beograjskem sestanku evropske konference o varnosti in sodelovanju se je v delovni komisiji za vprašanja varno- st: (prva tkošara* helsinške listine) včeraj končala razprava o u-krepih za krepitev zaupanja na Vojaškem področju. Kakor je zvedel Tanjug, diplomati menijo, da bodo o teh vprašanjih težko dosegli splošno soglasje, ki je potrebno, da bi stališča o tem postala sestavni del dokumenta beograjskega sestanka. Takšno mnenje temelji na ugotovitvi,- da nobeden od blokov ne sprejema predlogov ukrepov, ki jih ponuja «druga stran*. Takšno razpoloženje pa negativno vpliva tudi na sprejem predlogov, ki so jih za krepitev zaupanja na vojaškem področju pripravile neuvrščene in nevtralne države, ki sodelujejo na sestanku. Amnestija v Jugoslaviji ob državnem prazniku BEOGRAD — Ob bližnjem državnem prazniku — dnevu republike je predsedstvo SFR Jugoslavije, kakor so včeraj uradno sporočili, sprejelo sklep o pomilostitvi 723 storilcev raznih kaznivih dejanj. Med pomiloščenimi je tudi 218 pravnomočno obsojenih za pdFtična kazniva dejanja in 356 storilcev političnih kaznivih dejanj, ki so jih oprostili kazenskega pregona. Kot poroča agencija ANSA, bo med pomiloščenimi tudi prof. Mihajlo Mihajlov, kj je bil obsojen na sedem let zaporne kazni zaradi »sovražne propagande* ter je v zaporu od februarja 1975. ODMEVI NA POSREDOVANJE V RIMU TUDI SINDIKATI UGODNO OCENILI SREČANJE DELEGACIJE Z MORLINOM Vlada mora v čimkrajšem času in učinkovito odgovoriti na potrebe in zahteve Trsta O srečanju tržaške delegacije z ministrom za proračun Morlinom so se včeraj izrekli tudi sindikati, ki posebno budno in zavzeto spremljajo dogajanje na gospodarskem področju ter vsakršno pobudo, ki bi pripomogla, da bi se tržaško gospodarstvo izvleklo iz krize ter končno krenilo na pot stvarnega razvoja. Srečanje v Rimu je bilo pomemben korak na tej poti. Tako menijo tudi sindikalni organizaciji CGIL in USP-CISL, ki sta včeraj izdali skupno poročilo ter v njem označili zaključke rimskega srečanja za pomembno dejstvo, četudi ne predstavljajo še dejanske rešitve številnih perečih problemov, tako kot bi bilo treba za družbeni in gospodarski razvoj našega mesta in dežele. Takšnega razvoja, pripominjajo sindikati, kakršnega tukajšnja skupnost pričakuje tudi v okviru izvajanja deželnega zakona o obnovi in preporodu dežele ter v okviru izvajanja o-simskih sporazumov. Vlada mora učinkovito in v čimkrajšem času odgovoriti na potrebe in zahteve Trsta, ki je že neštetokrat v preteklosti drago plačal razne industrijske preosnove predvsem na področju ladjedelništva, pomorstva in tudi livarstva. Tako menijo sindikati in pripominjajo, da bi nadaljnje za mude zadale nov udarec samim pri zadevanjem političnih sil, krajevnih uorav in drugih družbenih sil. da bi izposlovale Trstu skladnejši in hitrej ši družbeno-gospodarski razvoj, kot ga zahteva tudi njegova funkcija mesta na stališču mednarodnih tokov. Javno mnenje bi na ta način dokončno izgubilo vsakršno vero v možnosti drugačnih odnosov do Trsta. Minister Morlino, ki je govoril tudi v imenu ministrskega predsednika Andreottija in vlade, je izrazil pri-piavljenost za ovrednotenje gospodar stva naseda, mesta, sedaj je treba besed preiti k dejanjem, menijo sindikati, in v ta namen je treba čim-prej usmeriti napore v industrijski razvoj, v okrepitev pristanišča in njegovih naprav, v ureditev vseh prometnih ppvezav itd. Ob zaključku svojega poročila sindikati poudarjajo tudi pomen enotnega nastopa v Rimu ter pozivajo stranke, krajevne uprave in druge družbene sile. naj takšno enotnost ohranjajo in krepijo, ker bo s tem vsakršen Po,seg pri osrednjih oblasteh učinkovitejši. Svoja prizadevanja za reševanje neštetih problemov izpričujejo sindikati skupno z vsem tržaškim delavskim gibanjem na vsakem koraku. V zadnjem času je namreč sindikalna dejavnost znatno narastla. Priča smo bili raznim stavkovnim akcijam, ki imajo za cilj tudi ureditev teh vprašanj. V raznih podjetjih sc tudi v teh dneh nadaljujejo delavska zborovanja. šir$e odprto zborovanje bo danes ob 14. uri v obratu Italsider. jutri ob 10. uri Pa se bodo sestali delavci tovarne Grandi Motori. • Danes ob 18.30 bo v sejni dvorani liceja »Dante Alighieri* otvoritev a-kademskega leta Italijanskega zavoda za grafologijo s predavanje prof. Pie Garbo Predonzani na temo: »Ugotovitev fizičnih značilnosti neke osebe na podlagi njene pisave*. Prijatelja Ivanu Riosi v spomin Ko sem pred nedavnim — bilo je sredj avgusta — napisal nekaj vrstic za 70 let Tvojega življenja, ki je bilo dolga, trda pot zavednega tržaškega Slovenca, ki se je vila od Ciril - Metodove šole in mladinskih društev pa šentjakobske pevske družbe in povojnega kulturnega delovanja v društvu »Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu in drugih — takrat mi je bilo prijetno, kar sem lahko povedal nekaj malega o Tvojih zaslugah za slovenstvo na Tržaškem, o Tvojem plemenitem in blagem značaju ter o drugih vrlinah, katerih Ti ni manjkalo. Besede sb silile v zapis in pero je želelo čimveč zapisati o Tebi, ker sam si bil vedno tako skromen, da nisi nikdar silil v ospredje, ne iskal priznanj. Tisto moje preskromno pisanje sem zaključil z voščili in željo nas vseh, Tvojih prijateljev, da bi se še dolgo srečavali v prijetni in veseli družbi . .. Toda na žalost, naša voščila se nišo izpolnila. Boleče je padla med nas novica o Tvoji nenadni smrti ter nas resnično pretresla in prevzela, saj si še pred nekaj dnevi bil med nami s svojo prijaznostjo ia lepo besedo in prav nič ni dalo slutiti, da Te bomo tako kmalu izgubili — za vedno. V naših vedno bolj razredčenih vrstah bomo občutili Tvojo izgubo — in velika je naša žalost. Toda ne boš pozabljen in boš ostal vedno med nami v najlepšem in blagem spominu. Za Tvoje prijatelje Lado Premni Nadaljuj« se boj osebja v bolnišnicah Bolnišniško osebje bo danes ponovno stavkalo. Tako je sklenilo sindikalno vodstvo te stroke na vsedržavni ravni. Današnja celodnevna stavka je nov'odločen odgovor delavstva proti stališčem vlade in drugim odgovornim organom, ki ostajajo gluhi na zahteve delavcev in na ta način preprečujejo' da bi se sindikalni spor ugodno zaključil. V bistvu zahtevajo stavkajoči obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla že pred enajstimi meseci. Ta po- godba naj bi obsegala med drugim tudi poviške plač, saj so sedanje plače bpinišniškega osebja najnižje med plačami v javnih službah. Nadalje zahtevajo ustrezne ukrepe za usposobitev osebja ter istočasno vsestransko kakovostno in količinsko izboljšanje bolnišniških služb. To bi bil le prvi korak na poti korenitejše zdravstvene reforme. • V ponedeljek, 28. novembra, bo priplula v naš zaliv letalonosilka ZDA »America*. Ladjo so splavili ieta 1964, njena nosilnost je 80.800 ton, dolga pa je 320 metrov in lahko sprejme na krov od 80 do 90 letal. Posadka šteje 4.500 mož. Zakaj ni bilo prapora tržaške občine na shodu v Tržiču? Občinski svetovalci KPI Catta-ruzzi, Morgutti, Roncelli in Mon-falcon so poslali pismeno vprašanje tržaškemu županu v zveži z odsotnostjo tržaškega prapora na včerajšnjem protestnem shodu delavcev v Tržiču. Delavstvo je z začudenjem in nejevoljo zapazilo to odsotnost, saj je bilo prisotnih sedemnajst praporov raznih krajevnih ustanov iz naše in drugih dežel. Svetovalci zato pozivajo župana, da objasni razloge, pravne ali formalne, zaradi katerih naša občinska uprava ni simbolično pristopila k tej manifestaciji. Obenem sprašujejo župana, naj pove s katerim kriterijem je bila sestavljena delegacija, ki je predstavljala tržaško upravo na srečanju upraviteljev po shodu. OD VČERAJ NAPREJ Pešci se na Ponterošu lahko mirno sprehajajo Nov otok za pešce - Bodo pregnali krošnjarje s pločnikov? • ENEL obvešča, da jutri ne bo električnega toka na vsem ozemlju miljske občine (z izjem0 Frankovca), in sicer od 6.30 do 11. ure. KONČANO ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE ZA MALOOBMEJNI PROMET Videmski sporazum prilagoditi novim razmeram in duhu Osima Posebni komisiji zaupana obravnava o številu in kategorijah mejnih prehodov - Priporočene nove carinske olajšave za lastnike prepustnic - Odobrenih 22 avtobusnih Unij V Portorožu se je sinoči končalo štiridnevno zasedanje stalne jugo-slovansko-italijanske mešane komisije za izvajanje določb videmskega sporazuma. Jugoslovansko delegacijo je vodil namestnik republiškega sekretarja za mednarodno sodelovanje Tone Poljšak, italijansko pa opolnomočeni minister dr. Giro-lamo Trotta. Med razgovori, ki so potekali v prijateljskem vzdušju in na visoki stopnji sodelovanja, so najprej o-bravnavali uresničevanje sklepov, ki so jih sprejeli na lanskem zasedanju komisije v Rimu. V zvezi s tem so tudi izmenjali statistične podatke o maloobmejnih prehodih in o izdanih dokumentih na osnovi določb videmskega sporazuma. Komisija je na zasedanju ugotovila , da bo števiTo in kategorije mejnih prehodov obravnavala posebna ko misija, za katero sta se že odločili obe vladi, čeprav razprava o mejnih prehodih druge in tretje kate gorije s tem ni izključena iz pristojnosti stalne komisije. Nadalje so na zasedanju sklenila priporočiti obema vladama nove carinske in valutne olajšave za lastnike obmejnih prepustnic ter odo brili 22 avtobusnih linij za obratovanje na obmejnem področju. Končno je komisija obnovila svbj predlog, naj obe vladi imenujeta delegacijo, ki naj bi pripravila osnutek novega besedila videmskega sporazuma, prilagojenega novim razmeram in duhu osimskih sporazumov. Pričakujejo, da bodo zapisnik o štiridnevnem delu stalne mešane komisije podpisali danes ob 11. uri v Portorožu, (l.o.) med vso demokratično javnostjo. Tako so se popoldne dijaki zbrali na protestni skupščini, dejanje pa je odločno obsodila tudi tržaška federacija KPI in skupna demokratičnih staršev, predstavnikov prve kandidatne liste za valitve zavod-nega sveta Vandalsko dejanje v zavodu za geometre Neznani pobalini so včeraj pono vlomili v zavod za geometre v Ul. Ginmastica 53. Razbili so š'pe na oknih profesorske zbornice in v zbornici vse razmetali. Nato so odprli vse vodovodne pipe v poslopju in odšli. Ko je zjutraj malo po 7. uri sluga odklervl vrata, je bilo poslopje preplavljeno. Poklical je policijo in gasilce, ki so ugotovili da voda ni povzročila tolikšne škode, da bi bilo poslopje nevselj.vo, vendar je včeraj odpadel pouk. Kasneje je ravnatelj zavoda prof. Giu-lio Gioseffi prijavil zadevo političnemu oddelku tržaške kvesture. Dejanje je vzbudilo val ogorčenja med dijaki, profesorji in starši ter Morda že v torek proces proti > tihotapcem z orožjem Namestnik državnega pravdnika dr. Claudio Coassin je včeraj v ko-ronejsk:h zaporih zasliševal štiri tihotapce z orožjem, ki so jih v sredo aretirali pri Trevisu. Baje so vsi potrdili izjave, ki so jih podali po aretaciji. Vsekakor je dr. Coas-s:n potrdil, da namerava vseh o- sem aretiranih poslati pred sodišče po hitrem postopku, verjetno že v torek, 29. t.m. DREVI V RICMANJIH Sestanek Kmečke zveze v zvezi z bencinovodom Drevi ob 18. uri bo v prostorih prosvetnega društva »Slavec* v Ric-manjih važen sestanek predstaviti kov Kmečke zveze in odbora za vprašanje novega bencinovoda s prizadetimi kmeti s tega območja. Kmetom bodo podrobno prikazali dosedanje delo ob tem perečem problemu, obenem jih bodo seznanili z rezultati petkovega sestanka z vodstvom družbe Aquila, ki se nanašajo na odškodnino za služnost. Kmečka zveza in odbor vabita kmete, da se polnoštevilno udeležijo sestanka. Včeraj je na Ponterošu mrgolelo občinskih redarjev in občinskih delavcev. Delavci no nameščali nove prometne znake, redarji pa so usmerjali promet, kajti Ponterošo je od včeraj «otok za pešce*. Avtomobilisti so bili presenečeni, ko so videli nove table, ki prepovedujejo vožnjo po Ulici Rossini in Ul. Bellini ter po delu Ul. Trento in Ul. Cassa di Risparmio in na delu Trga sv. Antona Novega. Redarji so tistim, ki so nevede zavili na »otok za pešce*, postregli sa-mo z nasvetom, od danes naprej pa si bodo zapisali marsikatero evidenčno tablico,, če ne bodo vozniki upoštevali novega prometnega režima. Včeraj je bil sprehod po novem »otoku za pešce* nadvse prijeten. Jesensko sonce je novi videz tega mestnega pridela še olepšalo, saj vzdolž kanala ni več »pločevinastih konjičkov*, ki so zakrivali pogled na čolne, ki so se mimo in tiho pozibavali na fhorskih valovih. Niti običajnega hrupa ni bilo več, le tu pa tam je bilo slišati avtomobilsko trobilo in marsikateremu šoferju je ušla kletvica, češ, kje pa bom sedaj parkiral. Parkirni prostor se za avtomobiliste res krči, in to je tudi največji problem novih »otokov za pešce*. Predvsem velja to za jugoslovanske turiste, ki si bodo morali poiskati, parkirni prostor drugje, kar pa bo marsikje povzročilo zastoje v prometu. Udarec so dobili predvsem potujoči krošnjarji, ki ne bodo smeli več prodajati svojega blaga iz avtomobilov, na pločnikih in ulicah. Redarji so bili skrajno prijazni z avtomobilisti, ki so nevede zavili v ulice ob Ponterošu, strogi pa s krošnjarji, ki pa so se takoj znašli in pričeli prodajati svoje blago na bližnjih ulicah, a redarji so jim sledili. Poleg denarnih kazni sq dvema krošnjarjema zaplenili tudi blago, in sicer 60 jopičev, ker so ju že drugič zalotili pri nedovoljeni prodaji. Skupil jo je tudi neki jugoslovanski državljan, ki je brez dovoljenja prodajal bižuterijo. • Tržaška občina je razpisala javni natečaj za izpite za mesto ravnatelja IX. oddelka (knjigovodstvo, proračun in načrtovanje). Prošnje na kolkova-nem papirju je treba poslati na ob- čino najkasneje do 16. decembra. Vse SODNI POZIV ZDRAVNIKU TRŽAŠKE BOLNIŠNICE Zlomila si je desno stegnenico 1 \ih \h\ no fHfifm.. ’ ^ 1 zdravnik pa ji je operirai leva Kasneje so ugotovili napako in ponovno operirali pacientko, ki pa je nekaj tednov kasneje umrla informacije in izvleček pravilnika o natečaju so na razpolago v uradu za osebje tržaške občine, soba 92. Preklicana stavka delavcev v prometu Napovedane 24-urne stavke delavcev v prometu danes ne bo. Sindikalni predstavniki so na srečanju z organizacijami delodajalcev in dežele doslegli okvirni sporazum glede nekaterih delavskih zahtev. Za prihodnji torek so vsekakor napovedali zborovanje na sindikalnem sedežu v Vidmu, kjer bodo podrobneje proučili položaj in določili smernice nadaljnjega boja za dosego vseh pravic. DANES V DEŽELNEM SVETU Razprava o normah za protipotresne gradnje Po kratkem premoru zaradi obiska deželne delegacije v SR Hrvaški bo danes zasedal deželni svet. Na dnevnem redu je razprava o zakonskem osnutku, ki uvaja predpise za gradnje na potresnem območju (protipotresne gradnje). Po glasovanju pa bodo razpravljali o zakonskem osnuku. ki določa denarna sredstva gorskim skupnostim, ki jih je prizadel potres. Nadaljevanje razprave in glasovanje o zakonskem osnutku za obnovo stavb pa bo v prihodnjem tednu, ko so pristojna komisija uskladila in proučila vse popravke in dodatke k zakonskemu osnutku. Dramski studio Stalnega slovenskega gledališča pod vodstvom Maria Uršiča in v sodelovanju z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo iz Ljubljane, priredi danes, 25. t.m., ob 20. uri v prostorih SPZ, Ul. sv. Frančiška 20/H, PREDAVANJE O OSNOVAH DRAMSKE IGRE. Vljudno "abljeni! Tržaški tisk je v zadnjih letih že večkrat obravnaval probleme v zvezi s tržaško bolnišnico in z neurejenimi razmerami v nekaterih oddelkih. Mnogo je bilo govora tudi o prenatrpanosti bolnišnice in o prepočasni gradnji nove bolnišnice na Katinari ter o higienskih razmerah v tržaški glavni bolnišnici. Prav pred kratkim so na preturi obsodili skupino tržaških zdravnikov zaradi neresničnih izjav' v zvezi z njihovimi prejemk:, sedaj pa se sodstvo ukvarja z mnogo resnejšim vprašanjem. Pred dnevi je namreč namestnik državnega pravdnika dr. Alessandro Brenči poslal sodni poziv zdravniku ortopedskega oddelka dr. Arturu Valentiju, katerega je osumil nenamernega umora. Dogodki so se pripetili marca letos, ko so z rešilnim avtom Rdečega križa prepeljali v tržaško glavno bolnišnico 76-letno Amelio Do-ratti, ki si je tiri padcu v' stanova- NA RAZSTAVIŠČU PRI MONTEBF.LLU DANES SLOVESNO ODPRTJE SEJMA BOŽIČNIH DARIL Prisotnih bo nad 50 razstavljavcev, z raz-stavljenimi proizvodi pa bo zastopanih nad 200 podjetij • Sejem bo odprt do 4. decembra Na velesejemskem razstavišču pri Montebellu bodo danes slovesno odprli sejem božičnih daril. »Božič v Trstu* — tako je namreč i-me temu svojevrstnemu sejmu — predstavlja novost za naše mesto in je po mnenju prirediteljev dobra priložnost, da ljudje začenjajo razmišljati o tem, kaj bodo darovali svojcem in prijateljem za bo žične in novoletne praznike, pa tudi za druge priložnosti, kot so lahko Miklavž ali družinski praznik. Skratka naj bi bila to priložnost, da se človek z ogledom najrazličnejša razstavljanega blaga napase-idej za takojšnje ali bodoče nakupe, da primerja razne izdelke, kar bo olajšalo njegove izbire, in da se pravzaprav s svojim romanjem od enega do drugega razstavnega pulta tudi razvedri in zadosti svojo ra. dovednost, kar je povsem v skladu s tisto značilno predpraznično atmosfero. Razstavo so pripravili v oaviljo nih «A» in «H» razstavišča, kar pomeni. da zavzema 4.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Pri tej pobudi sodeluje okrog 50 razstavljavcev, z raznimi razstavljenimi proizvodi pa bo skupno zastopanih nad 200 podjetij. Razstavljeno bo najrazličnejše blago: gastro- nomske specialitete, sladkarije, i-grače, razna oblačila, obrtniški izdelki, gospodinjski stroji in naprave, okrasni predmeti, plošče, radijski in drugi sprejemniki, fotografski aparati, projektorji, božična drevesca in okrasi, knjige, smučarska oprema, rastline, živali in razne druge zanimivosti za razne okuse, pa tudi za bolj ali manj natrpane denarnice. Slovesno odprtje sejma ob prisot nosti raznih predstavnikov oblasti bo danes ob 10. uri. Odprt bo do nedelje, 4. decembra, in sicer od 10. do 13. ure ter od 15. do 21. ure. nju zlomila desno stegnenico. Nekaj dni kasneje so jo operirali; vendar pa so se zmotili in Dorattijevi operirali levo stegnenico, ki je bila povsem zdrava. Operacijo je opravil dr. Valenti. Šele nekaj tednov kasneje, ko se je stanje pacientke poslabšalo, so v bolnišnici ugotovili napako. Do-rattijevo so morali ponovno operirati. Končno so ji operirali desno stegnenico, toda pacientka ni preživela: 16. maja je umrla. Takoj po smrti so sorodniki izrazili upravi bolnišnice svoje ogorčenje zaradi nezaslišane napake in uprava bolnišnice je zadevo prijavila državnemu pravdndštvu. V začetku je prevzel preiskavo glavni državni pravdnik na tržaškem sodišču dr. Ferruccio Zanetti, ki je odredil avtopsijo trupla in imenoval sodne izvedence, ki so opravili preiskavo. Pred kratkim pa je dr. Zanetti predal preiskavo dr. Brenclju, ki je poslal zdravniku sodni poziv. Baje se dr. Valenti zagovarja, da pacientk? ni bila iz njegovega oddelka in da je ni poznal, da jo je operiral v poznih večernih Urah in da so mu asistenti vse pripravili za operacijo leve noge. Vsekakor bo dr. Brenči že v prihodnjih dneh zaslišal dr. Valenti ja. Nalezljive bolezni V tržaški občini so zabeležili v obdobju od 14. do 20. novembra naslednje primere nalezljivih bolezni: 2 primera škrlatinke, 1 primer ošpic, 2 primera noric, 10 primerov srbečice, 13 primerov vnetja lasišča in 2 primera salmonelozo. Pismo uredništvu Nekulturno početje »V sredo. 23. t.m., je ob 16. uri Cooperativa Teatro Motale pod vod. stvom Giulia Bosettija uprizorila v gledališču Rossetli "Dnevnik Ane Frank". Predstava je bila izrecno namenjena tukajšnji šolski mladini. Igralci so nam prikazali res živo sliko o tragični usodi ži- dovske deklice. Medtem ko je del dijakov zavzeto sledil dogajanju na odru, je del njihovih vrstnikov zamenjal gledališče za "luna park". Med predstavo je prišlo do. več prekinitev, saj se je slišalo v dvorani le klepetanje in pokašljevanjei Slovenski dijaki, ki smo se udeležili predstave, se čutimo dolžni izraziti naše ogorčenje nad lem neodgovornim in nesramnim obnašanjem nekaterih naših vrstnikov. Poiidarjamo, da nismo bili soudeleženi pri tem nekulturnem početju. Obenem izkoristimo priložnost, da se Giuliu Bosettiju in njegovim sodelavcem zahvaljujemo za čudovito uprizoritev. Želimo jim še vnaprej obilo uspeha in boljše občinstvo. kot je bil del tržaške šolske mladine.» Dijaki liceja »France Prešeren* Tiiailta Ičhiigalna RAZSTAVLJA KNJIGE IN PLOŠČE v sodelovanju s PD »SLOVENEC* v SRENJSKI HIŠI v BORŠTU danes, 25.11.1977 jutri, 26.11.1977,-od 16. do 20. ure v ponedeljek, 28.11.1977. in v torek, 29.11.1977, v prostorih PD »SLAVEC* v RICMANJIH od 16. do 20. ure v društvenih prostorih PD »VALENTIN VODNIK* v DOLINI v četrtek, 1.12.1977, in v petek. 2.12.1977, od 16. do 20. ure v gledališču F. PREŠEREN v BOLJUNCU od torka, 29.11.1977, do ponedeljka, 5.12.1977. Vabljeni! b©ioč w trnku PRODAJNA RAZSTAVA BOŽIČNIH DARIL 25. novembra / 4. decembra 1977 Tržaški velesejem VSTOPNINA: 1.000 LIR (ZNI2ANA 800) TRG DE GASPERI 1 URNIK: 10-13/15-21 Radio Koper bo danes ob 15. uri na italijanskem programu v oddaji »Naši otroci in ml* prenašal reportažo o slovenski šoli v Dolini. MLADI POZOR! PEVSKA KARAVANA «GLAS JESENI* pride v Trst jutri, 26. novembra, ob 20. uri. Ustavila se bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Sodeluje 18 mladih pevcev iz Slovenije in zamejstva. Vse, ki bodo ob nakupu knjig do 31. decembra potrošili nad 25.000 lir. čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke «Iz slovenske kulturne zakladnica* MIKLOVA ZALA Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne »ovene* TRŽAŠKA KNJIGARNA Ulica sv. Frančiška 20 01 GLASBENA MATICA TRST SEZONA 1977/78 Danes, 25. novembra, ob 20.30 v dvorani GALLUS, Ul. R. Manna 29 recital brazilskega kitarista Dagoberta Linharesa Vljudno vabljeni! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ALVIERO NEGRO BUNKER komedija v dveh dejanjih Iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Božo Zuanella Kostumi Marija Vidau Lektor , Božo Zuanella Režija in scena JOŽE BABIC PREMIERA: jutri, 26. novembra ob 20.30 - abonma sobotni. PONOVITEV: v nedeljo, 27. novembra ob 17. uri • abonma nedeljski. V gledališču »France Prešeren* v BOLJUNCU Gledališča VERDI Danes, ob 20. uri četrta ponovitev Wagnerjeve opere «Leteči Holandec* za red C (parter in lože) in B (galerija in balkon). ROSSETTI TEATRO STABILE - Danes ob 20.30 Cooperativa Teatro Mobile »Dnevnik Ane Frank*. Druga abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. Od 29. novembra skupina Rocca predstavlja »Pulrinrita capitand del popblb*. V abonmaju: kupon 3, alternativno. Rezervacije pri osrednji blagajni," Pasaža 'Prttti. ....... AVDITORIJ Ob 20.30 «A piacer vostro* Shakespeara. Teatro Stabile iz Aquile. V abonmaju kupon 3, alternativno. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti. Prosveta Razstave V Gregorčičevi dvorani v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20/II razstavlja Robert Hlavali ob svoji 80 letnici. Včeraj-danes Danes, PETEK, 25. novembra KATARINA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 —r Dolžina dneva 7.08 — Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 6.41. Jutri, SOBOTA, 26. novembra KONRAD Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,5 stopinje, najnižja 5,4, ob 13. uri 10,5 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb rahlo pada, vlaga 57-odstotna, nebo skoraj jasno, veter 18 km na uro jugozahodnik, morje razgibano, temperatura morja 14,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Drie 24, novembra 1977 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 9 ljudi. UMRLI SO: 73-letni Francesco Sar-di, 86-letna Antonia Facchin vd. Vi-sintin, 81-letna Giustina Krumpester por. Lach, 69-letni Giovanni Duimo-vich, 76-letna Natalina Lenghi por. De Jacono, 85-letna Anna |Radetich vd. Gašperini, 84-letna Marik Battich vd. Karis, 86-letna Antonia Pregare vd. Comar, 65-letna aterina Comuzzo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 d0 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5 in Trg sv. Jakoba L • NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S, Giovanni 5 in Trg sv. Jakoba 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA " Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-OOL: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 27M24. PD Valentin Vodnik Dolina priredi v nedeljo, 27. novembra 1977, ob 20. uri v društvenih prostorih v Dolini, pod pokroviteljstvom SPZ koncert vokalnega ansambla »Ancilla Vocis* iz Ljubljane. Vabljeni, PD Rdeča zvezda Salež priredi jutri, 26. novembra 1977, ob 20.30 v osnovnošolski telovadnici v Saležu, pod pokroviteljstvom SPZ, koncert pokalnega ansambla «Ancilla Vocis* iz Ljubljane. Umetniški vodja Majda Hercog. Vabljeni. SPD TABOR - OPČINE priredi od 25. novembra do 4. decembra 1977 fotografsko razstavo Janka Furlana ob odprtju danes, 25. novembra, ob 20.30 bo umetnika predstavil JOŽE KOLOŠA - KOLOŠ, mojster fotografske umetnosti. Nastopil bo pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela. Sergej Cesar bo predvajal film »NE PROSI, BRAT* nagrajen v Slovenj Gradou. Kino LA CAPPELLA UNDERGROUND l« 00 »Un giomo a New York». Jane Ke ly, Frank Sinatra. Barvni film . Ariston 16.00 »Tutti defunti tranne 1 morti*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Mignon 16.00 «Per amore di Ben*a mino*. Barvni film ža vsakogar-Nazionale 16.00 II giardino della Iy cita*. Elizabet Taylor, Jane Fond®’ Barvni film za vsakogar. Grattacielo 16.00 »Madame Claude*-Francoise Fabian, Murray Hea ' Prepovedan mladini pod 18. letom-Excelslor 16.00 »Holocaust 2000». K>rK Douglas. Barvni film za vsakogar Fenice 15.30 «Rollercoaster il i-’ra,1'., brivido*. George Segal, Richard «! mark. Barvni film za vse. . Eden 15.30 »Aldilk del bene e de male*. D. Sanda, R. Powell. Lisi. Prepovedan mladini pod 1 letom. Barvni film. Ritz 15.30 »Ecco noi per esemP'0"' Adriano Celentano, Renato P°zz? to. Prepovedan mladini pod H tom. Barvni film. Filodrammatico. 16.00 «Sole su un la appassionatamente*. Prepove" mladini pod 18. letom. Barvni f“ ’ Crlstallo 16.30 »IVesorcista II. tico*. Linda Blaier, Richard Bu ton. Prepovedan mladini pod 14-tom. Barvni film. Aurora 16.30 «Super Vixens». PreP0" vedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »Certi piccolissimi P**’ cati*. Barvni film za vse. , Moderno 16.30 »Fase IV distruzm« terra*. N. Davenport. Barvni B za vsakogar. . j Impero 16.00 «1 due super piedi piatti*. Bud Spencer, T. Hill. B vni film za vsakogar. Ideale 16.00 «Emanuelle». Sylvia ^ stel. Prepovedan mladini P°d letom. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 »Killer con*** do*. Peter Fonda. Prepovedan b"* dini pod 14. letom. Barvni lil®' Radio 16.00 »Kakkientruppen*. . Astra 16.30 »Che stangata ragaz“*' Robert Vidmark. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 «11 terribile tore*. “Paolo Villaggio, Agostina ” li. Barvni komični film. Izleti S P D T pm-eja v nedeljo, ^ vembra 1977, z jesenski sprehod . Krasu za osnovnošolske otroke. ,u rališče ob 9.30 pri glavnem vtl železniške postaje v Trstu. Z a , busom štev. 23 ali 40 se bomo peljali v Dolino, od koder se ^ povzpeli na Mali Kras ter se vr*j0 Po Glinščici v Boljunec. Izlet -n vodili mladinski vodniki učitelji •. profesorji. Kosilo iz nahrbtnika- ^ poročamo primemo opremo. P°vra z avtobusom ob 17.15. . V nedeljo, 27.11.77, bo združ«£jr Union priredilo izlet v Umag. ' ((r in Limski kanal. Izletniki bodo vali z motorno ladjo «Edra». tudi zadnja vožnja te ladje, kar izlet še bolj zanimiv in privid .u Informacije in vpisovanje na Union, Ul. Valdirivo 30, tel. $ vsak dan od 17.30 do 19.30, raze«‘ ^ sredahi v sobotah od 10.30 do J ^ Vsako sredo na okrajnem sedežu Lonjerski cesti 177 od 18. do ' V počastitev spomina P™at^jučl(> vana Riose daruje družina ^ ju škrapa 5000 lir za Glasbeno niat' 5000 Ur za Dijaško matico v Trst • Ob izgubi Ivana Riose, dolgo*® ,,ej» In požrtvovalnega člana Šentjakob ^ prosvetnega društva «Ivan Caflka Vj. reka Slovenska prosvetna zveza » ko sožalje užaloščeni družini. 25. 11.1975 , 11.1«77 Ob drugi obletnici smrti naše drage žene, mame in none LJUDMILE CARLI roj. KRALJ 'se je z žalostjo spominjajo svojci Trebče, 25. novembra 1977 Mali oglasi IŠČEMO čistilke in čistilce za čišče nje poslopij. Telefon 790527 od 9. d0 13. in od 16. do 19. ure. Ob tretji obletnici smrti ANTONA SM0TLAKA l se ga spominjajo žena, hčeri in sinovi z družinami POTRPEŽLJIVO DELO MLADEGA ARHEOLOGA Rešuje napise in grafite v temnih celicah Rižarne Delo mu je poverila tržaška občina - Že skrajni čas V Rižarni je že nekaj dni zatopljen v svoje delo prof. Ausilio Priuli, ar-neolog jz Brescie, eden od redkih strokovnjakov za odkrivanje grafitov in risb iz prazgodovinske dobe. ta raziskovalna strast ga je pope-lja'a že po raznih evropskih drža-Vah. Prišei je tudi na naš Kras, "Jor ga je mikalo zlasti območje pri ttepniču, Repnu in Colu. Tako so ga Spoznali .pri odborništvu za kulturne Pojavnosti, ki je že dalj časa iska-t° strokovnjaka, da bi mu poverilo Palogo za (Ohranitev napisov in grafitov v celicah Rižarne. Zob časa, zlasti vlaga, poprave in P‘'ah ter malomarnost ljudi, je pomočil veliko, nepopravljivo škodo. “krajni čas je bil, da se reši, kar se s® lahko reši. In to nalogo je prevzel padi arheolog, ki z veliko potrpežljivostjo in pozornostjo pregleduje ysak centimeter celic, dela odtise n Prepisuje napise, imena, datume, sporočila tistih, ki so bili v tistih strašnih celicah zaprti. Preden se ^ 'otil tega dela pa je s posebno teh 1'ko in mešanico raznih snovi utrdil Podlago, da se ne bi krušil omet in ?a ga ne bi vlaga več razjedala, tako je osvežil nekatere napise, dru-Pa sploh odkril, škoda, velika ško-*'a> da niso za ohranitev napisov v Rižarni, in to ne samo v celicah, Poskrbeli že pred leti. Delegacija KPI iz Trsta na obisku pri ZK Pulja Delegacija tržaške avtonomne federacije KPI, ki jo je vod! pokra-PPski tajnik Giorgio Rossetti in v kateri so bili še Boris Iskra, Tullio pprgutti in Guido Cossutti, jč v pe-f®k obiskala Pulj, kjer je bila gost tamkajšnje občinske konference Zveze komunistov. Tržaške komunistične predstavnike so sprejeli pred-“fdnik občinske konference ZK tjrančula, tajnik Anton Suran in °rugi člani vodstva ZK Pulja. Raz-Kovor- !0 potekali v prijateljskem kadušju in so se dotaknili številnih vPrašanj, s katerimi se srečujejo politični organizaciji. Posebej 80 obravnavali možnosti še š:ršega . delovanja ter določili okviren pro-?ram. Do tesnejših izmenjav in sti-r)v pa mora priti tudi -na ravni *rajevnih organizacij. .Ro uradnih razgovorih je delegacija KPI obiskala tudi ladjedelnico “'janik, kjer se je sestala z ravnateljem Biličem ter s predstavnici stranke in sind!kata tega indukcijskega obrata. Precejšnjega potega je bilo tudi srečanje jTakti-dm komunistov italijanske narod-dostne skupnosti v Istri. O položaja Italijanov v Jugoslaviji so se Posebej razgovarjal: s prof. Puhar-*vo in prof. Ferrijem. 7. decembra občni zbor Sindikata slovenske šole Odbor obvešča, da bo v sredo, 7. decembra t.l., ob 8.30 v prvem skli-a,1ju in ob 9. v drugem v mali . v,0ran: Kulturnega doma v Trstu iefni občni zbor. S’idikata slo-Jjeriske šole s sledečim dnevnim reji1*1: poročila tajnika in načelnikov dsekov, poročili razsodišča in nad-j.dddega odbora, razprava o poročite razrešnica odboru, volitve no-e2a odbora, sklepi in razno. Arheolog Primi v celici Rižarne NA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM SODIŠČU Le pogojna zaporna kazen za ljubitelja tujih avtov Spomladi letošnjega leta sta ukradla kar pet «mlrijev» Pred tržaškim prizivnim sodiščem sta se včeraj zagovarjala 19-letni Fiorenzo Frattini iz Ul. della Guar-dia 42 in 20-letni Furio Fornasaro iz Ul. P. Diacono 5. Oba je tržaško kazensko sodišče 31. avgusta letos spoznalo za kriva številnih tatvin in je obsodilo Frattinija na poldrugo leto zapora in dva meseca pripora ter skupno 180.000 lir denarne kazni, Fomasara pa na leto dni zapora in ICO tisoč lir globe. : Dogpdkj. zagadi^.Ifatefjh sta se mladeniča, znašla v zaporu, zadevajo vrsto tatvin, pr,i. katerih so tatovi izginili brez sledu. Sel© kasneje je preiskovalcem uspelo, da so identificirali Frattinija in Fornasara ter ju aretirali. Mladeniča sta se prvič podala na podvig oktobra lanskega leta, ko sta vlomila v prostore podjetja Petrolcarbo in skušala z varilnim aparatom odpreti železno blagajno, ki pa je bila trdne-ša, kot sta mlada vlomi'ca pričakovala in ji torej .nista mogla do živega. Nekaj mesecev kasneje sta iz istega poslopja ukradla dva električna računalnika in nekaj drugih pretlmeto'. Njun »konjiček* pa so bili avtomobili in sicer avtomobili vrste <.mi-ni rhinor*. Ukradla sta jih kar tri, nadaljnja dva pa si je »izposodil;) sam Frattirk Preiskovalci so jima prišli na sled prav po naključju. 28. POTOVALNI URAD AURORA PRIREDI OB NOGOMETNI TEKMI Jugoslavija-Španija . AVTOBUSNI IZLET V BEOGRAD Z NASLEDNJIM SPOREDOM: Odhod iz Trsta, dne 29. novembra ob 17. uri izpred potovalnega Urada AURORA. Večerja, prenočišče in zajrtk v motelu «JUG» na cesti Zagreb - Beograd. Ob 13.30 nogometna tekma JUGOSLAVIJA - ŠPANIJA. Povratek iz Beograda ob 16.30 s prihodom V Trst približno ob 2. uri ponoči. CENA NA OSEBO JE 38.000 LIR in vsebuje v prngramu navedene usluge. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Trstu, Ulica Cicerope 4, tel. 60-261. na razpolago je še nekaj prostih mest za IZLET, KI BO 27. NOVEMBRA v UMAG, VRSAR in UMSKI KANAL z motorno ladjo Edra ob njeni zadnji vožnji Informacije in prijave na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih, v soboto °d 10.30 do 12.30, vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski nesti 177 od 18. ure do 19.30. Vpisovanje vsak dan tudi v gostilni pri Sonji v Lonjerju ali pa v Ljudskem domu pod Lonjerjem g) metalka P. p. 01-202 Telefon: (061) 31-11-55 Teleks: 31-395 yu metali Telegram: metalka ljubljana Ljubljana, n. sol. o. Dalmatinova 2, 61000 Ljubljana, Jugoslavija Trgovsko, izvozno, uvozno, zastopniško in proizvodno podjetje j^iavnosti Metalke so: trgovina na debelo, trgovina na ^r°bno, izvoz in uvoz, zastopanje tujih firm in servisi, posredovanje v zunanjetrgovinskem prometu, izvajanje Dvesticijskih del v tujini, proizvodnja pil in jeklenih sider Q 9radbeništvo. * \ maja letos so mestni redarji med rednim nadzorstvom prometa dali vozniku «minija* znak, naj se u-stavi. Voznik (kasneje so ugotovili, da je šlo za Frattinija), pa je še močneje pritisnil na plin in se hitro oddaljil. Redarji so mu sledili in po radiu pozvali policijo na pomoč. Z združenimi močmi so kmalu ujeli avto v past. Mini se ie ustavil, iz njega pa sta skočila dva mladeniča in se pognala v beg. Eden je zbežal, drugega pa so ujeli. Šlo je za Frattinija. Fornasara so aretirali približno mešec dni kasneje. 31. avgusta jima jij sodilo kazensko sodišče in proti razsodbi sta oba vložila priziv. Včeraj, so sodniki sicer potrdili gusta jima je sodilo kazensko sodišče vendar so izrekli kazen pogojno in odredili takojšnjo izpustitev na svobodo za oba obtoženca. PRI TRŽAŠKI HRANILNICI Sklad 70 milijonov za posojila študentom Tržaška hranilnica je ustanovila sklad 70 milijonov lir za priznanje »študijskih posojil* univerzitetnim študentom Posojila so namenjena novovpisanim študentom (na tržaški ali drugi italijanski univerzi; čp v Trstu ni ustrezne fakultete). ki so opravili maturo z oceno vsaj 40/60: študenti višjih letnikov pa marajo imeti za seboj vse predpisane izpite. Zahteva se italijansko državljanstvo in stalno bivališče v eni izmed občin, v katerih deluje Tržaška hranilnica. V poštev pridejo le študentje, pri katerih družinski letni dohodki ne presegajo 4,800.000 lir. Za posamezno letno posojilo je predvidena maksimalna višina 500.000 lir. Na posojila ne bo hranilnica računala nobenih obresti, posamezniki na bodo začeli vračati izposojena sredstva dve leti po opravljenem doktoratu. Ustrezne prošnje s predpisano dokumentacijo bo hranilnica sprejemala do 15. decembra. Za podrobnejše informacije naj se interesenti oglasijo pri Tržaški hranilnici, Trst, Ul. Cassa di Rispar-mio št. 10. V ZVEZI Z NAVODILI EGS Proti predčasnemu opuščanju kmetijstva V zvezi z zakonskim osnulkord z.a izvajanje navodil Sveta evropskih skupnosti o preosnovi kmetijskih struktur v deželi Furlaniji -Julijski krajini je komisija za kmetijstvo pri deželni skupščini ,v zadnjih dneh organizirala vrsto posvetovanj, katerih se je udeležil tudi pristojni odbornik Del Gobbo. Člani komisije so se doslej sestali s predstavniki Kmečke zveze in drugih kmetijskih organizacij iz naše dežele, s predstavniki deželne zadružne zveze ter enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. STAVKALI SO DELAVCI LADJEDELNISKE IN ŽELEZARSKE INDUSTRIJE Nad 15.000 delavcev iz naše dežele in iz Veneta je v Tržiču demonstriralo proti brezposelnosti Nedavni sklepi o dopolnilni blagajni so prizadeli zlasti delavce podjetij «Itaicantieri» ia Italsider iz Tržiča, Trsta in Benetk ■ Zbranim delavcem je govoril sindikalist Sergio Garavigni ■ Včeraj so stavkali tudi kmečki delavci in delavci, zaposleni v prehrambeni industriji Tako mogočnega delavskega shoda, kot je bil včerajšnji, niso v Tržiču videli nit: ob doslej najbolj množičnih prvomajskih manifestacijah. S treh strani so se na glavni tržiški trg, na Trg republike, zgrnili sprevodi delavcev ladjedelniš-ke in železarske stroke iz vse naše dežele in iz sosednega Veneta. Avtomobilski promet na cesti Trst — Tržič je bil pred shodom skoro ustavljen, toliko je bilo avtomobilov in avtobusov s stavkajočimi delavci, ki so iz Trsta in Milj prišli v Tržič, da bi sodelovali na skupni protestni manifestacij:. Delavci s tržaške strani in iz tovarn tržiške industrijske cone na Moščenicah so se zbirali v bližini nogometnega i-grišča in od tam šli v sprevodu na glavni trg. Iz ladjedelnice je prišla na trg druga mogočna kolona delavcev te velike tržiške tovarne. Z nekoliko zamude, potom ko se je shod na trgu že pričel, je prišlo na manifestacijo več kot tisoč • delavcev raznih tovarn iz Porto Mar-ghera, t.j. iz Benetk, ki so prišli v Tržič s posebnim vlakom, ki je imel nekaj zamude. Iz Benetk pa so prišla v Tržič tudi nekatera vozila in na malih tovornjakih so bile sarkastične podobe današnje i-taiijanske železarske industrije. Petnajst tisoč ljudi je do kraja napolnilo prostrani trg in s tem hotelo dokazati protest delavstva proti sedanji politiki voditeljev podjetij z državno udeležbo in rimske vlade, ki nočejo preiti k hitri pre-osrovi teh podjetij, ostajajo na starem, ne skrbijo za naročja in zato so odgovorni za položaj v tovarnah, kjer ne jemljejo v službo novih ljudi, kjer ne nadomeščajo o-nih, ki se upokojijo ali drugače zapustijo tovarne, kjer je več tisoč delavcev v dopolnilni blagajni. Vest, da so v Rimu podpisali pogodbo o gradnji vojaške ladje za prevoz helikopterjev v tržiški ladjedelnici, ie blagohotno vplivala, ni oa zadovoljila delavstva, ki se dobro zaveda, da pomeni izdelava te ladje le dc'no ublažitev položaja v tržiški ladjedelnici, kjer se je šte-vlo zaposlenih zmanjšalo za okrog 1.500 enot v zadnjih dveh letih, od 1. oktobra je 500 delavcev v dopolnilni blagajni in že grozijo, da bodo dali v začetku prihodnjega leta v to blagajno še nadaljnjih nekaj sto ljudi. železarskega podietja »Italsider*. k: so bili v ra/sth krajih države, med temi tudi * Trstu, prav v teh dneh vpisani ,v dopolnilno blagajno. Sergio Garavigni, član osrednjega tajništva enotne sindikalne zveze kovnarjev. ki je govoril na .včerajšnjem zborovanju (predstavil ga je sindikalist Santin, član tukajšnjega vodstva FLM), je ponovil že znane teze sindikatov in delavstva, Id ne sprejema takšne samomornc gospodarske politike. Italijansko gospodarstvo je v krizi, je dejal govornik, za to nos:jo krivdo indu-strijci in funkcionarji voditelji podietij z državno udeležbo, ki niso znali pravočasro preusmeriti proizvodnjo v številnih tovarnah. Žara di tega imamo danes težave, dslav ce v dopolnilni blagajni, brezposel nost, ki je še zlasti občutena med mladimi. Sindikat ne priznava teh enostranskih odločitev delodajalcev. Sindikat ne more sprejeti dopolnilne blagajne za tisoče delavcev, še zlasti ne, ker se niso hoteli voditelji podjetij z državno udeležbo pogajati s sindikatom. Stvar je še hujša, je dejal govornik, ker za temi voditelji stoji osrednja vlada, ki ne spoštuje obveznosti, ki jih je v parlamentu sprejela soglasno s strankami ustavnega loka. Zato bo borba delavstva tembolj odločna. Garavigni je v svojem govoru o-menil tudi borbe delavcev drugih strok, dal .je priznanje policistom, ki so se v tako velikem številu prijavili v enotni sindikat, ki naj bi deloval pod okriljem enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Na manifestaciji so bila prisotna predstavništva v$eh sindikalnih strokovnih zvez, raznih tovarn iz goriške, tržaške in videmske ter beneške pokrajine, zastopniki številnih občin s prapori. Popoldne je bilo v dvorani hotela Roma srečanje krajevnih upraviteljev, zastopnikov občin, pokrajin in dežel. Na tem je tekel govor o vlogi, ki naj jo imajo občine in druge krajevne uprave pri načrtih za obnovo industrije, zlasti bazične, na svojem področju. Včeraj so stavkali tudi kmečki delavci in delavci zaposleni V prehrambni industriji. Zbrali so se na shodu v dvorani občinskega sveta v Gradišču. Govoril jim je tajnik sindikata jestvinarjev Luciano Pini, ki je prikazal stališče sindikata o teh vprašanjih ter ožgosal namene tistih ki hočejo dati tisoče delavcev Unidala in drugih tovarn v dopolnil .o blagajno ali jih odpustiti. Govorili so še sindikalni predstavniki nekaterih kmečkih veleposestev in tovarn ter podžupan Gra* dišča Gianni Di Bert. Renato Pa-pais pa j', spregovoril v imenu pokrajinskega tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. in košarkarsko srečanje, pod nazivom »Turnir 29. november*. V odbojki se bosta pomerili ekipi Doma in Krasa iz Zgonika, v košarki pa ekipi Doma in Nove Gorice. I. K. Mladinci proslavljajo 29. november Mladinski center v Gorici priredi v torek, kot že v prejšnjih letih, proslavo 29. novembra, rojstva nove Jugoslavije. Proslavo priredijo Brau*f£*ovrvico s sedanjim polo- 'v sodelovanja- r*t>Wtasko4wnj|eren-ža;«n zadovoljni delavci .držagjgga- Jto Zveze sot&listfčfcsa,. mladine Slo- venije iz Nove Gorice. Goriški mladinci -bodo že danes popoldne sodelovali na podobni proslavi v Novi Gorici, kjer bo ob 16. uri, V tamkajšnji kinodvorani, skupni nastop goriške in novogoriške mladine. Mladina iz Nove Gorice pa' bo sodelovala na soriški proslavi ki bo v torek ob 20. uri v slovenskem dijaškem domu. Sodelovanje med soriškimi in novogoriškimi mladinci je že ustaljeno. Nekaj podobnega so priredili že ob priliki letošnje Prešernove proslave. Člani mladinskega odbora SKGZ sodelujejo na najrazličnejše načine z odbori ZSMS iz štirih obmejnih občin. Na dan praznika, t.j., v torek, 29. novembra, bo športno združe nje «Dorh» priredilo odbojkarsko SPET BO GNEČA V BANKAH 30. novembra - rok za plačilo 3/4 davka na letošnji dohodek Obveznost za tiste, ki so junija plačali več kr kor 250.000 lir - Vplačilo samo pri pooblaščenih bankah Prihodnje dni bo v bankah najbrž spet precej gneče. 30. novembra namreč poteče rok za plačilo akontacije davkov na dohodke v letu 1977. Torej spet udarec za širok krog dav-kop’ačevalcev, ki so bili postavljeni pred resno preizkušnjo že letos junija. Na srečo pa ukrep tokrat ne bo prizadel državljanov s sorazmerno nizkimi dohodki, saj morajo akontacijo plačati tisti davkoplačevalci, ki so ali ki bi morali do konca junija nakazati državni davek preko 250.000 lir. Nov način izterjevanja davkov je vsekakor bolj pravičen od prejšnje- j ga, ko so davčne obveznosti sproti poravnavali samo odvisni delavci, medtem ko so druge kategorije davkoplačevalcev lahko svoje obveznosti poravnale z nekajmesečno zamudo. Zakon predvideva, da morajo državljani, ki so junija plačali več kakor 250.000 lir davka, zdaj plačati 75 odstotkov tega zneska. Svojo obveznost lahko izpolnijo samo preko banke, tako da izpolnijo poseben obrazec in vplačajo akontacijo. Potrdilo o vplačilu izstavi banka v dvojniku, saj bo treba en tudi 18 kletk s ptiči, ki so služili za vabo. Lovski odbor pri pokrajinski upravi poziva lastnika, naj pride po naprave, še poprej pa naj plača stroške za vzdrževanje. Če se v desetih dneh, ne bo predstavil, bo lovski odbor ptiče prodal, izkupiček pa poklonil tamkajšnjemu odboru za lov. Na sestankih so prišla do izraza (izvod priložiti davčni prijavi junija ______ J., nAifO/fn -/nl-rtrt 1 firiO I.a Ln iiw\L a «1 « j: L1 , j_1M .. razna stališča do novega zakon skega osnutka: še posebno kritične so bile pripombe k navodilu Sveta evropskih skupnosti, ki se nanaša na predčasno opuščanje kmetijskih dejavnosti. Prisotni so izrekli vrsto kritik tudi na račun neskladnosti med smernicami, ki jih zasleduje Svet evropskih skupnosti, in smernicami italijanskega in deželnega načrtovanja. Komisija deželnega sveta bo v kratkem začela obravnavo zakonskega osnutka tudi v luči mnenj in pripomb, ki so prišle do izraza na omenjenih sestankih. 1978, ko bo treba plačati ražliko davka. Davkoplačevalci se lahko obrnejo do katerekoli pooblaščene banke. Po zakonu določen rok za plačilo akontacije poteče 30. novembra, vendar bodo banke sprejemale vplačila tudi do konca decembra. Zamudniki bodo seveda morali plačati dodatno takso in obresti, kakor določa zakon. Odkrili so ptičje lovišče V kraju Soleschiano v občini Ronke so odkrili lovišče za ptiče. Poleg drugih priprav za lov je bilo Bolniško zavarovanje trgovcev in obrtnikov Tajništva komisij z.a trgovce in obrtnike v Gorici sporočajo vsem lastnikom podjetij, da 31. decembra 1977 preneha obvezno bolniško za varovanje v korist družinskih članov, ki so presegli 18. leto starosti. Ta zdravstvena pomoč je možna tud: po tem roku za srednješolske dijake do 21. leta, univerzitetne di jake do 26. leta, družinske člane stare nad lf) let, če so trajni inva lidi dela, ter v primerih prehoda mladoletnika od družinskega člana na kvalifikacijo pomočn;ka v pod jetju (v poslednjem primeru mora jo mladoletnika tudi pokojninsko zavarovati — IVS). •Ce se pojavlja eden izmed zgo raj navedenih primerov, morajo pri zadeti poslati trgovinski zbornici v Gorici na nekolkovanem papirju na pisano potrdile o obiskovanju šole (če gre za študente), zdravniško spričevalo o trajni nezmožnosti za delo, oziroma potrdilo za spremembo odnaša, če se je mladoletna družinski član zaposlil v podjetju. Komisije bodo z 31. decembrom 1977 uradno izbrisale neurejen položaj prizadetih. Od 1. decembra dražje frizerske usluge Goriško združenje obrtnikov sporoča, da bodo od 1. decembra dalje veljale višje cene za frizerske usluge. Cenik storitev je naslednji: britje 1500 lir, striženje brade 2000 lir, striženje las 2500, posebno striženje las 4000, modno striženje lasN3500, pranje kratkih las 2000 in pranje dolgih las 2500 lir. Novi predpisi za trgovske obrtnice Kot je našim bralcem znano, je go-riški občinski svet letošnjega 22. avgusta dokončno odobril načrt razvoja trgovinske mreže, ki bo veljal štiri leta. Pokrajinski nadzorni odbor je ta načrt odobril in je zato zdaj med prvimi v deželi sprejela tak načrt, kot ga predvideva državni zakon. Kdor želi dobiti dovoljenja za odprtje trgovin, skladišč in podobno, bo moral, kot doslej vprašati za mnenje občino. Postopek pa bo drugačen. Vsa podrobnejša pojasnila dajejo v uradu za trgovinske obrtnice na goriškem županstvu, Ulica Mazzini 7. Pojasnila pa dajejo tudi na trgovinski zbornici in na združenju goriških trgovcev. Silvan Bevčar predsednik Mladinskega krožka V sredo zvečer so se sestali izvoljeni odborniki Mladinskega krožka v Goric', da bi si porazdelili funkcije v novem odboru. Za predsednika je bil izvoljen Silvan Bevčar, podpredsednik je Igor Komel, tajnik Adrijana Bukovec, namestnik tajnika pa Damijana 'Peric. Blagajnik bo še vnaprej Marta Rener. Načelniki skupin so: za rekreacijo Marko Čubej, za politična vprašanja Igor Komel, za kulturo Breda Tomšič, za stike s tržaškimi študenti Marko Marinčič. Načelniki vodijo komisije, v kateri) so še drugi člani odbora. Zastopniki mladinskega krožka v mladinskem centru so Livij Pahor, Igor Komel in David Klanjšček. Novi odbor društva «Sovodnjc» Pred nekaj dnevi so se sestali odborniki prosvetnega društva »So vodnje*, ki so jih člani društva izvolili na zadnjem občnem zboru društva. Kot smo že takrat poročali, je v odboru precej mladih članov. Za predsednika so odborniki potrdili Emila Tomšiča, ki je u-spešno vodil društvo v zadnjem razdobju. Podpredsednik je Rafko Butkovič, tajnik Klara Fornažarič, blagajnik Davorin Pelicon, gospoda) Slavko Tomšič. V odboru so še Darij Cotič, Viljem Fajt, Miro Kuzmin, Zlatka Pelicon, Igor Pete-jan, Ivo Rojec, Marijan Tomšič in Ljubo Tomšič. V nadzornem odboru pa so Janko Cotič, Jožef češčut, Lucijan Fajt. Franc Petejan in Zdravko Petejan. iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiuiiinniiiiiiiViiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiifiiiiiii« ZA ZAŠČITO SLOVENSKE ZEMLJE Ustanovljen pripravljalni odbor lastnikov zemljišč Odboru, ki so ga ustanovili v Standrežu, zaupana naloga, da daje praktične rešitve Na povabilo krajevne skupščine je bil v sredo zvečer v Domu Andreja Budala v Štandrežu sestanek o vodenju organizirane akcije lastnikov razlaščenih zemljišč, da se zaščitijo široke narodne koristi in koristi posameznikov. Na sestanku, ki so se ga udeležili izvoljeni svetovalci. predstavniki strank in organizacij, kmetov ter strokovn jaki, so z vseh strani^ osvetlili vora^anje zaščite teh kotisltsbusta novili pripra^jmnT-odiOTrdtVse bo sestal 1. decembra ob 20.30 v Domu Andreja Budala, if^br se oodd podrobneje pogovorili o ooteku akcije. Odbor, ki je odprtega značaja in v katerega bodo, če se' bo do pokazale potrebe, imenovali tudi zastopnike obrtnikov, trgovcev in gostilničarjev, sestavljajo občinski svetovalci Vladimir Nanut Da miian Paulin in Vilma Brajnik, odvetnik Peter Sanzin, geometer Cvetko Nanut, predsednik krajevne skupščine Walter Reščič, agronom Mirko Primožič, predstavnik gospodarskega sektorja Vilko Nanut, predstavnica Slovenske skupnosti Marija Ferletič in arhitekt Jože Cei, predstavnik SLORI. Sestanek je vodil predsednik Kmečkega društva Viljem Zavadlav. V svojem sklepnem govoru je Zavadlav izrazil upanje, da bo do vsi zemljiški lastniki razumeli, da gre za edino možnost, kako zaščititi svoje koristi in da bodo odboru razlaščencev, oziroma konzorciju ali kakorkoli se bo ta organ že imenoval, v celoti zaupali. Položaj v goriških tekstilnih tovarnah V torek so delavci podgorske predilnice stavkali in priredili manifestacijo v tovarni. Protestirali so proti delodajalcu, ki ni držal obljub o izplačilu plač. Te so že itak zakasnili zaradi pomanjkanja denarja, v torek pa niso držali niti prejšnjih obljub. Gre za plače za mesec' oktober. Včeraj pa so eno uro stavkali delavke in delavci v tovarni Filatura delTIsonzo v Romansu. Stavko je proglasil sindikat, ker predstavniki delodajalcev niso prišli na dogovorjeni sestanek na zvezi industrijcev, kjer naj bi razpravljali o izvajanju delovne pogodbe v tej tovarni. Nekoliko boljši obeti so v sovodenj-ski predilnici, kjer se zdi, da smo pred koncem dopolnilne blagajne. Baje bodo že prihodnji teden začeli z normalnim delovnim umikom. Nekaj mesecev je bilo precej delavstva te tovarne v dopolnilni blagajni. Prijava letošnjega vinskega pridelka Do 29. novembra je potrebno prijaviti letošnji vinski pridelek. V tej prijavi je potrebno navesti tudi količino, ki je namenjena za lastno uporabo. Količino vina se prijavi v hektolitrih, pri tem pa se mošte zniža na 90, grozdje pa na 65 odstotkov. Takšno prijavo so proizvajalci vina ali trgovci morali izpolniti že prejšnja leta. Na uradu za obrtnice na občini ter pri strokovnih zvezah sta na voljo dve vrsti obrazcev. Prvi je namenjen vsem tistim, ki naredijo vino iz svojega>grozdja. V tem o-brazcu morajo vinski proizvajalci navesti tudi s trtami zasajeno površino. Drugi obrazec pa je namenjen proizvajalcem, ki nimajo svojih vinogradov, torej trgovcem in industrij-cem. Le-ti morajo v svoji prijavi navesti tudi dobavitelje grozdja ter količino kupljenega grozdja. Prijava letošnje vinske letine se mora oddati v občinskih uradih. Kdor je ne bo oddal, bo kaznovan z globo v višini od 100 tisoč do enega milijona lir, obenem pa bo izgubil pravico do dajatev skupnega evropskega trga. «Mi 't 11' 'n»I t>uT ' ..y j Goriška trgovinska 2bornica opozarja, da 30. novembra žapade veljavnost nakaznic za gorivo po znižani ceni v okviru goriške proste cone. \ Po tem roku lastniki nakaznic ne bodo mogli več kupovati goriva po znižami ceni. Lažja prometna nesreča se je zgodila včeraj okrog 14. ure v Ulici Orzoni v Gorici, kjer je prišlo do trčenja med avtom fiat 500 «topolino» goriške registracije 9627, ki ga je vozil 76-letni Egidio Navia z Livade- 36 ter mopedom, ki ga je upravljal 17 letni Claudio Predan. V nesreči ie lažje telesne poškodbe zadobil mopedist, ki se bo mo ral zdraviti teden dni. Odprtje razstave Edoarda Del Nerija Jutri ob 17.30 bodo v palači Attems odprli antološko razstavo gorskega slikarja Edoarda Del Nerija (1890 - 1932), ki je bil zelo znan v umetniških krogih naše dežele in Italije na splošno. Razstavljenih bo 173 njegovih del, ki so jih gori-škemu muzeju posodili zasebniki. Ob tej priliki bodo izdali tudi primerni katalog, za katerega sta poskrbela direktor muzeja Guido Bra-daschia in dr. Maddalena Malni Pascoletti. Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 27. novembra, ob 17. uri v telovadnici v Dolini Korna KOTALKARSKO REVIJO Sodelujejo kotalkarske skupine prosvetnega društva »OTON ŽUPANČIČ* iz štandreža, prosvetnega društva »VIPAVA* z Rupe -Peči in športnega društva »POLET* z Opčin. Razna obvestila Danes nepreklicno zapade vok za sprejemanje prijav za smučarski tečaj v, organizaciji Slovenskega planinskega društva. Starši, ki še niso vpisali svojih otrok, naj to opravijo še danes na sedežu društva v Ulici Malta 2. Kino C or i rti VERDI 17.00-22.00 «Porci con le ali*. C. Mancinelli in F. Bianchi. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.15—22.00 «Colpo secčo*. P. Newman in J. Warren. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «11 gior-no delTAssunta*. L. Trieste in T. Skienz. VITTORIA 17.15-22.00 «L'Italia in pi-giama*. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-22.00 »Due sporčke carogne*. C. Bronson in A. Delon. Triit PRINCIPE 20.30 Koncert godbe S. Michele in godbe iz kraja Neuziders v Avstriji. EXCELSIOR 16.30-22.00 «11 prossimo A«ro filtrira in okoli ra SOČA »Taksist*, ameriški barvni ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Privatna lastnina ni kraja*, italijanski barvni fi!m ob 18. in 20. url. DESKLE »Karibu iz severa*, angio-ital. barvni film ob 19.30. POČASNO ODPRAVLJANJE POSLEDIC LANSKEGA DEŽEVJA Cesta med Bukovjem in Križiščem še naprej zaprla V pripravi geološka študija - Dela bodo stala približno 4C milijonov Ko je letos januarja števerjanski župan izdal odredbo o zaprtju odseka ceste med Bukovjem in Križiščem, je izgledalo, da bo ukrep veljal le nekaj mesecev ali kvečjemu do začetka poletja, ko naj bi stekla dela za popravila. Rok se je občutno podaljšal. Kmalu bo poteklo leto dni, pa še zmeraj ni znano, kdaj bodo cesto ponovno usposobili za promet. Krajani, še posebno tisti, ki se vsak dan vozijo na delo v Gorico ali druge kraje in ki morajo zdaj napraviti daljši obvoz čez Močila, se upravičeno sprašujejo, koliko časa bo še trajalo tako stanje. Pri tem leti največ kritik na račun občinske uprave, čeprav slednja ni niti najmanj kriva za nastalo zamudo. Nasprotno, priznati je treba, da se je v zelo kratkem času potem ko se je cesta uplazila, pozanimala pr; pristojnih deželnih oblasteh za popravilo. Nalogo je namreč prevzelo gozdno nadzorništvo ,ki ima za to že zagotovljena tudi denarna sredstva. Do zdaj je bilo slišati že nič koliko napovedi, da se bodo dela v kratkem začela, vendar iz tega ni bilo nič. Včeraj smo se o zadevi pozanimali pri deželnem gozdnem nadzorništvu v Gorici, kjer so nam zagotovili, da so do zdaj v glavnem zaključili geološka sondiranja v pripravi pa so že tudi načrti, na podlagi katerih bi potem izvedli rekonstrukcijo odseka ceste in ureditev terena. «Na srečo se je izkazalo, da drsi le vrhnji sloj, do globine kakšnih 4 do 5 metrov, zato ureditev s tehničnega vidika ne bo predstavljala večjih težav*. Pozanimali smo se še, koliko bodo stala dela, saj je bilo prvotno omenjeno, da 100 milijonov lir najbrž ne bo zadostovalo. »Takole računamo zdaj na kakšnih 35 do 40 milijonov lir, kar je vsekakor precej manj, kakor so bile prejšnje cenitve*. Na deželnem gozdnem nadzorništvu zatrjujejo, da glede izvedbe del ne gre za zamudo, ampak je -bil časovni presledek nujno potreben za natančna geološka opazovanja, na katerih sloni sanacijski načrt. Zdaj je ta faza skoraj že mimo in če ne do nepredvidenih zapletljajev, ali obilice padavin, ki bi povzročile ponovno premikanje zemlje, bodo v kratkem oddali dela na dražbi. Kdaj pa se bodo začela, je vprašanje zase. Pri deželnem nadzorništvu priporočajo, da bi domačini in sploh vsi uporabniki ceste nekoliko bolj upoštevali županovo prepoved o zapori. Že nekajkrat so težka vozila poškodovala posebne aluminijske cevi, ki so bile postavljene prav zaradi periodičnih geoloških opazovanj. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Daniela Anzil, An-drea Vizzi, Daniele Cuzziol, Valentina Olivo. UMRLI SO: 84-letni upokojenec Fausto Mian, 74-letna gospodinja Te-resa Ciciancig por. Pers, 83-letna gospodinja Rosalia Mussunich vd. Ter-zi, 73-letna gospodinja Ines elemente vd. Deluisa, 81-letna upokojenka Aliče Simonetti, 52-letni delavec Ignac Grošelj. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je v Ciorici dežurna lekarna Pontoni in Bassi, Raštel 52, tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341. TržI^dZvZ? V Slovenskem klubu so v torek zvečer ^ 1 ¥11 « • • 1 • • 1 •! • BODO UPOŠTEVALI LE proslavili Hlavatyjev visoki jubilej ZAKONSKE PREDPISE : Vprašan',e terapevtskega splava, i; nekaterih odnosov med osebjem j bolnišnice *Burlo Garofaln». nada-odnosov med zdravniško zbor-| pico, po'crajinskim zdravnikom in ; pečjo skupino tržaških zdravnikov I se zapleta Kakor smo že poročali, ■je pokrajinski zdravnik dr. Seve fini pred obilnimi desetimi dnevi i' jrložil na državnem pravdništvu v ! prstu prijavo nle.de na dejstvo, da je v bolnišnici «Burlo Garofa-|o> r zadnjem času hudo naraslo Število terapevtskih splavov, ki so Mih izvedli na temelju psihiatričnih potrdil, da so ti splavi po frebni. V zvezi s tem ie prišlo do internih navzkrižij, ker so anesie-t' :p’sti začeli, dvomiti v te motiva-• vije in niso hoteli sodelovati. Z |j druge strani pa je prišla na dr-j kavno pravdništva še pri java biv-ššeaa tajnika radikalne .stranke Kr-| colessija, ker da so nekaterim ienskam v bolnišnici «Burto Ga-L jfalm splav odrekli, čeprav so ime-le ustrezna potrdila. V zvezi z j vsem tem ie predsednik aokrahn-|| jske zdravniške zbornice dr Piero u zdravstvenega ravnateljstva kBuriae. da preveri zdravniška S s pričevala, ki r.o jih izdali neka Iteri psihiatri, ki so bili mnenia. Ida je potreben terapevtski splav, [opozarjajo na sledeče: Okrožnica, o kateri je govor, se nanaša na poziv pokrajinskega dne 29. septembra s prejšnjo noto dr- zdravnika z 1977 v zvezi žavnega pravdništva z dne 12. septembra 1977, ki se nanaša na predpostavke za splav, ki jih pred videva čl. 54 k.z. V okrožnici .je rečemo, da je na osnovi teh predpostavk, splav upravičen samo v primerih, ki jih predvideva čl. 54 (ko je to neobhud-no potrebno) in ki jih »primerno* tolmači ustavno sodišče: okrožnica se izrecno nanaša na primere, v katerih je -»poseg potreben za rešitev nosečnice, ko obstaja resna nevarnost (ocena nevarnosti ne sme dopuščati dvomov), da bi v primeru nadaljevanja nosečnosti ženska utrpela hude posledice*. Podpisani zdravniki pa ooozar-jajo. da razsodba ustavnega sodišča ni le raztolmačila člena 54 k./... ampak je tudi delno razveljavila čl. 5*46 c.p., ki zadeva splav, opravljen v soglasju z nosečnico. V razsodbi jc namreč rečeno (in ne raztolmačeno), da je protizakonita norma v omenjenem členu, ki ne dopušča prekinitve nosečnosti, ko bi nadaljevanje nosečnosti pomenilo ne le gotovost, pač i pa tudi težko in neodpravljivo nevarnost za žensko, in to ne glede na omejitve, ki jih postavlja čl. 54 k.z. Ustavno sodišče je skratka razveljavilo tisti del čl. 546 k ki-pred videva. da morajo biti posledice ali nevarnost takojšnja in izjavilo, da zadostuje, da so posledice ali nevarnost za fizično zdravje ah za psihično ravnovesje predvidene in ne takojšnje. Ta razsodba, ki je sprejela (in ne zavrnila) ugovor, je obvezujoča za vse, za državljane in za sodnike (ker ne gre za obrazložitev). kajti iz naše pravne ureditve je bilo izločeno določilo, ki izhaja iz čl. 546 k.z. in po katerem so bile za upravičenje splava potrebni pogoji hudih, neodpravljivih in takojšnjih posledic (in ne nevarnosti, da do teh posledic pride). Po vsem tem je torej iasno. da se je pokrajinski zdravnik zmotil, ko je v zvezi z razsodbo ustavnega sodišča govoril o «toima'e-njas (ki ni obvezujoče) in zatrdil, da je mogoče splav upravičiti h' tedaj, ko je poseg «potreben zato,. da se reši nosečnica v nevarnosti, ocenjeni s predvidevanji, ki se gotovo uresničijo, ta utrpi hude posledice.* Ta napaka ne pomeni samo po manjkanje spoštovanja do tolmačenja ustavnega sodišča, ampak tudi — in to je najhujše, nespoštovanje določila. ki je danes pozitiven sestavni del italijanske za> konodaje in ki izhaja iz delne razveljavitve člena 546 k z. (in na osnovi katere,KftC«UL P£ Jith-staja več in je torej ni mogoče več uveljaviti). Iz teh razlogov ix>dpisani zdravniki izjavljajo, da ne morejo pristati na okrožnico iz višjega raz loga, ker nameravajo spoštovati samo republiške zakone. Slovenski klub in Slovenska prosvetna zveza sta dala pobudo za večer, posvečen znanemu našemu javnemu delavcu dr. Robertu Hlavalyju ob njegovi osemdesetletnici. Slavje, o katerem smo že poročali, jc bilo v torek zvečer v prostorih SPZ •Hill llllll IIIIIIHMI lllllllll IIIII HUMI IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIII MIMI IUII It lili lili IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIK 11144*11 lltli III tl llllll IIII 111111*111(11111 lili III lili IllIftIN TUDI ČE SE SVET NAD POČETJEM V ČILU ZGRAŽA Francija in ZDA so dale Pinochetu veliko orožja v Ker Čile nima zunanjih sovražnikov, eemu bodo služili tanki, eemu helikopterji? Kredit za 200 milijonov dolarjev SANTIAGO - Vodja desnice v zahodnonemški krščanski demokraciji Strauss je v Čilu, kamor se je odpravil «na božjo pot*, našel »vse v najboljšem redu*. Po njegovem vladata v tej deželi «red*. in »določeno blagostanje*, tako da se je dežela »izvlekla iz zmešnjave*, v katero — tako bi mogli iz. tega izvajati — naj bi jo bila vrgla prejšnja napredna oblast, ki so jo čilski fašistični polkovniki vrgli z obla sti in deželo nato spremenili v policijsko deželo s številnimi taborišči. Straussa verjetno ni motilo in ne moti dejstvo, da je v .Čilu izginilo ifl/išo vedno izginja veliko naprednih ljudi, 'političnih voditeljev in sindikalnih funkcio- ^ngrjcv. Prav jg.dflije bilo aretiranih in »koti fini ranih* v kraj Putre na severu dežele oet čilskih sindikalnih voditeljev, ker da «so ščuvali delavce k nediset plini*, kot 'ie rekel sam general Augusto Pinochet, ko ic govoril na zborovanju sindikalnih vodite a„„ii.............................................................................................mulili....miinmniiiiMiiiitfiniiMiiiniimniMn Pariz je dobil še en velik nočni lokal «Paradis Latin» baje ni za angele PARIZ — Pravijo, da ni videl Pariza tisti, ki je prišel v francosko glavno mesto, a ni obiskal kakega nočnega lokala kot so »Lido*, «Crazy Horse Saloon* ali «Folies Bevgere*. Toda marsikomu se je tu di zgodilo, da je hotel obiskati e-nega od teh »vrhunskih* nočnih lokalov, pa ni našel prostega mesta. Morda bo temu odpomogel novi nočni lokal, k so ga odprli pred dnevi j lin ki ima mesta za večje število gostov, nad tisoč. Gre za »Paradis Ladln*. ki ni popolnoma nov, pač pa povsem obnovljen nočni lokal, ki prav gotovo sodi med sam vrh parišk h nočnih zabavišč. Nočni lokal »Paradis Latin* je pravzaprav med najstarejšimi pari-1 škiini nočnimi zabavišči, le da je bilo njego.o življenje zelo kratko. ; Odprli so ga leta 1888, a so na nje-5 govem odru lepa dekleta kazala ■ svoje »dolge krake* le do leta 1894, i torej samih šest let, nakar so ga J zaprli. Bil' smo torej že v dobi, ko je Gustave Eiffel sloviti stolp do-j gradil šele do polovice, bili smo v j dobi, ko jc bil sicer Pariz velika j metropola, vendar pa šele v nekda-! njih skromnih razmerjih, bili smo i v dobi, ko je bil turizem privilegij j le redkih bogatašev. Zato je obisk /1 v tem novem in zelo velikem noč-|| nem lokalu zrčel usihati, pa čeprav || so njegovi lastniki skrbeli za zelo 'bogat spored, ki so ga dopolnjevali baletni ansambli, sloviti akrobati, rokohitreci in drugi podobni mojstri. Tedaj še ni bil govor o električni razsvetljav' in zato .je imel steklen sl rop, tako da je tisoč gostov, kolikor jih je moglo sedeti za vsemi mizami, brez umetne luči moglo slediti dogajanjem na velikem odru. Kot smo že rekli, pa je bilo gostov vedno manj, čeprav so v njegovem programu nastopali najbolj znani tedanji mojstri, med drugimi j redi slovita nevka Y veti e Guiibert. Odkar so 1894. leta poslednjič po-’ t( gnili čez oder zaveso, je lokal služit v razne namene, tako ga je leta 1903 odkupil neki tovarnar stekla, ki ga je spremenil v skladišče. Za radi lokacijo pa lokal ni mogel služiti niti kot skladišče in nihče se m več zanj potegoval, tako da je listal praktično zapuščen vse do pred štirimi leti, ko ga je odkupil francoski finančnik Jean Kriegel, ki se je povezal z enim najbolj znanih pariških strokovnjakov za tovrstno de- javnost, z Jeanom - Mario Rivierom. Finančnik in strokovnjak sta se dogovorila, kako naj bi uredila novi nočni lokal. Ker je Jean - Marie Riviere lastnik nočnih lokalov »Sinji angel* in «Alcazar*, je novi lokal dobil pravzaprav njegov pečat, v tem ko je Krieger prispeval v glavnem denar. Novi nočm lokal je zamišljen v povsem modernem stilu »dražljivega nočnega zabavišča, v katerem ni mesta za angela, pač pa za vraga*, kot ga je označil neki hudomušni pariški publicist. Zakaj? Pravijo, da sta rdeča in črna barva barvi, ki prijata vragu in novi nočni lokal ,je ves v rdečem in črnem, razen svoda in oboka nad odrom, ki je ves v zlatu. Temu primerno je zamišljen tudi program nočnega lokala, ki predvideva med drugim točko »Le gateaux», ki predstavlja praktično ples na jazzovsko glasbo okoli velikanske torte. Plesalke in plesalci, v glavnem plesalke, so »maskirane* v razne slaščice, velika torta, okoli katere plešejo, pa ni gledališki rekvizit, pač pa prava torta, ki jo izdela vsak dan znani mojster Gaston Lenotre. Riviere tudi sam nastopa, na primer kot napovedovalec programskih točk, med katerimi so tudi »bermudski trikotnik* ki ponazarja katastrofe v tem delu Atlantika, nadalje,/le-talski dvoboj* in sicer dvoboj med francoskim in nemškim pilotom med drugo svetovno vojno itd. Toda Riviere ni pozabil niti na Maurica Chevaliera in Josephine Baker, ki ju ponovno oživlja seveda v figurativnem smislu. Šest dni na teden je v nočnem zabavišču »Paradis Latin* zelo živahno. V lokalu imajo samo en program, ki se začne ob enajsti uri zvečer. Gre za zabavišče, v katerem strežejo tudi večerjo, rekli bi raje «povečerek», torej zapoznelo večerjo tistim, ki jim ni do spanja. Gost dobi kompletno večerjo, od katere ne bo preveč sit, polovico butiljke penečega se vina in vso «pašo za oči* za skupno 290 francoskih frankov, kar bi naši valuti pomenilo 36 tisoč lir. Gostu, ki dalj časa posedi v lokalu pa bo to premalo in zato bo moral še kaj dodati, tako bo na primer dobil še nov »drink* za 7 tisoč lir ali bo ob točilni mizi naročil karkoli za nadaljnjih 90 frankov torej za 16 tisoč lir. Skratka v tem nočnem lokalu je vse bolj »slano*. IHII»***M***M**»M*lll»«llllllllllll(IMIlllllllll**lll**l*MI****IIIIIHIIIHIIMIIIIMIIII HUMI IIIIMIMIIMMIIIIII IIMIIIIItll Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Pazite na ukrepe svojega najnevarnejšega tekmeca. Prejeli boste novico o prijatelju, ki o njem že dolgo niste slišali. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) - Skušajte biti bolj drzni in ne dovolite, da bi zapadali v dvome. Dobro razumevanje z ljubljeno osebo. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Odpravite vse nepotrebne izdatke. Morebiti bo prišlo do nenadnega obiska, ki pa vas bo zelo ražvptiplil RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Skušajte si pridobiti prijatelje med o-sebami, ki so odkritosrčne. Napišite in odpošljite čimprej pismo osebi, ki ga nestrpno nričakuje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) - Poplačani boste za svojo vztrajnost in pogum v nekem poslu. Srečne ure z ljubljeno osebo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) -Ne bojte se neutemeljenih kritik od strani zavistnežev. Skušajte si zagotoviti notranje ravnovesje. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) — Ne vznemirjajte se zaradi u-speha nekega sodelavca. Manjši nesporazum z drago osebo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11J — Pazite na napake, ki bi jih utegnil storiti neki neizkušeni sodelavec. Ne šalite se v odnosih z ljubljeno osebo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) -- Zvest družabnik vam bo omogočil sklenitev odličnega posla. Skušajte razširiti svoje kulturno znanje. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — S svojo intuicijo boste preprečili dokaj nevarno poslovno napako. Srečen dan za vse zaročence VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) -Če se hočete obvarovati pred neprijetnim' presenečenji, izbirajte bolje poslovne zveze. Prijeten večer v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Dan je ugoden za vse, ki nameravajo potovali. Bradajte svoj pretiram ponos. l.jev. Čilski diktator je tudi rekel, da je njegova vlada »vojaška vla da, ki jo vodi vojak in kadar razmere postajajo težke, vojaki odgovorijo na to s težko ioko*. Pinochet sicer ni povedal, kateri sindikalni voditelji so bili »po slani na sever*, zagotovo pa se ve. da jc med aretiranimi Hector Cucvas. ki spada med vodilne ljudi gradbenikov in je bil prid državnim udarom funkcionar čilske komunistične partije. Ko beležimo enega izmed loli-kerih zločinov, ki se vrstijo v Čilu zadnja leta, odkar so častniki prevzeli oblast, ko hkrati beležimo ogorčenj^-nad- vsem 'tempo vsem-svetu, se kaj čudno •zdi. da dežek-, ki se proglašajo za demokratične dežele,'colo za zgled demokracije na svetu, oodpirajo te fašistične sile v -Čilu ne le z vedno novimi naložbami, nač na tildi z dobavo orožja Glede tega sta značilna dva novejša dogodka. Iz La Pasa prihaja vest o dveh krepkih dobavah orožja Pinochetovemu režimu. Dobavi prihajata iz ZDA in iz Francije. Pinochetova vlada je kupila v ZDA za svojo vojsko 50 srednjetežkih tankov vrste puma. 16 letal vrste <5 - 37 bo, J8 lovcev «f - 5 e* ter nadaljnjih 30 drugih lovcev in končno 36 lovcev - bombnikov. Iz dobro obveščenih krogov pa se je zvedelo tudi, da bo Francija dobavila Pinochetovi vladi skoraj sto najmodernejših tankov. 30 he- , likopterjev in še nekaj drugega orožja, tako da bo Pinochet dobil sedaj okoli sto sodobnih borbenih letal iz ZDA, ter kakih* 150 sodobnih tankov iz ZDA in Francije ter še veliko drugega vojaškega materiala. Po mnenju finančnih krogov rta Francija in ZDA »odprla Pinochetu kreditov* v višini 200 milijonov dolarjev, kar prav gotovo ni malo. poseb-no ne, če upoštevamo trenutne razmere v Čilu, kier beležijo najvišjo stopnjo inflacije na svetu. Injekcija v višini 200 milijonov dolarjev Pinochetovemu režimu ima velik, seveda negativen pomen za svet, krepko podporo pa za režim, ki doživlja interne težave. Nadalje pa je vredno vprašati se, čemu toliko orožja čilskemu režimu prav sedaj? Če vzamemo namreč v roko zemljevid Južne Amerike, če nadalje proučimo politične razmere v tem delu sveta, nam bo takoj jasno, da Čilu ne grozi nobena zunanja nevarnost, saj nihče ne grozi s kakim napadom ali vdorom v to deželo ob Pacifiku, pa čeprav ima več tisoč kilometrov dolgo mejo s svojimi sosedi. Še več, če mu ne grozijo z napadom sosedi, so le v Čilu tiste sile. ki bi mogle na severu iskati kak spor sliki pndaja. Pri tem pa je osnovna in skoraj PETEK, 25. NOVEMBRA 1977 ITALIJANSKA Til Prvi kanal 12.30 Argumenti Zgodovina in njeni protagonisti 13.00 Nore glave, komični filmi 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih z Amedeom Nazza-rijem 17.05 Dragjietto, risanka 17.15 Zorro "Izziv na dvoboj, film 17.40 Glasbeni spored z ansamblom Domodossola 18.00 Argumenti, vzgojna oddaja 18.30 Dnevnik 1 - KRONIKE Sever kliče jug — Jug kliče sever 19.05 Programi pristopanja 19.20 Lassie, TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 TAM - TAM 21.35 Francoski filmi tridesetih let LA KERMESSE EROICA Ob koncu DNEVNIK. Drugi kanal KNJIŽNA RUBRIKA 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Program za mladino O TOK ZAKLADOV, film 18.00 Vzgojna oddaja 18.25 Iz parlamenta in športne vesi; 18.45 Dober večer z Mariom Ca-rolanutom 16.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Gledališče Dfcria Foja BURKAŠKI MISTERIJ, 2. m zadnje nadaljevanje 21.55 CAPITAN VELENO, TV igra 22.50 Da, ne, zakaj STRANKE IN GIBANJA Ob koncu DNEVNIK 2 -JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.45, 10. in 15.00 TV V ŠOLI 17.10 Križem, kražem 17.25 Morda vas zanima: TONE SVETINA 17.55 OBZORNIK 18.10 PEVSKI TABOR 77 18.45 OBLIKOVANJE LESA IN KAMNA 19.30 DNEVNIK 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 I. Mitchell: JENNIE. nadalj- 21.00 Razgledi: Domovina make- donskih Slovanov 21.45 Spencerjevi piloti, film 22.40 DNEVNIK 23.05 Šahovski komentar Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 Napovedana smrt, film 22.10 Glasbeni nokturno žiagreb 19.05 Kulturni pregled 20.00 Recital revolucionarne pesrrn 21.15 Ko nc bo več rib v morju. ŠVICA 19.25 Kmetijstvo, lov, ribolov 20.45 Komedija Carla Goldonija kota je treba gledati na nič 'kaj i edina tema razgled v dalja, o. ...... ' . ...7 7 ... (nzh. J pohvalno potezo IVashingtona m Pariza, dveh vlad. ki 'toliko govorila o svobodi in demokraciji, ki pa sta dati Pinochetovemu režimu toliko orožja' in to celo pa kredit, tako da dolg ne bo- nikoli poravnan. razgled na pokrajino, toda skozi okno. To je očitno s tem. da je, pa čeprav le naznačena okenska polica, včasih na ie med gledal- M1LKO BAMBIČ (Nadalievanie nn zadnji strani) TRST A 8.00, 9.00, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Blcck notes; 10.05 Koncert sredi jutra: 10.35 Rojstna hiša velmož; 11:35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 S pevskih revij: 13.35 Od melodije do melodije: 14.10 XY odgovarja: 14.30 Veliki izvajalci; 15.35 Njej v posvetilo: 16.00 Gremo v kino; 16.30 O-troški vrtiljak: 17.05 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama; 18.10 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.25 Klasični album. KOPER 8.30, 12.30. 13.30, 18.30, 19,30 Poročila; 7.(K) Glasba za dobro jutro; 8.32 Barok v glasbi; 9.20 Nastopajo The Detroit Spinners; 9.32 Plošče: 10.00 Z nami je. . .; 10.32 Današnja plošča; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kini: svet mladih: 11.32 Mini juke-box; 12.05 Glasba po željah; 14.(K) Kultura in družba; 14.10 Plošče: 14.33 Poje Drupi; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Naši otroci in mi;- 15.10 Valčki, polke in mazurke; 1J.45 B'olk glasba; 16.00 Izletnik; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob potili popnlrltle: tT.80 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna" glasba: 18.00 Tops-pops: 18.35 Naši zbori no prebujenje; 8,40 Včeraj v pa>'' lamentu; 8.50 Resna glasba: in 10.35 Vi in jaz; 11.00 Beethoven in Italija; 11.30 Glasbeno-govorri program: 12.10 Drugi zvok; 13.30 Glasbeni program z Donatello Mo-retti; 14.05 Znanstvene informacije; 15.05 Avtobiografija znanih novinarjev: 15.45 Prvi Nip; 18.00 Sre Čanje z Vip; 19.35 Zlata doba: 20.W Konec tedna; 21.05 Simfonični koncert; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00.' 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 18-00, 10.00. 22.00, 23.00 Poročila: 5.1® Danes za vas; 6.20 Rekreacija. 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Radijska šola; 9.30 U glasbene tradicije jugoslovanski® rarodov in narodnosti: 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki 11.03 Znano in P®!' ljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti: 12.40 Pihalne godbe: 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica: 14.18 Na ši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Glasba po željah; 15.30 N*' pbtkf'zžrturlsie: 15.35 Glasbeni m terme/zd: 15‘.‘45 Naš gost; 1®-®® «Vrtiljak*: 18.05 Moment mušica* pojo: lO/trerarilt-ŽO.OO tllasovi in ' )9.20 Zšbiil/ha.glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansam blom Borisa Kovačiča; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju-22.20 Besede in zvoki iz logov do mačih; 23.05 Literarni nokturno- zvoki; 20.32 Kako se počutiš?; 21.17 Ansambel lahke glasbe. RADIO 1 7.00, 8.00. 12.(K), 13.00, 15.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbe- ■IIIIIIM.MinIlll.llllllll.ini II.MII..1.111.MII MIMMMMMMMMMMMMM.f Mit Illllllllllllll! MIIMMHHlM"1 ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS Obrazi koprsko-goriške generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909- 1919) Jože Rakovseek XXXIX. Miroslav Plesničar (1872 -1894) Doma je bil iz PuštaJ pri Če-povanu, v Gorici je dovršil nižjo realko, v Kopru učiteljišče in tam maturiral leta 1891; poučeval je samo tri leta na naporni potovalni šoli Reka - Police, umrl je za jetiko, star 22 let. Poglabljal se je v slovensko, hrvatsko in rusko književnost, sam pesnikoval in pisateljeval, največ pa prevajal iz ruščino; opjavljal je v dijaškem listu Vesna, v Edinosti, Slovanskem svetu Učiteljskem tovarišu in drugod. Miroslav Plesničar je prinjer mladega talentiranega učitelja, ki se ni mogel razmahniti in je moral umreti mlad. Takih usod je bilo v koprsko-goriški 'generaciji, kakor nasploh v vseh učiteljskih generacijah tisti' dob izredno mnogo. Pomisliti je treba samo na/ pogoje za pošastno bohotenje jetike: dolg učni in delovni dan, ki je trajal vse dopoldne, popoldne, s pripravami in korekturami tudi pozno v noč, natlačesni razredi, zatohle učilnice, prašni podi, velika izvenšol-ska angažiranost učiteljev, problematična prehrana zlasti pri neporočenih, neustrezna stanovanja,- naporne gorske poti ob vsakem vremenu, potovalni pouk. oddaljenost od preskrbovalnih centrov in od zdravniške pomoči., Ti in še drugi so bili vzroki, daje bila tuberkuloza učiteljska poklicna bolezen. Popčna bi bila primerjava pogostnosti žrtev jetike po poklicih v posameznih časovnih obdobjih in razmerah. Rado Pregare (1894 - 1952) Rojen je bil v Rojanu, v Trstu, kjer je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo, v Gorici učiteljišče, konservatorij v Trstu, gledališki tečaj v Firencah. Kol igralec je začel nastopati pri slo- venskem gledališču v Trstu (1912-1914). V prvi svetovni vojni je bil v ruskem ujetništvu, po vojni je nastopal kot igralec v Ljubljani (1919-1921), nato kot igralec in režiser v Splitu, Mariboru (1927-1929), Beogradu. Sarajfivu, Banjaluki. Kčr sta mu pešata vid in sluh, je moral pustiti gledališče (1937). Zaposlil se je pri igralski strokovni organizaciji in pri uredništvu gledaliških listov v Beogradu in Zagrebu. Po drugi svetovni vojni je živel na Reki, kjer je umrl, star komaj 58 let. Rado Pregare je ustvari! nešteto likov na gledaliških deskah, zelo važno pa je tudi njegovo režisersko in vzgojno delo. V Mariboru je bil vodja dramske šole. Na srbobrvatskem področju je kot režiser v repertoarju močno u-pošteval slovensko dramatiko, iz katere je dela največkrat sam prevajal. V slovenščino je prevajal iz hrvaščine, francoščine, ruščine in angleščine. Napisal je več izvirnih iger, ki so bile uprizorjene na raznih odrih: Kozaška kri. Marija in Marta. Cvetje iz papirja, Dalma jn njeni. Pozlačeni rojak. Tovarišica Nata (partizanska), Basion in še nekaj enddejank. Pisal je tudi novele, potopise in drugo, Črtice' iz tržaškega življenja in NOB je pisal, na primer, v tržaške Razglede še- po osvoboditvi. V strokovne liste je pisal članke o gledališču, igranju, režiji; izdajal in urejal je prvi sioven ski gledališki list Maska (1920 1921). V tržaškem narečju je na pisal ljudsko igro Šagra, ki so jo uprizorili v Trstu (1956), v tržaško narečje je prenesel in lokaliziral Dunda Maroja pod na slovom Japa Mija. Pregarčevo življenje nj bilo dol go in ne lahko, vendar bogato in plodno. Predvsem ne smemo pozabiti njegovih zaslug pri vnašanju in povezovanju slovenske dramatike v jugoslovanski kulturni prostor. (1870 -1957) Rodil se je v Kobaridu, ki je posebno po letu 1878, ko je v njem začela delovati pripravnica, dal veliko učiteljev. Tudi Rakov-šček, kj je bil kmečki sin, je po osnovni šoli obiskoval v domačem kraju pripravnico, nato je šel na učiteljišče v Koper, kjer je; maturiral leta 1889. Prvo učiteljsko službo je nastopil prav v Kobaridu. Tu je bil tudi tajnik okrajne posojilnice in oskrboval drevesnico Sadjarskega društva. Vrsto let je bil predsednik učiteljskega društva za tolminski okraj. Načelen in radikalen Slovenec, kakršen je bil. je bil seveda trn v petj okrajnemu gla varjp De Marenziju, protiljud sivemu fevdalnemu birokratu. Rakovšček je bi! čez noč raz rešen učiteljske službe v Koba ridu in šele s pritožbo na upravno sodišče na Dunaju je dosegel ponovno namestitev na enoraz-rednici na šentviški gori Pozneje je prišel kot nadučitelj v Cerkno, kjer je ustanovil podružnico Slovenskega planinskega društva. Kot predsednik podružnice je mnogo prispeval k postavitvi planinske koče na Poreznu že leta 1907. Pred prvo vojno med njo je služboval na M®*, ob Soči. Kraj je bil v letih ^ 1917 pravzaprav na fronti in h kovšček je bil v njem župan-Vrsto, let je bil član okrajno^* šolskega sveta kot zastopnik 11 ^ teljstva oziroma kot izvedenec uradno bi*8 de- šolstvu, kakor so rekli. Na njegovo pobudo je ustanovljena in je s pridom uč>' okrajna Po preni*^1 lovala ambulantna teljska knjižnica, ru vx~'.„,n) fronte od Soče na Piave tl je bil premeščen v Breginj ' v je bilo treba obnoviti šolstvo Breginjskem vojnj se je kotu. vrnil konča® Most ““ Soči. V obdobju delovanja jugoslovanskem, učiteljskih ^ruSlv<(r v Julijski krajini so bili na stu ob Soči znani Zvezini n®1 je ski socialni tečaji. RakovšČe1 ^ bil kot predsednik tolminskega čiteljskega društva član up>'aV ^ ga odbora Zveze. Leta 19'7 ,|l3, se je fašizem povzpel do * * * * v so Rakovščka odpustiti iz s*uZ ^ Prišel je v Jugoslavijo, ^i! meščen na šoli v Loki pri ^uS|Wt nato v Lembergu pri Šmarju ^ upokojenec je život v Bras10' .e -im°r' «S°' skem emigrantskem društvu ^ ■’ 16 sr®*; re*'1’ ■/ in malo pozneje v Celju.' 1{Jf^ deloval kot predsednik v Pr •ušt ča». Nemški okupato; ga j° mladi leta 1941 pregnal v i jo. Čuprijo, kjer je P1 vojna leta. Po osvoboditvi se spet nastanil v Celju, Kjcl umrl v visoki starosti. re Pot učitelja Jožeta Rad°v^ je bila zvijugana in na n.FJ , Ot1 r in bilo polno strmih klancev ^ ni okleval ‘n m pred nobenim stajah Služit je klen, raven, neupogljiv. »uro0 svojemu u“ ^ imtU tankosti dosleden. Na or je Vatikan z znanim latera®" . paktom leta 1929 sklenil /um z Mussolinijem, je J°žt0|)|ii-kovšček poslal cerkvenim ^ stern' protestno vlogo z zaht®v naj ga črtajo kot rimskega tolika. bji Tako dosleden antifašist Je Jože Rakovšček. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 25. novembra 1977 ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH ŠESTERK TUDI TOKRAT SKROMNA BERA trije slovenski drugoligaši poraženi ■ Drevi derbi v prvenstvu deklic Tako kot v preteklosti niti letos e šesterke v nižjih ligah ne ža-Jejo večjih uspehov. Trije sloven-** drugoligaši so v šestih tekmah ‘regali samo eno, kar je seveda mi-n‘n>alen uspeh. MOŠKA B LIGA Borovci so v prvih prvenstvenih vstopih razočarali. Tudi v mest-derbiju z Volleyem so morali r^ieni z igrišča. Ta drugi poraz je suhv gotovo veliko bolj pekoč. Ob v®“ern bloku in obrambi je v naj-J®* meri botrovala k temu porazu tj, ^verjetna nezanesljivost v kri-jtnih trenutkih. Občasno so dobri ®*edile predolge pavze, ki so po ij T? e .vse uPe na usPeh- Ekipa Sile ci „Tev'sa ^ Pred domačimi gledal-t. P^Pravila SAI iz Belluna samo po ifr **tih igre- Kot smo že pisali, S letos' za šesterko iz Belluna tani atni češkoslovaški reprezen-.Svoboda. Po tej prepričljivi ostaja prav Sile velik favorit |],iiPSVQjifev prvega mesta v tej kva-nitacijski skupini. „ IZIDA 2. KOLA - Volley Club Trst 1:3 Mie Treviso - SAI Belluno 3:0 LESTVICA k?*« Treviso 4, SAI Belluno in Vol-y Club 2, Bor 0. PRIHODNJE KOLO V', 1 Belluno - Bor, Volley Club *“* * Svila Trmricr» Po Sile Treviso. ŽENSKA B LIGA .Pi-vem uspešnem nastopu za-^ Pnice Bora z OMA niso ponovile igre. To gre pripisati v naj-(j j' meri nezaupanju v lastne mo-„ic,n velikemu spoštovanju nasprot-H, ’ ^ Pa niso pokazale nič poseb-V največji meri je vplival na j, “ razplet prvi po nepotrebnem ^bljenin s0*? ,zag°nf ^^Pokazale v najboljši luči. Drugič leni niz, kar je dalo še dodat-zagona domačinkam, ki se ni- brM,re^oma -ie dH poražen tudi na-L*'nski Sokol in povrhu doma. Srenj J® z Libertasom iz Fiume Veneta Pe(.Dl. Posebno lepo, toda trajalo je ^koliko bolj prisebne pa so bile in to v zadnjem odločilnem S? » , IZIDA 2. KOLA mk,°l - Lib. Fiume Veneto 2:3 - Bor 3:0 n., LESTVICA Boi. n ^ Libertas Fiume Veneto in 2. Sokol 0. b PRIHODNJE KOLO ^ - Sokbl, Libertas Fiume Ve-6t° • OMA. v MLADINKE pp,. Prid kvalifikacijski skupini je ledino vse* odločeno. V drugem ^srednem obračunu je Bor pre-fcfto Slogo in ima tako zagotov- tngjT. Prvo mesto, ker je CUS naj-m. J za dva razreda slabši nasprot-v i.' Srečanje se je končalo 3:0 LtS Bora- Hea .TVICA v tej skupini je na-y Ja: Bor 6, Sloga 2, CUS 0. drugi skupini je Sokol odigral e: Prvi skupini v tej konkurenci Dofj. a°nčal prvi del prvenstva. Ne-Wjp e so zaenkrat mlade odboj-!top?e Sraga, ki so v zadnjem na-ObU Premagale še drugo postavo toV|J' Z zmago nad Borom je Kon->0 ij s®daj drugi. Mlade borovke e tri tekme. V IZIDA 0*i," Kontovel ^ B - Breg LESTVICA Kontovel 4, OMA B 2 in .Bi 1:3 2:3 B 0.’ . OBVESTILO t1ieiPRlM0RJE "tnT I latrt. 26. novembra, v šport-tj arožku na Proseku od 21. do j “l-e PLES ZA VSE. *“* ansambel The Lords. Vabljeni. PRIHODNJE KOLO Kontovel - Breg, Bor B - OMA B. V drugi skupini je bil prvi nastop Sokola kronan z uspehom. Nabrežinke so namreč odpravile prvo postavo OMA s 3:1. V tej skupini bo zanimiv današnji derbi med Borom in Sokolom. G. F. NOGOMET V PETEK NA PROSEKU Mina Kras-Emona br«z zmagovalca Kras — Emona 3:3 KRAS: Ferfolja (Skupek), Aldo Škabar (šegina), Darko Škabar (Verša), Trampuš, Košuta, Klavdij Černjava (Stranščak), Okretič (žužek), Miloš Milič, Ljubo Milič (Rebula). Žužič (Husu), Colja (Stule). EMONA: Šegulin (Božo Milkovič), Slavko Milkovič, Stolčc, Marovič, Kalkan, Popovič, Božič, Fuks, Petrovič, Mavec, Maksimovič (Pavletič). Trener: Petrič. STRELCI: v 1. min. Božič, v 26. min. Fuks, v 48. min. Ljubo Milič, v 56. mn. Colja, v 79. min. Petrovič, v 85. min. žužek. SODNIK: Omerčehaj ič. Prijateljska tekma med Krasom in Emono se je končala brez zmagovalca. Trener Krasa je preizkusil vse igralce, ki so prišli v petek zvečer na proseško igrišče. Izid tekme je bil namreč bolj stranske važnosti. Ekipi sta prikazali lepo igro. Pri Krasu so zadovoljili tudi mlaj ši igralci, katere bo trener Man zutto prav gotovo počasi vključil v moštvo. Po končani tekmi so se igralci in spremljevalci zbrali v restavraciji Križman v Repnu. Predsednik nogometnega odseka Boris Štrekelj je v imenu ŠK Kras pozdravil goste in poudaril važnost podobnih srečanj s klubi iz matične domovine, ki so postali že tradicionalni. Predsednik nogometnega kluba Emona se je zahvalil za prisrčen sprejem in povabil Krasove fanle na povratno srečanje, ki bo spomladi v Portorožu. R. B. DREVI USTANOVNI OBČNI ZBOR ZAMEJSKE TRENERSKE ZVEZE Zaradi široke uveljavitve športnega delovanja med zamejci je bilo ie dalj časa čutiti pomanjkanje posebne krovne organizacije, ki bi sistematično in strokovno reševala splošno ter specifično problematiko našega športa na posameznih področjih delovanja. Zato je izvršni odbor ZSŠDI dal pobudo, da so bile najprej ustanovljene strokovne komisije za vsako panogo, ki jih gojijo naša društva, te komisije so posredovale imena trenerjev, ki so ie sklicali sekto-rialne (po panogah) trenerske zveze. Drevi pa bo ustanovni občni zbor krovne trenerske zveze, katere člani bodo lahko postali vsi slovenski zamejski trenerji, oziroma vaditelji. V odboru trenerske zveze pa bodo v osebah načelnikov sektorialnih trenerskih zvez zastopane t>se panoge, ki jih gojijo naša društva. Namen ustanovitve trenerske zveze je ustvaritev takega strokovnega organa, ki bo omogočil kakovostno in količinsko rast slo venskih trenerjev, ker bodo le na tak način obstajali pogoji za še nadaljnji razvoj zamejske telesnokidturne stvarnosti. Trenerji se bodo tako občasno sestajali, skupaj bodo analizirali tehnično plat svojega delovanja, posredovali si bodo izkustva, dobivali bodo strokovno literaturo, ki jo izdajajo razne ustanove v Sloveniji, izvršne mu odboru ZSŠDI pa bodo posredovali predloge za prirejanje raznih tečajev, seminarjev ali strokovnih predavanj. Dnevni red drevišnjega ustanovnega občnega zbora krovne trenerske zveze, ki bo ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, je naslednji: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. razno. otvoritev izvolitev predsedstva občnega zbora; izvolitev volilne komisije; poročilo; pozdravi in diskusija; odobritev statuta; volitve odbora; —bs— MINIBASKET cTROFEJA ZINI - R0SENW ASSER» FINALE KANDIDATOV ZA SP Viktor Korčnoj že pokazal zobe Že v drugi partiji finalnega dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka je padla prva odločitev: Korčnoj je zanesljivo premagal svojega nasprotnika ter v dvoboju sedaj vodi z rezultatom 1,5 proti 0,5. Res je, da bo dvoboj še dolg, vendar pa hi natančnim opazovalcem ušlo, da igra Korčnoj z velikim zagonom in da se bo moral Spasski pošteno potruditi, če bo hotel nadoknaditi že prvo točko zamude. Spasski, ki je vodil bele figure, je za prvo potezo povlekel kraljevega kmeta, nasprotnik pa mu je odgovoril z njemu dobro poznano francosko obrambo. Oba šahista sta takoj zaigrala zelo ostro, Korčnoj pa je že v otvoritvi žrtvoval kmeta za boljšo pozicijo. Ključni trenutek je nastal v 18. potezi, ko še je Spasski odločil, da ohrani kmeta več, vendar pa slabše razporejene figure in ne sprejme menjave figur z re-mi-razpletom. Po 18. potezi pa je Korčnoj začel ostro napadati, poleg tega pa je imel Spasski še zelo malo časa. Ko sta oba nasprotnika odigrala 40 potez, in je sodnik Kažič ponudil Spasskemu kuverto, da zapiše kuvertirano potezo, je ta partijo predal, saj se je znašel v matni mreži. D. J. Uspeh naših ekip Bor A, Kontovel in Sokol A v finalni skupini Končal se je prvi del trofeje »Zini & Rosenwasser». Kot je znano, je bilo 19 nastopajočih ekip razdeljenih v pet skupin. Prvo in drugouvrščena ekipa vsake skupine sta prešli v elitno skupino, medtem ko bedo ostale igrale v tolažilni skupini. Poglejmo si rezultate slovenskih moštev in lestvice vseh skupin. SKUPINA A Inter 1904 - Breg 61:21, Servolana A - Breg 106:11, Breg - Servolana B 32 * 31 -LESTVICA: Servolana 6, Inter 1904 4, Breg 2, Servolana B 0. SKUPINA B LESTVICA: Don Bosco A 6, Ferro-viario 4, SGT 2, Don Bosco B 0. SKUPINA C Bor A - Bor B 6:72, Bor A Inter Milje 7:71, Bor B CAMB 33:20, CAMB --Bor A 89:3, Bor B - Inter Milje 45:22 LESTVICA: Bor B 6, Inter Milje 4, CAMB 2, Bor A 0. SKUPINA D Sokol A - Sokol B 66:10, Kontovel -Polet 41:17, Sokol A - Polet 60:34, Sokol B - Kontovel 14:69, Kontovel - .......................................................................................................................................................................................................iiitiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiitmiiiiiiillmiililllHillliiiilMtiillimilimliHiilHUiiiiiiilillMiiiiiiiiiiiitiiimiMtiiitiiilniiiiiitiiiiiintiiiiiiiHiiMHiiiiB KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR NAŠIH PETERK BOROVCEM BO SE TRDA PREDLA Promocijsko prvenstvo je dokaj izenačeno in že v prvefn kolu je prišlo do številnih presenečenj - Poletovi mladinci navdušili Dva poraza in ne ena zmaga: to je nedeljski obračun slovenskih košarkarskih ekip v dveh prvenstvih. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Že v 1. kolu promocijskega prvenstva je prišlo v skoraj vseh tekmah do presenečenj. Za verjetno največje pa je poskrbela miljska ekipa CGI, ki je v gosteh premagala enega glavnih favoritov Zx končno zmago, tržaški Inter 1904. Presenetil je tudi CUS. Ta je v Gradišču zasluženo premagal Italo in presenetil je tudi Sco-gletto, ki je doma odpravil Bar-colano. Borovci so v tem prvem kolu gostovali v Gorici, kjer so proti mladim košarkarjem Arteja izgubili z dvema točkama razlike. Tudi sodnika sta v tem srečanju «odigrala svoje* in če dodamo še, da «plavi» š prikazano igro (vsaj v obrambi) niso zadovoljili, potem je bil poraz borovcev neizbežen. i(tekma je pokazala, da bodo morali slovenski fantje v tem prvenstvu igrati izredno odločno in požrtvovalno, če se bodo hoteli rešiti pred izpadom. Konkurenca v ligi je namreč neizprosna, ekipe so enakovredne in izidi prvega kola so to jasno pokazali. Na skoraj vseh -igriščih se je namreč bil neizprosen boj. IZIDI 1. KOLA Arte — Bor 86:84 Scoglietto — Barcolana 78:74 Ferroviario — Edera 77:61 Inter 190' - CGI Milje 61:69 Itala - CUS 74:77 POM Tržič - Villesse 65:77 LESTVICA Ferroviario, Arte, Scoglietto, CUS, CGI in Vil.esse 2; Bor, Barcolana, Edera Gorica, Inter 1904, Itala Gradišče in POM Tržič 0. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Bor - Scoglietto (11.00 v Dolini); Barcolana - Ferroviario; Vjllesse -Arte; CGI Milje - POM Tržič; CUS Trst - Inter 1904; Edera — Itala. MLADINCI B SKUPINA V tretjem kolu te skupine je openski Polet poskrbel za veliko presenečenje. Varovanci trenerja Tavčarja so namreč v gosteh premagali enega od favoritov za končno zmago te skupine, tržaški Juventus. Tavčar je po tekmi dejal: «Fantje so odigrali eno svojih najboljših tekem, odkar jih treniram. Tako v napadu, kot v obrambi je šlo vse kot po olju. Še sam nisem verjel, da smo s tako lahkoto premagali tako dobrega nasprotnika.* Kontovelci pa so, žal, v tem kolu ostali praznih rok, pa čeprav bi z malo vej športne sreče lahko tudi premagali Italsider. Preveč napak v drugem,polčasu pa jih je drago stalo. IZIDI 3. KOLA JuventiBw— Polet 61:93 Kontovel — Italsider 77:78 Pagnossin B — Barcolana 111:64 LESTVICA Polet 6; Pagnossin, B in Juventus 4; Kontovel in Italsider 2; Barcolana 0. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Polet - Pagnossin B 11.00 na Opčinah);'Kontovel - Juventus (11.00 na Kontovelu); Italsider - Servolana. C SKUPINA V 3. kolu je v tej skupini Bor počival. Hurlingham' in Inter 1904 sta, po predvidevanju, premagala Svoja nasprotnika. IZIDI 3. KOLA Bon Bosco — Inter 1904 52:70 Servolana — Hurlingham 65:84 Počitek: Bor. LESTVICA Hurlingham in Inter 1904 4; Bor in Servolana 2: Don Bosco 0. PRIHODNJE KOLO (27. 11.) Hurlingham - Bor (15.00 v športni palači); Inter 1904 - Servolana. Počitek: Don Bosco. NOGOMET V MLADINSKIH LIGAH Štandrežci zadovoljili NARAŠČAJNIKI Juventina — Pledimonte 1:1 (1:1) JUVENTINA: Rusjan, Makuc, Sturm, Marcolina, F. Devetak, Pa-gliaro, Mervič, Leban, Lepore, Cor-deschi (Roberto Markošič), 14 Aleš Markošič. , Strelec za Juventdno: avtogol. Naraščajniki Juventine so prišli na domačih tleh do tretje točite, ki so si jo popolnoma zaslužili. Z malo več športne sreče bi lahko odnesli celoten izkupiček. Takoj po začetnem žvižgu so prevzeli pobudo domačini. Ti so z organizirano i-gro na sredini igrišča spravili v zadrego nasprotnika, ki se je skušal le braniti. ZAČETNIKI Juventina — Azzurra 2:0 (1:0) JUVENTINA: Fabris (Danijel Brajnik), Košuta, A. Brajnik, Krpan, Culot, Makuc, W. Nanut, Bres-san, Baštjančič, Tomasi, Spanghero 13 Petejan. Strelca za Juventino: W. Nanut (11-metrovka), Spanghero. SODNIK: Ivo Berdon iz štan-dreža. Začetniki Juventine igrajo od nedelje do nedelje bolje in so upravičeno na četrtem mestu lestvice. «Belq-rdeč:» so od vsega začetka zaigrali napadalno in so potisnili nasprotnike v obrambo. Prišli so v vodstvo z 11-metrovko hladnokrvnega Nanuta in podvojili z lepim strelorh 'SpaHghera. Sam rezultat jasno dokazuje, da gostje niso bili kos boljšam ddmačinom. NAJMLAJŠI Azzurra — Juventina 0:2 (0:0) JUVENTINA: B. Nanut; Zavadlav, Solinas, A. Brajnik, S. Culot, R. Taboj, F. Spanghero, Boštjančič, A. Spanghero, Trevisan, R. Krpan, 13 M. Petejan. Strelec, za Juventino: A, Spanghero 2. Najmlajši iz štandreža so v tretjem kolu tega turnirja slavili drugo zmago. Sicer je po prvem polčasu kazalo, da bodo odnesli domov le točko, saj se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. V dru gem delu pa so se «belo-rdeči» razigrali in' so s Spangherom dvakrat zatresli mrežo domačinov. Bip V prvih tekmah osrpine finala no gometnega pokala UEFA so dosegli še te izide: Eintracht B"rankfurt (ZRN) -Bayern Miinchen (ZRN) 4:0 Aston Villa (VB) - Athletic Bilbao (šp.) 2:0 Ipsvvich Town (VB) - Barcelona (Šp.) 3:0 PSV Eindhoven (Niz.) - Eintracht Braunsvvick (ZRN) 2:0 NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH PRVENSTEV Nespodbudna igra naših enajsteric V desetih srečanjih so zmajale le dvakrat, poražene pa so bile kar šestkrat Dve zmagi, dva neodločena izida, šest porazov: to je ne preveč spodbuden obračun slovenskih ekip v nedeljskem kolu mladinskih nogometnih prvenstev na Tržaškem. Razlika v golih pa je še bolj porazna: dosegle so jih le sedem, prejele pa kar triindvajset. Edini zmagi sta naši enajsterici zabeležili v prvenstvu kadetov, vsa ostala prvenstva pa so bila za slovenske enajsterice dokaj neuspešna. KADETI V 10. kolu prvenstva kadetov je bil na sporedu slovenski derbi med Primorcem in Primorjem, ki se je zaključil z zmago trebenske enajsterice. Breg pa je premagal zadnjeuvr-ščeno Edero in z novima točkama še povečal svojo prednost na vrhu lestvice. IZIDI Čampi Elisi - Edile Adriatica 0:0 Libertas - Rosandra 2:3 Op. Supercaffe - S. Giovanni 3:4 Primorec - Primorje, .....?,;!. San Marco - Zaule 2:0 Breg - Edera 2:0 Fortitudo - Ponziana 1:0 LESTVICA Breg 15: Edile Adriatica, Fortitudo 12: S. Giovanni 11; Libertas, Opicina Op. Supercaffe 9; Čampi E-lisi, San Marco 8; Ponziana 7; Primorje, Zaule, Primorec, Rosandra 6; Edera 5. NARAŠČAJNIKI Oba naša predstavnika, ki igrata v B skupini tega prvestva, sta bila v 10. kolu poražena, in sta zadnjih mestih lestvice. tako na IZIDI A SKUPINA Chiarbola - Roianese 2:0 Esperia SA - Fortitudo 0:4 1:0 (n.o.) 1:1 Blue Star - Op. Supercaffe Opicina - Portuale Muggesana - Gretta Počivale: Campanelle LESTVICA Fortitudo 16, Opicina Supercaffe 14; Esperia SA 12; Chiarbola 10; Opicina 8; Roianese, Campanelle, Blue Star 7; Portuale 6; Muggesana 4; Gretta 1. B SKUPINA Domio - Giarizzole S. Sergio - Breg Inter SS - CGS S. Giovanni - Edera Primorje - Costalunga Počivala: Rosandra 0:7 1:0 1:0 2:1 0:3 LESTVICA Rosandra 14; Costalunga 11; Ede-da, Inter SS 10; Giarizzole, S. Giovanni 9; CGS 7; Primorje 5; Domio, S. Sergio 4; Breg 1. NAJMLAJŠI Bazoviška Zarja je v 10. kolu tega prvenstva igrala neodločeno s Trie-stino, Primorje pa je izgubilo proti vodeči Costalungi. IZIDI A SKUPINA Don Bosco - Fortitudo 3:0 Chiarbola - Giarizzole 0:1 Inter Sv. Sergij - Montebello 7:0 S. Croce - Esperia 1:1 Zarja - Triestina 1:1 Muggesana - Zaule 1:4 Počivale: Campanelle LESTVICA Inter Sv. Sergij, Giarizzole' 17; Triestina. 13; Zaule 12; Campanelle, Don Bosco 11; Zarja 10; S. Croce 9; Esperia 5; Muggesana 4; Fortitudo 3; Chiarbola, Montebello 0. B SKUPINA IlMit Roianese - S. Vito 2:3 S. Sergio - S. Anpa 0:0 Stock - Op. Supercaffe 1:1 Opicina - Portuale 0:3 Primorje - Costalunga' 0:2 Rozzol - Cave 1:2 Počival: Domio LESTVICA Costalunga 15, Opicina Supercaffe, Portuale 13; Domio, Cave 12; S. Vito H, Rozzol 10: Roianese 9; Stock 8; Primorje 5; S. Andrea 4; S. Sergio 2. ZAČETNIKI Edino točko v 10: kolu prvenstva začetnikov je od naših ekip osvojil le Breg, ki je kljub delnemu neuspehu še vedno ohranil vodstvo lestvice, čeprav skupno z, Esperio in Soncini-jem. IZIDI A SKUPINA Chiarbola A - Giarizzole 0:2 Ponziana - Fortitudo 1:0 Stock - CGS 0:2 Rozzol - Soncini B 2:2 Muggesana - Zaule 4:0 Počivale: CamDanelle , LESTVICA Campanelle, Soncini B 12: Muggesana 9; Ponziana 8; CGS, Giarizzole 7; Rozzol 5; Chiarbola A 4; Stock 3; Fortitudo 2, Zaule ’. B SKUPINA Domio - Chiarbola B 1:3 Inter Sv. Sergij - Breg 0:0 Kras - Esperia 0:4 Stella Azzurra - Portuale 0:0 Gaja - Soncini 0:2 Počivalo: Primorje LESTVICA Breg, Esperia 13; Soncini A 12; Inter Sv. Sergij 8; Stella Azzurra 7; Domio, Portuale, Chiarbola B 5; Primorje, Gaja 4; Kras 2. CICIBANI Proseško Primorje je doživelo tudi v 9. kolu prvenstva cicibanov visok poraz; tokrat ga je premagala Muggesana s 6:0. IZIDI S. Andrea - Campanelle 4:0 Ponziana - CGS 3:4 Soncini - Fulgor 15:0 Zaule - Inter Sv. Sčrgij 1:0 Domio - Fortitudo 1:0 Muggesana - Primorje 6:0 Giarizzole - Chiarbola 2:1 LESTVICA Soncini, S. Andrea 15; Muggesana 14; CGS 13; Ponziana 12; Giarizzole 10; Fortitudo 8; Domio 7; Chiarbola 6; Zaule 4, Fulgor 3; Inter Sv. Sergij, Primorje 2; Campanelle 1. ROKOMET Duina zadovoljila v tekmi z Borcem Duina — Borac BL 26:31 (15:17) V sinočnji prjateljski rokometni tekmi v Trstu j£ Duina po predvidevanju izgubila z jugoslovanskim moštvom Borcem iz Banjaluke. Kljub porazu pa so Tržačani s prikazano igro zadovoljili. V vrstah Duine so bili najboljši Mejaušek (7 zadetkov), Scropetta (5) in Andreašič (5), pri gostih pa se je izkazal Štrbac (6). Bloudkove nagrade SLOVENJ GRADEC - Včeraj so v tem kraju slovesno podelili Bloudkove nagrade in plakete, to je najvišja športna priznanja, s katerimi vsako leto nagradijo najzaslužnejše športne delavce in klube za njihovo dologoletno delo na športnem področju. Letos so Bloudkove nagrade prejeli: Konjeniški klub Ljutomer, TT KS Novo mesto, dr. Jože Gogala, Jože Malič in dr. Jože Šturm. Poleg nagrad so podelili še 28 plaket. Sokol A 53:45, Polet - Sokol B 44:17 LESTVICA: Kontovel 6, Sokol A 4, Polet 2, Sokol B 0. SKUPINA E LESTVICA: Visintini 4, Libertas 2, RCT 0. V elitiji skupini bodo torej igrali: Servolana A, Inter 1904, Don Bosco, Ferroviario, Bor A, Inter Milje, Kontovel, Sokol A, Visintini in .Libertas. V tolažilni skupini pa bodo igrali: Breg, Servolana B, SGT, Don Bosco B, CAMB, Bor B, Polet, Sokol B in RCT. V prvem kolu bodo naše ekipe i-grale tako: Kontovel - Inter Milje (26. 11., ob 14.30, v športni palači) Sokol A - Visintini (28. 11., ob 16. uri, v Nabrežini) Bor B - Ferroviario (26 11., ob 15. uri, v Ul. Caravaggio) Breg - CAMB (29. 11., ob 16. uri, v Dolini) RCT - Sokol B (29. 11., ob 16. uri,' v športni palači) Don Bosco B - Polet (26. 11., ob 17.30, v športni palači) Marko Polet - Sokol B 44:17 (20:7) SOKOL B: Zidarič, Busan, Terčon 7 (3:4). F. Pahor 7 (3:8), Legi-ša. Bandelj (k) 3’ (1:2), Grilanc, Caharija (0:4;. POLET: čok (k) 4, Husu, Malalan, Komar 12 (0:2), Feri 14, Fabi (0:2), Granier 2, Zajec, Persi 2,' Košuta 6 (0:2), Jerič, Kerpan, Hrovatin 2, Bellafontana 2, Fonda. SODNIKA: Pupis in Gruden. PROSTI METI: Sokol B 7:18, Polet 0:6. V zadnji tekmi D skupine je Polet s precejšnjo lahkoto premagal manj izkušene Sokolove igralce. Poletov-ci so bili točnejši pri metanju ter pazljivejši v obrambi. Nabrežinski predstavniki pa n:so razočarali, saj so dosegli svoj rekord v številu košev. Najboljši so bili čok. Komar in Feri pri Poletu ter Terčon, Bandelj in Pahor pri Sokolu. Sinudyne In Kvarner v četrtfinalu V povratni tekmi osmine finala košarkarskega pokala pokalnih prvakov je Sinudyne premagal 01ym-piakos iz Aten z 78:61 in se tako uvrstila v četrtfinale. Poleg Bolonj-čanov so napredovali že Kvarner Reka (Jug.), Barcelona (Šp.) in Dcn Bosch (Niz.). POKAL. RONCHETTI V čfetrtino finala pokala Ronchetti so se že uvrstile te ekipe: Slovan Bratislava (ČSSR), BSE Budimpešta (Madž.), Maritza Plovdiv (Bol.), Toulon (Fr.), Teksid Turin (It.), Pagnossin Treviso (It.). HOKEJ NA LEDU Mednarodni turnir v Ljubljani Hokejski klub Olimpija bo organiziral ob Dnevu republike svoj tretji mednarodni turnir, katerega se bodo udeležile ekipe Dinama Weiss-vvasser iz NDR, reprezentanca Budimpešte, reprezentanca Jugoslavije ter domača Olimpija. Veliki favoriti so igralci iz NDR. ki so na tem turnirju že dvakrat slavili in b: v primeru zmage dobili pokal v trajno last. Za Jugoslavijo bodo igrali predvsem igralci Jesenic, nastopili pa bodo tudi nekateri reprezentanti, ki t-enutno služijo vojaški rok. Vse tekme razen Jugoslavija - Budimpešta. ki bo na jeseniškem drsališču. bodo odigrali v hali Tivoli. Spored: * DANES: 15.30 Dinamo - Bud:mpešta 18.35 Olimpija - Jugoslavija JUTRI: 17.30 Dinamo - Olimpija 18.30 Jugoslavija - Budimpešta NEDELJA: 10.30 Dinamo - Jugoslavija 14.45 Olimpija - Budimpešta Vato 67. | Kitajski i dnevnik dejavnost partije tako na ideološkem področju kot v organizaciji in načinu dela. Kljub temu pa moramo vedeti, da ima še partija odlično revolucionarno tradicijo, tradicijo, ki se je oblikovala pod vodstvom predsednika Maa, v luči njegove misli, v času dolgotrajnega revolucionarnega boja in v boju proti vsem vrstam zmotnih tendenc. Njene korenine segajo v -množico partijskih članov in kadrov. Zato se lahko upira velikim viharjem. Nasprotna dejavnost in sabotaže skupine štirih so bile vihar, ki je samo še bolj utrdil našo partijo. Tudi nekaj slabega se lahko spremeni v dobro. To je dialektična resnica, ki jo je predsednik Mao velikokrat omenil.* «Z razkrivanjem in kritiziranjem skupine štirih, z gibanjem za utrditev partije in popravljanjem njenega na- I Hua Kuo-feng nato nadaljuje: »Četverica je uporab-b°j proti .empirizmu’ kot gorjačo, s katero je sku-Pobiti ,vse kadre z dolgoletnimi izkušnjami v revo-^harnem boju; uporabljala je etiketo .demokrat’ ter *cionar na kapitalistični poti’ in z njo skušala od-vniti vse kadre, ki so se kalili v revoluciji, v boju za 0 demokracijo in v socialistični revoluciji. Vedeli so, Morajo, če hočejo izničiti revolucijo kitajskega ljud-uničiti našo partijo, najprej uničiti množico par-Kltx funkcionarjev, ki so izšli iz velike proletarske Urbe revolucije in so bili proti .bandi štirih’. Življenje v6 Pokazalo, da so ti kadri neuničljivi, da so bili za | 9rico nepremagljiva ovira, ko je le-ta hotela prevzeti J* v partiji in državi ter spet obnoviti kapitalizem. Rednik Mao je rekel: ,Z našimi kadri, ki so prekaljeni ^ičnih obdobjih, revolucije, lahko mirno ostanemo v ribiški barki brez strahu, da bi se razdivjal vihar.’* Kuo-fengova negativna ocena »štirih* se na-»Skupina štirih se je ukvarjala z revizionizmom, l^devaia si je razcepiti partijo in pri tem je uporab-sPletke in zarote, kar je močno prizadelo in zavrlo VELIK *W)MEN MEHANIZACIJE KMETIJSTVA - Hua Kuo-feng je. razglasil kampanjo: »Vsaka provinca mora imeli svojo tovarno traktorjev.* (Na sliki: majhna tovarna kmetijske mehanizacije — rezultat oslanjanja na lastne moči) Foto: M. G. čina dela bodo tradicije naše partije — to so predvsem povezanost teorije In prakse, ozka povezanost z ljudskimi množicami, praksa kritike in samokritike, uveljavitev demokratičnega centralizma, preprost način življenja in delovna vnema — dosegle še večjo veljavo. Na^a partija bo znala okrepiti svojo bojno sposobnost in vse pomembnejša bo njena vodilna vloga v revoluciji in graditvi socializma.* Po socialistični poti moramo zgraditi močno državo Potem piše Hua Kuo-feng o gospodarstvu: »Cilj revolucije v nadgradnji in proizvodnih odnosih je sprostitev proizvodnih sil in hitrejši razvoj proizvodnje. Iz naše gospodarsko in kulturno zaostale države moramo narediti po socialistični in komunistični orientaciji močno državo, ki bo imela državno kmetijstvo, industrijo, obrambo, hkrati pa tudi sodobno znanost in tehniko.* Očitno gre za »štiri modernizacije*. Kako jih pojasnjuje Hua Kuo-feng, zvem iz naslednjih vrst: »Kapitalistični sistem,* pravi, »je omogočil več državam, da so se industrializirale. Toda, ko je predsednik Mao govoril o poti, po kateri naj bi razvijali industrijo, je dejal: »Tudi kapitalistična pot lahko privede do povečanja proizvodnje. Vendar je za to potrebno več časa in ta pot je boleča. Socialistični sistem je veliko boljši. Omogoča nam, da presežemo ritem rasti kapitalistične proizvodnje, da industrializiramo državo v sorazmerno kratkem času in da počasi celo presežemo kapitalistično storilnost dela. Edino tako lahko počasi zadostimo vse večjim potrebam ljudi in damo socialističnemu sistemu temelje, ki bodo čedalje trdnejši.* »Za utrditev socialističnega sistema je med drugim potrebno imeti tudi močno materialno bazo. Za njeno obrambo je treba imeti močno narodno obrambo in hkrati veliko gospodarsko moč. Brez visoke stopnje industrializacije ni mogoča dokončna zmaga socializma nad kapitalizmom. Proizvajalne sile so med vsemi dejavniki naj- bolj revolucionarne. Njihov razvoj nujno privede do re volucije.* To je po Hua Kuo-fengovem mnenju marksistični načelo, ki velja za vsako družbo. »V socialistični družb razvoj proizvajalnih sil nujno razkrije vse nepopolnost gospodarskega in političnega sistema in spodbuja ljudi da ga izpopolnijo,* trdi. Ne morem si kaj, da ne bi znova priznal, da Huj Kuo-feng tudi tu razmišlja vse prej kot dogmatično. Kaki hitro bi se razvijal socializem in kako bi se bogatil! marksistična misel, če bi v vseh socialističnih izkušnjai priznavali tako logično in pravzaprav povsem marksistični načelo, da razvoj proizvajalnih sil nujno zahteva tud spremembe gospodarskega in političnega socializma. Predsednik Hua se nato posveti kmetijstvu: »Treba )i širiti množično gibanje zgledovanja po Ta Caiu in pospe šiti nastajanje okrožij, kot je Ta Cai, vpeljati med kmeti izobraževalno delo v luči temeljne linije partije, ostri kritizirati revizionizem in kapitalizem ter vzgajati na so cialistični poti. Hkrati s tem se moramo aktivno bojevat: za mehanizacijo kmetijstva.* Mehanizacija kmetijstva je za Hua Kuo fenga zeli pomembna. Na konferenci v Ta Caiu je v svojem govori poudaril, da morajo v vsaki kitajski provinci nemudoms zgraditi tovarne kmetijskih strojev. Ta Hua Kuo-fengovt zagnanost nekoliko spominja na Maovo iz časov »velikegf skoka*. »Veliki skok* je sicer v celoti propadel. Kai bc s Hua Kuo-fengovo politiko hitre modernizacije kmetij stva? Upam, da ne bo propadla, in želim si, da'ne bi Hkrati rdeči In strokovn|aki »Predsednik Mao je pozval kadre vseh strok,* piše dalje Hua Kuo-feng, »z vseh področij dejavnosti, naj s prizadevajo, da bi obvladovali tehniko in svojo special nost, da bi tako postali strokovnjaki,-da bi bili hkrati rdeči in strokovnjaki. Podčrtal je: poklicna politika ir poklicna politična dejavnost predstavljata enotnost na sprotij. Politika je poglavitni in najpomembnejši aspekt Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montacchi 6 PR 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din,- za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglati Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • OZS .-61000 Ljublj«n*< Gradišče 10/II. nad. teleton 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 mrt 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice * sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir bes«0 Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlani]e-JulT* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugi v Italiji pri SPI. Paitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 25. novembra 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vatel Izdaj in tiska -:H ZT1* Trst Član italijanske zveza časopisnih založnikov FIEG v M HH-I.-.I 7AHBI MOU V MIUMI KMRČIJ KASU DANES V CATANZARU SOOČENJE MED MICELIJEM IN MALIZI0 Javni tožilec Lombardi potrdil razloge, zaradi katerih je zahteval aretacijo gen. Malizie CATANZARO — Zdravstveno sta- raj zaslišali turinskega kvestorja nje generala Saveria Malizie. .ki je j Mistunscija, ki je tiste čase vodil bil aretiran med procesom v Catan- I tukajšnje policijsko poveljstvo in žaru zaradi lažnega pričevanja, na- j polk. Monleja. kj je načeloval taj-to pa pospremljen v bolnišnico j nemu uradu »1». finančne straže (o-zaradi nenadne slabosti, se naglo: ba sta že pričala pred dnevi), zboljšuje. tako da je skora j' goto-j Zasuževanje Musumec ja se je vo. da se bo visok) častnik lahko j VTi:ei0 - J J okrog sestanka novembra 1972, na katerem naj bi vladni komisar Bianco, Monte in vodja političnega oddelka kvesture Molino sklenili tožiti sfcrajnolevičarski dnevnik »Letta cčntinua*; ta je' zapisal, da so peklenske stroje verjetno podtaknili agenti. Prejšnje dni je bivši „ef policije Vicari zanikal, da bi sklep o tožbi sprejeli na o menjenem sestanku, češ da je postopek prof listu sam odredil. Mu-sumeci, ki je bil zadnjič glede tega vprašanja meglen, se je včeraj postavil na Vicarijevo stran. ki je sedaj namestnik vojaškega HMiiimiiiiiMmiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiniii« glavnega pravdnika. da se j? med udeležil današnjega sooče vanjo. z bit Šim šefom SID gen. Miceli jem Prav gotovo bo današnje zasedali 'e catanzarskega porotnega sodišča dokaj živahno, saj je pričakovati, da bo prišlo med generaloma do ostrega spopada. Prav nezdrž-1 ji vosi njunih izjav je namreč pripravila javnega tožilca dr. I.om bardiia. da je zahteval aretacijo j gen. Malizie in njegovo soočenje z M;celijem. V pogovoru s časnikarji je dr. Lombardi včeraj ponovil razloge, zaradi katerih dolži gen. Malizia, Musumeci je z druge strani na pravil medvedjo uslugo Molinu: »Neprestano sem ga nagovarjal, naj z vso zadevo seznani sodstvo, toda zaman.:* S tem je k ves tor le še potrdil uradno obtožbo, po kateri je Molino (skupaj s Santorom in Pi-gnatellijem) dajal potuho teroristoma Zaniju in Widmannu. Polk. Monte je bil p-od pritiskom sodnikov in branilcev kar tri ure. Od njega so hoteli zvedeti, v kakšnih odnosih je pravzaprav hil s tedanjim podrejenim v uradu «1» ma-rešalom Saijo in kako je reagiral ria sum, da je le ta vpleten v atentate. Polkovnikovi odgovori so bili. kot običajno, nepopolni in nejasni. V bistvo je dejal, da so tedaj vsi povsem zaupali Saiji. Danes e na vrsti zasliševanje štirih stranskih prič. (dg) RIM zahtevo ministra za pravosodje Bo-nifacia prouči, položaj preiskovalnega sodnika Antonia Alibrandija. Eonifacid .je sporočil sodnemu svetu, da mu Alibrandi ni hotel posredovati nekaterih dokumentov, ki zadevajo preiskavo' o »proletarcih v uniformi*. Prav posebno pa mu ni hotel posredovati kopij zapornih nalogov. ki jih je izdal proti 89 obtožencem. Alibrandi je na zahtevo pravosodnega ministra odgovoril tako, da ga je prijavil prizivnemu sodišču, zaradi protizakonitega vmešavanja v sodnikove pristojnosti. Ministrovo sporočilo je včeraj zjutraj proučil prvi odsek višjega sodnega sveta, ki mu je predsedoval svetnik Femando Sergio. Po poldne so o zadevi govorili na splošni skupščini, kjer so proučili tudi prijavo nekaterih parlamentarcev iiiHiiiHimiiitimiiiiififiiiiiiiiitiiMUHHiiniimfiiifitHiiititiiiiiiiimiiiiitiifttiitimiiifiiiiNMtiiJtiimimitiiiv SEJA VIŠJEGA SODNEGA SVETA Trenutno odložen disciplinski postopek proti Alibrandiju 0 vprašanju bodo spet govorili po zaključku preiskave o «proletarcih v uniformi» Višji sodni svet je na in političnih osebnosti proti sodni- Pred- Minister Ossola pri Kosiginu svojim pričevanjem lagal.' vsem ni mogoče verjeti v generalovo trditev, da bi predstavniki vlade ne bili obveščeni o sklepu vojaških oblasti, da prikrijejo* sod »tvu pravo naravo odnosov med i vojaško obveščevalno službo SID in fašističnim časnikarjem Guidom Giannettinijem. Ta trditev je namreč v nasprotju ne samo z izjavami, raznih generalov in visokih častnikov. ki so doslej pričali v, Catan-zaru. ampak tudi s samimi izjavami Humorja, Andreottija in Ta-nassija, kj so sicer zanikali da bi sami sprejeli sklep o ohranitvi vojaške in politične tajnosti, nikoli pa niso trdili, da bi sklepanje o tem ne bilo v pristojnosti predstavnikov vlade (pa čeprav ni bilo pojasnjeno, ali bi to moral storiti obrambni minister, ali pa sam predsednik v ki de), To dejstvo potrjuje tudi osnutek ■ pisma, s katerim je SID odgovoril milanskemu preiskovalnemu sodniku D’Ambrosiu in na katerem je bilo Uidi zapisano: »Odobreno od j g. ministra*. Neprepričljivo so izzvenele tudi j Izjgve. da je Malizia sodeloval na sestanku na sedežu SID, na katerem so odločali o odgovoru D’Am brosiu, ne kot pravni svetnik o brambnega ministra, ampak kali tako slučajno, ker .je bil pač po naključju v tistem trenutku v Palači Baracchini. , , Vsekakor so se proti aretaciji generala vzdignili iz vrst politikov i nekateri glasovi. Socialdemokrat Preti je obžaloval, da je prišlo do aretacije »spoštovanega in cenjenega* častnika, to pa so osnovi trditev gen. Micelija, ki .je — kot je dejal Preti ■— — »odgovoren za toliko težav za našo državo in prav nič cenjen pri javnem mne nju». Socialist Mancini pa je izrazil «popolno in odločno nesoglasje* z aretiracijo ter zaskrbljenost, ker «po stotih skoraj nepotrebnih zasedanjih catanzarskega sodišča se sploh ne govori več o prav Ih obtožencih zaradi pokola na Trgu Fon tana*, (tm) ku Alibrandiju. ki so ga obtožili pristranosti v vodenju preiskave o «pioletarc.il i v uniformi* ter da se .je vmešaval v dejavnost namestnika državnega pravdnika Franca Marroneja. Marrome je pred časom vodil prčiskavo o fašističnem nasilju in v tem okviru odredil vrsto preiskav na sedežih skraj-nodesni-čarskih organizacij, kot n.pr. na sedežu misovske organizacije »Fronte dclla gioventu*. Alibrandi ga je takrat prijavil državnemu pravdni ku De Matteu ter ga obložil, d a pripada tako imenovanim rdečim brigadam. Marrone je takoj reagi ral ter prijavil Alibrandija zaradi obrekovanja. Polemika med obema sodnikoma je prišla do višjega sodnega sveta na pobudo skupine političnih osebnosti, med katerimi naj omenimo komunističnega senatorja Terracci-nija. Ker pa disciolinsko akcijo proti Alibrandiju lahko sproži samo ministrstvo za pravosodje ali pa glavni pravdnik pri kasacijskem so dišču, je višji sodna svet sklenil poslati obema vso dokumentacijo, da bi proučila možnost odprtja disciplinskega postopka proti Alibran diju. Kar zadeya obtožbe pristranosti Alibrandija, je svet sklenil odložiti sleherno odločitev, da ne bi oviral postopka, ki ga preiskovalni sodnik vodi proti »proletarcem v unifOtrin'*. Vprašanje bodo spet obravnavali. ko se bo preiskava zaključila. (if) | 8< -i 1 julijanskega ministra za zunanje »govnu* itiualda Jtesolo, ki je predvčerajšnjim podpisal s sovjetskim kitic goni Patolioevom sporazum e italijanskem posojilu 630 milijonov dolarjev za finansiranje sovjetskih nakupov industrijskih strojev in opreme v Italiji, je včeraj sprejel predsednik moskovske vlade Kosigin. Na sliki Ossola je četrti z leve. Kosigin pa tretji z desne. (Telefoto ANSA) LJUBLJANA — V dneh 21. in 22. t.m. se je sestala mešana italijan-sko-jugoslovanska sindikalna komisi-j ja za izseljenske probleme, ki jo se ! stavljajo člani Zveze sindikatov Ju goslavije in federacije CGIL -CISL UIL. Člani mešane komisije so seveda še zlasti temeljito obravnavali pro-j bleme zanoslenosli v Jugoslaviji in v Italiji. Tako so poglobili vprašanje zaposlovanja jugoslovanskih delovnih moči na italijanskih tleh ter u-gotovili, da se to odvija ob popolnem pomanjkanju ustrezne zakonodaje; to škoduje v prvi vrsti prav delovni sili. Spričo tega je bil sprejet sklep, da se pristojnim oblastem obeh vlad predlaga sklenitev dvostranskega sporazuma o izmenjavi delovnih moči. Dekletce med razdejanjem Presunljiv prizor iz jnžnoindijske pokrajine Andra Prade«, klona, število človeških žrtev se bliža 10.000. sta jo pretekle dni opustošila strahovita ** (Telefoto ANSA1 •■llllllllllimHllllllllllllinllllllllllimMIMIIllllllllllllinHIinilllilHHHIMIIIHHIIIIIIIHIIIIIIIIlimiinillllimMlllltMllllllllllUltlHHHIHHHIIIMHIIIimUHHHM** PO URADNI PREKINITVI ODNOSOV S SOVJETSKO ZVEZO So molski predsednik išče pomoči in zaveznike v zahodnih državah V zadnjih spopadih pa naj bi, kljub izdatni sovjetski podpori etiopskim enotam, z®*' govali pripadniki WSLF, ki naj bi osvojili že mesto Harar na robu ogadenske planot« MOGADIŠ — Zahodne države z ZDA na čelu niso z ničemer, razen s solidarnostnimi izjavami, podprle Somalijo, tudi potem ne, ko je pretrgala odnose s SZ. Ugotovitev izhaja iz govora somalskega pred sed nika Barreja, ki je novinarjem zaupal. da mu niso iz Washingtona sporočili »nič dobrega*. Medtem pa naj bi si Etiopija ob izdatni pomoči svoje nove zaveznice SZ vojaško krepko opomogla in uspešnejše kljubovala separatističnemu gibanju v Ogadenu. Kljub temu pa naj bi zmaga v starodavnem mestu Harar pripadla »Osvobodilnemu gibanju Zahodne Somalije*, ki bi tako osvojila eno izmed ključnih postojank.. «Evropa in Združene države A-merike nosijo posebno odgovornost, ko naprošajo svoje prijatelje naj iinmiiiiiiiuiimitiiiiniiiiiiicMiiHiiiMiMiiiiiMRiii llllllllimilllllllllMIMIHMIIIIIIMIIIIIIIUlUIIIIIIUIIIIIIIIIimilUIIIIIIIIIIIIIIIIIMI DANES PRED DESETO SEKCIJO NEAPELJSKEGA SODIŠČA Začetek procesa zaradi ugrabitve G. De Martina Na zatožni klopi sedi 16 oseb - Po začetni preiskovalni fazi bo sodna obravnava odložena na 2. december Dragocena najdba blizu Rima 1 Proces zaradi bomb v Trjdentu Medvedja usluga kvestorja Musumecija Severiu Molinu TRIDENT — Na procesu zaradi bombnih ; tentatov iz 1. 1971 so vče- MISIJ0NARJA JE POSILILA Joyce McKinneg je pred leti zaslovela, ko so jo izvolili za najiepše dekle v nekem manjšem angleškem mestu. Kirk Anderson pa je prikupen mormonski misijonar, ki jemlje svoje poslanstvo zelo resno. Dekle se mu je smililo in hotel ga je spraviti spet, na upravo pot*, istočasno pa se je v Joyce tudi zaljubil. To je bilo pred nekaj leti in dekle je tudi rodilo, otrok pa je kmalu nato umrl. Kirk Anderson pa je medtem opazil, da dekle ne ljubi več, zaradi česar je odšel, kamor ga je klicalo njegovo misijonarsko poslanstvo. Jo.nce pa se s tem ni hotela sprijazniti, predvsem pa je hotela od Kirka še enega otroko. Ko ga je končno spet našla, je prepričala svojega prijatelja Keitha Maya in skupaj sta le- ; pega Andersona ugrabila. Zapel a sta ga v osamljeno podeželsko hišo v Devonu in ga priklenila na' posteljo. Po pričevanju Kirka Andersona, ki ju je tožil sodišču, se je b!vša lepotica po služila kar se da domiselnih ljubezenskih tehnik, da ga je proii njegovi volji vzburila in ga nato posilila. To je trajalo tri dni in tri noči. Vročekrvna Joyce je med tem časom skušala zanositi, če ji je io u-spelo ali ne, se za sedaj še ne ve. Proces proti Joyce in Keithu se bo nadaljeval prihodnji teden in rasodba britanskih sodnikov bo nedvomno zanimiva. , NEAPELJ — Pred deseto sekcijo j tukajšnjega sodišča, ki se bo za I to priložnost preselile v prostor-} nejšo dvorano prve sekcije porote, I se prične danes predpoldne proces 1 proti 16 osebam v zvezi z ugrabitvijo pokrajinskega tajnika socialistične stranke prof. Guida De Martina, sina bivšega vsedržavnega tajnika PSI Francesca De Martina. Prizadeti je bil ugrabljen, kakor je znano, 5. aprila, izpuščen pa 15. maja proti milijardni odkupnini. Proces po hitrem postopku bo po začetni razpravni fazi odložen do 2. decembra, da bi se lahko branilci temeljiteje seznanili s sodnimi akti. Predsednik sodnega zbora je dr. Gabriele De Martino, javni tožilec pa Armando Cono Lancuba, ki je tudi vodil preiskavo. Na zatožni klopi bodo; sindikalist Vincenzo Tene, ki ga. je izvolila v CGIL socialistična struja in ki se je prostovoljno javil policiji, Češ da .je bil pobudnik ugrabitve; član znane družine pomorskih podjetnikov Ciro Luise; Antonio Limongclli in Francesco Agoz-zino, ki so ju aretirali med hazardno igro v nočnem zabavišču in ki ju imajo z Luisejem za organizatorja zločinskega napada; brata Mariano in Raflaele Bacio-terracino, Giuseppe Altieri, Umber-to Iavarone, Gennaro Rajmondi, Giuseppe Ponticelli in Giuseppe •Zonga, ki naj bi bili De Martinovi »ječarji*; Angelo Di Vino, lastnik kmečkega poslopia, v katerem je bila žrtev zaprta in Gio-vanni Uva, priletni «boss», ki naj bi organizatorjem ugrabitve priskrbel izvršitelje zločina. Vse na vedene osebe sedijo za rešetkami. Prišteti jim gre še tri obtožence, ki se skrivajo, to so: Gennaro Lui; se. Čirov bratranec, ki naj bi se neposredne udeležil napada na socialističnega predstavnika: Umber-to Naviglia in Giulio Castaldo. ki sta v smislu obtožnice »resikli-rala* 603 milijonov lir od skupno milijarde lir odkupnine. Naviglia in Castaldo sta v zameno za »umazani denar* (kaže, da si je serijske številke bankovcev za odkupnino zabeležil sam Francesco De Martino) prejela nekaj manj kot 400 milijonov lir »čistega* s približno 40-odstotno. zgubo. Solastnik nočnega bara «E1 Marocco* Ciro Palum-bo, ki je pred dnevi vrnil De Martinovi družini 300 milijonov od odkupnine. na tem procesu ni obtožen; zagovarjati se bo moral samo zaradi »resiklaže* omenjene vsote. Odgovornost za ugrabitev prof. Guida De Martina (gr? za prvi tovrsten napad na političnega predstavnika v Italiji) si je z ustreznimi sporočili prilastil nebroj skrajnode-sničarskih oz. levičarskih organizacij, izkazalo pa se je, da je šlo pri tem zgolj za špekulacijo oziroma provokacijo. Prva zahteva po odkupnini se je glasila 5 milijard, toda De Martinovemu družinskemu prijatelju odv. Robertu Lavianu, ki je bil pooblaščen za pogajanja z ugrabitelji, je po dolgem natezanju uspelo znižati vsoto na milijardo; zločincem je denar sam izročil. Preiskovalcem je u spalo zaslediti skrivališče, v katerem je bil zaprt prof. De Martino, prvenstveno po zaslugi ugrabljenčevih podatkov in vtisov. Šlo je, kot rečeno, za staro kmečko hišo na redko obljudenem območju med Beneventom in Avelli-nom nedaleč od naselja SanCAngelo Scala. To je bilo 6 mesecev po u-grabitvi. Z velikopotezno operacijo (400 karabinjerjev z vsakovrstnimi vozili in helikopterji ter izurjenimi psi), ki se je začela v prvih jutranjih urah 19. oktobra, so možje postave zajeli 17 domnevnih ugrabiteljev (nekateri so bili po nekaj dneh izpuščeni), nakar se je predal sindikalist Vincenzo Tene. Dejal je, da je «duša» ugrabitve, vendar tega namestnik glavnega pravdnika v Neaplju Spinelli ne more verjeti. Prepričan je. da so nad Tcnejem visoke osebnosti in da ni bila ugrabitev izrazito izsiljevalske narave, temveč je bila političnega enačaja. (dg) TURIN - V Felettu, ki leži kakih 30 km od piemontskega središča, so karabinjerji ustrelili 21-letnega Antonia Torchia po rodu iz okolice Catanzara. Iskali so ga, ker je obtožen tatvin z obtežijnimi okoliščina; ini in ropov. lilllfi Nedaleč od 1’omezie v rimski pokrajini je skupina arheologov odkrila okoli 30 velikih kipov i/. žgane gline, med njimi kip »boreče Se Minerve«. Dragocena najdba sega 2500 let v preteklost, ko so predhodniki današnjih Rimljanov v »svetem mestu« Lavinium častili številne bogove. Na sliki detajla Minervinega kipa. (ANSA) nam pomagajo*, je med tiskovno konferenco še dejal Siad Barre, kar je večina ocenila kot poziv zahodnim državam naj vojaško in gospodarsko priskočijo na pomoč Mo-gadišu. Somalija ni sicer nikoli u radno priznala, da bi sodelovala pri vojni dejavnosti v štirih pokrajinah Ogadena ali Zahodne Somalije, trdila pa je. da podpira osvobodilna gi banja. Pomoč zahodnega sveta pa naj ne bi bila samo podpora WSLF, temveč bi preprečila, da «SZ zajame cel afriški rog*, kakor je poudaril Barre. Vendar pa se soma Iški vo di tel j verjetne.,bolj, kot sovjetskega vpliva na večje področje vzhodne Afrike, boji ra usodo lastne države, če ne bo dobila mednarodne pomoči. Že dvakrat naj bi namreč etiopska vojaška letala bombadirala okolico dr n vega največjega somalskega mesta Hargeisa ter povzročla več žrtev med civilnim prebivalstvom. Po ocenah somalskega predsednika naj bi bila tudi pomoč in prisotnost Kube precej večja, kakor trdijo v zahodnih državah, saj bi z etiopsko vojsko sodelovalo več kot dvajset tisoč Kubancev. Če k njim prištejemo še ogromne količine sovjetskega orožja, ki stalno doteka v Etiopijo, je slika, tako zatrjujejo mogadiški politični krogi precej jasna in zaskrbljujoča. Dolgotrajni bo ii okoli ključnega mesta Harar, ki leži še onstran gorovja, ki ločuje abesinsko planoto od ogadenske, pa so se vseeno v zadnjem času nagibali. v korist somalskega osvobodilnega gibanja. Po vesteh, ki krožijo v Adis Abebi, naj bi se »Somalci* bojevali jte tudi v mestu samem, kjer naj bi se odvijali poulični boji. Glasove je najprej potrdil generalni tajnik WSLF Abdulahi Hasan Mu-hamed, ki je tudi izjavil, da se je vojna dejavnost po nekajtedenski prekinitvi zaradi izrednega deževja, ponovno razplamtela. Prvi pomembnejši preokret v ponovnih hudih spopadih pa na-j bi, bilo ravno zavzetje starodavne prestolnice istoimenske pok ravne Harar, od koder naj bi se etiopsko vojaštvo pod pritiskom separatističnih bojevnikov umaknilo »roti mestu DIre Daua, važnemu železniškemu vozlišču na progi Adis-Abeba - Džibuti. Vendar pa, tudi to pojasnilo je prišlo iz mogadiških di-olomatskih krogov, naj bi okolica Ilararja še vedno bila prizorišče srditih spopadov. Še ostrejši boji pa naj bi se vse od 21. t.m. odvijali v bližini, industrijskega središča Dire Daua, kjer je edino etiopsko letalsko vzletališee tistega področja. Glasilo »Osvobodilnega gibanja Zahodne Somalije* (WSLF) «Danab» poroča, da je med napadom na železnico padlo n.j|, 120 etiopskih vojakov in veliko j. je bilo ranjenih. Večje število padnikov etiopskih vojaških sil 5 bi padlo v prejšnjih dneh še drugimi spopadi, ko je W§p jela precejšnje količine orožja- ^ gadiška radijska postaja v gJaV -p-javlja iste vesti kot »Danah?. ska pa poleg vojnih poročil še druga nerazveseljiva: dolgo ževje je namreč uničilo skoraj1 u,-« loten pridelek sirka (koruzi P°!\gs(«' rastline) in prebivalstvu ob “ , dijah vojne grozi še lakota. ™ Tito v Romunijo (Naduljevanie strici) gl#" v zvezi z reševanjem krize n* s« njem vzhodu dobro znana in o ^j. niso spremenila. Obenem je t:r.cjii karje opozoril, da je o teh st® -je spregovoril zvezni tajnik za zadeve Minic, ko je priredil (Cj bolivijskemu ministru Valdu. a-priložnosti je Minic med drugi0) j)g-vil, da rešitvi krize na podlag' z j-nih stališč lahko koristijo s"1)?:, ll ste pobude in akcije, ki y(KWn0sti krepitvi enotnosti in solida0' ji predvsem arabskih držrv, VošgV Organizacijo za osvoboditev jr DANES SE V NI ACER ATI ZAČNE PROCES ZARADI SKLADIŠČA OROŽJA PRI CAMERINU V OSPREDJU VEZI MED SID IN ČRNIMI TERORISTI MACERATA — Skrivnostne in dvo-' ca, so karabinjerji našli še pred pe-vezi med vojaško obveščeval-1 timi Jeti — novembra 1972 — v neki no službo SID in fašističnim terorizmom, ki prihajajo na dan na vrsti •sodnih obravnav, ki so sedaj v teka v raznih italijanskih mestih, bodo prišle nujno na površje tudi na procesu, ki se bo začel danes v Ma cerati in ki je v marsičem zgovoren primer tega, kako se je v preteklih letih razvijala »strategija napetosti*. Na zatožni klopi so tokrat štirje mladi levičarji, od katerih je eden grške, narodnosti. Samo eden od njih, ki je sicer pristaš »lotta continua*, je v zaporu pod obtožbo, da pripada «rdečim brigadam*. Vse štiri obtožujejo »sodelovanja v oboroženi tolpi** in posesti orožja in razstreliva. Orožje, o katerem govori obtožni- kmečki hiši nedaleč od Camerina. Skupaj z orožjem so našli tudi vrsto dokumentov in seznamov imen ter objektov, ki naj bi postali tarča atentatov. Nekateri dokumenti so bili šifrirani, ključ za njihovo razumevanje pa naj bi vsebovala knjiga Regisa Debraya «Revolucija v revoluciji*. Kopijo te knjige so našli v stanovanju enega od sedanjin obtožencev, kar je bilo preiskovalcem dovolj, da so proti njemu začeli sodni pregon. Sodna preiskava je trajala cela štiri leta, ob koncu pa je moral preiskovalni sodnik ugotoviti, da četverica osumljenih ni imela nobenih zvez z najdenih* orožjem, zaradi česar' je štiri mladeniče o- .prostil vsake krivde. Kljub temu pa je javno tožilstvo z nepričakovano potezo vložilo priziv proti sklepu preiskovalnega sodnika, tako da je bila četverica vendarle postavljena pred sodnike. Pred nekaj meseci pa je prišlo do novega presenečenja. Ustanovitelj zloglasne skrajno desničarske polvo-jaške organizacije »avanguardia na-zionale* Stefano delle Chiaie je v Španiji, kamor se je zattekel kmalu po pokolu na milanskem Trgu Fontana, dal dopisniku tednika »Panorama* intervju, v katerem je med drugim povedal, da je bilo orožje, ki so ga našli blizu Camerina, last SID in da je zanj odgovarjal stotnik La Bruna, ki je sedaj med obtoženci na procesu" v Cfttanžaru.' Sodnik je že zaslišal La Bruno, poleg njega pa tu<}i stotnika Gian-carla D’Ovidia, Iti je svoj čas delal za SID in ki je poveljeval karabinjerjem v Camerinu prav v času, ko je bilo odkrito skladišče orožja. Stvar je toliko bolj sumljiva, ker ime stotnika D'Ovidia najdemo tudi v aktih turinskega procesa proti šefu MAR (movimento di azione ri-voiuzionaria) Carlu Fumagalliju. Dokumentacijo o skladišču orožja pri Camerinu so svoj čas zahtevali tudi sodniki v Catanzaru zaradi povezav i. atentati na Trgu Fontana v Milanu, kaže pa,' da obstajajo povezave tudi z atentati, ki so jih v Liguriji opravili člani skupine »La fenice* Rognoni, Azzi in Marzorati. (tm) ne in tudi pobude neuvrščenih -e žav. ,V zvezi s tem je časn'^'^, zanimalo, ali gre za takšno P . eiu-kar zadeva Sadatov obisk v Mirko Kalezič je v odgovor" f rektno dejal, da je očitno, da.p \t bisk povzročil različne reakcd v da bo nadaljnji razvoj dogodK Aj zvezi s krizo na Bližnjem Vz| 4-prav gotovo odgovoril na to šanje. at Naslednje vprašanje se je "rt jr lo na vesti, da Tito ni spreje' ji data zato, ker je pričakoval. Sadat utegnil prositi Titovo .P°h!jioi' za obisk -v Izraelu. Kalezič je no zavrnil te vesti in dejal, d® j e za samovoljne špekulacije, javnosti znano, zakaj je bil Sadatov obisk in zakaj so bih ojti ženi tudi drugi' Titovi stik' s državniki. Kot so pred časom . M no sporočili, je moral Tito P^od' po nasvetu zdravnikov in je fi povedal vse svoje mednarod" j