Nemiri v Indiji.*
V Ijublioni, 14, lanimcin 1936
lantollt m todp hpbmI za wfiP Piiropi
Mussolini popušča, BadooUo
se bnuii Boji okrog. Makak že napni
Addis Abeba, 14. jan. Rp. Silno dežeyje, ki neprestano lije v sektorju vsenaokoli Makale, ni niti za kratek čas ponehalo ter je uničilo Italijanom vsak up na uspešno obrambo Makale, na katero sp koncentrirajo vsi abesinski napadi. Vse vode, navadno suhe struge pritokov reke Taka/,e, valijo ogromne količine vode in preplavljaj^ vse doline. Voda stoji ponekod že več kakor 2 ni visoko. Razlite se je čez vse poti, tako, da so prehodne le še gorske steze, po katerih pa je Italijanom nemogoče oskrbovati čete, ki se nahajajo v utrjenih pozicijah, ker jih večinoma obvladujejo Abesinci. Zaradi pomanjkanja hrane in municije, ki jo že eutiio Italijani v teh krajih, je začel maršal Ba-dogfio opuščati sleherno nado za protiofenzivo ter se pričakuje, da bodo Italijani brez borbe prisiljeni Makale izprazniti.
Italijanske osvojitve sc zadnje dni krčijo tako naglo, ker so Abesinci doslej izjtrgali Italijanom ze preko 2500 angleških kvadratnih milj ozemlja v tembienskem odseku. Če prištejemo še abesinske osvojitve *apadno od Adue in Aksuina okoli Enda Sela si, so Italijani od osvojenega zgubili žc preko 4000 kvadratnih milj.
Udatet pcoti Aksumu
Džibuti, 14. jan. Gp. Abesinske čete, ki zadnji cas operirajo v odseku Enda Selasi, so poslednji čas dobila velika ojačenja in kljub dežju začela naglo prodirati iz Enda belasi proti Aksumu in delno proti jugovzhodu v smeri proti Makalam. Cilj teh čet je, kakor izgleda, namera, da dobe zvezo z drugimi četami, ki so že prodrle na zapadni strani Makal proti severu in ki obkoljujejo Makale. Italijanska avijacija je izrabila kratek čas, v katerem je deževje nekoliko ponehalo ter bombardirala vee oddelke, vendar kljub velikim žrtvam, ti jih je prizadela Abesiuccm, njihovega napredovanja ui ustavila,
Makole obkoOcne tudi od semen
'Addis Abeba, 14. jan. Rp. Še vedno prihajajo « prestolnico glasovi, da se boji. za Makale nada-fiujejo t vso silo. Iz Abi Adi so močni_ abesinski oddelki prodrli proti mestu Abaro, ki leži približno 25 km v ravni črti severno od Makal. Italijanske pozicije na tem odseku 60 postale nevzdržne, povrh tega jim pa grozi pogin, ker so nalivi uničili vse ceste in se Abesinci kljub deževju naglo približuje]'" glavni cesti, ki veže Makalo z ozadjem do Adu«. Abesinski krogi zatrjujejo, da jih vest o padcu Makal, ki jo vsak trenutek pričakujejo, ne bo prav nič presenetila.
Ud stele na |u«u
Asmara. 14. jan. General Graziani je poslal Mojega oaveznika sultana iz Šivalija s 1000 možmi v dolino gornjega teka reke Šibeli, kjer je v "Mrami kraja Gabba potolkel močan abesinski od-felek ter so Abesinci v tem krvavem^ boju pustili »a bojišču več kakor 500 mrtvih in še večje šte-▼ik> ranjenih. Italijanska letala, ki so sultanov napad podpirala, so razbila s svojimi bombami rolo abesinsko taborišče ter prizadejala izgube, o katerih ne vedo točnega obsega, vendar domnevajo Italijani, da so se večje kakor one pri spopadu e sultanom. Tudi v sektorju Dolo so italijanska letala neumorno bombardirala čete rasa Desta, o katerih vedo italijanska poročila povedati, da so imele velike izgube. Pri tej priliki se je Italijanom posrečilo, da so s tanki rešili en svoj tank, Vi so ga bili Abesinci že obkolili.
V 6 urah 1000 bomb
Asmara, 14. jan. Italijanska letala so bombardirala celih 6 nr abesinske pozicije pri Amba Aradan, ‘20 km južno od Makale. Abesinske čete, Id ao Stele preko 2000 mož s 84 strojnicami in dvema baterijama protravijonsikih topov, eo se bila utaborila pri Amba Aradan v gorskih skrivališčih
ter tako obvladovala dolino reke Šelikota. V času strašnega bombardiranja so se abesinske čete razkropile, n akar	so jih	letala obstreljevala s strojnicami iz višine manj	kakor 100 m.
Italijanski uspeh
London, 14. jan. AA. Reuter poroča: Medtem ko se pričakuje ofenziva generala Urazianija na jugu, trajajo boji na severni fronti. V sektorju Makale abesinske čete inicijativno napadajo in so koncem tedna poskušale prodreti skozi italijanske prve vrste. Po	vesteh	iz Eritrejo no	Italijani	v
krvavih borbah	odbili	več abesinskih	napadov	v
pokrajino Tembijen južno od Makale. Ob tej priliki je italijansko lahko topništvo v zvezi z letalstvom zadalo Abesincem težke izgube. Neki oddelek italijanske vojske, ki je vršil izvidniško službo južno Makale, je naletel na neko abesinsko kolono, ki je prenašala živež in po kratki krvavi bitki so Italijani deloma pobili deloma pa ujeli abesinske vojake, ki so spremljali kolono. Ves transport živeža so Italijani zajeli. V Eritreji tudi krožijo glasovi, da sc je en del abesinske vojske uprl proti svojim poveljnikom zapadno od Makale, upor pa je bil z najstrožjimi odredbami zadušen in je bilo ob tej priliki 50 zarotnikov usmrčenih.
Seaziom na pohodu
Reuterjev dopisnik poroča iz Mogadiša, da moramo pričakovati na južni fronti važne dogodke in da se vsak trenutek pričakuje začetek Grazia-nijevo ofenzive. Italijani ne marajo objaviti točno smer svojega pohoda, vendar pa sc ve, da je najkrajša in najlažja pot v smeri proti Džidžigi in Hararju ob reki Fadan in Djcrer čez Dagabur na desnem krilu Italijanov. Zdi se, da gro sedanja italijanska linija od Valadc na skrajnem levem krilu preko Damota na skrajnem desnem krilu prehajajoč Vadunadau in gre nato proti severu čez Gerlogubi k Ualualu.
Mussolini
Pariz, 14. jan, Listi javljajo iz Rima, da jo samo po sebi razumljivo, da mora inicijativa za miren
konec vojne priti ne od strani Italije, temveč od strani neguša. O noti, ki jo je na Društvo narodov poslal neguš in v kateri predlaga komisijo, ki naj na bojišču samem obravnava in reši vso pritožbe, tako z italijanske kakor abesinske strani, izjavlja italijanska vlada, da na tako anketo na čelu še ni pristala. Vendar je italijanska vlada pripravljena podpirali to stremljenje Društva narodov, ker se zaveda, da bo z rezultati te komisije Društvo narodov moralo potrditi resničnost navedb, ki jih je italijanska vlada že večkrat v svojih memorandumih sporočila Društvu narodov in obenem morala priznali upravičenost in nujnost, s katero je Italija začela boj z Abesinjo.
Belgija lomi kop|n
Pariz, 14. jan. Vesti, ki so javile v London, da namerava belgijska vlada napeli vse sile v posredovanje za mirno poravnavo italijansko-abesinskega s|iora, niso našle v angleškem tisku nikakega ugodnega odmeva. Nekateri listi smatrajo to posredovanje samo za intrigo v korist Italije, da bi izšla kljub porazom kot zmagovalka iz vojske. Še večji nesmisel tega posredovanja pa da leži v tem, ker se ne vpošleva stališče negušovo, ki ne bo po svojih zmagali dopustil, da bi Italijani prejeli katerikoli kos njegove zemlje v dar.
London, 14. januarja. AA. Reuter poroča iz Ženeve: Tu še ničesar ne ve’do o predlogih, ki jih je baje predlagala Helgi ja o nekaki komisiji, ki naj sc pošlje v Abesinijo, da tam prouči vprašanje mandata DN nad Abesinijo. V tukajšnjih krogih naglašajo, da Mussolini, če ne bi tega predloga kratkomalo odbil, ne bi bil zadovoljen z mandatom DN, ki ne bj dal Italiji popolne kontrole. Kazen lega je popolnoma jasno, da niti abesinski cesar, niti države članice 1)N ne bi pristale na takšno ureditev. Če bi sploh prišlo do kakšnega mandata DN nad Abesinijo, izjavljajo v tukajšnjih krogih, mora la mandat imeti dve temeljni točki: I. popolno enkapravnost vseli mn nda Idr sle ih držav ob izključitvi vseh posebnih koristi, za katerokoli državo, všletši Italijo, 2. italijanske čete se morajo umakniti z abesinskih tal.
Abesinci plenile Rdeli križ
Hnmesto notomobiloo - osli
DJihiiti, 14. jan. Rp Spričo zadnjih vesti o italijanskem napadu na egiptovski Rdeči polumesec v Hararju prihajajo zdaj polagoma v javnost tudi druge vesti, ki kažejo škodo, katero ^ je prestal Rdeči polumesec in Rdeči angleški križ. v docela drugi luči. Udeleženci obeh zdravstvenih ekspedicij, tako Rdečega polmesca, kakor Rdečega kriza, so se te dni vračali na obalo in so pripovedovali, da so bili Abesinci tisti, ki so napadli obe dve ekspediciji. Način, po katerem sc je ta napad izvršil, je bil čisto abesinski. Divji domači vojaki niso znali razlikovati s svojimi poveljniki vred ekspedicije, ki ima za cilj interes Abesincev, od navadne evropske karavane. Tako so egiptovskemu Rdečemu polomesecu pobrali ves sanitetni materijal in vsa sredstva, s katerimi jo bila opremljena njegova ekspedicija, tako da Egipčanom ni ostalo drugega, kakor da sc vrnejo nazaj, odkoder so prišli. Verjetno je, da so abesinske čete ta zdravstveni materijal porabile čisto drugače, kakor pa jo bilo spočetka nameujcno. Zadnja angleška ekspedicija Rdečega križa pa je na povelje poveljnika večjega abesinskega oddelka morala odstopiti vse svoje osebne in tovorne avtomobile Abesincem, ki niso z njih odstranili niti znakov Rdečega križa, kljub temu, da je ekspedicija to zahtevala. Verjetno je, da bodo Abesinci skušali te avtomobile uporabljati za maskiran prevoz svojega vojaštva. Namesto kamijonov je poveljnik abesinskega oddelka Angležem milostno in kakor v zasmeh na-
klonil nekaj oslov in mul. Ti angleški zastopniki pripovedujejo tudi, da so na svojem potovanju videli v resnici, kako Abesinci izkoriščajo imuniteto Rdečega križa ter se v večjih in manjših skupinah utaborjajo zelo radi v bližini vojnih bolnišnic. Italijani bodo z ozirom na vsa ta dejstva vložili protest proti kršitvi mednarodnih določil o Rdečem križu.
DnnnSlo
»Sbmcnsktga doma"
pošiljamo na ogled nekaterim prijateljem našega katoliškega časopisja, o katerih vemo, da si zaradi gospodarske stiske ne morejo naročati dražjih dnevnikov. Z našim cenenim duevnikom jim bo pa gotovo ustreženo, saj velja naš list samo
12 Din meseino.
Ako bi pa proti našemu pričakovanju lista ne mA-gli naročiti, ga nikar ne vrnite, ampak dajte ga v roke svojemu sorodniku, prijatelju ali sosedu, da si ga morda naroči on ali kdo drugi iz njego^ga sosedstva.
Naročnino za en mesec ali več. prosimo, ds nakažete po priloženi položnici.
Ukculliui obsojeni
Varšava, 14. jan. Včeraj se je lu spet zaključila ena izmed tragedij, za katerimi boleha poljska republika. V nizu sovražnosti, ki jih je izzvala poljska šovinistična politika do drugih narodov v državi, je treba kot poseben dokaz za lo, da se razmere med posameznimi narodi v poljski republiki slabšajo, zabeležiti tudi obsodbo 1'4 takozvanih ukrajinskih teroristov, ki so jih obdolžili soudeležbe pri umoru poljskega notranjega ministra Pierackega 15. junija 1934. General Pie-racki je bil tisti, ki je proti Ukrajincem začel nastopati ponovno z železno roko in jasno je, da je lo pri Ukrajincih izzvalo takoj silovit odpor, ki je dobil svoj višek v atentatu na Pierackega. Ni ugotovljeno, ali so bili res včerajšnji obsojenci listi, ki so izvršili atentat, toda v interesu poljskega prestiža in samovlade je bilo, da ukrajinsko avtonomistično gibanje dobi močan udarec. Voditelja te teroristične organizacije Lebed in llorpi-nec sta bila obsojena na smrt. Po zadnjem zakonu o amnestiji se jima je pa kazen avtomatično spremenila v dosmrtno ječo. Štiri druge obtožence so obsodili vsakega na 15 let ječe, enega na 8 let, dva na 7. Dobro pri vsem procesu je le to, da bodo amnestije deležni tudi oslali obsojenci in se bo lako vsem kazen znatno zpižala.
London, 13. januarja. A A. Iz Aleksandrije poročajo, da jč končana preiskava o katastrofi velelotala »City of Kbartoum«. Ki pol, ki sc je bil rešil, je izjavil, da so vsi motorji na mah prenehali funkcijonirati in ni bilo moči pristati. Izjavil jo, da je vse storil, kar je bilo v njegovi moči, a zaman. Posrečilo sc mu je le v poslednjem trenutku brezžično sporočiti, da je letalo v največji nevarnosti. 15 sekund nato je letalo že strmoglavilo v vodo.
Carigrad, 15!. jan. A A. Agencija Štefani poroča: Zaradi intervencije italijanskega veleposlanika je turška vlada sklenila, da bo poslej iz vseh filmov črtala mesta, ki bi mogla žaliti Italijo. Prav tako je italijanska vlada obljubila, da bo iz filmov izrezala vse prizore, ki bi mogli žaliti turški narod.
Moskva |e mična
Moskva, 14. januarja. Rp. »Pravda« v svojem pregledu lanskoletne svetovne politike ugotavlja, da je bila v zadnjem letu nevarnost za novo svetovno vojno v Evropi največja, odkar se je nehala zadnja vojna. Po vseh državah je bilo moč zaznamovati zniede, ki jih je izzvalajo pričakovanje vojnih potresov. Edmo sovjetska Rusija je bila tista, ki se vojne v nobenem oziru ni bala, ker vojno morejo izzvati le imperialistične težnje, katerih sovjetska Rusija nima, zlasti ne takih, ki bi šla za razdelitvijo kolonij.
Vsega tega zapletenega razpoloženja v svetovni politiki so krivi fašizmi tako v Evropi, kakor v Aziji. Vsa imperialistična japonska politika zadnjih dveh let je v bistvu prav taka, kakor politika drugih fašistov na svetu. Zaradi tega moramo ja: ponsko imperialistično gibanje označiti kot azijski fašizem, ki pomenja neprestano nevarnost za mir na Daljnem Vzhodu. Isto vlogo, kakršno vši laponska v Aziji, sta izpolnili v Evropi italijanski in nemški fašizem. Prvi je neprestana grožnja za cv: ropski mir, drugi pa je .'anetil požar v Vzhodni Afriki.
Sovjetska vlada pozorno zasleduje vse te pojave na svetu in si kljub svojemu pacifizmu ne dela nobenih iluzij o svetovnem položaju. Sovjeti vedo, odkod grozi vojna nevarnost njim in svetu, zato računajo z vsemi možnostmi m so se tako na znotraj, kakor na zunaj proti vsemu zavarovali. List poudarja, da je sovjetska mirovna politika zaznamovala letos velike uspehe, ker je bila ona edini iskreni zagovornik evropskega in svetovnega miru, na podlagi kalektivne obrambe. Kljub temu je sovjetska diplomacija doživela hud udarec prav s strani tistih, ki hočejo vsekakor (»gnati svet v nov požar. Japonsko-nemški razgovori predstavljajo napad na sovjetska stremljenja, katerim imj japonsko prodiranje v Mandžuriji in severna Kitajski zada odločilni udarec. Toda sovjetska Rusija se bo znala proti vsem takim poskusom zavarovati, zato je že začela priprave, da do konca organizira svojo armado, zgradi močno pomorstvo in izpopolni že itak močno zračno brodovje. Sovjeti ne morejo v splošnem oboroževanju čakati, da bi jih zapadne države pri obrambi svojih interesov prehitele.
Vozne olajšave banovinskih
nameščencev
Belgrad, 14. jan. m. Pred časom je banovinsko uradništvo zopet začelo akcijo, da bi uživalo iste vozne olajšave na železnicah, kakor državni uslužbenci. V tem pogledu se je banovinsko uradništvo obrnilo tudi na notranjega ministra dr. A. Korošca, ki je njihove želje in prošnje podprl pri prometnem ministru g. dr. Spahu. Na intervencijo dr. Korošca je prometni minister odstopil to vprašanje v pretres posebni komisiji pri generalni direkciji državnih železnic. Ta komisija je zasedala dalj. časa ter je sedaj v glavnem končala svoje delo. Glede jwdelitev voznih olajšav za banovinsko uradništvo omenjena komisija predlaga železniškemu svetu pri generalni direkciji državnih železnic, naj se tozadevni pravilnik, s katerim se dovoljujejo tako vozne olajšave, spremeni v tem smislu, da bi tudi banovinsko uradništvo imelo iste vozne olajšave kakor državni uradniki. Člani državnega sveta bodo sedaj posamič pretresali to
Uspelo posecdovnn|e ministeoo di. Korošcu in de. Keekn
vprašanje ter bodo svoje tozadevne predloge števili prometnemu ministru, ki bo to zadevo-predložil v razmotrivanje ministrskemu svetu.
ŠkoC N|auuli o Brtgrnrtn
Belgrad, 11. jan. m. Semkaj je prispel v cerkvenih zadevah grško-katoliški škof dr. Njaradi ter je dopoldne obiskal več ministrov. Med drugimi je bil sprejet tudi pri ministru brez portfelja dr. M. Kreku.
Pariz, 13. januarja. AA. Karat* poroča ir, Šangaja: Tu so v velikih skrbeh glede usode angleškega misijonarja Bosharta, ki je padel v roke zloglasnemu kitajskemu .razbojniku Holingu. Od 14 decembra ni o njem nikakih glaeov,
Izjava	škofa
Včeraj je ljubljanski škof dr. Gregorij, Rožman, ki so je vrnil iz Amerike, .sprejel poročevalca Slovenca ' ter mu dal izjavo, v kateri opisuje glavne vtise s svojega potovanja po Ameriki, o soeijalnib razmerah ameriških Slovencev, o njihovem verskem in kulturnem življenju itd. Ker je izjava zelo zanimiva, objavljamo njeno glavno vsebino:
Obisk 41 naselbin, 166 govorov
V	■‘teku svojega trimesečnega bivanja v Ameriki je škof obiskal nič manj kakor 41 naselbin ameriških Slovencev. Pri lem je imel 160 govorov in pridig:' Dasi je bilo delo naporno, je ostal škof zdrav in čil- Sprejel je bil povsod .lepo in navdušeno, staroizscljenci pa so zatrjevali, da bi se morali taki obiski pričenjati že pred 30 leti. To bi Slovence držalo.
Slovenska narodnost se potaplja
Glede narodne bodočnosti ameriških Slovencev j h škof izjavil: -Dobil sem vtis da je —- če bo doseljevanje slovenskega življa še nadalje izključeno, kakor dosedaj — enako kakor drugim narodnostim tudi slovenski naroihiosti v Ameriki usojeno, da se utopi v ameriški narodnosti.«
Slovenska mladina in slovenski jezik
Kjer imajo Slovenci svoje farne šole in kjer so slovenske sestre, tam mladina govori čisto slovenski. Seveda tista mladina, ki hodi v ameriško državno šole, počasi pozablja na slovenski jezik, loda mladinski pevski zbori, ki pojejo slovenske pesmi, mnogo store, da se mladina z ljubeznijo še oklepa slovenskega jezika.
Socialni položaj
Kar se tiče socijalnftga stanja ameriških Slovencev, je škof izjavil, da je položaj naših rojakov v Ameriki še dokaj ugoden. Ljudje tudi v sedanjih časih zaslužijo boljše, kakor pri nas. Imajo sicer tudi višje izdatke, vendar pa pri nas niti uradniške družino ne živo tako dobro, kakor tam delavske. Brezposelnost je tudi med našimi ljudmi v Ameriki. Vendar dobivajo podporo, namreč hrano in obleko, dočim denarja v Ameriki brezposelni ne dobivajo.
Marsikaj zanimivega bo opisano še v pismu, ki ga je škof poslal iz Amerike, ki pa radi zakas-nelosti še ni bilo objavljeno.
Žrtve	gospodarskih
v Avstriji
Velika žaloigra ob severni meji
Maribor, 13. januarja.
Naše obmejne oblasti so doznale za tragičen dogodek, ki so je pripetil na avstrijski strani mejo v bližini Pliberka. V Konjicah pri Pliberku sta izvršila samomor dva posestnika, in sicer 40 letni Heine iz Konjic ter 41 letni Alojz Moger iz Sv. Jur-ja pri Pliberku. Motiv strašnega dejanja je pri obeh zrelih ljudeh zagoneten. Uporabila sta britev, s katero si je Heine prerezal vrat in žile na rokah, Moger pa si je zadal z isto britvijo strašno rano na vratu. Njegova rana je bila smrtonosna, ker si je prerezal odvodnico, iz katere je izkrvavel. Heinca so našli še pri življenju ter so ga nemudoma prepeljali v Celovec, vendar še ni izven nevarnosti. Za dogodek se je takoj z bliskovito na-
glico razvedelo po vsej okolici. Zvedela je za strašno novico tudi mali pokojnega Mogra. Vest je na ubogo revico tako silno delovala, da jo je na mestu zadela možganska kap ter je umrla v nekaj trenutkih. Dogodek je globoko pretresel vso okolico. Ljudje so poznali oba kot silrio mirna in Sledljiva človeka, ki jima nikoli ne bi prisodili takega obupnega dejanja. Vsi sodijo, da sta izvršila samomor v obupu zaradi strašnih gospodarskih razmpr, ki tlačijo v Avstriji malega človeka, posebej še kmeta. Na avstrijski strani meje se ljudem godi še mnogo slabše, kakor na naši in verjetno je, da je bil to pri obeh glavni povod, da sta segla po orožju ter si končala življenje.
Cela družina	širi
Maribor, 13. januarja.
Zadnje čase so se začeli pojavljali ob severni meji ponarejeni kovanci. Večkrat so ponarejene kovače in dvajsetake odkrili tudi v Mariboru, najpogosteje pa so prihajala poročila o takih odkritjih iz šentiljske okolice. Nekateri so domnevali, da se ponarejajo naši srebrniki na avstrijski strani ter potem tihotapijo na naše ozemlje. Šentiljski orožniki so posvečali temu pojavu posebno pažnjo ter res slednjič odkrili izvor. Ugotovili so, da so nekateri člani rodbine 1’odgajski, ki so je pred nekaj leti presolila iz Zlatara na Hrvalskem v Štri-bovec pri Št. liju, kjer ima posestvo, poskušali pri mnogih ljudeh zamenjati ponarejene kovance. Tako se je dognalo, da je Podgajski Štefan mlajši dal Evgenu Šobru v štrihovcu ponarejen 20dinarski novec, prav tak denar pa je menjal pri posestnici Košak Ani v Dobrenju. Njegova žena Jela Podgajski pa je zamenjala v Ertlovi gostilni v Jelenčah 10 dinarski falsifikat. Na podlagi teh ugotovitev so orožniki zaslišali sipah o starejšega Štefana Podgajskega, Zoro Podgajski, ki jo prišla na božični dan k svojemu tastu na obisk. Povedala
je, da je videla pri Podgajskih, kako so izdolo-vuli denar, in sicer so vlivali raztopljeno kovino v modele iz gipsu. Ker se je kovina na ognju prepočasi topila, so pihali v žerjavico z mehom. Poskusili so ponarediti 50 dinarski novec, pa se jim je ponesreči) napis na robu >Bog čuvaj Jugoslavijo«. Potem so v njeni prisotnosti ponaredili 5 komadov 20 dinarskih novcev, ki so so vsi posrečili. Spominja se tudi, da je rekel starejši Podgajski svojemu sinu, da ni za nobeno rabo, ker rio zna denarja spraviti v promet. Na podlagi teh izpovedb so napravili orožniki pri Podgajskih preiskavo. Mlajši Podgajski je pravočasno pobegnil ter je odpotoval na Hrvatsko, kjer ga še zasledujejo. Pri starem so našli v posteljni slami meh za razpihovanje ognja ter glpe za izdelovanje modelov. Izgovarjal se je, da rabi gips za zamašenje lukenj v steni. Zanimivo je. da je stari Podgajski po prvih orožniških poizvedbah svojo si na h o Zoro hudo pretepel z gnojnimi vilami, da sp je prišla priložil orožnikom. Starega Podgajskega so orožniki aretirali, za njegovim sinom pa se vršijo poizvedbe.
Menica za 200,00 Din — plen vlomilca
Maribor, 12. januarja.
V	noči od sobote na nedeljo je delal policijski Btrainik v Frančiškanski ulici ob pol 11 običajen^ obhod, pri katerem je preiskal vse vhode v poslovne prostore tamkajšnjih poslopij, če so v redu. Našel ni ničesar sumljivega. Uro za njim, ob pol 12., j« napravil isti obhod nočni čuvaj Društva za zaklepanje. Vrata v pisarno trgovine z motornimi kolesi Rudolfa Lotza je našel odprta, Na njih šo se poznali sledovi nasilnega odpiranja, ker je bila žabica v vratih izruvana. Takoj je obvestil policijo in še tekom noči so policijski organi napravili preiskavo ter ugotovili, da je bil na poslu drzen vlomilec. S ponarejenim ključem je neznanec odprl ključavnico na vhodnih vratih, žabico pa je izdrl z vzvodom. Nato se je spravil v pisarni nad pisalno mizo. Odprl je predal, v katerem sta bili "dve ročni blagajni. Na manjši blagajni se mu je posrečilo pokrov odpreti ter je vzel iz nje ves denar — za 1000 Din drobiža. Večje blagajne, ki tehta kakih 30 kg, pa ni mogel odpreti. Ker je slutil v njej dober plen, jo je odnesel s seboj. Res se je nahajalo v blagajni 1300 Din. Vzel je tudi hranilno knjižico, glasečo se na 1500 Din. Končno pa ga je zbodla v oči podpisana bianco menica za 200.000 Din, ki jo je lastnik prodajalne hranil v pisalni mizi. Tudi to menico je vzel s seboj ter nato brez sledu izginil. »Delal« je svoj tatinski posel z rokavicami ter ni mogel policijski daktiloskop Grobin kljub velikemu prizadevanju najti nobenih sledov. — Pleu v gotovini sicer ni velik, pač pa skrbi trgovca usoda menice. Če je lat spreten človek, ki se razume na take posle, mu bo lahko z menico povzročiti velike težave. — Pri nas se sicer ne nahajajo taki zavodi, ki bi ukradeno menico eskomptir.ali, kakor se to dogaja v velemestih, pač pa niso izključene kake goljufije, ki bi oškodovale nedolžne ljudi. Policijski aparat je bil danes zaradi lega vloma ves alarmiran, tem bolj, ker je to dejanje samo člen v vrsti vlomov, ki se zadnje čase dogajajo v Mariboru in najožji okolici.
Ropar Košanjc se hoče ženiti
Nenavadna prošnja na predsednika sodišča in preiskovalnega sodnika.
Maribor, 13. januarja.
Pred nekaj meseci je bil ropar Košajnc s svojim pajdašem Pajmanom strah Maribora in okolice. Vsem jo še. v živem spominu njegova dramatična aretacija, ki je bila spojena s pravcato bitko med roparjem in policaji. Košanjc se je, oborožen s tremi samokresi, v svoji drznosti upal priti v mesto ter je imel na starem mestnem pokopališču sestanek s svojo ljubico. Na ulici ga je prepoznal neki šofer ter obvestil policijo, ki je Košajnea presenetila pri sestanku. Prišlo je do bilke, v kateri je padlo skoraj sto strelov. Roparja je prijel mlad pekovski pomočnik, ki hi bil svojo drznost skoraj plačal z življenjem, ker ga je Košajnc ustrelil v glavo ter ga smrtno nevarno ranil. Sedaj je Košajnc že precej časa gost preiskovalnih zaporov v Mariboru. Preiskovalni sodnik zbira proti njemu obtežilni material, ki ga bo veliko, saj je register njegovih pregreh zelo obširen. Košajnc pa tudi v zaporu ni pozabil, da mora od časa do časa vzbu-
jali senzacije. Predsednika okrožnega sodišča dr. Žiberja in preiskovalnega sodnika Kramerja je presenetil s pismom nenavdne vsebine. V lem
pismu je namreč prosil, naj mu dovolita, da se v zaporu poroči s svojo izvoljenko, e katero je imel pri aretaciji sestanek na pokopališču. Ž njo ima nezakonskega sina. kateremu bi rad dal svoje ime. Poučeni pa pravijo, da ne vodi pri lej žciji razbojnika skrb za sina, temveč mu je nenavadno misel sprožila novica, da jo njegova prijateljica podedovala lepo imetje v Ormožu. Rad bi si zagotovil ltjireu kotiček, ko pride iz ječe. Menda se Se no zaveda, da ga čaka dolgoletna kazen, ker ga bo državno prilvdnišlvo obtožilo poleg ropov tudi poskušenega umora.
Mož poje svojo pesem
Ljubljana- 14. januarja.
Kar šest junakov noža sc jb ic dni zagovarjalo zaradi težkih, celo smrtnonevarnih poškodb pred okrožnim sodiščem v dvorani št. 79. Ne samo mali kazenski senat, marveč tudi kazenski sodnik-poedinec ima mnogo posla s pretepači in junaki noža, kajti pri nas se taki junaki ne streljajo z revolverji, kakor pariški apaši ali pustolovci na Divjem zapadu. Nož je naših pretepačev glavno orožje, ki ga znajo prav spretno vihteti.
Pred kazenskim sodnikom g. Rajkom Lederha-som so si ti junaki kar roke podajali. Vsi so se izgovarjali, kar je zelo značilno, na silobran. Razne veselice in plesi so ozadje žalostnim dogodkom. Pred sodnika je stopil krepak fant — Gorenjec. Nota bene, doslej še ni bil kaznovan. Jakob je v neki gostilni plesal. Zaradi polke je prišlo navzkriž. France mu je nekako branil, da bi plesal polko z Miciko. Jakoba je popadla .jaze, potegnil je nož. z njim usekal nasprotnika enkrat v hrbet, drugič v roko. Jakob se je pred sodnikom izvijal na vse na-načine: Gospod sodnik! Zunaj me je udaril s kolom po glavi. V nezavesti sem sc z nožem branil. — Priča France: -~ Ni res, gospod sodnik! Sam je izzival, Supil me ja od zadaj v hrbet. Suknjič |uaz-niški sem imel ves rezrezan. — France se je slekel in kazal sodniku suknjič.
Sodnik: — Koliko zahtevate odškodnine? — Priča: -- Za zdravnika 80, za odhod zaslužka 350 in za bolečine 200 Din. — Sodnik: — Ste še po ceni!
Kratka sodba: zaradi težke telesne poškodbe 3 mesece strogega zapora. Milejša kazen, ker še ni bil nikoli kaznovan ter je zakrivil dejanje v hudi jezi in. vinjenosti. Pri tem pa ni bilo silobrana. Jakob je sodbo sprejel. Proti drugim junakom noža pa so bile razprave, preložene.
Razprava proti vlomilcu Urbanču
Novo mesto, 14. januarja.
Dne 17. januarja se bo vršila pri okrožnem sodišču ponovna razprava proti vlomilcu in tatu Urbanču. To pot se bo zagovarjal zaradi po-izkušenega umora nad jetniškim paznikom Ludvikom Tešarjem meseca decembra in radi pobega iz kaznilnice.
Razprava bo zelo zanimiva, saj je bil Urbanč kot vlomilec dolgo časa strah in trepet Dolenjske in Belokranjske, nazadnje pa bi bil kmalu še morilec. Upamo, da mu sodišče nc bo postlalo z roži« ca ml
Znanstveno delo mariborskega zgodovinskega društva
Maribor, 12. januarja.
Zgodovinsko društvo v Mariboru je imolo danes dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice svoj redni letni občni zbor. Kakor smo že nekaj let sem navajeni, se je tudi na tem občnem zboru zbrala od 481 članov jedva peščica neumornih društvenih sodelavcev, kar pa skoro ni motilo. Prišli so namreč le tisti, ki aktivno sodelujejo pri važnem poslanstvu, ki ga vrši društvo na severni meji. Za skromnim nazivom »Zgodovinskega društva« se skriva velcvažna ustanova, ki so ji znali požrtvovalni in dalekovidni voditelji podati pomen naše štajerske »akademije«, ki že mnogo let sem odločilno oblikuje znastveno življenje na severni meji, zlasti pa še v obdravski prestolnici.
Nekaj je presenetilo udeležence tega občnega zbora. Vajeni so dosedaj, da čujejo na raznih društvenih zborovanjih zgolj tirade in tožbe na slabe čase, ki zavirajo vsak razmah, iz poročil na tem zborovanju pa je vel zdrav optimizem in veseli zavest, da je društvo v resnici storilo to, kar je bilo v danih razmerah mogoče. Publikacije, ki jih je izdalo v lanskem letu, značijo vrhunec mariborskega kulturnega ustvarjanja in dostojno re-prezentirajo naše kulturno življenje na zunaj. Ini-cijativno je posegalo društvo v razne mariborske probleme, zlasti v vprašanje zaščite zgodovinskega Maribora ter je izdelalo znani pravilnik o zaščiti zgodovinskih spomenikov. Sodelovalo je tudi pri vprašanjih občinskih kronik ter pri podravski toponomastiki. Gojilo je tesne stike z znanstvenimi središči v inozemstvu ter navezalo nova poznanstva z Beljakom, Bratislavo, Budimpešto, Se-gedinom in Bonnom. S prirejanjem uspelih zgodovinskih večerov je znaio spretno vzbujati znanstveno zanimanje v Mariboru samem ter si je na ta način pridobilo nekaj novih sodelavcev. Vse to delo pa je vršilo društvo z malenkostnimi sredstvi. Državne podpore ne uživa nobene ter je bilo poleg članarine navezano edino še na podporo banske uprave, mariborske občine ter dveh denarnih zavodov:	Spodnještajerske ter Posojilnice. Naj-
večja opora pa mu je bila nesebična požrtvovalnost članstva, zlasti vodilnih osebnosti v društvenem odboru, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas in tudi denar za društvene cilje. Vsi ti idealni delavci so bili zopet iznova izvoljeni v vodstvo društva, ki ga tvorijo prelat dr. Kovačič kot predsednik, ravnatelj Baš kot tajnik, ravnatelj Vrabl kot blagajnik in ravnatelj Glaser kot knjižničar.
Razstava bolgarske grafike
Maribor, 12. januarja.
V	veliki kazinski dvorani sc je danes dopoldne ob 11. slovesno otvorila razstava bolgarske grafike, ki bo odprla ves ta teden ter se zaključi prihodnjo nedeljo. Otvoritev razstave je za Maribor redek kulturni dogodek, ki ga je naša javnost dostojno upoštevala. Pri otvoritvi se je zbralo neobičajno veliko število meščanstva, med drugimi predstavniki vseh oblasti. Otvoritvene besede je izrekel predsednik Jugoslovansko-bolgarske lige odvetnik dr. Kukovec, ki je poudarjal važnost te prireditve za spoznavanje kulturnega življenja Bolgarov ter za tesnejše zbližanje med našim in bolgarskim narodom.
Razstava sama preseneča vsakega obiskovalca. Razstavlja 11 bolgarskih umetnikov: Dočo Baira-mov, Konstantin Ganev, Penčo Georgiev, Preslav Karšovski, Vera Nedkova, Ivan Nenov, Al. Sorokin, Veselin Staikov, Aleksander Stnmenov, Stojan Vcnev in Aleksander Žendov. Vse sama imena, ki imajo v Bolgariji najboljši zvenk in tudi pri nas jih bomo po ogledu razstavljenih del dostojno cenili.
Ptuj
Ncknj podatkov o poslovanju ja«ni5t$M>K nišnice v Ptuju v preteklem letu. V preteklem letu 1935 je bilo sprejeto v ptujsko bolnišnico rekordno število bolnikov in' sicer 1842, od teh 939 moških in 903 ženskih oskrbovancev. Kako upravičen je klic po razširitvi bolnišnice, jo razvidno iz porastka bolnikov v zadnjih letih. Tako je bilo v letu 1925 sprejetih 1011, v letu 1924 pa celo samo 791 bolnikov; zavod pa se med tem ni prav nič razširil, izvršile so se le notranje preureditve kakor centralna kurjava, vodovod itd.
Na kirurjričnom oddelku so je zdravilo 1065 bolnikov ter je bilo izvršenih nad 1000 operacij, od katerih je bilo nad 700 večjih. Na interni oddelek pa je bilo sprejetih 713 bolnikov, kjer je prevladovala tuberkuloza, ki je v tukajšnjih krajih žal močno razširjena in so radi tega že opetovano opozarjali na važnost zgraditve posebnega, oddelka za tuberkulozne, ki so sedaj pomešani med ostalo bolnike internega odedlka, kar je gotovo proti vsem zdravstvenim principom. V izolirnici so oskrbovali 71 bolnikov; med temi pa je bilo največ slučajev davice, dočim so druge epidemične bolezni precej prizanašale tukajšnjemu okolišu. Porodov jo bilo 72 m je^ opažati velik porast tudi pri porodnicah čeprav so po večini sprejemali le porod patološkega značaja in pa porodnice, katerih soeij.alni položaj nikakor ne dopušča porodov na domu. Nujna potreba je poskrbeti posebne prostore tudi porodnicam, ker sc sedaj nahajajo skupno z bolnicami kirurgič-nega oddelka.
Uspeli zdravljenja pa je bil naslednji: zdravje je našlo 1284, izboljšanih pa je odšlo 481 bolnikov. Umrlo jih je le 62 in znaša umrljivost le nekaj nad 3 odstotke.
Skupno število oskrbovanih dni je 29.9(10 in pride povprečno na. bolnika komaj 16.23% oskrbovanih dni, dasi so se. kot že omenjeno, zdravili na internem oddelku povečini le tuberkulozni bolniki, ki pa rabijo do delnega okrevanja večmesečne oskrbe.
Ambulatorično je bilo pregledano okrog 700 bolnikov.
Na kraju pa je treba pripomniti, da je bilo radi pomanjkanja prostora odklonjeno zelo mnogo sprejemov, če niso bili res nujno potrebni bolniškega zdravljenja.
Veselje, vino in razbila glava
V	vasi Zebincu pri Gnjilanib v Srbiji je ugledni kmet Krsta Stojanovič slavil svojo krstiio slavo. Kakor je samo po sebi umevno, je povabil v goste več svojih prijateljev. Dobri prijatelji, med njimi sta bila tudi Krsta Andreievie in Slojadin Ilič, so se sijajno počutili ob polni mizi in še bolj ob vrčih, ki jih je gostitelj radodarno polnil. Med njimi doslej ni bilo nikoli senco spora, niti se niso prerekali kdaj poprej. To enodušnost pred gostiteljem in povabljenci pa sla še bolj utrjevala vino in žganje, ki obojega niso popili ravno malo. Seveda 90 vsi postali glasnejši in živahnejši. Eden od povabljencev, Stojadin Filič, je brez vsakega povoda opsoval svojemu tovarišu Krsti Andrejeviču
Ljubljana danes
Koledar
Danes, torek, 11. januarja: Sv, Hilarij.
Julri, sreda, 15. januarja: Sv. Maver.
Na prihodnjem komornem koncertu, ki ho v
petek, dne 17. I. m. oh 20 v Filharmonični dvorani, Im> izvajal znani praški kvartet (Švojda, Berger, Černy in Večtomov) dva godalna kvarteta in sicer Mozartovega v c-duru, IV. godalni kvartet L. M. Škerjanca in Sukov klavirski kvintet; slednjega s sodelovanjem pianista Janka Ravnika. Umetniško vrline Praškega kvarteta so priznane po vsej Evropi, saj jo slalno na koncertnih turnejah in uživa povsod največji ugled. Ker je petkov koncert edini njihov koncert v letošnji sezoni, še posebej opozarjamo na njega. Opozarjamo pa tudi na dejstvo, da izvajajo Škerjancev godalni kvartet, ki se bo oh lej priliki prvič javno izvajal. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
D. Esperantskn društvo v Ljubljani javlja, da ima svoje prostore odslej v lovski so'l)i hotela Metropol (Miklič), kjer ima tudi sestanke in nadaljevalni tečaj in sicer v petkih od pol 20 dalje. Prav tako se tudi vsi dopisi naslavljajo: D. Espc-rnntsko druMvo — Ljubljana — hotel .Metropol* (Propag. ods. DED).
Alpinistično predavanje. Poročali smo že da se vrši danes zvečer pod kril.jem T. K. Skalo predavanje dr. Miho Potočnika o plezalnih vzponih in o vsem, kar .je s tem v zvezi. Danes ponovno opozarjamo na to zanimivo -predavanje, za katerega «0 vstopnico na razpolago v predprodaji v trgovinah »Alpina- in Kolb & Predalič,
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE 1	Drama
Začetek ob 20. uri
14. januarja, torek: Siromakovo jagnje. Red C.
15. januarja, sreda: Kako zabogatiš. Red Sreda.
16. januarja: četrtek: zaprto (generalka).
Opera Začetek ob 20. uri
14. januarja, torek: Carmen. Red B.
15. januarja, sreda: Frešmentani grad. Red A.
16. januarja, četrtek: Salome. Red Četrtek.
Vremenska poročita
^Pokljuka: —5, oblačno, na 30cm podlagi 5cm pršiča. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna.
Planica, dom Ilirije: Snega 20cm (srež), na tem 3 cm novega snega. Temperatura J).
Pasti rovt nad Jesenicami: —4, megla, sneži, severovzhodni veter. Na 40 cm podlagi 10 cm pršiča. Smrka prav dobra.
Staničeva koča: 3m snega, na ledeniku idealna smuka, 30 cm pršiča. Okoli koče je sneg malo spihan. Smuka prav dobra, vreme ja6no in lepo
Celje
Lepo uspelo predavanje o Abesioiji. V okviru
prosvetnih večerov K PD je predaval v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice o Abe-siniji pisatelj in urednik g. Mirko Javornik iz Ljubljane. Predavatelj je z živo besedo ob sprem-Ijcvanju krasnih skioptičnih slik podal pravo sliko tiste pokrajine, kamor so danes obrnjene oii vsega sveta. Opisal je njeno prebivalstvo, naravne zaklade, običaje in navade. Predvsem je pokazal tisto točko in vzroke, zaradi katerih je prišlo do današnje vojne, iz katere se zna izcimiti nov svetovni požar. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano in je občinstvo spremljalo predavateljeva izvajanja z velikim zanimanjem ter ga ob koncu nagradilo z dolgotrajnim odobravanjem.
Koncesija občin v vranskem kotu. Večina volivcev občin Sv. Jeronim in Prekopa se je že davno izjavila za priključitev k trški občini Vransko. Nasprotuje pa temu občinski odbor vranske občine, ki je po zakonu kompetenten o lem odločati, /.ato lahko^ računa, da pri prihodnjih občinskih volitvah pač ne bo imel lahkega stališča.
Jesenice v žalosti in veselja
V tako velikem industrijskem kraju, kol so Jesenice, je čisto razumljivo, da se razni dogodki, žalostni in veseli dan za dnem lakorekoč srečujejo.
Tako se je v soboto popoldne velik del Jesenic znašel na Smukovi njivi, kakor domačini pravijo jeseniškemu pokopališču.
Najprej se je vršil pogreb železniškega uradnika Franca Keršiča, kateroga so so udeležili vsi službo prosti železničarji od Ljubljane do Jesenic. Mnogo je bilo zlasti Ljubljančanov. Železničarji-pevci so zapeli pokojniku v slovo.
Vsa ta množica pa je ostala na pokopališču, kajti takoj nato se je vršil ogromen sprevod ponesrečenega mladega Iskra. Radi obdukcije so ga že prejšnji dan prenesli v mrtvašnieo, odkoder se je v soboto razvil sprevod, kakršnih je malo. Gotovo je, da se je najmanj 50 odstotkov več ljudi udeležilo pogreba, ker je pokojni preminul radi nezgode, Celokupna družina Krekovega prosvetnega društva je korakala za križem, za njimi pa godba in pokojnikovi tovariši športnega kluba Gorenjec, ki so ga na zadnji poti tudi nosili.
Ob odprtem grobu se je od Imrela poslovil v imenu Krekovega prosvetnega društva goepod doktor Bergel.
Pri tej priliki se je zopet pokazala nujna potreba preureditve mrtvašnice, kajti takšna, ka-korsua je na jeseniškem pokopališču, b bila komaj primerna za hribovsko župnijo, ne za mesto Jesenice.
V nedeljo zjutraj pa so zaspane Jeseničaue lam v okolici kolodvora prebudili zvoki godbe. Vesela koračnica v pozdrav ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu, ki je po štirimesečnem bivanju med rojaki v Ameriki na Jesenicah zopet' stopil na slovenska tla in svojo v škofijo. Dasi neprimerna ura, se je na srednjem peronu zbralo polno Jeseničanov, zlasti še po končani prvi maši. Pre-vzvišenega je pozdravil domači župnik v imenu Krekovega prosvetnega društva g. dr. Bergel, ena Članic društva v narodni hoši pa mu je v pozdrav izročila gorenjski šopek. V tričetrlnem neprisiljenem razgovoru je Prevzvišeni, ki je bil kljub dolgi vožnji svež in -vesel, v šaljivem tonu povedal navzočim marsikaj zanimivega iz daljne Amerike. Točno ob polosmih je vlak odpeljal med vzklikanjem množice in zvoki godbe proti Ljubljani.
mater s posebnimi izrazi, ki jih prizadeti ni mogel prenesti, čeprav jih tozadevni besednjak, ki je na jugu vsesplošno v rabi, šteje med zelo priljubljene. Opsovani je zgrabil za precej velik lončeni vrč in ga z vso silo treščil Filiču v sence. Udarec je bil strašen. Črepinja se je razbila, Filič pa je z razbito glavo padel na tla in obležal brej zavesti. Zdravniška pomoč je bila zaman. Nesrečni je po nekaj urah v bolnišnici umrL
-»
Naša narodna obramba
Od Chamonixa do Garmisch-
Kdor ve, kako so nas Slovence presenelili dnevi prevrata 1918, ko smo so glede koroškega vprašanja znašli nepripravljeni in celo nee:ioliii, kdor dalje^s paznim očesom zasleduje potekajoče drugo desetletje našega državnega življenja v Jugoslaviji Irr delovanje naših narodnoobrambnih društev, kdor Obenem dobro pozna naše primorsko, koroško, avstrijsko ter niadjarsko obmejno vprašanji«! poleg kočevskega, la mora uglovili, da smo z vsem našim narodnoobrambnim delom zelo zaostali in da smo naravnost predrzno lahkoirtiSljeni v svojem naivnem čakanju, organiziranju in manifestiranju ter protestiranju . v svoji šibki disciplini in zavesti, v svojem odlašanju in zanašanju na neko usodo, ki nikdar ni daleč od naše lastne volje in akcije. Med tem, ko so si znali n. pr. Poljaki takoj po prevratu dobro utrditi svoje državne in narodne meje in |ioiljiirati svoj živelj za mejami, in dofim se v sosednjih državah Nemčije in Italije utrja fašizem, postavljajoč za narodno propagando, za narodnoobrambno delo in za manjšinsko vprašanje posebno postavko v državnih proračunih in celo posebno ministrstvo, pa nismo mi naših meja skoraj nič ali prav nič utrdili, kaj šele, da bi	-.-.v	on-
stran meja nudili izdatno oporo, niti nismo veliko dvignili v vsej dosedanji (lobi našega narodnega življenja narodnostno zavest med našim ljudstvom. Kopica različnih raztepenih in na posebne specialne panoge razdrobljenih naših narodnoobrambnih društev si jemlje monopol čez. to najvažnejše vprašanje našega narodnega obstoja v bodočnosti in s svojini več ali manj tradicionalnim birokratskim organizacijskim aparatom duši in ovira vsako zasebno in sistematičnojše zavedno delo pri
Bila bi debela knjiga, ako bi hoteli popisali vse krivice in preganjanja, ki jih trpijo koroški Slovenci od časa plebiscita pa do danes. Izrecno poudarjamo: tudi danes. Kajti to, kar- se danes dogaja na Koroškem, ni vredno civilizirane in kulturne, še manj pa katoliške države. Pred očmi vsega sveta raznarodovati slovensko koroško nladino je vnebovpijoč greh, za katerega bodo polagati račun ne samo listi, ki vedrijo ih Oblačijo na najvišjih mestih na Dunaju in v (Jelovcu, marveč tuili vsi oni, ki bi v tem oziru lahko kaj ukrenili in marsikaj preprečili, pa tega ne storijo. Tudi lahko položimo enkrat roko rta srce, in priznamo, da ne delamo svoje dolžnosti tam, kjer bi to zaleglo. Manjšine imajo svojo mednarodno institucijo, v kaleri imamo tudi Slovenci svoje zastopnike. Prečesto pa se dogaja, da so oči teli gospodov vse preveč obrnjene drugam in da pri tem Koroško |>opolnoma zanemarjajo.
Dasi avstrijska vlada posebno v zadnjih lelili neprestano zagotavlja, da bo dala Korošcem, kar jim gre in da mora to obmejno prebivalstvo v vsakem oziru zadovoljili, se dogajajo neprestano stvari, ki dokazujejo, kako sc v Avstriji trudijo, da zatrejo na Koroškem zadnje upe na ohranitev slovenstva. Najnovejši primer:
Pred približno enim tednom je bilo od|>osla-nih preko Jesenic in Pod rožice večje število knjig 'Mohorjeve družbe, ki so bile namenjene z« ude 'Mohorjeve družbe na Koroškem. Ko je pošiljka prispela v Podrožico, so jo avstrijske oblaati ustalile in spravile v svoje prostore. SojSaj zahtevajo 'Od udov, ki so jim bile knjige donlej vsako leto
nas. Kes je. da se stara, še precej avstrijska miselnost predvojnih generacij počasi umika tudi pri nas sveži narodnostni usmerjenosti mlajših rodov, a |)ii teiii brez načrtnega dela čakamo iu oklevamo. — Enotnega; podrobno izdelanega narodnoobrambnega načrta ni in ni niti na papirju, kaj šele v dejanju. To je dovolj razloga, da začnemo vendar že enkrat s korenito revizijo in kritiko našega narodnoobrambnega dela ter strnemo razne [mnoge našega narodnoobrambnega dela v eno skupno našo narodnoobrambno akcijo, ki bo zasegla, predstavljala in dejansko načrtno vodila vse naše, narodnoobrambno delo v Dravski banovini. Tako sc ne bo moglo več dogajati, da bi naši narodni neprijatelji kovali svoje osvajalne načrte na račun naših obotavljanj in notranjih razdvojenosti oziroma razbitosti. Živa zavest perečega našega skupnega narodnoobrambnega vprašanja, ki slav-Ija na nas velike naloge, bo pa edino dala nam vsem tudi dovolj širok kriterij za presojanje iu urejanje naših najnotrajnejšili vprašanj. Le tisti more namreč veliko koristili naši narodnodržavni bodočnosti, ki se ob dobrem poznanju narodnoobrambnih vprašanj zna pravilno dvignili nad strasti in afekte trenutnih sporov in teženj v našem notranjem življenju in s širokim vseobsegajočim razgledom po našem narodnodržavnem organizmu najde najboljšo reši(ev i notranjim vprašanjem.
Vse naše narodnoobrambno delo pa temelji na naši večji ali manjši narodili zavesti vsakega posameznika in je tako neposreden izraz narodne volje in narodnega čutenja. Po tej pristni narodni volji, organizirani v narodni obrambi vse naše domovine, |ia se mora ravnati in usmerjali vsi; našo javno delo in reševanje perečih narodnih vjirašanj.
poslane brez vsakih težkoč, da morajo plačali za vsako knjigo 4 S carine. Ker bi moral vsak dobiti
4	knjige, bi moral plačati carine 1G šilingov ali v našem denarju 140 Din. Kaj pomeni la znesek za slovenskega koroškega kmeta, ki mu davčni vijak in javne dajatve itak že zavijajo vrat, je vsakemu jasno. Kavno tako nam je pa tudi jasen namen vpostuvitve te carine: s tem se prepreči, da bi dobivala slovenska manjšina na Koroškem knjige iz one najstarejše slovenske kulturne institucije. ki je še za časa stare Avstrije smela vršili med Slovenci isto kulturno delo. ki ga sedaj novodobna Avstrija preprečuje.
Pri spoznanju najnovejšega avstrijskega udarca koroški manjšini nastane zopet vprašanje, kaj bomo k temu ukrenili mi. Imamo sicer nešteto možnosti, da z mnogo bolj efektnimi represalijami to carinsko odredbo odbijemo, vendar lahko na podlagi dosedanjih izkušenj že sedaj slutimo, da bo dva tri dni razburjenje, potem pa zopet, kakor vedno, vse tiho je bilo...
Institut za Slovence v tujini
Vsak napreden narod ima svojo posebno ustanovo. ki skrbi in se briga za svojo rodno kri v tujini. Dasi imamo tudi Slovenci po raznih evropskih državah raztresenih zelo veliko rojakov, doslej še nimamo povoda, ki bi vodili sistematično evidenco o Ieh rojakih in ki bi jih s svojo skrbjo in delovanjem ohranili za naš narod.
Da se končno uredi tudi to za naš narod tako pomembno vprašanje, namerava Itafaelova družba v Ljubljani osnovati piepotreben Institut za Slovence v tujini . Treba bo seveda veliko truda in tudi žrtev, vendar smo prepričani, da bodo pristojni krogi iu javnost uvideli, kako potreben je ta institut in da bodo zalo akcijo vsestransko podprli.
Mohorjeve knjige — najnovejši strah Avstrije
Novo ineslo, 13. januarja.
Statistika slovenskih banovinskih bolnišnic ka-it, da je imela ban. ženska bolnišnica v Novem nrtsstu od 1. 1932. dalje največji letni prirastek ter je dosegla izmed podeželskih bolnišnic največje Število bolnikov, tako da stoji po svoji frekvenci na tretjem mestu banovinskih bolnišnic. Ta zavod, ki je še do 1. 1031. stal po svoji trcnkvenci in opremi na zadnjem mestu naših zdravstvenih zavodov, se je v zadnjih 4 letih temeljito preosnoval in izpopolnil, tako da predstavlja eno izmed najvažnejših postojank v verigi naših slovenskih zdravstvenih ustanov, osobito v vzhodnem delu naše banovine. Tudi v minulem letu 1935 jc pokazala bolnišnica ponoven znaten napredek. V bolnišnici se je namreč zdravilo vsega 2408 bolnikov, od teh je bil na novo sprejet 2131 bolnik, ambulančno pa sta se zdravila 202 bolnika. Oskrbovanih . dni jc bilo 35.408. po-vprečan dnevna zasedba 07 bolnikov, največja dnevna zasedba 154. Od bolnic zavoda jih jc bilo ozdravljenih 1643, to je 74.3 odstotke, izboljšanih 390, to je 17.6 odst., neozdravljenih 39, t. j. 7 odst., umrlih 40 ali 1.8 odstotka. V bolnišnici sc je zdravilo v preteklem letu 266 bolnikov z nalezljivimi boleznimi, jetičnih bolnikov 70, od teh z odprto tuberkulozo 26. Porodniških slučajev jc bilo sprejetih 304.
Administrativno delo bolnišnice jc obstojalo poleg drugega v znatni korespondenci, ki je najbolj« razvidna iz statistike, ki pove, da jc uprava
Celjski želodec
bolnišnice sprejela iu ekspedirala vsega 9050 spisov.
V	minulem letu je bolnišnica izpopolnila svoj operativni trakt, si nabavila s pomočjo |;osebne denarne pod|x>rc od strani kr. bar.skc uprave električno hladilno napravo za izdelovanje ledu. m konzerviranje jedil. Razven tega sc jc izvršilo potrebno prepleskanje oken ter so bile vse sobe pritličja opremljene z emajliranimi stenami.
V	bolnišnici je deloval poleg uradnika dr. Milana Cervinke še en zdravnik redno, it. časa epidemije griže, ki je ogrožala novomeški srez v jeseni, pa je z ozirom na veliko odgovornost in delo zdravnikov, odredil g. ban dr. Natlačen dva zdravnika epidemijologa, ki sla delovala v bolnišnici redno v stalni zvezi z zdravnikom epidemiologom lligijen. zavoda, ki je dobival na terenu. Na ta način jc bilo omogočeno, da je bolnišnica sprejela vsega 203 griževih bolnikov, nabavila deloma nove postelje, deloma pa postavila zasilna ležišča ter tako nemoteno izvršila popolno izolacijo novo sprejetih in uredila posebni karantenski oddelek za rekonvalescente.
Za tekoče leto 1936 si je postavila uprava bolnišnice za svojo glavno nalogo izpopolnitev |x>rcd-niškega oddelka, ki predstavlja poleg ljubljanske porodnišnice najvažnejši soeijalno ustanovo slične vrste na vsem teritoriju bivše Kranjske. Pc-lcg tega namerava bolnišnica izmenjati kurjavo, osobito kurilno napravo za centralno oskrbo s toplo vodo.
v številkah
mestnega sveta in ki odreja obvezno ii|>orabo mestne klavnico za vso celjsko občino. S tem so tudi ukinjene vse privatne klavnice.
Novomeška bolnišnica v 1.1935
Z ustanovitvijo modernih olimpijskih iger I. INOli. so kmalu postale aktualno tudi zimsko igre. Vendar mnogo časa je preteklo od Aten do prvih zimskih olimpijskih iger v Chamonixu. Atene so bile mejnik v športu in mejnik v celotnem gledanju na telesno kulturo. Kakšna velikanska razlika v 40 letih. Čeprav jc Ivil šport dete bodočnosti, Vendar takrat ne lii nihče mislil, da ho postal taka velesila, ki bo zajel ves svet. Nihče ne more več mimo njega in ded ne razume vnuka, kako je mogoče vse to. Vendar so prvo zimske olimpijske igre prestale svoj krst šele I. 1924. v Chamonixu.
Po Dietnih pripravah, že I. 1921. so namreč Francozi. Norvežani, Švicarji, Švedi iu Kanadčani sklenili, da naj sc obenem z poletnimi igrami vrše tudi zimske olimpijske igre. Hil je to takrat samo poizkus, ker niso verjeli, da bodo mogle zimske olimpijske igre vzbuditi toliko zanimanja, da bi bilo mogoče uvrstiti jih v stalen program. Vendar ; je že |>rvi poizkus I. 1924. v ChalUonixu dokazal, da si brez zimskih olimpijskih iger ni mogoče .misliti vsake četrtletne športne revije vseh narodov. Cliamoniv je bil zibelka zimskih iger, saj je bilo prijavljenih samo 12 narodov. Letos jih jo prijavljenih 28.
Pomanjkljiva je bila organizacija in premalo je bilo izkušenj in zato ni čudno, da je bil Clia-inoni.v naravnost triumf Norvežanov. Pokazali so se daleko najmočnejše in po vrsti pobrali vsa prva do |>eta mesta v vseli disciplinah, kjer so startali.
še eno jireseilcčcnje je prinesel Chanionix:
Kanada. Kanadski hokej je bil izključni zmagovalec. Z rezultatom
110 : :s
so odšli Kanadčani zmagoslavno domov.
Minil je Chamonix. St. Moritz in Lake PlacKl 1. 1932. Vsak je bil mejnik v zimskem športu, bodisi |)o usjiehih, bodisi po Številu. Garmisch-Par-tenkirchen je in bo rekorden v vsakem pogledu. Dosedaj so znane sledeče prijave:
Finska: 21 smučarjev, 7 mož močna orjašk* pat rola in 5 hitrostnih drsalcev.
Francija: 1!! vozačev z bobom. 23 smučarjev in Ki igralcev za hokej.
Holandska: 7 vozačev z bobom, in ti hitrostnih drsalcev.
Japonska: 17 smučarjev, 34 drsalcev in hokej igralcev.
Jugoslavija: 17 smučarjev.
Lctonska: 24 udeležencev.
Norveška: 44 smučarjev, 11 hitrostnih drsalcev in i! drsalke za umetno drsanje.
Avstrija: 47 smučarjev, 10 vozačev z bobom, Iti hokej igralcev, 20 drsalcev in drsalk za umetno drsanje in 11 hitrostnih drsalcev.
Poljska: 20 smučarjev, 20 hokej igralcev In' vojaška patrola.
Švica: 30 smučarjev, 12 vozačev z bobom in 12 hokej igralcev.
("'ehuslovaška: 75 udeležencev.
Madžarska: HO udeležencev.
Vseh točnih podatkov olimpijskih moštev ve ni. kajti zadnji dan prijav je 1."). januarja.
Partenhirchena
> Nemčiji — torej tudi v Garimsch-rarteiikinlieiiii. je začelo snežiti, in l« pr«' zares.
Poraba mesa in slanine v 1.1935
Celje, 13. januarja.
Mestna klavnica v Celju vodi točno statistiko • živini, ki je bila zaklana v celjski mestni klavnici ter o mesu in slanini, ki je bila v Celje uvožena. Po tej statistiki, in če primerjamo številke iz Prejšnjega leta, vidimo, da smo ostali glede upo-rabe mesa in slanine skoraj na istem mestu, ka-Kor sm0 bili in da ne moremo sodili o kakih bist-"jr 'zl)remeinbah, posebno z ozirom na sedanje ,lirazmere. Prva številka je za leto 1935, pa w let0 'S*3*- Zaklanih je bilo po tej i V ,za'lniem letu v celjski mestni klavnici: /ii|l? J?? (3^) bikov, 1063 (1038) volov, 1013 n?7fi t*vjnj’ i™ <1,39) 'clie. 2822 (2*584) telet. 3550 i« i « Slav drobnico, prejšnje lelo 14 ko-r,li6ev In 1 ovca.	'	1	'
\
™	^ilo:	5100	(37(59)	kg	govedine,
^ ir	1tJ-050	(20-852)	kg	svi-
njine, 40.6« i (<*«.b»8) kg slanino, 44.915 (37.023) kg raznega predelanega mesa in klobas 5102 (6550) kg rib. ec dobro prernotrimo navedene številke, moramo pac z žalostjo ugotoviti, da pada posebno konsum enega najvažnejših življenjskih sredstev in tudi najbolj potrebnega, namreč slanine, kar kaže na slabo gospodarske razmere.
V	novem letu bodo te številke v mestni klavnici gotovo precej poskoči [e. Do sedaj smo imeli namreč dve občini, in se je posebno na teritoriju okoliške občine mnogo klalo tudi v privatnih klavnicah. Prav te dni pa je izšel razglas mestne občine, ki je bil izdan na oodlagi sklepu zadnje seje
Trikrat dnevno poje boben...
Štiri oglasne table v veži, tri pa v levem hod- ] niku ljubljanske sodne palače so nekako zrcalo I denarnega stanja Ljubljančanov. Tb so namreč oglasne deske, na katere sc pribijajo družbeni oklici. V veži so dražbeni oklici za nepremičnine, v hodniku pa za premičnine.
Kdo so zavezanci
Že .stari avstrijski izvršilni red je določil, da se na javnih oklicih, s katerimi se napovedujejo prisilne prodaje premičnih stvari, ne smejo imenoma navajati dolžniki, ali — kakor jih sodno imenujejo — zavezanci. Pri tem jc ostalo tudi sedaj.
In tako najdeš na teh dražbenih oklicih le točno opisan kraj (ulica, hišna štev., nadstropje), datum I z uro in predmete, ki bodo prodani.
Že same te navedbe pa zadostujejo, da v mno-
I	gih slučajih z gotovostjo uganeš, kakšni poklici so zastopani med dolžniki. Zlasti predmeti kažejo na poklic lastnika. Če bo na dražbi n. pr. krava, telica itd. boš gotovo vedel, da mora biti dolžnik kak posestnik; če bo na dražbi kak cilinder, boš zopet vedel, da dolžnik ni kmet ali delavec, marveč kak gosposki človek. Po teh predmetih razbereš z dražbenih oklicov, da so med ljubljanskimi dolžniki zastopani najrazličnejši stanovi: od dclavcev do visokih uradnikov, od trgovcev do industrijskih podjetij, zasebniki, igralci, potniki, zdravniki in — advokati.
V	Ljubljani gotovo ni niti enega stanu, ki ne bi bil tekom enega leta vsaj po enem svojem pripadniku zastopan med dolžniki nn sodnih deskah.
Kaj se prodaja
Na dražbo prihajajo predmeti najrazličnejših vrst. Ko pride eksekutor v hišo k dolžniku, zarubi predmete, ki se mu zdijo najbolj primerni. V prvi vrsti stika pač za stvarmi, ki imajo čim večjo vrednost. Če pa teh stvari ni — in to je pri ljudeh, kjer se mora rubiti, že navada — mora zapisati to, kar najde. Odvisno, je seveda tudi od višine zneska, za katerega je uvedena izvršba. Če je znesek ma-
lenkosten, zarubi izvršilni organ navadno po eno ali dve stvari, katerih vrednost naj bi trikrat presegala dolžno vsoto. Največkrat pa se dogaja, da je vsota tako velika, da ie težko najti kritja v za-rubljivih stvareh. V takih slučajih zarubi izvršilni organ pač vse, kar mu pride pod roko. Tako pridejo na dražbene oklicc najrazličnejše stvari. Do-čim se s prvim oklicom razpisuje dražba krave in telice, sc s sosednim oklicom razpisuje dražba pisalnega stroja; na enem je zapisana n. pr. kompletna konjska oprema, na drugem kompletna moška obleka, 'ločno pa izvršilni organi posamezne predmete tudi opišejo; en aparat za obsevanje, kompleten, vendar žarnica nerabna,« dva konja rdeče barve — fuksa<, »ena prašiča s šest mladiči« itd. Kdor se torej zanima n. pr. za konje, že iz sodnega oklica razbere, da so to rdeči »fuksi«. Ravno tako je pri ostalih predmetih.
Kakor najdeš med dolžniki vse stanove, tako so tudi med zarubljenimi stvarmi popisani vsi mogoči predmeti. So to kosi pohištva, deli strojev, zlatnina, srebrnina, popolne aparature, vse vrste predmetov, ki služijo za opremo stanovanj, hodnikov, kabinetov, kopalnic, pisarn, laboratorijev itd. Izvršilni organi imajo opraviti največkrat s prav vsakdanjimi stvarmi, ki jih je najti v vsaki hiši, prepogostokrat pa tudi z najbolj redkimi vrednostmi, ki jih vsakdo čuva in skriva, kakor dolgo jih more. Če jih nikdo drugi ni našel, bistro oko eksekutarjevo jih gotovo ne zgreši . . .
Dnevno tri prodaje
Danes je nabito na sodnih deskah v naši sodm palači preko sto oglasov za prodaje premičnin. V si ti oglasi se nanašajo na čas med 10. in zadnjim januarjem. Ako upoštevamo, da bodisi neposredno pred prodajo ali nekaj dni prej nad četrtina dolžnikov svoj dolg poravna in da torej v teh primerih ne pride do dražbe, nam še vedno ostane nad 70 primerov, v katerih se dražba res izvrši. To -se pravi, da pride dnevno na področju ljubljanskega okrajnega sodišča povprečno do treh dražb.
Takega stanja ljubljanski izvršilni registri najbrž dosedaj še niso izkazovali.
Če upoštevamo še nepremičninske prodaje, ki so istotako številne in ki navadno dolžnika gospodarsko popolnoma uničijo, in če k vsemu temu prištejemo še davčne eksekucije, dobimo šele kolikor toliko jasno sliko današnjega gospodarskega stft-nja slovenske prestolnice in njene najbližje okolice.
Vse kosti mu bo prešteta
Celje, 13. januarju.
Pred sodnikom poedincern celjskega okrožnega sodišča sc je danes zagovarjala V. L. iz sovniškcg.i okraja. Državni pravdnik jo je obtožil, da je me-soca junija lanskega lela ovadila orožnikom, da se skriva zloglasni zločinec Omerza pri nekem posestniku, zaradi česar jo tukajšnje orožništvo tudi na|>ravilo pri omenjenem posestniku preiskavo, ki pa ni rodila nobenega uspeha. Omerze namreč niso našli. Poleg tega je pa |>o obtožbi nekemu drugemu posestniku pisala jiismo. v katerem mn je grozila, da mu bo preštela vse kosti. Vse te stvari, prvo kakor drugo, da je napravila iz sovraštva, ki vlada med njo, oziroma njeno družino in omenjenima posestnikoma. Vprašan je bil za mnenje tudi grafolog, ki je, sicer jiotrdil sličnost pisave, vendar je pa bila obtoženka oproščena zaradi oo-manjkanja vsakršnih drugih dokazov,
»SLOVENSKI DOM	H.	jsnuana	t)3c
Stcv. 10.
„Abecednik“ za nove poslance
/nauo je. da ji' bilo na jesenskih angleških državnozborskih volitvah izvoljenih veliko število poslancev, ki prvikrat prestopajo prag častitljive spodnje zbornice v NVestmiinstru. Marsičemu se morajo ti novinci priučiti, predho bodo »zreli«, da bodo mogli brezhibno nastopati na govorniški tribuni poslunske zbornice. Vsakovrstni predpisi, tradicionalni običaji iu procedure obstojajo, katerim se mora vsak poslanec pokoravati.
Marsikdo jo n. pr. presenečen, ko i/vp, dn svojega govora ne bo smel brt|ti. pač pa mu bo dovoljeno, dvakrat, trikrat v teku govora pogledati na svoj koncept, da si »osveži« spomin. Kakor hitro ta privilegij večkrat uporabi, je v nevarnosti, da ga »speaker« predsednik) pozove k redil- Čudno se sliši določba, da morajo biti govori podani v angleškem jeziku. Pomisliti pa je treba, da govorijo Irci, škotje in \ uličanje povsem svoj jezik, katerega bi večina zbornice, ako bi bil govor v enem izmed teh, gotovo ne razumela.
Poslanec mora zelo dobro paziti, da tekom svojega govora ne oracjii imena kakega drugega poslanca. Označiti ga sme samo jh) njegovem družabnem položaju, ali po volilnem okraju, katerega zastopa. Tudi se ne sme v nobenem slučaju obrniti naravnost do poslanca, ki mu hoče kaj sporočiti, pač pa mora iti
vse to lo preko spoakorja ali njegovega namestnika.
Poslancem jo prepovedano v zbornici kaditi, še celo časopisov ne smejo citati. Niti ni dovoljena brezpotrebna hoja po zbornici.
Dolg je seznam besed,, katere se v zbornici ne smejo omeniti. Med temi so: lažnik. denun-cijant, podlež, morilec, hiuavec, nepošten jak, potepuhin pa »šuft«.
Čudno, da je beseda -preklelo« (damu) dovoljena. Neki poslanec bivšega državnega zbora, ki je bil obenem tudi anglikanski duhovnik, je dejal:	Ako so to posledico civilizacije, po-
tem nazivljem to civilizacijo prokleto,« pa ga speaker ni pozval k redu.
Kajpada tudi pretepi niso dosoljeni V zbornici, a vendar sc celo hladni Angleži včasih ogrejejo in pred par loti sc je celo neki kabinetni jninister produciral kot zelo izurjen boksar. Žalitev obeh zbornic, sodnikov, kraljevsko hiše, sc kaznuje z ukorom.
Dasi se morajo angleški poslanci izogibati marsičemu, imajo pa na drugi strani mnogo privilegijev, katerih drugi državljani nišo deležni. Tako so večkrat vabljeni v dvor in k oficielnim slavnostnim paradam, manevrom itd. Kar pa je za Angleža glavno, je to, da kot poslanec postano lahko član najelitnejšega kluba in — Angležu je klub vse.
Siamski kralj, eden najmlajših vladarjev na svetu, pri smučanju v Švici.
U 38
Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni
Moje zveze z vragom so me pač obdolžili vsled tega, ker sem se znal tako spretno približati ladji na sto metrov, da me pri najčistejši vodi niso mogli opaziti, niti z^najboljšimi daljnogledi, in stavim, da sem zmožen tega še danes. Moja zveza s hudičem je bila torej le gola in skrajna previdnost.
Morda bi bili storili bolje, Pe bi mi bili prisodili božjo pomoč. Jaz sem namreč zelo cenil stari friziški pregovor:
»Bog pomaga mornarju v sili, a krmnrili mora znali mornar sam.«
Sigualna postaja v Sredozemskem morju.
Nekega julra smo' »plavali na površje in nahajali smo sc v novem življenju. Nebo nad nami je bilo temno modro in neskončno .široko. Sonce je kakor ogenj pripekalo z neba. Daleč za nami, v Severnem morju, divjajo zdaj viharji. Pred nami se dviga iz morja gibraltarska pečina. Kako se nam bo le posrečila vožnja skozi to ožino?
Kakih min nismo mogli opazili, pa jih tudi ni bilo pričakovati. Da bi pa bila ožina zaprla r. mrežami, pa tudi ni bilo verjetno, kajti morje je na tem mestu osemsto metrov globoko, tako globoko pa ni mogoče zasidrati mrež.
Potopili smo se toliko v gfobitjo, da smo lahko opazovali s periskopom. Našo podmornico je zajel močan morski tok in jo s hitrostjo Ireli do štirih milj tiral v Sredozemlje. Četudi so stroji zelo (»časi delovali, smo vendar prišli prav hitro mimo Gibraltarja.
Gibraltarsko pristanišče smo lahko natanko opazovali. Promet parnikov v luki je bil zelo živahen. Toda mi smo bili previdni in nismo hoteli v bližino.
Ko smo gibraltarsko pečino že tako daleč
pustili za seboj, da nas od lam niso mogli več opaziti, smo se dvignili na površje.
Moja vest ni bila lahka. Mislil sem na svojega načelnika aduiiralnega štaba, ki čaka name v Berlinu z mojo zadolžnico v roki, da bom po-lopil vsaj 50.000 ton v Sredozemlju.
Doslej smo potopili le ušivo ribiško ladjo, ki-Pn se nam je vrhu tega zapletla še žico okrog naših vijakov, če počasi ne pričnemo s svojim poslom, potem lahko vse skupaj pospravimo, kot so to storile štiri prejšnje podmornice v Sredozemlju in se vrnemo domov.
Poveljniki podmornic morajo imeti srečo.
Ni trajalo dolgo iu že smo zagledali ladjo, ki je plula od Gibraltarja proti nam. Brž smo se potopili in pripravili eno torpedo za strel. Toda preden smo ustrelili, sem si še enkrat ogledal parnik in opazil, da je imel zadaj na krovu dva majhna topu. Dalje sem uvidel, da je parnik precej majhen, vsekakor ne tako velik, da bi bilo vredno poslati torpedo nadenj. Torpedo namreč stanc — ii-l.009 mark; zato ni bilo lahko kar lobi nič meni nič oškodovati državno premoženje za celih 34.000 mark. Za tolikšno vsoto je že treba predmeta, ki je vreden takšne žrtve.
S, pritlikavcem se bomo torej spustili v topovsko bitko. Prve bitke s topovi, razen neke brezuspešne praske ob angleški obali, doslej še nismo doživeli. Zdaj, ko 'imamo dva nova topa, nameščena na sprednjem delu, bo treba napraviti majhen poizkus.
Pustili smo parnik mimo nas in smo se dvignili šele, ko Je bil že kake štiri tisoč metrov pred nami. Tedaj smo jim poslali prvi pozdrav.
Parnik nam ni dolgo ostal dolžan. Odgovoril je na naš pozdrav in pričeli smo živahno streljati. Parnik je vozil vijugasto sem in tja, da bi ga teže zadeli.
Mesto topničarskega časlnika je prevzel Wend-landt. Zaupal sem mu lo niesto, ker mi je rekel, da zna imenitno streljali. Ker je .bil dober mornar, sem mu to tudi verjel. V resnici pa Wend-
11	'koli napravil kakega topničarskega tečaja in se tudi sicer ni nikoli učil streljanja s topovi.
Zdaj pa se je pokazalo, da je bil Wendlandt v resnici dober mornar. Streljal je namreč odlično, ne da bi se bil kdaj učil in na šolske predpise sc sploh ni oziral. So ljudje, ki imajo izreden naraven dar za bojevanje.
Wendlandt je stal poleg mene na poveljniškem stolpu kot kak Napoleon — imel je tudi v resnici nekoliko njegove podobe. Pa tudi njegov duh je bil napoleonski in kakor nekoč Napoleon, tako je bil tudi on popolnoma prepričan, da je rojen za velika vojna dejanja.
Angleški parnik je ustrelil in za las je manjkalo, da nas ni pogodil. Izstrelek je padel kakih deset metrov od nas v vodo in dvignil velik steber vode. šumenje vode nam je glušilo ušesa. Rekel sem \Vendlandtu:
»Wendlandt, mi smo mnogo preblizu, treba se bo znova potopiti!«
Wendlandt pa so je okreuil in odvrnil: »Samo tega ne, prosim. Saj zlodeji tam ne znajo prav nič streljali, še trenutek prosim, pa jih uženemok
VVendlandt je imel prav.
Takoj naslednji naš strel je pogodil. Posadko na ladji je to očividno zbegalo, kajti začeli so naravnost smešno streljati. Wendlantit ni niti trenil.' Stal je na stolpu kot nekak vojskovodja. Njegova povelja so rezko odmevala po krovu. Ukazal je «brzostrel\	,
Naša lopa sla bila napol avtomatična, tako da se je zaklopnica po strelu sama odpirala in po vložitvi naboja spet zapirala.
Wendlandt jo izvrstno streljal. Krogle so padale kakor toča na ladjo.
Zapovedal sem voziti z vso silo. Naša podmornica je zdaj vozila z enako hitrostjo kot parnik,; zalo streljanje ni bilo težko, ker se razdalja ni več. izpreminjala.
Wendlandtove granate so naravnost cefrale parnikov krOv, Bil je lo imeniten pogled. Udarec
za udarcem je zadeval ladjo in vsakokrat se jo z bliskom razpočila granata.
Nenadoma se je parnik ustavil, izpustil paro in na jamboru je zaplapolala bela zastava.
\Vendlandt jo zaklical:	Ustavite ogenjli
Topa sta utihnila.
»Kakšna škoda,« je dejal Wendlandt, Mako rad bi streljal dalje, bila je to zame tako imenitna vaja I«
S	parnika so spustili čolne. Kapitan je prišel k nam in nam izročil svoje papirje.
Parnik se je imenoval AVoodfield'-. Tmel je naloženo vojno blago za Srbijo, avtomobile, puške in municijo.
Kapitan, starejši mož, lepe zunanjosti, z rdečo brado in osivelimi lasmi, je stopil predme. Gledal sem mu v oči:	•	,-
»Gospod kapitan, vi vozite vendar trgovski parnik. Kako, da imate na krovu topoveVKnr ste POČeJi, je približno isto, kot če bi civilist, streljal na vojaško četo!
Doslej'me je kapitan mirno gledal. Zdaj pa se mu je pogled zmedel in njegova; spodnja ustnica je.začeta trepetati.
Prosim,« sem mu rekel, ali ne’veste, kaj vas čaka?
še vedno je molčal. Potem je začel počasi in jecljajoče pripovedovati:
»Kapitan, ' je rekel, ; s topovi nimam jaz prav nikakega opravka. Vlada je namestila topove na mojo ladjo. Jaz niseui hotel, da bi, moji. mornarji imeli opravka s topovi, zato so mi pn poslali oddelek strelcev. Moral sem jih vzeti,‘ker je vlada tako zahtevala. Ta četa jo tudi zdaj streljala s topovi. Vsi do zadnjega so padli. Ko so bili topovi uničeni in je padel zadnji mož, sem ladjo takoj ustavil.«
Lahko bi ga bil ozmerjal, lahko bi'ga bil tudi ustrelil. Bil je vendar kot kapitan gospodar na ladji in bi mu ne bilo treba dovoliti, da bi niti postavili topove na'ladjo. Toda, čemu bi žalil'človeka, ki se ne more braniti?
Mesta ki so zraslla preko noči
Los Angeles, mesto v Severni Ameriki, je kraj, ki se je preko noči uvrstilo med velemesta prav z .ameriško brzinor. Nad mestom se kopiči dim |gromnih petrolejskih rafinerij, v okolici pa raste Dujno tropsko rastlinje. Filmska industrija pa ima tudi svoje velike atelijeje. Manj znano je dejstvo, da se je na tem kosu zemlje; šele 1. 1781 ustanovila prva naselbina, ki je štela vsega enajst ljudi, mešanica Špancev, Mesticev, Indijancev, Mulatov in Črncev.
Današnji Los Angeles ne kaže nobenega znaka veP. ki bi kazal na tako skromen začetek. Število prebivalcev je naglo naraščalo od desetletja do desetletja, 1, 1800 šteje Los Angeles še saino 313 kolonistov, a 1. 1880 ima že 100.000 prebivalcev, katerih število se je v naslednjih dveh letih podvojilo. A že 1. 1902 se pojavi številka 320.000. Že i. 1909 so v Los Angelesu postavili prve filmske atelijeje. L. 1920 ima že 580.000, a od 1. 1930 ga moramo šteti že med milijonska ameriška mesta. Z razvojem je šlo vzporedno tudi veliko civilizato-rično delo, ki je dalo mestu izredno lepo zunanjost in vabljivost.
Tudi na drugi strani ekvatorja, v Južni Ameriki, so rastla mesta kar preko noči. Pohlep po zlatu in kavčuku je gnal tisoče pustolovcev v še ne preiskane pragozdove Južne Amerike, vendar se ni vsaka, po teli ljudeh ustanovljena naselbina razvijala lako naglo, kot Los Angeles. Nekatere so propadle še preje, preden so se prebivalci prav za prav za stalno naselili.
Tako je končalo mesto Ciudad Vreia. Nekoč Je bilo cvetoče mesto, ustanovili so ga I. 1524 kolonisti, ki se je naglo razvijalo v prestolnico Guatc-male. Niti sto let po teni ni preteklo, ko je potres ob izbruhu ognjenika Agua niesto do tal razdejal. Danes je znano to ime le še kot borno indijan. se-lišže. Pa ne samo naravne katastrofe, tudi zlomi, ki jih je povzročila divjal špekulacija, so uničevale mnoga cvetoča mesta v Južni Ameriki. Ostanki in razvaline takih mest pričajo o neugnanosti, drznosti iu pohlepu evropskih kolonizatorjev, ki so potem, ko so zasledili bogastva v teb zemljah, drli vedno dalje v pragozd in puščavo, se borili t. domačni in zverinami brez ozira na krvave žrtve, brez ozira na zapreke, ki so bile ogromne.
Iz oči se je nenadoma dvignilo tudi mesto Douogoo Tonka. Končno je'bilo le peščica pod jetnih ljudi, pustolovcev, bankroterjev, izgnancev, ki so v Donogoo Tonka drli na glas, da skriva on-dotna, zemlja ogromne zlate zaklade. Nihče ni vedel o stvari nič točnega. Vsi so verjeli jn drli na slepo v obljubljeni zlati raj. In niesto je rastlo.
Vsak dan je zrastlo iz tal nešteto hiš, vmes pa nove ceste. Uredili so si svojo občinsko upravo, izvolili župana in postavili policijo, ki je imela polne roke posla s pustolovci, ki so se odvse-povsod zaleteli v ta kraj v lovu za zemeljsko srečo, za zlatom. Mesto je postalo senzacija, o kateri so se na dolgo in široko razpisavali Časopisi. Vse skupaj pa je trajalo le nekaj tednov. Zlata in srebra ni bilo nikjer, prevarani in obupani so se pustolovci razšli na vse vetrove, za seboj pa pustili praznoto. Mesto Douogoo Touka je usahnilo.
prostaških pisem
oseb, znanih iz prejšnjih let. O teli nekega sošolca jo vedel, da je svoječasno tožila, ker je njen pokojni mož utrpel veliko škodo, ko je izstopil iz metodistične cerkve ter se vpisal v angleško državno cerkev. Pisal ji je, da je tudi on enako storil ter radi tega propadel. Ker jo bila ženu bogata, mn je iz »Sočutja« poslala dve sto funtov, po današnji vrednosti okoli 50.000 dinarjev.
Tudi humorja ne manjka v takih pismih. Neka grofica je prejela pismo, pisano z otroško pisavo, v katerem je stalo, da je mama bolna m nimajo kaj jesti. I’iše ji zdaj, ko je mama zaspala, brez njene vednosti. Dalje, da je sedem let stara in ji je težiko, ker mama vso noč zdihuje. Grofica pa ni poslala denarja, pae pa se sama peljala na označeni naslov. Na veliko začudenje pa ni našla tam nobene revščine in potrebe, pač pa dobro rejenega možakarja v najboljših letih.
Neki dobrotnik je poslal na neko prošnjo, da sta mati in liči bolni, pet funtov, /a ta ček pa se je zanimala policija in poizvedela, da ni bilo nikjer ne bolne matere, ne otroka, pač pa da je obstojala družba postopačev, ki je pisarila samo prosjaška pisma. — Tudi pri nas se od časa do časa pojavljajo enaka pisma z izmišljenimi navedbami. Zato treba biti pri teh previden.
Knez Biilotv in radio
Neki angleški diplomat je v družbi pripovedoval sledečo zanimivo dogodbico:
Knez Bulovv, nekdanji nemški reichskanc-ler'in nemški poslanik v Rinili, ki jc pred par leti umrl, se jc nekoč nahajal v večjem hoteln mestu Hamburgu. Po obedu se je zabaval z navzočimi diplomati, ko nenadoma pristopi lastnik hotela ter povabi kneza, nuj stopi k radio aparatu, ker ravno govori norveški kralj. »Takoj,* jo odvrnil Biilow. »nikdar ne smemo zamuditi prilike poslušati kraljeve govore.« Ko je bil govor pri kraju, se je Bulovv zamislil, nato pa smehljaje dejal: »Vseeno je prav, da še ni bilo te čudovite iznajdbe, ko sem bil jaz kancclur. Mnogo kaizerjevih govorov sem šele po temeljitem popravku oddul javnosti. Ako bi že takrat imeLi radio, bi ga bil cesar najmanj dvakrat dnevno uporabljal in moja služba bi bila takorekoč onemogočena. Kaj hočem s tem reči, _ zdaj še ne boste razumeli, pač pa, ko izidejo moji spomini.«
Smučarski dinar
ia pripravo naio udeležbe na zimski olimpijadi 195«
1 + 1 + 1 .... = 100.000—
Rešilni plin je iznašel Francoz Koyer. Plin, ki ga je izdelal v obliki drobnega črnega praška pomaga proti zastrupljenju po vseh dosedaj znanih plinih. Iznajdbi je Royer dal ime oksikarbozon,
preskusil ga je z uspehom na podganah.
Tvegana služba
Sodem sto tisoč dinarjev letne plače imeti, no, to se še kar prijetno sliši. Toda, kdo bi maral za takšno ali pa kakršno koli drugačno vsoto tvegati svoje življenje? Mislimo, da bi ga bilo težko najti. Kemal Ataturk, diktator Turčije, ima v svoji službi človeka, pokuševalca jedi in ta ima omenjeno letno plačo.
Kemal paša ima namreč zelo veliko sovražnikov in takšni bi se prav lahko vtihotapili tildi v njegovo kuhinjo, zato pa je naloga pokuševalca, da vsako jed, ki je namenjena Ataturku, pokusi, predno jo prinesejo na" mizo, to se pravi, vsaj eno uro pred obedom, tako da bi mogel strup, ki bi bil primešan jedi, že učinkovati.
Pokušnja traja vsakokrat okoli pol ure, in ker je jedilni list turškega vlastodržca precej obširen, pokuševalec navadno ne potrebuje druge hrano zase, ker živi takorekoč od samih pokušenj.
Torej izborna hranu, 700.000 din na leto in 23 ur prostega časa na.dan. Zelo vabljivo, vendar dvomimo, da bi kdo bil pripravljen prevzeti tako nevaren posel.
Zvonenje po toči
V	Smolensku na Ruskem jc obstojalo samostansko pokopališče z marmornimi in granitnimi grobnimi spomeniki. Komunistična mestna uprava je porabila te spomenike za gramoz, s katerim je posula ulice. Moskovski listi so poročali o pametnem izkoriščanju ostankov nepotrebne preteklosti.
V	Moskvi so se spomnili, da je bil v Smolensku pokopan okoli leta 1880 znani revolucijski delavec Peter Zaičncvskij in priporočali njegov spomenik varstvu proletarskih oblasti. A preiskava je ugotovila, da je davno romal v kameno lom z vsemi drugimi vred.
Nekaj o piscih
Neverjetno veliko število jc onih, ki žive. samo od tega, kar si izprosijo s takozvanimi prostaškimi pismi. Zlasti pri angleških ibrc.z-poselnih« je ta način prosjačenja zelo udomačen. Ko je lady Houston po svojem možu podedovala težke milijone, je prejemala stotine takšnih prošenj ter si morala držati tajnika, ki jih je reševal. Tudi Rotschild je imel za to posebnega tajnika. Marsikatera takšna prošnja je upoštevanja vredna, nikakor pa ne vse. Milijonar Wills je v enem tednu prejel 5000 pisem, izmed teh pa jih je izbral le petdeset ter po svojem zastopniku razdelil med prosilce velike zneske. Tri tedne nato pa jc prejel ves denar vrnjen, kajti zastopnik je vse te slučaje raziskal ter našel da so bili v vseh petdesetih neresnični podatki.
Največji »umetnik« v pisanju prosjaških pisem jc bil brez dvoma George Stevenson. Ta je sam izpovedal da jc. ko je bil na višku s pisanjem, pridobil na* leto okoli 1000 funtov, nekako :240.000 dinarjev. Ta pisec je svojo kari-jero zaigral, bil je svoje dni celo slušatelj o\fordsko univerze. Ko je bil star 35 let je nekoč stal ob reki Temzi, brez vsakršnih sredstev. Našel je kos pupirja in svinčnik, ko sc nenadoma spomni naslova očeta nekega njegovega bivšega sošolca. Prosil je prav za prav posojila, na koncu pa dodal, da naj oprosti, ker nima penija za znamko. Prejel jc 10 funtov, kar je bilo zanj colo premoženje. Stopil je v restavracijo iu pri kozarcu vina spoznal, da je prav za prav šele sedaj našel svoj poklic. Odslej je pisal samo prosjaška pisma, ki so mu donašalfi velike svotc. Obračal se ni samo do nekdanjih sošolcev, peč pa tudi do drugih
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna Uaročnina.1‘2 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo Košiček.