NASLOV—ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3. Ohio TeJ«"thonr: HEndereon 3912 ZA DOSEGO ZMAGE KUPUJTE VOJNE BONDS Kranjsko • Slovenski Katoliška Jednota je prva in najgtarejia slovenska bratska podporna organizacija v Ameriki Posluje že 51. leto DARUJTE KAJ M Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki! Kntgrrd it Second Čim Matter December 12th IRS, at the Put Of Am at Cleveland, Obio. Pnder the Act af Aacwt 12th 1912. Ancogted far Mailing at Special Kate at Pwt«H FlorU»d tor tn Section 1198. Aet of October Srd 1917. Aothorlied en May 22nd 1918 NO. 3 — STEV. 3 CLEVELAND, O., 17, JANUARJA (JANUARY), 1945 VOLUME XXXI — LETO XXXI 58. clan KSKJ padel za domovino Vesti iz slovenskih naselbin ■j Milwaukee. Dne 14. dec. je umrl po daljši bolezni Frank Stopar, star 64 let in rojen v Rečici ob Paki v Savinjski dolini, štajersko. V tem mestu je živel 42 let. Zapušča ženo, pet sinov (enega pri vojakih v Alaski), hčer in brata, v starem kraju pa več bratov in sester. — Dne 17 dec. je umrl John Jaklich,' star 60 let in doma iz Prečne pri Novem mestu. Pred tremi leti ga je zadela kap in od takrat je bil invalid. Zapušča ženo, dva sinova (enega pri vojakih) in poročeno hčer. — Na bojišču v Evropi sta bila ranjena Pvt. Frank R. Faletich in Pvt. Frank V. Go-richar, Pfc. Aloysius Berce pa je bil ubit na zapadni fronti 18. nov. Presto, Pa. — Družina Pavel Subic je bila obveščena od vojnega departmenta, da je 21. nov. padel na zapadni fronti njen sin Joseph Subic, star 31 let. K vojakom je šel marca 1943 in preko morja je bil poslan prošlo pomlad. Poleg staršev zapušča tri sestre in dva brata, od katerih je eden tudi na fronti. Dragerton, Utah. — Dne 12. dec. je bil v Columbiji v rovu pri delu težko poškodovan Frank Mezek. Nahaja se v bolnišnici v Dragertonu. North Chicago, III. — Družina Louis Lindich je prejela pismo od svojega sina ,da se zdaj zdravi v McCloskey General Hos-pitalu, Temple, Texas. V to bolnišnico je bil poslan iz Italije, kjer je bil ranjen pred tremi meseci. V bolnišnici se je seznanil s šestimi slovenskimi ranjenimi ujetniki, od katerih ima eden sorodnike v Clevelandu in bi rad izvedel za njih naslov. Eden teh sorodnikov je Frank Tekauc, katerega prosi, naj mu piše na sle deči naslov: Vladimir Radenšek, 81G-250-596, McCloskey Gene. ral Hospital, c/o GPO Box 20, New York, N. Y. , Ely, Minn. — Na božični dan, ko je bilo tukaj 22 stopinj pod ničlo, je pogorela hiša rojaku Antonu Jerichu st. Windsor, Ontario. — Dne 7 dec. je tukaj v bolnišnici Grace umrl Valentin Yagodic iz Am-herstburga, star~43 let in doma iz št. Lenarta pri šentjurski gori na Gorenjskem. V bolnišnici je bil od 28. nov. in je podlegel težki operaciji na želodcu. V Clevelandu, O., zapušča strica, v starem kraju pa ženo, tri sinove, več bratov in sester. Soudan, Minn. — Pri delu v rudniku je 12. dec. umrl Karol Klun. Umrl je naglo med kosilom. Star je bil 62 let in doma iz Ribnice na Dolenjskem. Za pušča ženo, sina, sestro in tri vnuke. Uniontown, Pa. — Dne 29 dec. je umrl Joseph Valicevic. On se je prehladil 13. dec., toda je delal še tri dni. Dne 17. dec. se je vlegel v posteljo, iz katere ni več vstal. Dne 29. dec. je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je nekaj ur pozneje že umrl. Doma je bil iz vasi Drnovo, fara Leskovec pri Krškem in v Ameriki 32 let. Tukaj zapušča ženo dva sinova, hčer in bratranca, starem kraju pa polbrate in sestre, če še žive. -o— John J. PeterUch South Chicago, III. — Naše društvo Presv. Srca Isusovega broj 166 izgubilo svoga prvog člana vojnika, brata John J. Peterlicha. O tome bilo roditelj ima pokoj nog brata službeno javljeno, da je umro u Franciji na fronti 15. rtov. 1944. Naš vrijedni član bio rodjen na 7. febr. 1918 u So. Chicagu, 111., i pozvan u vojnu službu 20. julaja 1942. Roditelji su njega kao ostale braču i sestre upisali u pomladak našeg društva, a posle g. 1936 u odraslo članstvo. KSKJ. učinila je več svoju dužnost, da izplati roditeljima njegovu cijelu osmrtninu, a naš odsjek je naručio dve sv. mise u našo j hrtvatskoj crkvi, jedna bila darovana na 15. januara, a druga če biti na 7. febr. na pokojnog rodjen dan. Pokojni naš brat ostavlja ža-lostnog otca Marka i žaiostnu majku Anu, tri brate i 2 sestri: George ,oženit kod kuče; Ilija, u U. S. armiji; Thomas, u U. S. mornarici u Floridi; sestri Mary i Katy kod kuče., svi članovi našeg društva. Njegova tužna majka je več naročila jedno sv. misu, prvo održana na 9. decembra 1944. Glavnu misu darovao je Rev. Grubišič, a govorio Rev. Andri-janič. Zato ' roditelji pokojnog se zahvaljujejo svima, koji su platili i prisutni bili na ovoj sv. misi. Isto j oš se unapred zahvaljujejo svim onima, koji če prisustovati i druge sv. mise, kao zahvala i svima za tješe-nje u tuži i žalosti. Brate Ivane! Neka Ti je blaga uspomena i počivaj u miru božem gdje bio u tudjoj zemlji! A Tvojim roditeljima, bra-či i sestrama naše iskreno sau-češče. J. Peterlich, tajnik. -o- MILIJARDA ZA GRADNJO LETALIŠČ Washington, D. C. 10. jan— Senator McCarran, demokrat iz Montane, je predložil zakonski načrt, da federalna vlada potroši milijardo dolarjev za gradnjo 6000 letališč v povojni dobi. Državne in mestne vlade naj bi prevzele del stroškov. Načrt je v soglasju s priporočilom civilne letalske avtoritete. -o- 183 ZDRAVNIKOV UMRLO V VOJAŠKI SLUŽBI V 1944 Chicago, Hi- — Ameriška zdravniška zveza je danes naznanila, da je tekom 1. 1944 umrlo v vojaški službi 18ž zdravnikov, in sicer je bilo od tega števila 70 ubitih v akciji, ostalih 113 pa je umrlo naravne smrti. Izza začetka vojne je umrlo v službi oboroženih sil 326 zdravnikov. PRIZOR Z INAVGURACIJE GUVERNERJA LAUSCHETA Kratke vojne vesti ! Slovenska pionirka umrla Slika nam predstavlja dva ohijska guvernerja. Na levi je bivši guverner John W. Bricker, zraven njega je pa "naš fant,** novi guverner Frank J. Lausche. Slika je bila vzeta ob priliki, ko sta šla oba driavnika iz kapitola v Columbusu na oder, kjer se je 8. januarja zatem vršilo ustoličenje novega guvernerja Lauscheta. Sin slovenskih staršev je s tem dosegel največjo last v državi Ohio. \ ROOSEVELTOVA IZJAVA Washington, D. C. 11. jan. — Predsednik Roosevelt je zagotovil voditelje kongresa, ki so se oglasili v Beli hiši, da bo imel proste roke na konferenci "velike trojice." Kje in kdaj se bo vršila, še ni znano. To je bil tudi Rooseveltov odgovor kritikom zunanje politike njegove administracije. Dejal je, da ni ničesar obljubil na sestanku s premier jem Churchillom in maršalom Stalinom v Teheranu, Perzija, in pozneje na konferenci s Churchillom v Quebecu, Kanada, glede ureditve meje med Poljsko in sov jetsko Rusijo in ne o drugih problemih v Evropi, katere je vojna potisnila na površje. -o- Boji v Sloveniji Novi jugoslovanski brzojavni urad je te dni o bojih v Sloveniji poslal naslednje poročilo: V Sloveniji ,na Dolenjskem, so naše čete, ki so 7. januarja sovražniku prizadele težke izgube, prešle k odločnim protinapadom in so zavzele Žužemberk, Ajdovec in Lipovec. Naše čete so z naskokom zavzele važno sovražno postojanko Polom in so s tem preprečile sovražni poskus, da bi olajšal pritisk na svoje postojanke ob levem bregu Krke od Kočevja. * Na Primorskem naše čete še dalje zasledujejo sovražnika in so zavzele važno križišče cest Col ter so presekale Gorica-Ponteba železniško progo. Kupujte vojne bonde! t Mrs. Jennie Debevec 1 Na Štajerskem je bila presekana proga Grobelno-Rogatec, en vlak pa je bil razstreljen na Celje-Maribor železniški progi. -o- V DECEMBRU SO BILE IZGUBE lOOfiOO Chicago. — Podpolkovnik Pulcipher, ki je prideljen uradu za obvezno vojaško službo, je izjavil, da bodo znesle ameriške izgube v decembru do 100,000 mož, kadar bo lista enkrat gotova. Cleveland, Ohio.. 13. jan., zvečer, 15 minut čez enajsto, je umrla v Charity bolnišnici Mrs. Jennie De-bevec, stanujoča na 1068 E. 174. St. Na 12. decembra jo je zadela kap na možganih. Mnogo je trpela in zdravniki so poskušali vse v svoji moči, da bi jo ohranili pri življenju, pa božja volja je bila drugače in smrt jo je rešila trpljenja. Ob smrti je bila stara 47 let. Rojena je bila v Braziliji, odkoder so jo prinesli starši v Severno Ameriko, ko je bila stara eno leto. Bila je iz znane Ko-larjeve družine, ki je imela svoj dom na 1023 E. 61. St. Za njo žalujejo: soprog James Debevec, urednik Ameriške Domovine, sinovi: Edward, poročnik Robert, Petty Officer 1-C Ralph in Jimmy, star 6 let ter hčeri Bertha in Jean. Robert in Ralph sta doma. Prvi je bil poklican k bolni materi iz Arizone, drugi je pa dospel iz Anglije na dopust. Dalje zapušča brata Mihaela Kolar, sestre: Mary in Rose Kolar ter Antoinette Larco, tri vnuke ,in mnogo drugih sorodnikov. Bila je članica društva sv. Marije Magdalene 162 KSKJ, Clairwood 40 SDZ in podružnice 14 Slovenske ženske zveze. Pokojna je bila blaga žena, skromna in tiha, vsa njena skrb je bila samo za družino, za hišo in dom. Naj počiva v miru božjem! Prizadetim naše iskreno soža-lje. -o - IZGUBE KANADSKE ARMADE PREMIRJE NA GRŠKEM Atene, Grčija. 16. jan__Danes je stopilo v veljavo premirje med upornimi grškimi levičarji ELAS in EAM stranke in med angleškimi četami, nahajajočimi se tukaj. Premirje je posredoval in izposloval angleški general Scobie, kar je ljudstvo z velikim veseljem pozdravilo in v ta namen prirediti veliko manifestacijo, po mestu. Angleške čete ne bodo več streljale na čete levičarjev (ELAS) in se bodo umaknile iz 21 okrajev Grčije, katere imajo levičarji v svoji oblasti. Na ta način bo sedanja civilna vojna na grškem končana. -o- Kralj Peter se ne strinja z sporazumom med šuba-šičem-Titom London, 11. jan. — Jugoslovanski kralj Peter je danes naznanil dva vzroka, zakaj da se ne strinja z sporazumom, ki sta ga dosegla dr. šubašič in Tito, s katerim naj bi rešila problem vlade v Jugoslaviji. Prvi vzrok je predlagana for ma regenstva in drugi, ker bi glasom tega sporazuma dobil Tito absolutno legislativno moč, dokler ne bi dovršila postavo-dajna skupščina svojega dela To zadnje bi pomenilo, je izjavil kralj Peter, da bi se dalo vso moč v Jugoslaviji v roke eni sami politični skupini (Titovi). -o- NAS VOJNI DOLG NARAŠČA Washington, D. C. — Junija meseca 1946, kakor je napovedal predsednik Roosevelt bo znašal 292 bilijonov. Če se to razdeli na 138,000,000 prebivalcev, pride okrog $2,118.00 na vsakega posameznika. --o- Izgube kanadske armade do lanskega decembra so znašale 60,941 mož. Izmed teh je bilo 16,720 ubitih, ali pa so podlegli ranam in boleznim, 87,722 je bilo ranjenih, 6,499 pa je pogrešanih, interniranih in ujetih. VELIKI TRIJE SE BODO SESTALI TA MESEC London. — V diplomatskih krogih se govori, da se bodo kon cem tega meseca sestali Roosevelt, Churchill in Stalin. To so seveda samo ugibanja. Tudi kraj sestanka je še tajnost. Velika ruska ofenziva Rusi so pričeli s svojimi velikimi zimskimi ofenzivami, ki so sedaj že v polnem razmahu. Števlne ruske čete so prekoračile reko Nido ter prodirajo zdaj nevzdržno proti Šleziji. DVe nadaljni ruski koloni sta prešli v napad južno od Var-; šave, še dve nadaljni pa severno od poljskega glavnega me-j sta. Nemci poročajo tudi o sil-J nem ruskem pritisku na Vzhod-' no Prusijo, kakor tudi na številne nove napade v Budimpešti, ki bo vsak trenutek padla v popolno rusko oblast." Nemci poročajo, da imajo Rusi 15 pehotnih in približno 30 oklopnih divizij. Kako velikega obsega so te bitke v primeru z bitkami Amerikancev in drugih zaveznikov na zapadni fronti, bo razvidno iz primerjave, da imajo Amerikanci, Angleži, Kanadci in Francozi na zapadni fronti vsega skupaj 56 divizij. Totalna moč Rusov na vzhodni fronti je trikrat več-ea kot naša na zapadni, proti sebi pa imajo Rusi dvakrat to-iko Nemcev, kot jih imajo zavezniki na zapadni fronti. Prodiranje naših armad Ameriška prva armada, angleška druga in ameriška prva armada so strnile svojo fronto ter se približujejo sedaj od treh strani mestu Houffalize, katero mesto je pred padcem. Skoro gotovo je, da bo mesto padlo v blast zaveznikov, pred- no bo izšla ta številka našega i lista. Odbit napad Japoncev na Burmi Glavni stan vojaškega poveljstva na Cejlonu. — Veteranske čete 15. indijskega zbora, ki so konsolldirale svoje nanovo izvojevane pozicije na obali Burme, so v bližini kraja Kyebona odbile silen japonski protinapad. Sestanek Velike trojice London. — Londonsko časopis -je objavilo na svojih prvih straneh z velikimi črkami in v debelem tisku vest, da se bo prihodnji sestanek predsednika Roosevelta, premier j a Churchilla in maršala Stalina vršil menda v Londonu in sicer koncem januarja. Časopisje tudi poroča, da bo kmalu prispel v London Harry Hopkins, znani predsednikov svetovalec, ki bo pripravil vse potrebno za ta sestanek. NEMŠKI URADNIKI BEŽE IZ SLO VENUE Radijska postaja Beograd poroča, da je gibanje Narodne osvobodilne fronte v Sloveniji in na Štajerskeni zavzelo tako velik obseg, da nemški uradniki trumoma odhajajo iz mest in trgov, če ni v njih nemške posadke. Družinam uradnikov je dovoljeno vzeti s seboj toliko prtljage, kolikor je hočejo in kolikor je morejo sami prenašati, toda uradnike pošilja v Nemčijo gesta po, ki je prevzel vse prevozne Črte na Štajerskem. In poročilo dodaja: "Velika zbeganost prevladuje med domačimi izdajalci, katerim ni dovoljeno pobegniti, če pa kdo skuša pobegniti, ga Nemci po-šijejo kopat na utrdbe." Mrs. Mary Grdina st. Dne 11. jan. je lahko in mirno v Bogu zaspala Marija Grdina rojena Bizjak po pardnevni bolezni, v visoki častni starosti 84 let. O tej smrti se poroča iz družine njenih sinov in hčera, da jo je rešil angel miru ob osmi uri in 10 minut v četrtek zjutraj, ko so domači- stali ob postelji ljubljene matere, katero so imeli vedno v velikemu spoštovanju. "Naša mama" so jo imenovali, vodili na okrog, ker je zadnje čase izgubila skoro ves vid, imela pa je še vedno veselje z otroci in obratno otroci ž njo. Rajna je bila rojena 8. novembra 1850, v vasi Podgoro pri Bistri, fara Vrhnika. Doma je bila izučena šivilja in to je bilo njeno veliko veselje tudi vse poznejše življenje tukaj v Ame*^ ki, posebno še prva leta. ko so ženske največ nosile obleke narejene od domačih šivilj. Mnoge naše slovenske žene in dekleta so dobile delo in službo pri Grdinovih potom rajne Grdino-ve matere. V Ameriko je dospela za soprogom z družino leta 1891, pred 53 leti. Soprog John Grdina je umrl 28. dec. 1922. V življenju je preživela mnogo trpkih let. Potovanje z družino v Ameriko za soprogom, množeča družina tu v Ameriki v letih depresije, težko delo z bor-darji, potem z gostilno in med tem potovanje v zlato Kalifornijo z družino in nazaj, brez denarnih sredstev, vse to je bil križev pot, toda vzgojila je družino, katera je vzorna v naselbini. Ti-le otroci žalujejo zanjo: John, Math, Vitus, Cpl. Alojzij, ki je dospel par ur potem ko je umrla na obisK, Antoinette Ka-lish, Alice M. Vidmar, Jeanette M. Jakšič, Vera G. Virant, hči Mary poroč. Haffner je umrla pred leti. Zapušča tudi 23 vnukov in 6 pravnukov. Pripadala je društvom: Sv« Marije Magdalene 162 KSKJ, Sv. Nikolaj 22. HBZ, Srca Marije, Jutranja zvezda in L. C* B. A. Njeno ime je poznafio daleč po Ameriki s prvih časov. Mnogi se je bodo spomnili v molitvi, ki so v težkih časih dobili hrano in stanovanje pri Grdinovih. Naj blaga pionirka sedaj vživa blaženi in večni mir. Preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. o Spominjajte se naie, takd nesrečne stare domovine in da* rujte kaj v sklad JPO, slo*Pf ska sekcij al ( DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. finančno poročilo ta leto 1944. Kdor še ni prejel stenskega koledarskega Jednote, ga lahko dobi pri prihodnji seji, ali mi naj piše, da mu ga pošljem. 41, PITTSBURGH, PA. Na naši zadnji letni seji je bil izvoljen sledeči odbor za 1. 1945: Predsednik John C. Golob, tajnik in zapisnikar Louis Heinricher, blagajnik John Bojane, nadzorniki: Frank Fa-renehak, Michael Jordan in Anton Sader, zdravnika Dr. Fr. J. Arch in Dr. George Noden, zastavonoša Martin Berdick. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v Slov. Domu na 57. St. Zaeno Vas prosim, da bi se malo bolj zanimali za pridobivanje novih članov, kajti jaz iskreno želim, da bi se naše društvo saj malo povečalo v tekočem letu; posebno moramo paziti za nove člane mladinskega oddelka, saj z istim se nam bo vedno večal tudi naš odrasli oddelek s prestopom mladine. Torej še enkrat prosim, delajmo skupno za večje društvo in Jed-noto! S pozdravom, Louis Heinricher, ta j. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 57, BROOKLYN, N. Y. Srečno in blagoslovljeno novo leto 1945 želim vsemu članstvu našega društva kakor tudi vsem glavnim uradnikom in članom članicam naše Jednote. Na prvi letni seji našega društva dne 6. januarja, je bilo sklenjeno, da članstvo tudi letos plačuje 15. centov na mesec kot društveni asesment kot že zadnje dve leti za kritje društvenih stroškov. Ker so pa naše veselice tako slabo obiskane ,je bilo pa tudi sklenjeno, da vsak član članica plača za leto 1945. $1.00 izvanrednega asesmenta kakor lansko leto, izvzeti so le člani v vojaški službi in 70 letni člani, ti so tudi prosti društvenega asesmenta 15 centov na mesec. Društvenih stroškov se vsak mesec precej nabere katere je treba plačati, zato naj se vsak zaveda, da je treba svoje društvo podpirati že na en ali drugi način da se društvo vzdržuje. Nadalje je bilo sklenjeno, da društvo priredi letos dve veselici, kakor navadno na Be)o nedeljo 8. aprila in na Martinovo nedeljo 11. nov. Na te veselice ste še sedaj vabljeni, če še k sejam ni morete priti, pa vsaj na veselice! Prejel se mpismo, sklep seje glavnega odbora vršeče se 29. julija 1944 radi ases. TO let starih članov. Skip se glasi da z januarjem 1945 Jednota plača za omenjene samo posmrtninski asesment, vse druge doneske pa morajo sami plačevati, člani-70 letniki našega društva ste bili še obveščeni radi te spremembe s posebnim pismom, s tem Vas zopet naprošam, da to vpoštevate. Od vojaške oblasti je bile obveščena soproga našega ^člana John Papesh, da je bil on ranjen nekje na nemški fronti meseca decembra 1944. Želimo mu hitrega okrevanja in po-vratka k svoji družini. Božična in novoletna voščila pošiljajo iz vseh delov sveta, vsemu članstvu našega društva sledeči člani vojaki: Stanley Rupnik, John Žagar, Joseph Zedar, Freddy Konchan, Matt- Sobratski pozdrav, Valentine Capuder, tajnik. DRUŠTVO VITEZI SV. MI-HALJA BROJ 61, YOUNGS- TOWN, OHIO. Poziva se naše članstvo na prvu sjednicu ove godine, koja če se obdržavati u nedelj u 21. januara u 2. sata posle podne u obični dvorani. « Naša prošla godišnja sjedni-ca je bila slabo posječena; dali je članstvo radilo, ili je ziu nemarilo za sjednicu ne znam, da nismo mogli ni iste otvoriti, a kamo birati odbor!? Onda opetovano vas molim, da ste prisutni na ovoj sjednici u što večem broju. Ne zaboravite, da si moramo birati odbor za g. 1945, koji če moči točno služiti društvene posle. Ni je dosta samo poslati svoj asesment po drugim, a sam se lenčavati doma kod kuče; ako član mora raditi ,onda je isprika.* Na dojduči sjednici istota-ko čete moči čuti izvešče nad-zornog odbora kako društvo i naša blagajna obstoji do sada. Zajedno pozivam sve članstvo, koji ste ostali dužni za g. 1944, da podmirite svoj dug. Nije lepo ostati dužan sada, kada ima rada dosti, i radimo svaki dan. Ponovno vas prosim, da ne zaboravite na ovaj moj dopis, a isto prve sjednice na 21. januara. Sa sobratskim pozdravom, r lmbro Mavracich, ta j. DRUŠTVO MARIJE SEDEM ŽALOSTI ST. 81, PITTSBURGH, PA. Prva seja tega leta se vrši v nedeljo 21. januarja, točno ob 2:30 popoldne. Članice so vabljene, da se udeležite^ seje ob katerem času bodo nadzornice dale svoje poročilo in tajnica bo tudi prečitala letno poročilo kakor navadno^ tudi odbor za leto 1945 bo zaprisežen na tej seji. Napravite resolucijo; da boste prihajale na mesečne seje redno, zato, ker je dobro, da se vsaka članica zanima za društvo. Odbor bo storil kar bo v njegovi moči, da bo društvo rastlo v financi in štvilu član-» stva, ampak vaša tozadevna kooperacija in zanimanje bo z veseljem sprejeta. Nast seje so kratke in zanimive, torej pridite! Zopet Vam moram žalostno vest naznaniti in to je, da je naša sestra Mary Jurgel umrla dne 8. januarja v starosti nekaj nad 70 let, dolgoletna vestna članica našega društva. Rada je prihajala n£ seje kolikokrat ji je bilo pač mogoče likokrat ji je bilo pač mogoče in če ji je zdravje dovolilo je vedno prejela skupno sveto ob-hajilo z drugim članicam ko smo imele posebne svet^ maše, itd. Članice jo bomo pogrešale. Naše iskreno sožalje družini sestre Jurgel in članicam jc priporočam v molitev. x Kakor je bilo določeno poj glavnem odboru bodo od 1. januarja 1945 naprej nad 70 let stare članice morale plačati 42 hew Majetic, Valentine Capu-i centov več vsak mesec. Jedno- btt izvoljen sledeči odbor za te- Frances Kranjc, tajnica Mary Potočnik, blagajničarka Frances Salmič, zapisnikarica Frances Susel, nadzornice: Agnes Pirnat, Julia Zallar in Frances Agnich, zdravniki—vsi slovenski zdravniki iz Clevelanda. Naše seje se vršijo po starem, vsak tretji četrtek zvečer pod cerkvijo; torej prijazno vabim vse naše članice na prihodnjo sejo vršečo se v četrtek 18. januarja. Pridite številno, da boste slišale celoletni račun, tako bo tudi vsaka dobila za to leto izpisano plačilno knjižico, da ne bo treba tajnici istih nositi od seje do seje. Katera pa ne more nikakor priti na sejo, naj naroči svoji sosedi ali prijateljici, da tudi njeno knjižico vzame seboj. Čeravno že malo kasno, želim Vam vsem srečno in uspešno Novo leto in skoraj šen konec vojne, da bi se naši vrli fantje kmalu srečno in zdravi vrnili domov. S pozdravom, Mary Zalar, predsednica. der Jr. in Jerry Koprivsek. Bolnike tudi imamo in sicer: Mary Legisa, Joseph Gargu-rich, Louis Kump in Joseph Mercun. Želimo jim ljubega dravja. Zdravim se je naznanil Anton Gerbec. Prihodnja redna seja se vrši 3. februarja. Na tej seji bo razdeljeno med članstvo letno ta bo plačala samo posmrtninski asesment še naprej toda le za one, ki so bili 30. junija 1944 70 let stari, za druge pa ne. S pozdravom, Frances Lokar, preds. DRUŠTVO SV. ANE ST. 139, LA SALLE, ILL. Na naši zadnji letni seji je koče leto: Predsednica Mary Furar, podpredsednica Ifary Kastigar, tajnica Anna Klop-cich, blagiajnlčarka Anna Scheuer, zapisnikarica Anna Plan tan, nadzornice: Emma Shimkus, Angela Strukel in Rose Klobuchar, zdravnika: Dr. Margaret Starman in Dr. L. V. Urbanowski, duhovni vodja Rev. Stephen Kasovich. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Prošene ste, da se sej redno in številno udeležujete. Na bolniški listi imamo sedaj sledeče članice: Mary Do-lanc, Margaret Cvelbar, Adele Syverson in Regino Adele Ro-gel, ki je srečno prestala operacijo, sestra Mary Urbani j a se pa zdravi v bolnišnici. Vsem tem našim bolnicam želim, da bi'kmalu okrevale, članicam pa priporočam, da jih obiščete. S pozdravom, Anna Klopcic, tajnica. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ST. 169, CLEVELAND, O. Vabilo na sejo. Opozorilo. Vabilo na veselico. Danes, dne 18. januarja, a četrtek ob 7. zvečer.se vrši pr va mesečna seja našega društva v navadni dvorani kjer bo zaprisežen novi odbor.društva Kakor zadnja leta, tako bo tudi sedaj zaprisego in umešče-nje odbora izvršil urednik Gla sila brat Ivan Zupan. Zato cenjeno članstvo prijazno vabim in prosim, pridite v velikem šte vilu na to sejo. Navada, da damo na vsaki seji prisotnim dve nagrade, ostane še v bodoče v veljavi. Torej na svidenje! Na tej seji se mora več važ nih točk rešiti, posebno glede iiaše zabave v nedeljo, dne 4 februarja v S. Domu na Holmes Ave., za kar bo treba nekaj pomočnikov pri delu Mr. Anton Grdina nam je obljubil, da bo nam ta dan popoldne kazal lepe fttittg'-filmske slike; med temi bodo tudi pro-.zvajane slike velike Jednotine jubilejne slavnosti dne 30. julija 1944 v Jolietu. Po zaključku kazanja slik bo odbor pre-skrbel nekaj prigrizka in pijače, tako bo tudi godba za ples na razpolago. Pri tej priliki tudi opozarjam naše 70 letne člane, da naj prečitajo zadnje Glasilo glede dodatnega plačevanja za stroškovni in operacijski sklad znesku 42c na mesec, torej oc 1. j an. tega leta je treba takim članom toliko več plačevati, Jednota plačuje samo posmrtninski ases. za samo one, ki so bili lani 30. junija 70 let stari. Torej izvolite to toliko stari vpoštevati. Če imate morda kako pritož bo ali kako zadevo za glavni urad, pridite na sejo in jo razložite našemu društvenemu predsedniku br. Pezdirtzu, ker on se bo prihodnje letne odbo-rove seje udeležil. Izvolite tudi vpoštevati sklep zadnje gl. letne seje, da se proda vsakemu odraslemu članh društva eno vstopnico za našo zabavo 4. febr., kajti ta denar gre v našo blagajno ker že nismo zadnja tri leta imeli nobene veselice v ta namen. Sezite torej po vstopnicah in pridite vsi na to zabavo; pripeljite seboj tudi svoje prijatelje. Torej na veselo svidenje dne 4. februarja! S pozdravom, Joseph Ferra, tajnik. DRUŠTVO SV. HELENE ST. 193, CLEVELAND, O imena leto kakor sledi: Duhovni, vodja Naj prvo naznanjam našega odbora za tekoče DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA, ŠT. 226, CLEVELAND, O. Vabilo na veselico Naše društvo že več let prireja veselico v mesecu januarju v korist svoje "blagajne. Zadnja leta smo iz čistega prebitka te prireditve navadno kupili še kak vojni bond, "kar se lahko smatra kot patriotičen čin. Naša letošnja redna veselica se bo vršila v soboto, dne 20. januarja zvečer ob 8:30 v S. N. Domu Nikolaja. Od tam je odšel v Bridgeport, Conn., kjer je bil kaplan pri slovaški župniji sv. Janeza Nepomuka. Od tam je bil sprejet v elevelandsko Škofijo in je bil kaplan pri sv. Vidu. Od tam je bil prestavljen v Barberton, O., kjer se je z velikim navdušenjem lotil ustanovitve ondotne slovenske župnije Presvetega Srca, kmalu zatem je pa bil prestavljen v Lorain, k naši fari sv. Cirila in Metoda, kjer je neumorno deloval in se trudil za korist in napredek župnije, dokler ga ni Vsemogočni prerano poklical k Sebi v 41. let njegove starosti. Službe božje, darovane po nečaku Rev. Father Sebastian* so se udeležili njegovi starši Mr. Frank Soklich in Mrs. Ivana Soklich, roj. Berk, ter sestre Mary in Jennie omož. Yelenc in nečakinje kateri vsi tukaj žive. * , Pok. župnik Rev. Anton Berk je bil član društva sv. Cirila in Metoda št. 101 KSKJ. Rev. Father Sebastian, kakor tudi njegov oče Mr. Frank Soklich, ter Mr. Anthony Yelenc st. in ml. soprog in otrok, hčer Jennie, vsi spadajo k društvu sv. Cirila in Metoda, mati in hčere pa spadajo k društvu Marije Čistega Spočetja št. 85. Bodi, mu ohranjen blag spomin! Poročevalec. VABILO NA SEJO DRUŠTVO KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Pittsburgh, Pa. — Vljudno na St."Clairju. Za plesaželjne' ste vabljene na prihodnjo let- imama naročen znani Vadnalov orkester. Vstopnina znaša z davkom vred 50 centov. Prav prijazno ste vabljeni vsi naši člani in Članice, tako tudi ostali Jednotarji iz Cleve no sejo, ki se bo vršila tretjo nedeljo 21. januarja, kjer bo tudi volitev novega odbora,ker! zaradi slabega vremena smo isto odložile na prihodnjo sejo. ali ne bomo s tem ujeli dve muhi z enim udarcem? Pa še za dva tako dobra in plemenita namena. Zatorej takoj se odločite in pridite na to zabavo v nedeljo, 21. januarja 1945, točno ob drugi uri popoldne, v šolski dvorani Sv. Štefana, Cer-mafc Road in Wolcott Ave. Lepo nagrado lahko dobite, ako ne, tedaj pa boste lahko šli iz dvorane s ponosom, da ste storili kar dva dobra dela v enem dnevu. Za veselični odbor: Mary Tomazin, predsednica. SLOVENKA ° UMORJEN A V HOBOKENU, N. J. New York. — V pondeljek zvečer dne 8. januarja je prišel v gostilniške prostore Martina Vladiča na Washington St., Hoboken, N. J., Sigurd Nil-sen, star 65 let, po rodu Šved, in po poklicu mizar, ki je bil dolgo let stalni gost in prijatelj gospodarja • in njegove žene. Vladič je ravno odšel pokropit nekega svojega prijatelja, gost pa se je razgovarjal z gospodinjo in ji je dvakrat plačal pijačo. Ko mu je tretjo pijačo odklonila, je potegnil revolver in jo vstrelil. Pokojna Mrs. Vladič je bila rojena v Domžalah pred 49 leti in se je prej pisala Cecilija Likar in je bila sestra Joe Likarja iz Ridgewooda, L. I. Poleg moža Martina zapušča dva sinova, ki sta v armadi. Morilca so kmalu prijeli. Druge podrobnosti nam niso znane. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, njenim zaostalim pa naše sožalje! "G. N -—k.. Domača fronta. - , Doli P0(JPisana vas P[ijaz"° Zavlačevanje produkcije bo landa in cen j. občinstvo. Misli- prosim, volite si novi odbor, da i podaljšalo vojno svari Krug mo, da je prav ,če se v teh kri-' boste potem rajei prihajale, j • ' tičnih Časih po daljši dobi malo , Prošene so tudi tiste, ki ste Washington.—"Vsak Ameri-v društvenem in domačem kro-! pristopile oktobra, da storite kanec je ponosen na borbenost, gu pozabavamo in . s tem, za- svojo dolžpost; to je mala svo- j katero kažejo naši vojaki na časno pozabimo dnevne težko- ta v dfenarju in pa kar naša! vseh bojiščih," pravi J. A. če. Torej na vfcselo svidenje pravila zahtevajo, za one pa, I Krug, Chairman War Produc- za prvo četrtletje leta 1945. (OWI) Veterani, ki kupijo hiše imajo ugodnosti glede izgona najemnikov Washington. — OPA naznanja, da veteranom, ki kupijo hišo z izposojenim denarjem ni treba, v slučaju, da je posojilo jamčeno od ravnatelja za zadeve veteranov, ugoditi zalitevi, da morajo položiti 20% kupne cene predno morejo dobiti pooblastilo za izgon najemnika. Določbe OPA zahtevajo, da mora biti plačano 20% kupne cene, predno more kupec izgnati najemnika. (OWI). Stari odmerki za avtomobilske plašče razveljavljeni Washington.—OPA je razveljavil odmerke za avtomobilske plašče z datumom 31. marca 1944 ali prej. Jako malo teh odmerkov, ki so zapadli dne 23. decembra 1944, se nahaja še v rokah konzumentov, tako da po mnenju OPA ne bo mnogo konzumentov prizadetih. Vsakdo, čegar odmerek je bil'razveljavljen s tem ukrepom ,more vložiti pršonjo pri svojem lokalnem War Price and Rationing Board-u, da se tQU~tf>odaijša rok, je izjavila pristojna oblast. 25 milijonov čaka na veterane iz prejšnje vojne Washington. — Brig. Gen. Frank T. Hines, Administrator za zadeve veteranov je naznanil, da čaka pribli no $25,000,000, da jih odnese približno 30,000 veteranov iz prejšnje vojne. Zaprositi morajo pri Administraciji za veterane predno zapadejo njih certifikati, kar b6 v večini slučajev dne 1. januarja 1945. Vsi ti veterani ne bodo imeli narediti drugega kot zahtevati svojo pravico glede svojih 'adjusted Service Certificates' in odnesti denar. (Bonus). OWI). Papir za tisk ne bo več racioniran Washington. — Uradni War Paroduction Boarda so povedali članom industrijskega nasveto-valnega komiteja magazinov in periodičnih listov, da bo sicer papirja za tisk tudi šo v bodoče prihodnjo soboto! Angela Mencin, tajnica. --o- DOPISI SPOMINSKA SV. MAŠA Zadusnica pok. Rev. Anton Berka Lorain, O. — V naši domači cerkvi sv. Cirila in Metoda se je v sredo dne 17. jan. t. 1..darovala slovesna sv. maša za-dušnica za bivšega našega župnika pok. Rev. Antona Berka, ki je istodnevno pred 25. leti (dne 17. jan. 1920) na dan njegovega patrona sv. Antona za vedno zatisnil svoje oči po kratki in mučni bolezni. Slovesno sv. mašo zadušnico ki so zaostale več let, pridite na tion Board-a. "Njih sila pa je primanjkovalo, vsaj v prvem češejo. Ako se vam vidi preveč i odvisna od neprestanega do vo- trt let ju 1945, da pa dodelitve za plačati pa jim bo društvo za — a zdaj, ko s0 bitke na svo- tiskarnam in publikacijam papir popustilo, samo da ostanete še ' jem višku, porabijo nezaslišane i ne bodo več racionirane, iz-naprej. Boljše bi bilo, da nej količine najrazličnejšega vojne- vzemši v slučaju nepredvidnih bi nikoli pristopila kakor ta-j £a materijala. Trda resnica je,: zahtev. (OWI). ko zanemarjati. \ da utegnemo zakasniti dan zma-1 Zd&rvstveni svet za veterane V imenu društva K. Ž. in Ma- i ako ne bomo izdelali potreb- Washington. — Brig. Gen. ter vam želim vsem skupaj srečno in . zadovoljno novo leto 1945. Pozdrav, Mrs. M. Gorup, preds. -o- VABILO NA DOBRODELNO PRIREDITEV Chicago, III. — V nedeljo 21. januarja bomo pri Sv. Štefanu v Chicagu udarili dve muhi z enim udarcem. Kako je to mo- nih množin orožja, ki jim je po-j Frank T. Hines ravnatelj za za-trebno v boju proti sovražniku.) deve veteranov je naznanil osno-Obenem pa je tudi neoporečna vanje posebnega zdravstvenega resnica, da ne proizvajamo zadosti, niti zadosti hitro 1 vojnega materijala, katerega nujno potrebujejo naše borbene sile. A to navzlic temu, da znaša povprečna vrednost izdelanega materijala mesečno krog $5,000,-000,000. (OWI). Produkcija filmov za snemanje slik ne odgovarja zahtevam Washington. — War Production Board je naznanil nedavno sveta v svojem uradu. Imel bo 35 članov med vodilnimi zdravniki dežele, za vse panoge zdravniške znanosti. GeneraL Hines je dejal, da se bo svet Šavil pred vsem z zdravniškimi problemi pri diagnozi in negi tisoeev mlajših veteranov te vojne. (GWI). Nepotrebno je hoditi v Washington radi penzije za veterane Washington.—Rodbinski čla- goče, vsaj po zimi ni muh? je daroval naš domačin Rev.!—bQpte rekli. Poslušajte! Ta Father Sebastian Soklich,, O. | dan- bomo članice ženskih dru- . . _ v , I j i»vn uuaiu JC iiči£iiaiui namuiu " «o.»..w»w...-uuuuuu-mm taa- F. M., iz Loretto, Pa. nečak po- stev v tej okolici priredile ve-j članom posvetovalnega komite- ni veteranov, iz zadnje vojne, ki kojnega župnika, ki je lansko ! liko zabavo ali "Party" in si-j ja industrje fotografičnih fll- [imajo pod zakonom sprejetim v leto dne 16. maja ravno pri is- j cer v šolski dvorani sv. Stefa-; mov> da je produkcija filmov pa-1 kongresu dne 14. decembra 1944 tem oltarju daroval svojo prvo , na. Kakšno zabavo rade prire- dla ^ mno4ino potrebno za kri- pravico do penzij vdov ali sirot, mašo in pri katerem je pred jamo ženske, pa Vam je,že zna-: tje vojaških in civilnih potreb v' naj ne hodijo v Washington, niti 25.1eti njegov stric daroval svo- no. Da bo zabava lahko dalje " L 1945 potrebe, katere predvide-1 ~ ~ -------^ jo zadnjo sv. mašo. Ob asistenci sedanjega župnika Rev. M. J. Slaje-ta in nekega sosednega duhovnika se je Rev. Father Sebastian pri tej priliki spomnil svojega strica pobožno in gorečega duha s kakoršnima je pokojni žunpik vedno opravljal cerkvene obrede. ( Cerkev je bila natlačeno polna faranov in znancev ravno tako, kakor je bila pred 25.* leti pri pogrebu. Tudi pri tej priliki je marsikateremu verniku porosila solza in očes. Pokojni Rev. Anton Berk je prišel v Ameriko leta 1913 in bil nekaj časa v Jolietu za kaplana. Od tam je šel v New Yo'rk, kjer je za nekoliko časa Msgr. V. Hribar, predsednica Mary Zallar, podpredsednica oskrboval slovensko župnijo sv no. ua. oo za oava Janko dalje j , 1945 p0trebe, katere predvide-; ne pišejo tja radi vložitve svojih trpela, se bo ista pričela že ob i va WPB za 1945 presegajo pro-' prošenj. To svarilo prihaja od 2. uri popoldne. Vstopnina ž j dukcijsko kapaciteto, tako da je ! Veterans Administration. Brig, davkom vred je samo 50 centov. I \VPB zahteval od prestavnikov , Gen. Frank T. Hines, Admini-Pripravljena imamo že sedaj j industrije, da stavijo predloge,' strator of Veteran's Affairs, je lepa darila, toda prosimo še za kako povečati produkcijske mož- i odločil, da je treba vložiti te nadaljna, katera lahko prine- p^sti. (OWI). prošnje za penzije v najbližjem sete direktno k meni ali pa jih i Civilno prebivalstvo bo imelo "field office," tam kjer stanuje izročite eni ali drugi odbornici j mm>go manj radio tubov na Prosilec. (OWI). razpolago -o- Washington. — Pomankanje ANEKDOTA radio tubov potrebnih za vzdr-j Paderewski je igral v nevi ženskih društev v tej okolici. Sedaj boste pa rekli: "Kaj pa to ima za opraviii z lovitvi-jo muh?" Poslušajte! . Ves čisti preostanek te pri- vanje materijala za armado in simfoniji del za klavir. Opozo-! mornarico pri naraščajoči pora. ril je skladatelja, ki je sam di-* ' " " rigiral, da se nekatere točke v skladbi ne glasijo pravilno. Skladatelj se je začel s Pade- reditve bo šel v dva naj pleme-j bi in izgubah v borbi bo izravna-nitejša namena; polovico za . no le na škodo civilnih dobav ra. naše može," fante in dekleta v j dio tubov — tako trde uradniki armadi Združenih držav ame-! War Production Boarda. Radi rewskim pričkati in mu je sled-riških, to je potom American j tega je pričakovati, da bo števi- njič zabrusil v obraz: "Ali ste Slovene Service Men's Aid, dru-J lo tubov na razpolago civilnemu j vi uglasbili simfonijo ali jaz?" ga polovica pa Jugoslovanske-j prebivalstvu precej manjše kot■ Paderewski je odvrnil: "Hvala mu pomožnemu odboru. Vidite,' 2,000,000 kot se je pričakovalo Bogu _vi!" iMiimiinmiM iniMniumiiiininiiitmiii i > i n 11111111 >> i m it i »m i i t h m i i i i > m i i in 111» mu »i i »i i i i »+i i * i m i m mmi»*h t nimiiiniii h-h-i >i i i i i i-h PRIDITE NA REDNO LETNO PLESNO VESELICO DR. KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ CLEVELAND, OHIO V SOBOTO, 20. JANUARJA zvečer i um m >4 v S. N. Domu, na St. Clair ju ZAČETEK OB 8:30. — JOHNNY VADNALOV ORKESTER. VSTOPNINA 50c — DOBRODOŠLI' ■»<•1 » I »«■!*» I I M » I !«♦« milOllllllimMIM >'♦■! I M t >"»! I »«»»>■»»■»> i M' <1111 HIM>4"IH I tli + * ♦ i >tn»v mJm ZAPISNIK Seje JPO-SS, vršeče se dne 14. novembra 1944 v prostorih glavnega urada SNPJ, Chicago, Illnois * (Konec.) Sedaj pa o pisanju mojega zapisnika in o priobčenju istega. Pravite ,da je bil zapisnik pomanjkljiv in površen. Seveda je bil, ker originalni zapisnik je še vedno v moji posesti in tako tudi vse priloge, ki so spadale k zapisniku. Priznali mi boste, da smo na isti seji sprejeli samo en predlog ,vse drugo je bila le pogojna razprava ,ker smo imeli v mislih sejo ZOJSA v Pittsburghu, Pa. Saj smo dovolj jasno rekli, da bomo na podlagi zaključkov pittsburghške seje izdali našo Izjavo. Vse, kar smo sprejemali na isti seji, je bilo vse sprejeto pogojno. Zapisnik sem jaz pisal po seji ZOJSA v Pittsburghu, ko sem vedel že vse sklepe ZOJSA. To so vedeli tudi vsi tisti, ki so bili z menoj v Pittsburghu. Spisani zapisnik sem poslal predsedniku in tajniku. Tajnik mi je istega takoj vrnil s popravkom. Od predsednika nisem dobil popravkov, kot se je to vedno običajno za vršilo. Ampak na moje začudenje sem zagledal v časopisih priobčen zapisnik, ki ni vključeval poročil in prilog. Zato ni nič čudnega, če je bil pomanjkljiv. Zakaj se je to storilo, mi je še danes uganka. Pravila JPO-SS pravijo takole: Direktor publicitete obvešča slovensko časopisje v Ameriki o zaključkih in sprejetih sklepih slovčfteke sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Poieg tega vodi potrebno oglaševanje pomožne akcije z napisanimi izjavami, članki in razpravami, ki so potrebne od časa do časa." Zakaj je bila potem izdana v javnost izjava ,ne da bi bil jaz o tem obveščen? V zadnjem zapisniku se hoče neko krivdo obesiti na moje rame, a resnica je. da je to šlo preko mene ,ko se je priobčil zapis--nik in javna izjava. Dodam še to: O dobrih in konkretnih sejah se lahko napiše dober zapisnik, o sejah, kjer niso bili sprejeti konkretni predlogi. ampak 'samo izražena po-j gojna mnenja z ozirom na sklepe v Pittshurghu, človek ne more napisati obširnega zapisnika, ker so bili naši razgovori v neso. glas ju 3 sklepi na seji ZOJSA v Pittsburghu. To je resnica. Ista se je tudi pokazala na zadnji seji, ko ste zavrgli obe predloženi resoluciji. Kakšna je sedaj bodočnost JPO-SS? Moje iskreno mnerfje je, da naša pomožna akcija je za vršila svoje delo kot samostojna organizacija. Glavni odbor Ameriške bratske zveze je od-glasoval .da naj se JPO-SS združi s pomožnim odborom ZOJSA, kateri ima dovoljenje za nabiranje in razpošiljanje vseh potreb, ščin za Jugoslavijo. Istotako je sklep glavnega odbora ABZ, da se za nabrani denar kupi takoj blago in potrebščine in iste pošlje v Jugoslavijo. Kot zastopnik ABZ bom v tem smislu zastopal organizacijo na tej seji. čas je prišel ,da se odločimo. Naša pravila nam to dovoljujejo, ko pravijo: "Ta odbor je vez i med našimi organizacijami in med ameriškim Rdečim križem ali med kako drugo zakonito in odgovorno ustanovo, s katero bodo naše zveze potrebne." (Ta zakonita in odgovorna ustanova je sedaj pomožna akcija ZOJSA) Na drugem mestu govorijo naša pravila: "Odbor mora vestno upravljati pomožni sklad v mejah zakonitih stroškov ter poši ljati vsote za pomoč na določeno mesto, kakor hitro bo to mogoče, da jo dobijo oni, katerim je namenjena." Tudi to je sedaj mogoče, ker bo- blago in potrebščine, ki bodo poslane z nakupom našega denarja zaznamova. ne za Slovenijo. Zadnje čase sem dobil dovolj opominov od ljudi in skupin, zakaj naša pomožna akcija zadr- žuje nabrani denar. Ljudje zahtevajo denar nazaj, ako ga takoj ne pošljemo. Osebno imam dosfti takih prispevateljev, saj sem izročil lokalnemu odboru št. 2 v Clevelandu preko $4,000.00 nabranega denarja. Zahtevi darovalcev se ne moremo zoperstavljati. To je njih denar, katerega so izročili v naše varstvo. To je volja našega naroda v Ameriki v veliki večini. In dokler se to ne stori, jaz ne morem zapisati niti ene besede za našo pomožno akcijo. Janko N. Rogelj, direktor publicitete JPO-SS. Nato še doda nasvet, da bi na tej seji dobro prečitali naša pra. vila, da bomo vedeli, kaj so naše naloge in dolžnosti ter se v bodoče tudi po njih ravnali. Smatra, da v smislu pravil imamo pravico sprejeti tako resolucijo in pomagati stari domovini sedaj in delati skupno z WR-FASSD. Tajnik Zalar opozarja navzoče na zapisnik seje z dne 19. septembra 1944 ter pravi: Pri seji, vršeči se 19. sept. t. 1., je bilo na dnevnem redu vprašanje združitve JPO-SS z novo organizacijo WRFASSD. Pri dotični seji je bilo soglasno zaključeno, da se JPO-SS nikamor ne pridruži, temveč da ostane samostojna pomožna organizacija kot je. Dalje je bilo rečeno, da je JPO-SS slovenska pomožna akcija in da denar, ki smo ga do sedaj nabrali, ali ki bo v bodoče nabran, bo porabljen v pomoč slovenskemu narodu v starem kraju. Rečeno je tudi bilo, da smo za denar mi odgovorni, zato da bo tudi odbor JPO-SS skrbel, da bo v resnici porabljen samo v pomoč Slovencem. Na podlagi tega sklepa sem pustil priobčiti v Glasilu KSKJ gotovo izjavo. V tej izjavi sem obelodanil sklep gori omenjene seje. Zelo"čudno in netaktično se mi vidi, da kar se je pri do-tični seji sklenilo, se hoče danes zavreči, če bi ne. bil ta sklep pri seji soglasno sprejet, kot je bil ,bi jaz gotovo dotične izjave ne dal v javnost. Ko pa ni bilo proti temu sklepu na seji 19. septembra 1944 nobenega ugovora, sem potem v smislu javnosti naznanil, kaj je odbor sklenil in določil. Ko hočete sedaj dotični sklep razveljaviti in zavreči ,se mi zdi, da hočete iz mene bedaka napraviti. Jaz sem odločno proti temu, da bi sklep seje z dne 19. septembra kaj predrugačili. Narodu smo dali obljubo ,zato moramo tej obljubi zvesti ostati. Nato Zalar vpraša Rogeljna, če more on (Rogelj )dati odboru jamščino ali kako zagotovilo, da bo blago, ki bi znalo biti kupljeno z denarjem JPO-SS, tudi v resnici dostavljeno slovenskemu narodu v stari domovini. Poudarja, da je odborova dolžnost upoštevati točke, označene v izjavi, ki je bila sprejeta ob času, ko se je JPO-SS ustanovil, in pri tem še posebno točko, ki določuje, da mora odbor paziti, da JPO-SS nihče ne izkoristi v kakšne politične ali druge namene. Dalje opozarja Rog- zaupate vaše denarne prispevke." , To je bilo zagotovilo, ki je bilo narodu dano, ko smo pričeli zbirati prispevke. Ko se priporoča združitev JPO-SS z WRFASSD in izročitev denarja tej nova organizaciji, ali se s tem izpolnjuje narodu dano obljubo? Zakaj ne držimo besede, ki je bila narodu dana? Jaz ostanem na stališču, kot sem ga od ustanovitve JPO-SS do danes zastopal in sem odločno PROTI združitvi in tako tudi proti temu, da bi se kaj denarja naše pomožne akcije izplačalo WRFASSD.. Kar se zbiranja obleke tiče, je vse O.K. Tudi jaz bom prav z veseljem k temu pomagal. In če bo vsakdo storil svojo dolžnost, se bo nabralo več obleke in raznih potrebščin, kot jih bo zamogla ena ladja odpeljati, in to brez da bi morali v ta namen rabiti denar iz blagajne JPO-SS. Brat Gornik pravi, da je glavni odbor SDZ odobril, da se nekaj denarja da takoj, toda ne vse, ter da je njemu kot zastopniku prepuščeno, da rabi svojo razsodnost glede tega. Misli, da bi za začetek zadostovalo, ako dovolimo deset tisoč dolarjev. Brat Ermenc poroča, da so OtASiLO k. S. fe. i$mO?% JA^Afttlt 19j5 --------i'I'll" n " sece, predno bomo slišali tisto zaželjeno novico, da so Nemci odšli iz Slovenije. Ko pride tista ura, bodo tudi gledali na nas za nadaljnjo pomoč. Narod, ki še-vedno ječi pod Hitlerjevo peto, je nadvse usmiljenja vreden. Marsikateri ni mogel uiti v gore. Godi se jim morda hujše kot onim, ki se bojujejo v partizanskih vrstah. Med temi gotovo najdemo matere z otroci, starčke in onemogle. Vsem tem ni bilo mogoče pobegniti pred Nemci. Morali so ostati doma, neglede, kaj se z njimi dogaja in koliko zasramovanja in grozote morajo prestajati pod komando nacijev. Za one, ki so že prosti, naj se izroči iz blagajne JPO-SS vsoto $30,000.00 pod zgoraj omenjenim pogojem, ostali del se pa mora obdržati v blagajni za nadaljno pomoč oriim, katerim bo šele čez več mesecev zasijala zarja prostosti. Brat predsednik pravi, da ne smatra, da je to kompromisni predlog in da mi nimamo pravice narekovat: drugim organizacijam, kaj imajo storiti. Ker pa je predlog podpiran in se slišijo zahteve, da se naj o tem glasuje, gre predlog sestre Erjavec na glasovanje. Za predlog so oddani 3, proti pa naši iz mihvauške naselbine že 4 glasovi. poslali $3,000.00 skupnemu odboru v New York in na ro- Nato se glasuje o predlogu brata Jurjovca, ki dobi 4 gla- kah imajo še $8800.00.- Do-jsove — štiri glasove pa proti lja na članek — "Ameriškim Slovencem," ki ga je Janko Rogelj kot direktor publicitete pripravil in je bil v listih priobčen 2. julija 1941, ki se deloma glasi: "Po sklepu odbora slovenske sekcije JPO se bo denar, ki ga _ bodo Slovenci nabrali za slo-. vensko sekcijo, porabil SAMO za naše uboge in trpeče Slovence v starem kraju, kakor hitro bo mogoče temu narodu zanesljivo in točno pomagati samo onim, za katere bo ts denar nabran v Ameriki. Odbor slovenske -sekcije JPO-SS, katerega tvorijo odborniki devetih slovenskih bratskih organizacij, se zaveda svoje velike dolžnosti, zato mu prav lahko stavlja, da je bil 5. novembra v Milwaukeeju velik shod, na katerem so sodelovali Sloven-j ci, Hrvati in Srbi, ter da je skupna kolekta za Združeni odbor znašala $7,862.00. On je bil že na zadnji seji ?a to, da se izplača iz sklada JPO takoj $50,000.00 in pošlje v New York za nakup zdravil in medikalnih inštrumentov, kar v starem kraju, kakor se trdi sedaj, najbolj nujno potrebujejo. Tajnik Zalar vpraša Ermen-ca, koliko je njegova organizacija prispevala v blagajno JPO-SS. Ermenc odgovori, da je njegova organizacija darovala $100.00. Brat Jurjovec pravi, da je iz prejetih informacij in vsega, kar smo dobili v zvezi s tem, lahko vsem dovolj jasno, kako velika potreba je v starem kraju ter da je sedaj prišel čas, ko ne samo da lahko pomagamo, temveč moramo pomagati, in to čim prej mogoče. Sedaj, ko pride jugoslovanska ladja, da naloži v Ameriki razne potrebščine, se nam nudi taka priložnost in klicu za takojšnjo pomoč se moramo odzvati tudi mi. Vidi, da ni razpoloženja, da bi glasovali za celo vsoto in zato predlaga, da se nakaže $35,000.00 in pošlje v New York za nakup zdravil in medikalnih inštrumentov. Brat Rogelj podpira. Sestra Erjavec pravi, da je tu treba najti primeren izhod ali kompromis ter v to svrho predlaga sledeče: Ker Slovenija ni še osvobojena, in ako je potreba za pomoč v resnici tako velika, kakor se nam tu opisuje, potem stavim predlog, da se vpraša SANS, ki je skoraj že dovršil svoje delo na političnem polju, da prispeva za United War Relief of Americans of South Slavic Descent vsoto $15,000. Dalje se naj vpraša Jugoslovansko republikansko združenje, ki tudi še vedno drži od zadnje vojne vsoto $15,000.00. Ako ti dve organizaciji p«i-staneta in prispevata za takojšnjo pomoč, se bosta pokazali, da sta iskreni in v resnici želita narodu doma pomagati, in potem naj JPO-SS tudi prista ne in prispeva iz blagajne vsoto $30,000.00. Le pod tem pogojem se naj iz blagajne JPO-SS prispeva v takojšnjo pomoč. Toliko naj bi bilo za prvo silo. Naš narod doma še ni ves oproščen verig; morda bo vzelo Še me- ter ni sprejet. Odpre se ponovno razprava o tem vprašanju. Brat Gornik meni, da bi ne bilo prav, ako ne bi prav nič dali in vpraša brata Jurjovca, če bi bil on za manjšo vsoto, recimo $25,000. Slednji odgovarja, da bi tudi za to glasoval. Nakar br. Gornik predlaga, da se za enkrat nakaže $25,000.00 in pošlje združenemu odboru v New Yorku za nakup zdravil in zdravstvenih inštrumentov. Br. Jurjovec podpira, nakar predsednik da istega na glasovanje. ZA so glasovali: Gornik, Jurjovec, Rogelj, Ermenc in Cainkar. PROTI pa: Erjavec, Wedic. Brat Zalar se je vzdržal glasovanja. Predlog Gornika je torej sprejet. Nato predsednik zaključi dopoldansko sejo. (vr, Popoldanska, seja Predsednik Cainkar otvori sejo ob 2:15 popoldne. Navzoči so vsi, kot na dopoldanski seji. Zastopnik Rogelj stavi predlog, da se želja Josephine Zakrajšek upošteva kot ona to zahteva v svojem pismu, to je, da se njen glas doda k našemu glasovanju Jurjovec podpira predlog. Sledi razprava. Glasovanje: Za predlog Rogelj in Jurjovec ostali pa proti in ni sprejet. Cainkar ponovno predloži drugo resolucijo, ki je tudi bila predložena že na seji oktobra 1944 in predvideva, da se pri družimo WRFASSD ter ponovi razloge, kakor jih je navedel že na isti seji. Rogelj podpira. Sledi razprava. Za re solucijo glasujejo: Cainkar, Jurjovec, Ermenc in Rogelj. Proti resoluciji glusujejo:: Zalar, Wedic, Erjavec in Gornik. Ermenmc se oprosti, ker mora odpotovati domov. Nato brat Rogelj stavi predlog in blagajnik Jurjovec ga p6dpira, da se razpiše glasovanje na vseh deset podpornih organizacij, ki tvorijo JPO-SS in tudi da na glasovanje vsem lokalnim odborom JPO-SS, ki naj odločijo, ako se naša pomožna organizacija pridruži Vojnemu pomožnemu fondu Amerikancev jožnoslovanske ga porekla. Predlog je soglasno sprejet Nastane vprašanje, komu se izroči denar. Naroči se bla gajniku, da izroči ček za $25, 000.00 blagajniku WRFASSD bratu Mirku G. Kuhlu s pri pombo, da se s tem denarjem nakupijo potrebščine in pošlje jo izrecno Slovencem v starem kraju. Predsednik zaključi sejo ob 4. uri popoldne. Vincent Cainkar, predsednik, Joseph Zalar, tajnik, John Gornik, zapisnikar. -o- Ameriški vojni ujetniki niso pozabljeni Ameriški, vojni ujetniki, ki so v Nemčiji in na Japonskem, nikakor niso pozabljeni. V očeh naše vlade so še vedno del naših vojaških sil in Združene Države se živo zanimajo za njihov dobrobit. Po dogovorih Ženevske konvencije iz leta 1929, imajo nevtralni predstavniki pravico obiskati taborišča, kjer so ujetniki nastanjeni, ter deliti med nje potrebno pomoč. To delo je skoro izključno v rokah švicarske vlade, Mednarodnega Rdečega Križa in pa organizacije War Prisoners Aid of the WCA ... v mesecu novembru 1. 1. je bilo vsega skupaj 65 tisoč ameriških vojakov v ujet-niških taboriščih naših sovražnikov — 49,000 jih je v Nemčiji, 16,000 pa na Japonskem. V Nemčiji, kb je ameriški vojak ujet, je najprej odpeljan v takozvani Dulag (Durch Lager), kjer je izprašan in potem poslan v določeno taborišče. Rdeči Križ ima takoj pripravljena zanj dva zavoja. V enem je nekaj najnujnejše potrebnih kosov obleke in drugih toaletnih potrebščin, a v drugem pa so živila. Zavoj živil dobi ameriški ujetnik potem vsaka dva tedna, da ima tako kolikor toliko zadostne hrane, kajti Nemci dajejo ujetnikom malo hrane in še to rev-. ter bi bili fantje brez ne . zavojev Rdečega Križa podhra-njeni in lačni. Okrog 48,000 živilskih paketov se zavije in pripravi za od-pošiljatev vsak dan v štirih glavnih središčih v Zedinjenih driavah. Armada preskrbi živila ali pokrije stroške za iste, Rdeči Križ pa podvzame delo pripravljanja paketov. Nemci so dovolili Rdečemu Križu, da sme imetj živilskih paketov v zalogi za 15 tednov kjerkoli so nastanjeni ameriški vojni ujetniki. Poleg teh živilskih zavojev dobe ujetniki tudi posebne "kits," ki vsebujejo milo in razne toaletne ter zdravilske potrebščine. Oboleli ujetniki dobe tudi posebne zanje prirejene zavoje. Tekom božične sezone razdeli Rdeči Križ posebne božične zavoje . . . Tudi cigarete dobe fantje redno, čeprav jih zdaj primanjkuje. Vsak dobi po dva velika ovojčka cigaret vsakih 60 dni. Ko dobi vojni ujetnik prvo zalogo živil in drugih potrebščin, ter je zadostil vsem regulacijam izpraševalne in vpiso-valne postaje ali centra, je od-premljen v stalno taborišče, in sicer kakor to določa njegov čin, ako je častnik, ter vrsta službe — mornarji so v posebnih lagerjih, letalci spet v drugih, pehota tudi zase, itd. Bolni ali ranjeni ujetniki so poslani v bolnišnice. V Nemčiji je vsega skupaj 47 glavnih ujet-niških taborišč, potem 50 do 75 drugovrstnih taborišč in več sto ujetniških delavskih taborišč. V teh taboriščih morajo navadni vojaki delati, dočim častniki in podčastniki niso podvrženi tej regulaciji. Častniki dobe plačo, ki ne presega plače nemškega častnika istega čina. Toda ta plača ni odšteta od one,ki je kreditirana ujetemu častniku v ameriški armadi. Navaden vojak — prostak — ne prejema v ujetništvu nobene plače, razen če dela in v tem slučaju dobi 70 fenigov ali okrog 28 centov dnevno. Reservni častniki dobe sedem in pol marke mesečno ali skoro tri dolarje, ter se morejo priglasiti za delo ako tako želijo. Seveda ujetniki ne dobe pravega de- narja, pač pa takozvan "kan-tinski papir" s katerim si lahko kupijo kaj v kantinah.— na žalost pa se v nemških kantinah v ujetniških taboriščih ne dobi drugega kot brivne kline in pa vodeno pivo . . . V svrho vzdržen j a morale med vojnimi ujetniki, so razni izobraževalni in podučni tečaji, organizirani v taboriščih, ki ^nudijo duhovnega razvedrila in tudi zabave. Največ tega dela vrši mednarodna organizacija YMCA potom svoje pomožne akcije za vojne ujetnike. Ta skrbi, da dobe ujetniki knjige za čitanje in taki, ki tako želijo, morejo celo študirati potom korespondenčnih tečajev, kateri so prirejani s sodelovanjem ameriških univerz. Tečaji vključujejo učenje angleščine, matematike, jezikov, umetnosti, časnikarstva in knjigovodstva. V večini taborišč imajo sedaj tudi strokovne šole, kjer se ujetniki lahko nauče novih strok ali poklica na industrijskem in obrtnem polju, kar jim bo koristilo, ko se po vojni povrnejo v civilno življenje. V nekaterih taboriščih so bile organizirane posvetovalnice, ki nudijo ujetnikom nasvete glede njihovih bodočih poklicev in zo-petnega prilagodenja v civilnem življenju, in to posebno v slučajih onih vojnih ujetnikov, ki radi zadobljenih ran ali itd., ne bodo mogli več vršiti del ali poklicev, ki so jih imeli pred j vstopom v vojaško službo.. I Za odpočitek in zabavo ima-! jo ujetniki koncerte, filme, ter | šport. YMCA jim preskrbi tudi godbene inštrumente, da si morejo organizirati godbe, orkestre in celo simfonije ozir. simfonične orkestre. 4 Glede 16,000 ameriških vojnih ujetnikov, ki so na Japonskem, je bilo dognano, da je veliko bolje za one, ki so v notranjosti dežele. Tisti, ki so bližje vojne zone bolj trpijo. Tako pravi poročilo oKngresnega odseka za vojaške zadeve. V Japonski sami je okrog 4,420 ameriških ujetnikov, na Filipinih pa jih je okrog devet tisoč, torej največje, število ... in Japonci se nad temi ujetniki znašajo sedaj, ko Amerikanci zmagujejo v bitkah na Pacifiku. Zadnje čase so prišle iz Filipinov strašne vesti o japon- Novi grobovi v Gevelandu Frank Gabrenja 12. jan. je nenadoma umrl Frank Gabrenja, star 72 let, stanujoč na 721fr Myron Ave. Z ženo sta se pripravljala na zlato poroko, ki bi imela biti 21 januarja v cerkvi sv. Vida. Pokojni je bil rojen na Rakeku in je dospel v Johnstown, Pa. leta 1893. Najprej je delal v premogovnikih, potem je pa odprl trgovino z obuvalom. Na 21. januarja 1895 se je poročil z Elizabeto Turšič po domače Opekova iz Rakeka. Družina se je pred leti preselila v Cleveland. Tukaj zapušča poleg žalujo-eč soproge Elizabete sledeče otroke: Edwarda, Alojzija, Angelo poroč. Martinčič, Berto poroč. Lah, Matildo, poroč. Korb, Pvt. Viktorja v armadi na Francoskem, ki je bil že ranjen, Rev. Edwarda OFM, ki je župnik pri sv. Štefanu v Chi-cagu, Cpl. Charlesa pri zrako-plovcih v Belgiji, Adeline poroč. Gornik, Sgt. Vincenta ter 9 vnukov in enega pravnuka. V stari domovini zapušča sestro Ivanko Puntar, v Midland, Pa. pa sestro Jozefino Merše. Sin Frank je bil ubit na Francoskem v prvi svetovni vojni. Mary Koračin « 11. jan. zvečer ob enajstih je umrla na svojem domu Mary Koračin roj. Gole, stanujoča na 1060 E. 222 St.., Euclid, O., stara 53 let. Doma je bila iz vasi Veliki Kal, fara Mirna peč pri Novem mestu, odkoder je prišla v Ameriko pred 31 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, hčeri Ano poroč. Tekavic in Mary, sina Pvt. Johna, ki je onstran morja, brata Mihaela in Antona, v stari domovini pa brata Josipa in sestro Ano. Amalija Golob Po dolgi in mučni bolezni je umrla na domu hčere, 965 Addison Rd. dobro poznana Amalija Golob, roj. Ruš, stara 57 let. Bila je vdova. Soprog Ignac je umrl leta 1935. Dolgo let je vodila restavracijo v Hrvaškem domu na St. Clair Ave. Tukaj zapušča otroke: Pavla, Martina in Sgt. Franka v San Marcos, Texas ter hčer Mary poroč. Petkovšek, pri ka- teri je živela, štiri vnuke, seski brutalnosti napram ameri- stri Mary Bulič in Rose Zabu- škim ujetnikom v prvih dneh vojne . . . Rdeči Križ je imel velike tež-koče preden je mogel dostaviti ameriškim ujetnikom pomoč na Filipinih. Pobegli ujetniki so povedali reči, ki kažejo, da Japonci ne postopajo posebno obzirno z ameriškimi ujetniki. Opisi japonskih brutalnosti so dosegli ameriško ljudstvo skozi pobegle ameriške ujetnike . . . Toda Rdeči Križ skuša, kolikor mogoče, olajšati in izboljšati stanje naših ujetnikov na Japonskem. Poleg pomoči, ki jo nudi fantom v taboriščih na Japonskem, skrbi tudi da vzdrži pogum njihovih svojcev, ki mnogokrat obupujejo nad usodo svojih dragih, ki so v japonskih rokah. Zadnje čase se prirejajo redni sestanki med syoj-ci onih, ki imajo sinove ali može v japonskem ujetništvu. Na teh sestankih se čitajo pisma ujetnikov, izmenjujejo sporočila med domačimi in ujetniki, kar vse pomaga, da se vzdrži visoko moralo med ujetniki in njihovimi svojci, ki so tekom teh sestankov spoznali, iz pisem in sporočil mnogih fantov in mož, da je njih morala kljub vsemu izredno visoka . . . Tako je povedala Mrs. Norman D. Sturgess, predstavnica Oddelka Rdečega Križa za vojne ujetnike. -o- V šoli Učitelj: "Zakaj nisi napisal domače naloge, Francek?" Francek: "Mati so zakurili v pralnici, gospod čitelj, pa se je črnilo posušilo." kovec ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Št. Rupertu, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 43 let. -o- VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN Neelyville, Mo. — Dne 16. dec. je naglo umrl, zadet od možganske kapi, slovenski farmar Anton Pevec, star 55 let in doma iz vasi Ladnice, fara šmihel pri Novem mestu. V to deželo je prišel, ko mu je bio 17 let in tukaj je stalno bival od leta 1932, toda farmo si je bil že prej izdelal iz gozda. Zapušča odraslega sina in hčer. Moon Run, Pa. — Družina Jernej Možina je bila obveščena od vojnega departmenta, da je 7. dec. padel v Franciji njen edini sin Frank Možina, star 39 let. K vojakom bil poklican marca 1941 in preko morja poslan decembra 1943. Služii je v prvi. armadi pri rušilcih tankov in bil v Franciji od začetka invazije. Homer City, Pa. — Dne 7. dec. je tukaj umrl radi kapi Frank Zorman. Doma je bil iz Klenka pri št. Petru na Krasu, kjer zapušča tri sestre, tukaj pa eno. Blanford, Ind.—Po dolgi srčni bolezni je 22. dec. umrl Mike štifter, ki so ga našli mrtvega v postelji. Star je bil 79 let in rojen v Prekopu pri Vranskem, Jugoslavija. Zapušča ženo, dve hčeri v West Alisu, Wis., Mary, por. Turek, in Albino, por. Smith in tri vnuke. Pošiljajte vse važne novice in Testi iz vaie naselbiue Jed-ootinema Glasilu. 1M10 K. S. K. JEMK)TEn DBHHIISTVO m nnumiTTo CUT nr. GKJLDI AVMNU1 a agio 4U00 amoiAL organ op and PUBUsmČD bt OARNTCa.TAN SLOVENIAN CATHOLIO UNION at t1» TJ.».A In Um Intan* of Ite Orte CUT sr. ffiTB A¥*NU1 mu CUVKJlND H OHIO Por Par nminwnitHira te U. & A Poreign Oountrtoa .$0.M -C2.00 4CJOO lit^hf ftttvttr SAMO ENO URO NA MESEC! Znani ameriški pregovor nam veli: "Time is money," (Cas je denar). Res je to za dotičnika, ki zna čas s pridnim delom v svo|Jo korist vporabljati, ali da časa ne zapravlja po nepotrebnem in to še v svojo lastno materijelno in celo v telesno škodo. Cas nam osobito v sedanji kritični dobi vojne tako naglo poteka ker se vsled iste dela stalno in celo čez uro,. Žal, da mnogi pri tem pozabljajo na neko posebno važno stvar, — na svoje podporno društvo, ki-jim je že stalo na strani in jim bo še v slučaju kake neprilike, ko ne bo denarja. Seveda, asesment sedaj lahko plačujejo, toda za društvene seje se pa kratkomalo ali nič re brigajo. O tem je čitati tudi v našem listu večne pridige in li-tanije tajnikov in tajnic. Lanskega decembra se je celo pri več društvih pripetil slučaj, da ni bilo na letni seji niti za kvorum zadosti članov, vsled česar se seja in volitev sploh ni mogla vršiti. Bratje in sestre! Ali res nimate tekom enega meseca niti ene ure časa za tako važno sejo Vašega društva? Pomislite, samo eno dobro uro v enem mesecu! Ni čuda, da s tem izgubljajo uradniki vse veselje in zanimanje za društvo! Ne rečemo, da so pri tem tudi važne izjeme, na primer delo, oddaljenost ali pa bolezen; toda vsi člani in članice prav gotovo ne delajo ko se vrši seja, tako pa tudi niso vsi oddaljeni ali celo bolani. Seveda, član N. N. si misli: "Bodo že brez mene opravili!" tako si mislijo še drugi, in nazadnje sedi sam odbor v zborovalni dvorani . . . O seveda, za "movie" gledališče ali pa obisk bližnje gostilne je pa čas tedaj ko bi imeli biti na seji! To ni lepo, to ni bratsko in na mestu. Sklenite torej ob Začetku novega leta, da boste če le mogoče šli na vsako mesečno sejo! -o- Našim pokojnim članom v spomin Ce za trenutek odpremo mrliško knjigo naše Jednote za bas pretečeno leto, najdemo, da se je število naših pokojnikov poleg že številnih tisočev in ti-sočev tam označenih pomnožilo 1. 1944 za 311 novih imen in i star 58 let. štva št. 25, umrl 3. nov. star 39 let. BOLESLAV P. SAWICKI, vojak, član društva št. 65, umrl 3. nov. star 27 let. ANDREJ J&LOVCAN, član društva št. 58, umrl 5. nov. star 76 let. JOSIP KUŽNIK, član društva št. 112, umrl 12. nov. star 33 let. . JOHN MAROLT Jr., član društva št. 79, umrl 15. novi, star 30 let. JOHN PETERLICH, vojak, član društva št. 166, umrl 15. nov., star 26 let. FRANK HUDAK, član društva št. 50," umrl 16. nov., star 56 let. GEORGE VUKMANIC, član društva št. 50, umrl 20. nov. sicer 289 pokojnikov odraslega in 22 mladinskega oddelka. Žal, med 289 je tudi 36 naših članov-vojakov, ki so dali v sedanji vojni 1. 1944 svoje življenje za domovino in svetovno demokracijo. "Če računamo to skupno število smrtnih slučajev skupnega odraslega oddelka, jih pride 10 na tisoč živih, pri mladinskem oddelku pa samo 2. Leta 1943 je umrlo pa 300 naših odraslih članov in 18 otrok. Od obstanka mladinskega oddelka 1. junija 1916 je umrlo do 11. dec. 1944 že 595 članov tega oddelka. H gornjemu številu 289 odraslih pokojnikov, bi lahko prišteli še 4 člane, umrle lansko leto, toda iste se računa šele za tekoče leto po njih izplačani posmrtnini. Danes navajamo zadnje neuradno poročilo lanskih smrtnih slučajev, vštevši enega od letos. Teh je bilo vseh 29, in sicer 21 članov in 8 članic. Najstarejši izmed njih je bil 78 let star, najmlajši pa 20. Sledeče pokojnike priporočamo, v molitev in blag spomin: ANTON STIMATZ, član društva št. 38, umrl 21. nov., star 58 let. LAWRENCE LESKOVEC, vojak, član društva št. 169, umrl 21. nov., star 20 let. KRISTINA PIRNAT, članica društva 162, umrla 25. nov., stara 43 let. LUDWIG DROBNICH, član društva št. 131, umrl 28. nov., star 52 let. CAROLINE MATEKEL, članica društva št. 56, umrla 30. nov., stara 22 let. MARY PERKO, članica društva št. 136, umrla 3. dec., stara 64 let. JOHANNA OVCA, članica društva št. 105, umrla 4. dec., st^ra 71 let. /MARY GOSNIK, članica društva št. 78, umrla 8. dec., stara 65 let.. ANTON ZORKO, član društva št. 70, umrl 9. dec., star 76 let. IGNAC PAPESH, član društva št. 29, umrl 10. dec., star 64 let. MIHAEL JERSIN, član društva št. 7, umrl 10. dec., star AGNES ANTONClC, članica 73 let. društva št. 162, umrla 20. okt. j ANTON KRIŽAN, član dru-stara 41 let. ! štva št. 62, umrl 11. dec., star MARCUS OSTERMAN, član 35 let. k društva št. 30, umrl 23. okt. j ROSE JAZBINSEK, članica star 78 let. ; društva št. 81, umrla 13. dec., JOSEPH SURTZ, član dru- stara 58 let. MICHAEL KBEVEL, član društva št. 103, umrl 16. doc., star 68 let. FRANK SAVNIK Sr.," član društva št. 5, umrl 22. dec., star 78 let. MARY ŽAGAR, članica društva št. 1, umrla 29.,dec., stara 58 let. 4 W FRANK OPEKA Sr., član društva št. 53, umrl 30 dec., star 69 let. PETER HARTMAN, član društva št. 70, umrl 31. dec., star 65 let. JOHN FALE, član društva št .1, umrl 2. jan. 1945, star 71 let. -o-- Rev. Julij Slapšak: Dumbarton Oaks in nasi škofje* Saj menda že veste, kaj pomenita besedi "Dumbarton Oaks." To je kraj v Washingtonu, kjer so lansko leto diplomat je vseh združenih narodov sedeli skupaj in ugibali, na kakšni podlagi naj se po tej vojni naredi trajen in pravičen mir, ki bo tudi res — držal. Iztuhtali in sklenili so mnogo. Dolgo, dolgo izjavo so dali na svetlo, ko s® svojo konferenci zaključili. Toda tudi v tem slučaju velja stari pregovor, da ni vse zlato, kar se sveti. Naši škofje so v začetku svoje izjave glasno poudarili, da ne zaupajo nobeni mirovni konferenci ,ki ne bo zidana i\aDod-lagi načel, izrečenih v Atlantskem čarterju. Že s tem so namignili, da jim zaključki one, sedem tednov dolge seje v Dumbarton Oaksu niso bili preveč všeč, čeravno je bilo tudi marsikaj dobrega tam sklenjenega in zapisanega. Poglejmo samo nekatere stvari, ki kažejo veliko razliko med sklepi v Dumbarton Oaksu in med točkami, ki jih pred; lagajo ameriški katoliški žkof je. Iz tega primerjanja si lahko vsak sam naredi zaključek in si misli, katere izjave so boljše. Škofje pravijo, da mora biti prihodnji mir pozidan na mednarodno postavo, ki se je morajo vsi prizadeti držati. Škofje ne priznavajo, da je kaka sila in moč nad postavo. Zato za-metavajo tako ureditev sveta, da bi nekatere države imele svoje "interesne sfere," v katerih bi smele po svoji volji nastavljati "sebi prijazne" vlade. Dumbarton Oaks pa dopušča "dogovore glede pokrajin" med velesilami. To se pravi, ti smeš vzeti v svojo "interesno sfero" ta del sveta, jaz si pa vzamem onega. Ce se ne bova držala vsak v svojih mej ah j se bova pa nekoč spet udarila.*' Kdor bo močnejši, tisti bo krojil postave. Kak "vzhodni blok" naj dobi protiutež v "zapadnem bloku," kak "slovanski blok" naj izzove na primer "anglosaksonski blok," pa se bomo še naprej gledali kot pes in mačka. Škofje pravijo, da mora svetovna organizacija za vzdrževanje miru vključevati vse narode, velike in majhne. Vsi narodi imajo enake temeljne pravice, ker je vse ustvaril Bog. Ce so majhni in slabotni, to še nikakor ni povod, da smejo veliki narodi stegati roke po njih. Dumbarton Oaks je v oziru spregovoril tako nejasno, da si močni narodi prav lahko razlagajo stvar po svoje in si.na-brusijo svoj okus po malih narodih. Škofje zahtevajoda mora organizacija za svetovni mir biti popolnoma demokratična. Vsi člani, to se pravi, vsi narodi, majhni in veliki, naj imajo enako glasovalno pravico. Dumbarton Oaks je stvar uredil tako, da bo lahko, če to obvelja, kaka velika svetovna sila prevladala s svojimi zahtevami tudi proti volji velike večine učlanjenih narodov. In to naj bo—demokracija? Škofje zahtevajo, da morajo biti znane "štiri svobodščine," ki jih je proglasil Roosevelt, vsakemu narodu garantiran« po mednarodni uredbi. To- se pravi, mednarodna organizacija bi nalagala vsaki državi, da one svoboščine garantira svojim državljanom. Dumbarton Oaks je opustil zahtevo po "štirih svoboščinah" in je sklenil, da se ta reč prepušča vsaki državi sami, če jih hoče uvesti za svoje podložnike ali noče. Mednarodna organizacija se za to ne bo brigala. Posebnih svoboščin torej Dum-berton Oaks ne bo preskrbel ljudem, če ostane pri njegovih zaključkih. Škofje pravijo z Roosevelto-vimi besedami': "Potrudili se bomo za ustanovitev mednarodnega reda tako, da bo v njem vladal Kristov duh nad srci ljudi in narodov." Dumbarton Oaks nikjer ne omenja kake človeške odvisnosti od Boga. Namesto tega določa, da se bo vojaška sila strnila v rokah samo nekaterih velikih sil. S tem je odprta pot do najrazličnejših skrivnih diplo-matičnih potez. Skrivna diplomacija je pa najbolj nevarna reč za vzdrževanje svetovnega miru. Še druge različnosti so med predlogi naših škofov in med onimi v Dumbarton Oaksu. Pa naj zadostuje za enkrat. Lahko pa že iz tega vidimo, da smo katoličani poklicani kar najbolj razširiti med ljudi poznavanje predlogov katoliških škofov za svetovni mir. ♦Značilni karton v Chicago Daily Tribune Jan. 8. 1945. RAZNE ZANIMIVOSTI Leta 1889 je Američanka Nelly Bly po železnici in s par-nikom prepotovala zemeljsko oblo v 72 dnevih, 24 let zatem, (1913) se je to lahko dovršilo v 35 dnevih, dandanes pa kak dober letalec lahko preleti vso zemljo v 120 urah, ali petih dnevih. * V 15'. stoletju je bila navada, da so babice novorojenčke po životu ribale s soljo, dandanes se jih pa maže z olivnim oljem. * Bakreno rudo v Michiganu so izsledili in našli pred 100 leti, oziroma 1. 1844. ♦ V naših Združenih državah izhaja 1,089 tujejezičnih časopisov, 36 narodnosti; največ je nemških 151, španskih 142, italijanskih 117, poljskih 78, čeških 61, ogrskih 57, ruskih 31, judovskih 50, hrvatskih 12, slovenskih 12, srbskih 3, itd. * V znanem mesteco Nazareth v Palestini se dandanes nahaja "Mala Poljska." Tam se je namreč naselilo zadnje čase na tisoče poljske mladine, oziroma otrok poljskih beguncev iz Rusije in Perzije. Pouk otrok se vrši s pomočjo poljskih učiteljev, te male mlade begunce imajo pa v oskrbi frančiškani. ♦ Največje letališče na svetu, ki bo veljalo 7 milijonov dolarjev gradijo sedaj ameriški inženirji v Namao, 10 milj oddaljeno od Edmontona, Alta., Kanada. Letališče zavzema namreč 2,-500 akrov zemljišča, za vzlet ali pa za pristanje je pa dvoje konkretnih cest, dolgih po 7000 čevljev. * Ko je nedavno 71 letni Fred Hansen v Tacoma, Wash., doma čistil ujetega divjega zajca ,je žival sunila lovca v roko, v kateri je držal oster nož, ki se mu je zapičil v trebuh. Lovec je vsled tega umrl. * V 12/ stoletju so dobivali egipčanski delavci svojo plačo v blagu in sicer vsak dan tri hlebe kruha in dva vrča pive. * Prvi električno razsvetljeni vlak v Ameriki je stopil v promet 1. 1887. * Največje jezero v USA je Michigansko ker meri 22,400 kvadratnih, milj. Državni department naše vlade ima v Washingtonu, D. C. svoje urade s sledečimi kraticami: OP A, FEA, RFC, WFA, OCIAA, €SS, OWI, WSA, WRB, OAPC, OC, OWM, PWRCB, OFAR, FRC, ACP- SAHMWA, itd. * Od leta 1824-1825 je bil v kongresu naših Ždruženih držav prvi katoliški duhovnik in sicer Rev. Gabriel Richard iz Detroita, Mich. Navedenec je bil tudi ustanovnik michigan-ske univerze. Umrl je v Detroi-tu v svoji službi ko je ondi leta 1832 delil sv. zakramente umirajočim vsled kolere. V spomin so mu tam postavili spomenik v parku z njegovim imenom. * Tekom prve svetovne vojne je bilo ubitih 53,878 naših ameriških vojakov, ranjenih 201,- 377, ujetih pa 4,480. * Filipinsko otočje zavzema 7,-083 otokov; od teh ima imena samo 2,441, drugi pa ne. Otok Luzon in Mindanao zavzema ta dve tretjini skupne površine vsega otočja. , * Znani starogrški modrijan Sokrates je nekoč rekel: "Državljani, čemu se vedno pehate in spravljate skupaj kamenje da bi obogateli? Pri vsem tem se pa tako malo brigate za zdravje svojih otrok, katerim boste morali neki dan vse zapustiti." > * V Chunkingu na Kitajskem vlada tvsled inflacije grozna draginja. Tako se računa ondi za 100 funtov ledu $60, kupica sladoleda velja $3.60, čaša mleka $250, električna ledenica pa $32,000. * Po sedanji vojni bodo naše Združene države lastovale 65% bojnih ladij ha celem svetu, 70% trgovskih ladij, 75% trgovskih aeroplanov in 60% potniških letal. * Tekom zadnje invazije ame riške armade v Evropo je bilo prvih enajst dni ubitih 3,283 vojakov, 12,600 pa ranjenih, torej skupaj 15,883. V ravno isti dobi je pa bilo pri nas doma v avtomobilskih nesrečah ubitih 702 osebi, 24,110 pa ra njenih, torej skupaj 24,812. Pri tem je treba še vpoštevati dejstvo, da je bila lani vožnja z avti omejena, kakor je še danes. * Kaznenci ali jetniki v manjših naselbinah ob reki Amazon imajo čez dan prosto ,da gredo na delo in si s tem zaslužijo za hrano, toda zvečer se vračajo zopet za omrežje v svoje celice. * Višek domoljubja je nedavno izvršil Samuel Halpern iz Atlantic City, N. J., ker je daroval že 31 pintov svoje krvi za plazmo. Koliko iste ste pa že Vi darovali? General George S. Patton Poveljnik zmagovite tretje ameriške armade, katera se sedaj bori na nemški zemlji, Geo. S. Patton, je najbrž eden od današnjih generalov, ki vzbuja največ pozornosti v javnosti ozir. v javnih razpravah. Visoko je čislan kot dober taktičar in poveljnik, ki zna voditi svoje moštvo k zmagam. Obenem pa je bil že ostro kritiziran in obsojan zaradi njegovega precej strogega in grobega postopanja s svojim moštvom. Nobenega dvoma ni, da je Patton izreden vojaški vodja, ki je sposoben izvajati velike vojaške bojne načrte, kot je do zdaj že dokazal. General Patton ne zgubi glave v nobeni situaciji in niti pod najhujšim ognjem bitke, pač pa zasleduje svoj cilj z nenavadno zbranost- jo duha. Po drug! stranJ pa js poznan kot temperamenten človek, ki ga navadna malenkost razpali in vrže s tira brez posebnega vzroka ali izzivanja. Patton je rojen voditelj. Iz svojih mladih let že je kazal voditeljske sposobnosti, ko je prednjačil v šolskih športnih tekmah. Patton je sin pogatih staršev in je bil rojen leta 1885 v San Gabriel u, Cal., kjer je imel njegov Oče obsežno zemljišče (rančo). Svoje prve šole je dovršil v Pasadeni v Califor-niji. Ko se je odločil za vojaški poklic, je vstopil v Virginia Military Institute, pozneje pa je pohajal v West Point Military Academy. V času, ko je bil v vojaški akademiji v West Pointu, se je odlikoval v žogo-metnem športu. Pozneje je dosegel v športu tako lepe uspeh, da je nastopil leta 1912 v Olim-pijadi v Stockholmu. Bil je tudi prvovrsten strelec ter je odnesel mnogo nagrad v različnih tekmah, kot v plavanju, jahanju itd. Šport pa ga ni motil v njegovem glavnem cilju, da postane izvrsten vojaški voditelj. Tekom svojih študij v West Pointu je bil imenovan za razrednega pobočnika, kar spada med najvišja priznanja za dijake, ki še niso dovršili svojih študij. Po dovršenih študijah je bil mladi Patton poslan v Francijo, kjer se je uril v bojevanju na meče. Pozneje je izdelal posebne vrste sabljo za ameriško konjenico. Leta 1915 se je udeležil mehiške ekspedicije. Danes je Patton poznan kot tankovi izvedenec v bojevanju s tanki. Njegovo tozadevno znanje izvira že iz prve svetovne vojne. Leta 1917 je šel v Francijo kot član štaba generala Pershinga in je bil dodeljen službi, ki je imela nalogo študirati uporabo tankov v vojskovanju. Ko so bili tanki prvič rabljeni v zadnji svetovni vojni, je imel priliko videti, kako so se izkazali v akciji pri Cambraiju, kjer so Angleži vrgli v boj večje število tankov. Patton je spisal pozneje več knjig o tankovih manevrih. "Armada brez tankov," je dejal ,"je kakor rak brez klešč." Kasneje mu je bila izročena v nadzorstvo ameriška tankovna skupina. Poveljeval je tankov-ni brigadi pri Saint Mihielu ter je bil odlikovan za "izredno hrabrost, hladnokrvnost, energijo in inteligenco." Tekom bojev pri Meuse-Argonne je bil ranjen ter je bil odlikovan z redom škrlatnega srca. V dobi miru je Patton nadaljeval svoje študije v konjeniški taktiki ,toda njegovo glavno zanimanje je bilo v tankov-nem bojevanju. Poleg študira-nja na različnih vojaških akademijah v tej deželi, je bil tudi nastavljen v vojaškem uradu v Washingtonu za^dobo štirih let, in dve leti je bil na Havajskih otokih. V sedanji vojni se je Patton povzdignil do mesta poveljujočega častnika druge oklopne divizije v Fort Beningu, Ga. Prideljeni sta mu bili tudi prva in druga divizija v Indiu, California, kjer je organiziral vež-balno središče za bojevanje v puščavi. V redko naseljenem, goratem kraju, ki je obsegal kakih 180 kvadratnih milj, je vežbal svoje čete, pod najtršimi okolčinam.i Vojaki so dobivali tekom maneVrov racije, predpisane za te vrste bojevanje. Spali so na prostem poleg svojih tankov in general Patton je z njimi delil vse težkoče trdega vežbanja. * Kmalu zatem se je zvedelo, da je bil udeležen v invaziji Severne Afrike, pod poveljstvom generala Eisenhowerja. Ladja, na kateri se je vozil, je bila potopljena, toda on je bil rešen. Njegova divizija je zasedla Mo-roko. Ko so Nemci prodrli skozi Kasserine Gap v Tuniziji meseca februarja 1943, je Patton prevzel komando ameriškega 2. zbora in pozneje se pridružil angleški 8. armadi v pogonu na Nemce. Koder je teren odpovedal za tankovno akcijo, mu je priskočil na pomoč infante-rijski general Owen Bradley. Zatem je bil Patton dodeljen vežbanju čet za invazijo Sicilije. Nadzoroval je izkrcanje čet 7. armade ter nosi priznanje, da je pripomogel do izvedenja hitre in popolne invazije Sicilije. V novembru leta 1943 je bil zapleten v zadevi, ki je povzročila mnogo komentiranja in kritike po časopisju. V dveh slučajih je oklofutal vojake, ki so trpeli na živčnem pretrese-nju in so bili v vojaški bolnišnici v Italiji. Dva vojaška ar-madna lista sta ga zelo ostro prijela. Vest je dosegla tudi Zedinjene države in ameriško ljudstvo je dvignilo veliko prahu vsled zadeve ter mu očitalo, da se obnaša in postopa docela nedemokratično. Pod pritiskom generala Eisenhowerja, je končno general Patton javno obžaloval svoj postopek napram prizadetim vojakom. Senatni odbor za vojaške zadeve je odložil priporočilo za njegovo povišanje, ko ^e predsednik Roosevelt predložil njegovo ime v to svrho. Odtlej pa do letošnjega poletja ni bilo mnogo čuti o njem. Po prvem izkrcanju v Franciji je javnost izvedela, da je bila tretja armada, ki je zavzela večji del Normandije in brilijantno udarila preko Francije, pod poveljstvom generala Pattona. Senat je tedaj nemudoma potrdil njegovo povišanje v generala. Danes se general Patton odlikuje v bitkah za poraz Nemčije. Njegova armada je uspešno prebila Hitlerjevo evropsko trdnjavo ter zavzela mesto in trdnjavo Metz. Patton ima poveljujoči nastop in zgled ter sliči tipičnemu vojaškemu častniku. Po postavi je visok, plečat in fizično močna osebnost. Ima modre oči in svetle lase. V disciplini je zelo oster, toda nikdar ne vpraša ali zahteva od podrejenih mož in častnikov tega, kar bi sam ne mogel izvesti. Videli so ga že, ko je s svojimi vojaki porinil tank iz blata. Patton verjame v vojaško združenost s hitrim udarom, kajti on pravi, da. gol patriotizem v bitki ne zadostuje. "S patrioti," pravi Patton, pozicijo lahko braniš, ne moreš pa pozicije z njimi zavzeti. In jaz nisem zainteresiran v obrambo— moj moto je: Udari in naprej !" F lis. Y in O — DVA KRAJA Francija se lahko ponaša, da ima kar dva kraja z najkrajšima imenoma na svetu. To sta vasi O v departmentu Orne in Y v departmentu Somme. O leži okrog gradu, ki je bil nekoč last Francoisa d'O, svoječasne-ga francoskega finančnega ministra. Razni njegovi potomci živijo še danes v Normandiji. Y šteje samo 121 prebivalcev in mnogi avtomobilisti, ki berejo njegovo ime na deski £red vhodom v kraj, ga smatrajo samo za znak, ki napoveduje cestni odcep. Vas Y pa ni imela vedno tako kratkega imena. V listinah iz 1. 1126, jo imenujejo Hil, 1. 1166 se je imenovala I, lfeta 1215 pa je označena kot Ha in Hy. Sedanja oblika izvira iz leta 1584. EDINI PAPEŽ, KI JE POKOPAN SEVERNO OD ALP Edini papež, ki je pokopan severno od Alp, je papež Kle-ment II., ki počiva v bamber-ški stolnici. Umrl je leta 1047. V oporoki je napisal željo, da bi bil rad pokopan v bamber-ški stolnici. To njegovo željo je izpolnil Klementov naslednik Leon IX., ki je bil prav tako nemške narodnosti. Klemen-tovemu pogrebu je prisostvoval nemški cesar z velikaši, papež Leon IX. pa je imel spominski govor na njegovem grobu. 0 K. S. K. JEDNOTA GLAVNI URAD: K1-96I M. GBZOAOO fifT- JOLOT. HI«. Telefon ▼ glavnem uradu: JaUet &U8: stanovanja tajniki.__ Od ustanovitve do 30. novembra. 1944 znaša skupna l^nftma podpora $9,376.601 Botantaaat 128.48% GLAVNI ODBORNIKI "O" BL. Pual r.lWhBkCD iTTftiwatfUM Ooio. AL Glavni predaadnlk: JOHN OKRU. UT Kart "O" Prvi podpredsednic: JOHN OPRAN, 37» W DrugI podpredeedelk: MATH PAVLAKOVIGH. Tretji iw»Hwa Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. Ml N. Chicago St.. Joliet. 111. Pomotol tajnik: LOUI8 ŽEIJBSNTKAR. Ml N. Chicago Bt. Joliet. HL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. Ml N. St, Jottet, DL Duhovni vodja: REV. MATS BUTALA 416 N. Chicago St, Joliet. 10. Vrhovni adravnik: DR. JOB K URSIOH. 1901 W. Oennak Bd~ Chicago C IH . NADZORNI ODBOR OBOROE J. BRINGS, 513 Adams Ave, Ereleth. Minn. MART B. POLOTNIE. ITU K tOth St, Landn. O. Drugi nadaoraik: PRANK ta^^^ xMI Hawthorne St, pMBnA Pa. Tretji nadaeraik: JOHN FEZUlKrz. 14004 Pepper Ave, GUveUnd. a Četrta nadaornlea: MART HOCHEVAR. 21341 MDar Ave. Cleveland.* a PINA NČNI ODBOR Predsednik: JOHN GERM. SIT Bast "CT St, Pueblo. Ooto. » Tajnik: JOSIP 7AIAR, Ml N. Chicago St, JoUet. m. Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARICH, 300 Ruby SU JoUet, DL Drugi odbornik: MARTIN SHUKLK. 811 Avenue "A." Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wflkinsburg. Pa Četrti odbornik: GEORGE J. BRINCK 513 Adams Ave, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DBCHMAN, 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MART KOSMERL. 117—6th St, & W, Chisholm. Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUBS, 1101 E. 8th St, Pueblo, Cola Tretji porotnik: JOHN OBLAK, 315 W. Walker St, Milwaukee, Wis. Četrti porotnik: JOHN TERSELICH, 1847 W. Oennak Rd, Obicago. DL Peti porotnik: JOHN BEVBC, Alexander Ave, Strabene, Pa. Šesti porotnik: LUKA MATANICH, 3534 K 100th St, South Chicago. DL UREDNIK IN UPRAVNIK QIABILA IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. O VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORO, 1046 Wadsworth Ave, North Chicago. PL NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK. 457 Indiana st, Joliet. HI. Vsa pisma in denarne »deve. tikajoče se Jednote, naj ee Po4flJ&Jo n» slavnega tajnika JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet, IIL; dopl* druitvene vesti, raana naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K S. K JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio.______ a URADA GL TAJNIKA IZPLAČANA CENTRALNA BOLNI-ŠKA PODPORA ZA MESEC DECEMBER. 1944 Central Sick Benefit Paid in December 1944 l)r. št. Cert. Ime Svota Soc. Cert. Name Am t. 3 292 Leopold Planine ..$30.00 4 DDI 176 Anna Nemanich .... 33.00 4 3176 Frank Schweiger .. 13.00 4 DDI 176 Anna Nemanich .... 12.00 4 11938 Julia Erchul .......... 30.00 4 222 Frances Gornik .... 28.50 5 3979 Katherine Spitzmiller ........ 62.00 5 13656 Louis Kalin —....... 38.00 5 5663 Frank Tolstovrsnifc 28.00 5 13471 Frank Dolanc ------- 14.00 5 16500 Frank Savnik ........ 28.00 5 5516 Frank Kovacic ...... 28.00 11 10737 Frank Propernick.. 13.33 11 565 Helen Propernick .. 31.00 14 24009 Joe Severinski ...... 21.00 14 1028 George Stefanich .. 9.33 14 27579 Joseph Miller ........ 14.00 14DD41941 Pearl Spear .......... 30.00 15 18451 John Gmazel ........ 9.33 15 27253 Louis Kompare .... 10.44 16 333 Frank Perhaj .........16.00 16 8423 Matt Jaksa ............ 28.00 Id 333 Frank Perhaj ........ 14.50 16 1148 John Simonich ...... 10.00 20 9164 Robert Loncharte.. 30.00 20 19623 Steve Smith .......... 21.50 20 20605 John Simonich ...... 9.33 20 27981 John Pavlovich .... 50.00 20 34242 Marie Ulasich ...... 39.00 21 2881 Mary Delach ........ 13.33 23 32340 Stanley Matusek .. 14.50 25 C1825 Mary Danicic ........ 30.00 25 D5377 Frank Rade .......... 40.00 25 22419 Anton Pauli .......... 19.00 25 8235 Joseph Marinko .... 13.00 25 786 Anton Krampel .... 16.00 25 9658 Joseph J arc .......... 40.00 25 D340 John Vidmar ........ 35.00 25 25931 Frank Drobnich .... 14.00 25CC44613 Frances Zakrajsek.. 27.00 25 4006 Louis Stepic ........ 16.00 25 22555 Joseph Sintic ........ 13.00 30 1647 Paul Majerle ........ 28.00 30 12804 John Satushek ...... 24.00 30 28143 Frank Gregorich .. 28.00 30 28174 Michael Golobich.. 32.00 30 D5687 Joseph Jakobcic .... 17.50 30 35016 John Swetish 25.00 30 10709 Anton Rangus ...... 22.00 30 1648 Marcus Osterman.. 47.00 32 1714 Joseph Ghiglione .. 34.00 32 1714 Joseph Ghiglione .. 11.50 40 D3440 Anna Mihelich .... 28.00 41 C77 Mary Kovacic ...... 17.50 41 12107 Frank Kopar ........ 29.50 41 35210 Anna Rogina ........ 11.00 41 CI987 Christine Basa ...... 36.00 45 16556 Joseph Sasek ........ 40.00 52 D3674 Amelia Golc .......... 34.00 52 D4942 Carolina Stanich .. 27.00 52 13867 Marv Qualitza ...... 12.00 52 D177 Jacob Lekse, Jr. .. 12.00 52 2207 Joseph Zevnik ...... 20.00 52 2204 Jacob Stergar ........ 17.00 52 13861 Anton Medvesceek 9.33 52 C2820 Frank Konechnik ..14.50 52 D5033 Mary Kocjan ........ 28.00 52 D5822 Josephine Zupančič ............ 12.cO 52 D5027 Paul Cesnik .......... 31.00 55 D5684 Joseph Plutt .......... 82.00 55 D1726 Zoria Planinshek .. 30.C0 55 FF42433 Josephine Stajduhar .......... 30.00 55DD44150 Mary Gallowich .... 30.00 55 13106 Matt Savoren ....... 36.00 55 DD74 Anton Težak .......... 19.C0 56 D5967 Adolph Sadar ........ 21.00 56 D5917 Josephine Jakich .. 22.00 56 D2120 William Pologar .. 19.00 56 16480 Frank Mlakar ........ 22.00 56 D5831 Josephine Kaplan.. 40.00 56 FF45026 Evelyn Faidiga ...... 40.00 56 D5935 Frances Savoren 43.00 56 D5637 Mary Russ —....... 4C.00 57 16032 Frank Svetlin ........ 29.00 59 • 19567 Jakob Sabec .......... 35.00 59 21354 Peter Zubert ........ 25.00 59 1176 Joseph Culkar .— 30.00 59 9828 John Benchina ...... 17.00 59 8012 John Bradach ...:.. 26.00 59 8321 John Novlan .......... 28.00 65 D4968 John Majstrovich.. 28.00 65 D1131 Louis Svigel .......... 16.00 65 D5449 Joseph Spende ...... 18.00 65 20628 Joseph Chaplak .... 33.00 65 D261 Frank Bozicb _____ 11.00 Dr. st. Cert. Ime Soc. Cert. Name 65 3838 Joseph Gorsin ...... 65 7668 Martin Jenich ...... 65 11841 Anna Muhich ........ 72 D3777 Mary Junke .......... 72 23321 Frank Lunka ........ 72 3777 Mary Junke .......... 72 FF116 Herbert Akins ...... 72CC41713 Mary Debeltz ........ 75 11002 Anton Barlic ........ 77 18693 Joseph Kotor ........ 77 12645 Valko Trumbetac .. 77 12511 Mathew Kamin .... 77 D5841 Frank Oberzan .... 85 13994 Frances Russ ........ 85 2896 Agnes Ambrozic .. 85 10934 Anna Zalar .......... 86 4839 Antonia Homec .. 88 D359 Michael Sunich .... 88 8257 Nicholas Javor .... 88 8257 Nicholas Javor .... 88 D359 Michael Sunich .... 93 25458 Joseph Verant ...... 93 D4939 Louis Ambrožich .. 93 1142 Matt Kochevar ...... 93 1171 Joe Zuzek .............. 93 34250 Frank Kochevar .... 94 17393 Ludmila Krall ...... 94 31590 Albin Hangich ...... 94 17393 Ludmila Krall ...... 97 15604 Steve Papa ............ 98 140 Anton Oberstar .... 101 28206 Andy Pogachar .... 101 13300 Frank Gradisek .... 1Q3 DD1307 Hermine Britvich .. 103 CC153 Edward Benisch !... 105 FF43601 Florence Toncich .. 105 FF42675 Mary Schuster ...... 109 11146 Anthony Zagar .... 112 D2556 Elsie Arola ............ 113 30209 Joseph Tezak ........ 113DD41638 Dorothy Kvass ...... 113 17785 Rose Mary Ashby.. 113 D3020 Matilda Reichert .. 119 16343 Mary Smajd .......... 119 34501 Catherine Lewickas ............ 122 29592 George Decroo ..... 123 934 Louise Puharich ... 123DD44797 Lucille DePasquale ....... 123 934 Louise Puharich . 131 26970 Ludwig Drobnich . 132 7829 John Dobrauc ..... 132 D4674 Anton Orazen ..... 134DD42715 Ludmilla Deal ..... 134 D5251 Anna Bacar ......... 134DD41323 Victoria Bray ....... 135 25253 Frank Yuricich ..... 135 1540 Frank Rogina ....... 135 25253 Frank Yurchich ... 139DD41291 Theresa Gende ..... 139CC43695 Mary Gremc ....... 139 D2208 Ann Gende Daniels ............. 139 7765 Mary Urbanija ..... 143 C2304 Henry Adamich ... 143 D4238 Elizabeth Russ ..... 152 34620 Anna Saben ......... 152 20850 George Pavicich . 152 30634 Grga Pocmic ....... 152 DD262 Camilla Pocernic . 152 33240 Mary Pandzic ....... 152 6231 Barbara Matanic . J52 10437 Mary Jergovic ..... 152 17189 Anna Pocrnic ....... 152 35541 Lucy Kopilash ..... 153DD4I412 Leonard Polsky ... 153 9867 Veronica Kwiatkowski ..... 153 D797 Audolph Tomsic . 1=3 25706 John Verholtz ..... 156CC43553 Marjorie Robnik . 156CC43240 Sose Wadnar ....... 156 7409 Ursula Russ ......... 156 11243 Josephine Archul. 156 7409 Ursula Rus? ......... 156 13454 Agnes Shustarich. 156 D1463 Anne Tomatz ....... 156 14028 Frances Jelenich . 160HH45905 Jack Winsky ....... 160 DD214 Katie Svetlich ..... 162 DD442 Mary Piks ............. 162 D1609 Rose Skrab ........ 162 C847 Jennie Komar ..... 162 12443 Mary Brimsek ..... 162DD43685 Edward Zobec .... 162 8368 Mary Zakrajsek .. 162 8062 Theresa Menart ... 162 15724 Louise Mejac ...... 162 1593 Helen Petkovsek 164 D4476 Ludwig Debevcc 164DD42657 Theresa Sedej .... 164 D4562 Anna Korcha ...... 164 D5343 Mary Perushek .. 164 9346 Mary Kausek ...... 164 CC2S4 Angela Kochevar 164 13475 Cecelia Maruine Dr.it Cert. Soc. Cert. 64 DD572 64DD4U40 65 . 32841 «5 33000 kl66 17701 66 13525 68 25363 68 11430 68 11616 69 17611 69 30638 69 C2354 69CC46147 69 27200 69 30788 69 26162 69 13606 69 C395 69 C2589 69 26162 69 13299 C2354 26505 C395 34963 30638 D5205 25369 26262 25370 31062 27209 69DD41145 71 305 72 24360 72 C2185 73 10564 73 11264 73 2716 73 10377 Svota Am't. 13.50 13. 30 31 .OC 25.0C 8.0C 48.0C 30.01 17.00 28.01 28.01 70.0C 58 .OC 30.0C 16.0G 17.0G 19.00 11.33 17.5C 12.51 10.01 14.0C 17.51 29.00 21.0C 29.0C 40.0C 37.00 26.0C 25.00 15.00 25.00 17.00 44.00 31.00 30.00 40.00 21.00 28.00 25.00 28.00 30.00 30.00 15.00 28.55 26.00 14.27 22.00 12.13 11.00 10.00 31.00 30.00 10.00 30.00 66.00 3.13 . 54.00 5.00 9.00 . 25.00 9.33 125.00 28.55 . 27.00 . 16.00 . 28.00 . 33.00 44.00 . 31.00 . 29.00 . 13.50 . 30.00 . 17.00 . 29.00 . 19.00 . 56.00 . 51.50 . 43.00 . 22.00 . 21.00 . 28.00 . 29.00 . 30.00 . 18.00 . 27.00 . 39.00 . 30.00 . 17.84 / 9.26 . 21.42 . 61.00 . 6.72 . 45.00 . 15.71 . 3426 . 34.00 . 37.00 . 35.00 „ 8.66 . 10.00 . 9.00 , 0.66 69 69 69 69 73 10372 73 10564 76 1654 76 34130 78 CC736 80 19586 80DD42613 80 D1937 84 D4979 85 27216 88 D3712 88 D5524 89 6990 91 DD1032 91 15593 91 13201 91CC42376 91 18101 93 17764 94 C2902 94 97 >02 >03 < 303 203 13315 16039 15206 D38 13516 13519 206 DD1222 >07 >08 >08 210 34998 13745 18185 27747 216 D5241 >16 D 5241 219 D2703 >19 D4127 >19 D2540 >19 D6076 >19 C3757 >22 DD399 >22 DD616 224CC45482 225 DD770 226 D1532 226CC43938 226 10053 226 23830 226 D333 >32 16892 232CC42483 >35 C873 >35 DDI 13 >36 31169 236 FF43985 236 32672 236 31169 237 C4081 237 C4081 237CC42691 250 21567 I»e Svota Nsee Am't LilHan Primozicr .. 30.00 Anna Petrich 4.4 Mary Wysocki Z... 0.00 Justine Schuster - 15.00 Margaret Abramovich — 25.00 Katharine Jakovjevich — 28.00 LouLs Zampar ...... 35.00 Mary Svetec ------20.00 Mary Antolics ______ 38.00 Anna Leskovec ______ 26.00 Anton Arb ............ 54.00 Genevieve Dolfi .. 16.00 Merle Supanicb .... 28.00 Frank Rutar -------- 56.00 John Tercek _______ 33.00 John Hrovat ........ 7.66 Angela Polis _______ 56.00 Joseph Adamitch .. 34.00 Cecelia Zupančič Yurka .................. 30.00 John Hrovat ........ 13.33 Katherine Eržen .. 51.00 Genevieve Dolfi .. 28.00 Louis Izanec ........ 27.00 Joseph Adamich .. 8.00 Gertrude Balish .. 23.55 Anton Arh .............. 58.00 Steve Stefancic .... 35.00 Louis Potočnik .... 80.00 James Pizmoht 16.00 Frank Matoh ........ 16.00 James KasteliC .... 20.77 Frank Rutar .......... 30.00 Frank Zagorc ........ 31.00 Joseph Francel ...... 9.33 Anton Hosta ........ 29.00 Angela Greve ........ 30.00 Mary Hren .......... 34.50 Maifcaret Bohte .... 38.00 Rose Jenich .......... 23.00 Christine Rebernisek ........ 15.50 Marie Petershek .... 30.00 Mary Hren ............ 15.00 Mathew Prebilich.. 13.50 Mildred Retzel ...... 74.00 Mary Slaby ............ 30.00 Frank Strubel ...... 13.33 Joseph Skrabec .... 40.00 Vincent Legan ...... 33.00 Catherine Supancic ............ 15.00 Thomas Burec ...... 60.00 Josephine Kosmach ............ 26.00 Helen Galo ............ 36.00 Frank Bucar .......... 14.00 Dorothy Chapic .... 30.00 Emma Jevnikar .... 30.00 Felix Novinc .......... 34.00 Vera Perusek ...... 38.00 Angela Jazbec ...... 24.00 Frances Sill .......... 59.00 Jbsephine Verholtz ............ 31.00 Frances Cushma .. 39.00 Oliva Vouk ............ 30.00 Theresa Vidmar .... 26.00 Angela Zobitz ...... 51.00 Katherine Grahek.. 16.00 Margaret Papez .. 24.00 Josephine Bogovich ............ 59.00 Josephine Stavec .. 17.00 Theresa Mihelich .. 14.50 Josephine Kunst .. 29.00 Paul Kokal ............ 15.00 Ludwig Matich ...... 52.00 Ludwig Matich ...... 31.00 Frank Kern .......... 13.50 Julia BolcUu .......... 14.00 ;<5eorge Metevec .... 26.00 Frances Kosten .... 28.00 Alice Karberg ...... 30.00 Stella Serjak ........ 30.00 Pauline Cook ........ 30.00 Martha Lebar ........ 14.00 Josephine Stimac.. 14.27 Rose Hosta .......... 5.71 Sophie Ivansek ...... 19.00 Frances Drobnich.. 28.00 rank Mertic .......... 42.00 rank Pajk ............ 79.00 Mary Berdick ........ 28.00 Mary Gracer .......... 28.00 Steve Perisich ...... 41.00 Louis Velaga ........ 11.00 Martin Govednik .. 15.50 Bernardine Lucchese ............ 30.00 Frank Sterbenk .... 30.00 Martin Govednik .. 15.50 Albert Penne ........ 14.00 Albert Penne ........ 14.00 Arthur Gorecki ...... 29.00- Frank Gradisar .... 34.00 Skupaj (Total) ..................$8,086.19 JOSEPH ZALAR, " glavni tajnik—Supreme Sec'y* -o- Kupujte vojne ^znamke! Januarska številka "Novega Sveta" Januarska številka "Novega Sveta," ki bo izšla okrog 15. januarja bo vsebovala sledečo vsebino: "Novo leto — novo delo" (uvodni članek). — "Pregled" (raznih dogodkov). — Dr. D. Doktorič: "Doba sv. Cirila in Metoda" (zgodovinski članek). — I. B.: "Novo,leto" (pesem). — "Rožmanova Alenčica" (stara narodna pesem). — "Njena slika" (črtica). — J. M. Trunk: "Tihe ure — zaigrano" (pre* mišljevanje). — "Kako staro je sonce?" (članek). — Dr. J. L. Zaplotnik: "Bernard Ločni-kar" (življenjepis). —L. Sta-nek: "Ribi" (pesem). — "Slovenski pijonir" (zgodovinsko opisovanje Slovencev v Milwaukee).—"Dom in zdravje" (navodila za gospodinjstvo in zdravstvo). — "Za smeh in zabavo." — Z. O.: "Nevesta z milijoni" (zanimivi roman). "Novi svet' 'izhaja vsak mesec razen v avgustu okrog 15. dneva v mesecu. Vsak mesec prinese izbrano zanimivo čtivo. Letno stane list za Združene države samo $2; za Kanado in ostalo inozemstvo $3. Naročnino je poslati na UPRAVO "NOVI ^VET," 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois. -o- Misterija okoli Hitlerja Napisal za ONA Donald Bell V teku zadnjih 12 let sem poslušal skoro vse Hitlerjeve govore preko radia. Poslušal sem tudi zadnjega — priznati moram, da me je kljub njegovi dolgočasni vsebini zanimal in tudi precej presenetil. Lani, ko Hitler ni govori o priliki obletnice monakovskega puča, se mse o zadevi posvetoval in razgovarjal z znamenitimi psihijatri in prišel z njimi do zaključka, da je Hitler duševno bolan, da je po vsej verjetnosti eden tistih slučajev, pri katerih s^ menjavajo napadi divjega besa s perij odami popolnega malodušja in pesimističnega obupa.1 Goebbels je bil naznanil, da bo Hitler govoril meseca novembra, a je moral potem poslati Himmlerja pred mikrofon. Zakaj? Naj-nacistom ni uspelo, spraviti Hitlerja samega v toliko pomirjeno duševno stanje, da bi ga bili mogli pustiti pred radio. Ko so oznanili zdaj, da bo govoril, sem pričakoval, da je nekoliko ozdravel in bolj v ravnovesju, pričakoval sem njegovo dobro znane izbruhe mar-cialne korajže in običajne srdite napade proti njegovim politični mnasprotnikom. Plačilo za japonske "sniperje" %a Leyte otoku, katerih naloga je bila ostati ,v boju z napredujočimi Amerikanci. Slika nam kaže, kaj se je zgodilo z njimi, ko so jih dobili Amerikanci na muho. Njih ostanki leže v mlaki, med tem ko naši vojaki pregledujejo okolico še za ostalimi "sniper-fi." Kar sem slišal je bilo čisto drugače — govor je bil nad vse umerjen v naglasu, argumentacija je bila precizna in brez tistih značilno Hitlerjevih su-perlativov. Najbolj presenetljivo pa je to, da se govor ni sukal tako izključno kot ponavadi okoli Hitlerjeve osebnosti. Kratko — ta govor je bil moj-stersko propagandno delo, toda veliko vprašanje je, da-li bilo to mojstersko delo tudi zares njegovo, Hitlerjevo. Resnični Hitler je slaven radi svojih improviziranih izbruhov. Topot pa nismo slišali niti improvizacij. Verjetno se mi zdi, da to ni bil Hitlerjev govor. Toda bodimo previdni — recimo raje, da ta Hitlerjev govor ob novem letu ni prinesel ničesar novega in da ni v nobenem pogledu razpršil misterio-zne teme okoli vprašanja, kaj je s Hitlerjem. Priznati pa je treba tudi, da je politično popolnoma nevažno, ali je govoril Hitler sam ali ne. Jasno je, da je bil njegov govor sestavljen od tistih mož, ki imajo danes v Nemčiji oblast v svojih rokah. Besedilo je torej bolj Važno. Iz tega besedila razvidimo pred vsem to, da žele nacistični mogotci končati razpravljanje o Hitlerju. To je razvidno že iz tega da je Hitler govoril ob priliki, katere dozdaj še nikdar ni izrabil za svoje politične govore. Ob početku govora in na koncu zopet, se ta Hitler o-pravičuje radi svoje zaposlenosti, ki mu onemogočuje nastope v javnosti. Drugič pa najdemo v tem govoru—in to je po mojem mnenju najvažnejše — ponovne migljaje, da utegne priti do sprememb v vodstvu nemškega naroda. V sredini svojega govora je ta "Hitler" izjavil naslednje: "Svet mora vedeti, da sedanji vodje nemškega naroda dele z njim vse njegove težave in trpljenja." Takih besed kot "sedanji vodje" nismo še nikdar slišali iz Hitlerjevih ust. V njih je že vključeno priznanje, da bi moglo priti do tega, da bo nekdo drugi vodja nemškega naroda. Malo pozneje pravi Hitler o samem ?ebi, da je v tem trenotku odgovorni vodja nemškega naroda. Tudi ta izraz je Hitlerju tuj in se ne sklada z njegovo osebnostjo. Ta govor je torej imel pred Ivsem namen, da pove, da bo nacizem ostal tudi v slučaju, katerega dozdaj Hitler ni nikdar uvaževal, da bi se spremenilo vodstvo, poglavitna institucija političnega življenja v Nemčiji.* Zanimivo je tudi, da "Hitler" v tem govoru napada pred vsem demokratični svet, dočim je • bolševizem komaj parkrat omenjen. To daje vtis, da je komunizem izgubil mnogo svojih strahot za nemški narod. Nemci se seveda boje ruskega maščevanja, toda komunizem kot tak ne more biti grozen za ljudi, ki so toliko izgubili. Menda je tudi zaradi tega, da Hitler govori o "novem redu," ki bo pometel z vsemi privilegij ami in naložil vsem enake dolžnosti, zato pa tudi priznal vsem enake pravice. Hitlerju je jasno kar je-jasno vsem Nemcem, da nobena stvar ne more priklicati nazaj starega reda v Nemčiji — radi tega mu ni težko obrniti se proti levi in klicati, da bo prišel nov gospodarski sistem. Ni nemogoče, da bo podrobnejših objav v tem pogledu. Wehrmacht bo treba reorganizirati in z njo ves gospodarski sistem. Morda bo prišla nova državna ekonomija, primerna splošni revščini. -o- Problem priznanja poljske vlade Washington (ONA) — Problem poljske vlade, kjer so dvoje organizacij poteguje za priznanje velesil, je vvashington-;kini krogom pred vsem važen zato, ker velja na vsak način preprečiti da na tem vprašanju nastane med zavezniki — Ameriko, Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo — nepremostljiv spor. Začasno priznavajo Zedinjene države poljsko vlado v izgnanstvu v Londonu, in sicer v skladu in soglasno z Veliko Britanijo, ki je že objavila, da lub-linskega komiteja ne priznava. Toda v washingtonskih krogih prevladuje vtis, da se utegne to stališče britanske vlade- v kratkem spremeniti. Kritiki ameriškega State De-partmenta naglašajo, da se nahajamo v tem vprašanju na stališču, ki je jako slično zadevi generala de Gaulle-a. Ravno tako kot je zmagal general de Gaulle, je tudi več kot verjetno, da bo zmagal lublinski komite, kajti sovjetske Armade predirajo na Poljskem in bodo osvobodile dodatna ozemlja, na katerih bo lublinski komite razširil svoje organizacije in se vkoreninil kot dejanska vlada vsega osvobojenega poljskega ozemlja. Obenem pa ne smemo pozabljati, naglašajo ti kritiki poljske zamenje vlade, da so bili elementi, ki se danes sprehajajo po londonskih ulicah, člani tistih krogov, ki so krivi tega, da je danes poljsko ozemlje nemška baza mesto da bi bilo oporišče sovjetskih armad Josip Beck, zunanji minister stare Poljske, je prepovedal ruskim četam vstop na poljska tla tudi v slučaju, da bi šlo le za defenzivne ukrepe, ter je tako pripomogel k temu, da se bile poljske armad«; hitro poražene. Sovjetska vlada je ponovno izjavila, z velikim poudarkom, da ne more biti nobene izmirit-ve z vodilnimi člani poljskih emgrantov. Verjetno je, da bo sovjetska vlada priznala lublinski komite kot pravo provi-zorično vlado Poljske — kar se je med tem tudi že zgodilo — in da bo ruskemu vzgledu sledila morda brzo tudi Cehoslo-vaška in verjetno tudi Francija, ki je že poslala svojega delegata v Lublin. Ako pride do tega bodo storile isto tudi nekatere druge vlade. Otrokv SSSR Klasični nauk komunizma zagovarja, da, celo terja popolnoma svobodno ljubezen in spolno življenje. O tem so ruski komunisti tudi sanjali. Cielp teorije so napravili, po katerih bi otrok ne pripadal družini, pač pa družabnemu občestvu. Za vzgojo otrok pa bi se brigala država. To je bil takoimenovani "militantni komunizem," vendar so bile te in podobne namere urno zavržene, zlasti namera, da bi se likvidirala in popolnoma uničila družina. Družino so smatrali prvotno in v njej gledali buržujsko prežive-lost. Kasneje je postala povsem privatna stvar poedinca, posameznika. Končno in v tem stadiju razvoja »smo v Rusiji danes tam, kjer smo bili pred revolucijo — je spet družina osnova in temeljni kamen države in socialnega reda. Iz prvega začetka revolucije je ostalo samo poenostavljenje sklenitve zakona in ločitve. Za zakon, kakor tudi za ločitev je potrebna samo registracija in —taksa. Dolga vrsta zakonov o družbi je izšla 1. 1936; postavili pa so ti zakoni družbo prav tja, kjer jo je zatekla revolucija — na povsem "buržujsko" podlago. Po teh novih zakonih je namen družine vzdrževati in množiti narod. Taka je službena razlaga družine; ta namen je zakonito utrjen. Prej je veljalo staro komunistično geslo, da žena sama odloča o tem, bo li imela otroka ali ne. Splavi so bili dovoljeni brez vsake prepovedi. Po bolnicah so imeli ambulance, kjer so delali splave v serijah. Sedaj so pa po samem Stalinu razglasili, da je vsak splav zločin. Sem se pa napraviti le tedaj, Če je zdravniško dokazano, da je splav iz zdravstvenih ozirov res potreben. Da je splav potreben, mora dokazati in potrditi zdravniška komisija, katera mora biti soglasna. Za resničnost podanih izjav glede splava odgovarja zdravnik z osebno svobodo. Zakon pa kaznuje splav s kaznijo do 2 let robije. Prejšnje težnje za vzgojo otrok brez ozira na starše, so bi^ le sedaj kot absurd zavržene. Prehrana in vzgoja otrok je spet zakonita dolžnost staršev in to morajo izvesti starši sorazmerno svojemu socialnemu položaju. Če starši teh obvez ne izpolnjujejo, so kaznovani kot — zločinci. Ce se starša lo-čita, morata sporazumno skrbeti za prehrano otrok,' otrok pa je ali pri očetu ali pa pri materi. Drugi zakonec plačuje za otroka alimente, katerih višino določi sodišče. Običajno znašajo alimenti eno tretjino vseh dohodkov! Če je otrok pri očetu, plačuje alimente mati. Iz-begavanje plačevanja alimen-tov se kaznuje z zaporom. Še par besed o ločitvah zakonov v SSSR. Z ozirom na komunistični evangelij je seveda mogoče zakon ločiti brez težav. Da pa vsaj malo otežkočijo, stane ločitev prvega zakona 50 rubljev, drugega zakona 100, tretjega pa 300 rubljev, prav tolika je taksa še za morebitne nadaljnje ločitve. Te vsote so pa za SSSR že jako velike! Ločitve zavirajo in ovirajo in je že javna tajna, da smatrajo moža ali ženo, ki sta se večkrat ločila, za moralno manjvredne ljudi. Ja^no je to izraženo v državnih službah. Tretja, četrta in nadaljnje ločitve so že zapreka za napredovanje. Več, kot zakoni pa napravi v SSSR propaganda. Ta pa pravi: Kdor ni za pošteno zakonsko življenje, je sovražnik države! Največja dolžnost in pravica staršev je vzgoja otrok. Družina je temelj državne organizacije. "Gorenjec" l. 1940. HITLER V°SEZNAMU ZLOČINCEV Zavezniška komisija za vojne zločince v Londonu je po več kot enoletnem delu vpisala v "tajni" seznam vojnih zločincev Adolfa iHtlerja in vso njegovo vlado. Uradni seznam, v katerem so vsi člani gestapa, elitne garde (SS) in drugi zločinci, vsebuje okoli 700 imen in število še vedno narašča. V komisiji, ki sestavlja ta seznam, so sodniki in odvetniki in skrbno proučujejo dejanja in zločine, predno jih označijo kot take. Obtožba proti Hitlerju in njegovim pristašem je: ubijanje, mučenje civilistov, preselitev cvilistov, interniranje civilistov pod nečloveškimi razmerami, brezobzirno uničevanje lastnine, verskih, dobrodelnih, kulturnih in zgodovinskih ustanov in spomenikov. V prvem seznamu so naslednja imena zločincev: Adolf Hitler, feldmaršal Goering, propagandni minister dr. Joseph Goebbels, obrambni minister Heinrich Himmler, vnanji minister Joachim von Ribbentrop, bivši ravnatelj državne banke dr. H j a 1 m a r Schacht, bivši notranji minister Wilhelm Frick, bivši finan-nči minister grof Schwering-Krosyk, bivši gospodarski minister Walter Funk, minister za vzgojo Bernhard Rust, feldmaršal Wilhelm Keitel in bivši minister grof Konštantin von Neurath. Francoski kralj Louis XIV (1643-1715) je vladal celih 72 let. * Ena unča radija stane dandanes $775,000, en gram pa $25,000. / > sssssssssssssa S3SSSSS3S3SSS! SSSSSSSSSiS^ SSSSSSSSSSS^ LOVRAC spisal JAN PLESTENJAK Zazdelo se ji je da vidi pred peboj Lovrača mrtvega. Težko in mišičasto telo je zleknjeno po tleh, okrog ustnic je spleten venec krvavih pen, roke so stisnjene v pesti in izza polza-prtih trepalnic gleda belina oči. Okrog njega stoje otroci, nekateri kleče in molijo, večji pa •nemo gledajo. "Zastrupil se je, zadnji čas je bil tako truden," tako jim poreče. To jo je tolažilo in načrt ji je dozoreval. Kar nič je ni osupnila njegova smrt in misel nanjo. Že nekaj tednov ji je bila pred očmi in vsakdanja ji je že postala, celo vzljubila jo je in si zaželela njene resničnosti. "Bog ve, če bo res tako!" se je izpraševala. "Vsi bodo rekli, da se je zastrupil, da se mu je zmešalo. Saj vere tako ni nič imel . . Niti malo ni dvomila, da ne bi ljudje tako verjeli/ Zdelo se ji je kot pribito, ni si mogla mi-siliti, da bi mogel kdo osumiti njo. Bila je že v globeli in pred njo so zrasle hiše, druga za drugo. Dolinskih domačija je bila na koncu poti. "Pa bo ja ne">' doma, sporočila sem mu," je jaz hotela!" je odvrnila mirno. "Potem je res dolgčas!" je posmehljivo omenil Matevž. "Še več kot dolgčas. Pekel je. Še ganiti se ne morem, povsod zija za menoj. Ne vem, zakaj se tako boji zame. Včasih me kar po pet minut gleda, kot bi me še nikoli ne videl. Strašno je to! Prej sem lahko delala, kar sem hotela. Veš, posebno, kar je tebe naletel pri meni." "Lepo je bilo, ali ne?" jo je podražil Matevž. "Bodi no tiho!" ga je hotela sramežljivo zavrniti, pa ji ni šlo. Srečala se je z njegovimi očmi in v obeh so zagoreli spomini. "Ali misliš še dolgo tako trpeti?" je namignil Matevž. "Oh, da bi se že preobrnilo. Pa kmalu!" je kriknila in še tesneje objela Matevža. "Prav nobenega greha ne bom imela, če ga spravim s sveta. Prav nihče ga ne bo pogrešal in vs^ drugače bomo potem živeli. Kdo bi pa živel pri takem dedcu in poslušal njegove litanije pa pomagalo." Izvlekel je iz skrinje v papirju zavite praške in jih pokazal Marij anici. Marij anico je pretreslo. Ni ji šlo v glavo: to malo drobcev, pa naj ugonobi najmočnejšega človeka. Misli so ji švigale po glavi in zasenčilo se ji je pred očmi. Ni bila to vest, bila je bolj bojazen, če sploh učinkuje taka malenkost. "Pa je dosti toliko?" je radovedno, pa vendar v zadregi vprašala. "Popolnoma dosti! Jaz že vem, koliko je treba," ji je raz* lagal. Ni mu mogla gledati v oči. Stisnil jo je k sebi in tudi ona se ga je oklenila. "Marijanica, potem boš pa samo moja, ali ne?" "Bom!" Otresla se je vseh težkih misli in živela samo v tem, kako bo prijetno življenje z Matevžem, kako se bosta vozila, hodi la na veselice in plesala. Kako pa naj ravnam s tem?" ga je nežho vprašala. "I, kako! V večerjo mu natrosi, saj dedec veliko je, pa mu bo za zmerom zaleglo. Samo da se ne izdaš, ker potem sva izgubljena. Ne poznaš ga še. Ni kar tako. Ne boji se ga zastonj vsa soseska. Bodi previdna, to ti rečem, ne zini nikomur. Meni se smiliš v takem peklu, zato ti pomagam. Sam pa tu di obračunam z njim. Prokle-to me je zdelal," jjs grozil Matevž. "Molčala bom kot grob. Kaj pa, če bi strup premagal? Kaj potem?" jo je zaskrbelo. misli, više se niso povzpele iz slepote. Matevž, pa da me potem ne boš zavrgel," ga je pritajeno vpraševala. "Tebe da bi zavrgel? Nikoli! Saj bova prijetno živela, ne bo sama sile. Če nama gori ne bo všeč, prodava in se preseliva!' "Kdaj se pa vzameva?" "Prehitro se ne smeva, bi bilo sumljivo." "Zakaj ?" "Rekli bi, komaj ga je spremila v grob, že se je omožila. Saj veš, kako je z ljudmi. Povsod črno gledajo." "Po treh mesecih pač?" "Kaj še! Cez šest mesecev la Matevža, ker se ji je zdel tako prebrisan. "Ti boš vse prav izpeljal!" je še 'dodala. Matevža je sicer skrbelo, kaj če pride Lovrač na sled in ovadi obadva. Toda znal je potlačiti skrb, češ, jaz bom vse utajil, zagovarja naj se pa po- tem Marijanica. Njej sami bi že Lovrač odpustil in prosta bi bila. Kakor je premišljeval, ni hotel in ni mogel obsojati Mari-janičinega koraka, ker kakor hitro je hotela odločevati vest, jo je utopila maščevalnost. "Marijanica, kdaj mu pa na-suješ?" jo je tiho in plaho vprašal. _ r ur; ni . ju jc iofiniMv.wi ---w ( , , "Ne bo! Ga ni živega, ki bi komaj. Dolgčas ti ne bo, bom prenesel tistole," je zatrjeval že k tebi hodil pa delati ti bom Matevž. Marijanica še ni razumela, kako je to mogoče, in ni se mogla namišljati, da bi Lovrač s svojo strašno močjo podlegel. Samo v tem so kolobarile njene pomagal in nihče se ne bo obre-gal ob to. Nazadnje bova pa razkričala med ljudi, da se vzameva!" "Kakor veš ,ti boš že znal!" mu je pritrdila in vesela je bi- i" "Pri meni ti ni dolgčas, ali "Pri tebi bi bila pa zmerom ugibala; korak ji je zastajal in : rada. vročina ji je udarjala v glavo. Matevž je Lovrača že od nekdaj sovražil, Lovrač pa Matevža. Že Matevževe oči so mu bile sumljive, vse zaprte vase, potuhnjene. Lovrač je obrajtal odkrite, močne ljudi. Matevž se je Lovrača nehote ogibal. Ko pa ga je Lovrač zalotil v svo- Le počakaj, vse še pride. Ali kdo ve, da hodiš k meni?" "Nobeden. Saj nič ne povem, kam grem in -kod sem hodila." "Da se ne izdaš!" "Jaz nikoli." "Veš tisto je pripravljeno!" "Torej si dobil? Ali bo?" Nič se ne boj, Marijanica, ji hiši, kjer je vasoval in se;vse bo šlo gladko. Tako je na- mamil z Marijanico, tedaj je v njem vzkipelo. Ljubosumje se je pomešalo s sovraštvom in tedaj je pobesnel. Zgrabil je Matevža, da so zapokale kosti. "Lovrač, Lovrač, lepo te prosim, ne delaj greha, ne ubij rejeno, da mora žaleči. "Saj bodo rekli, da se sam?" "Seveda bodo rekli, tebe ne bo nobeden dolžil. Ne skrbi. Neumno se moraš narediti, jokati moraš, kar narediti, joka- ga!" je tulila Marijanica in se j ti moraš, kar se da, njegovi ot-stiskala v kot, da bi ne izdala roci so pa tako na tvoji strani, svojega sovraštva do moža in svoje ljubezni do Matevža. "Molči!" je velel Lovrač, od nesel Matevža kot butaro drv skozi vrata in ga treščil na grobi j o. Matevža je od takrat prevzelo strupeno sovraštvo. "Bos že še poskusil, dedec. Če te jaz ne bom, te bo pa Marijanica," se je zaklel. Marijanica je ve-( dela za sklep. Bala se ga ni, temveč veselila Smili se ti pa tako nič ne. Jaz ga ne morem, kmalu bi me bil zadnjič ubil. Živinsko je delal me vse boli. Ti ne veš, kako je ta dedec močan. Z rokami bi nihče nič ne opravil. Tole bo Novi Jednotini stenski koledarji Iz glavnega urada smo prejeli nekaj novih Jednotinih malih stenskih koledarjev. Čla- Marij anica * se je vsa tresla,1 ^(ce) na potnih listih, ki mor-ko se je bližala bajti, kjer je da še niste dobili tega koledar-stanoval Matevž. Zavila je po'J* «d svojega društva, pišite stopnicah in počasi odpahnila na™ in priložite za poštnino ; znamko za 5 centov pa Vam ga duri. Matevž jo je čakal* "Sem že mislil, da te ne bo!" jo* je ogovoril. Vsa spehana je sedla kar na posteljo in Matevž se je takoj primaknil k njej. Bila je zasopla in vroča. "Veš, da ne odneham!" je izgovorila v razburjenosti. Matevž jo je objel čez pas, ji nagnil glavo in strmel v njen obraz in oči. Ni se mu umikala, oklenila se ga je in drhtela. "Saj me imaš še zmerom rada?" "Koga pa drugega?" "Vroče ti je, Marijanica, hočeš požirek slivovke?" "Pa jo daj." Natočil je kozarec in Marijanica ga je nagloma zvrnila •No, kako je?" bomo doposlali. Novi koledarji so j ako lični ter priročni. Imajo označene vse dneve z imeni svetnikov, vse praznike in vse poste. -o- AMER1ŠKE IZGUBE ZNAŠAJO DOZDAJ 646,380 MOŽ Washington. — Vojni tajnik Stimson poroča, da znašajo ameriške izgube v armadi 564,351 mož, pa med temi še niso štete izgube 16. decembra, ko so pričeli Nemci z ofenzivo na zapad-ni fronti. V istem času ima pa mornarica izgube 82,029 mož, kar da skupaj izgube 646,380 od Pearl Harborja. V tem številu so za-popadeni ubiti, ranjeni, pogrešani in zajeti. -o- "Kaj če biti? Dedec je pust JUGOSLAVIJA MORA DOBI- kot zmerom. Slini se okrog mene in se sladka; kot otrok je včasih, čisto šemast, kadar pa zroji, se ga res ustrašim. Kako pa grdo pogleda! Ti ne veš. Pa vse bi bilo, samo jaz ga ne maram pa ga ne maram. Saj ga še njegovi otroci ne marajo, mene imajo pa radi in dobro se razumemo." "Kaj se pa menita?" je za-smehljivo pobaral Matevž. "On bi se že menil, če bi se TI TRST IN REKO London, — Dr. Josip Smod-laka, komisar za zunanje zadeve v jugoslovanskem odboru za narodno osvoboditev, je dejal, da ne more biti trajnega miru med Italijo in Jugoslavijo, če ne prideta Trst in Reka, ki tvorita geografičtio in ekonomsko enoto, pod Jugoslavijo. Slednja je pripravljena garantirati jezikovne pravice italijanski manjšini. j NAZNANILO IN ZAHVALA Potrtih src naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, tu-žno vest, da je previden s sv. zakramenti za vedno v Gospodu preminul naš ljubi oče in soprog FRANK OPEKA, st. Blagopokojnik je bil rojen 1. oktobra 1875 na Vrhniki. Zatisnil je svoje blage oči dne 30. decembra 1944 in pogreb se je vršil dne 2. januarja 1945 iz pogrebnega zavoda v cerkev Matere Božje, ter od tam po opravljeni slovesni sv. maši zadušnici na Ascension pokopališče. Naša prav prisrčna zahvala naj bo tem potom izrečena Rev. M. J. Butala, Rev. M. Hiti, Rev. Michael Cepon in Rev. Golden za molitve ob krsti, za spremstvo iz pogrebne kapele v cerkev in na pokopališke, za opravljeno sv. mašo, za cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv, tolaiilni govor v cerkvi. Najlepša hvala vsem, kateri so prišli kropit in molit za pokojnega. Hvala Rev. M. Ceponu za obisk in molitev na domu in v bolnišnici, enako lepa hvala Rev. O'Brien in sestram v bolnišnici sv. Terezije za naklonjenost in molitve. Prisrčna zahvala vsem darovalcem krasnih vencev, cvetlic, katerih je bilo blizo 75, in v globoki hvaležnosti tudi občutimo darove za okoli 250 naročenih sv. maš, katere se bode bralo za mir in pokoj njegove blage duše. Prav lepa hvala Mr. Johnu Germu, gl. predsedniku KSKJ iz Pueblo, Colo, kateri je prišel iz take daljave v takih časih in nam izrekel svoje tolazilne besede. Nadalje lepa hvala gl. odbornikom KSKJ, kateri so se udeležili pogreba v tako lepem številu in nosili krsto, in sicer častni nosilci: John Germ, Joseph Zalar, Frank Gospodarich in Jean Tezak, Nosilci: John Pezdirtz, Louis Zeleznikar, Joseph Zorc, Math Slana Jr., John Terselich in John Zefran. Najlepša hvala dr. sv. Jožefa št. 53, KS.KJ., dr. Marije Pomagaj št. 79, KSKJ, dr. sv. Ane, št. 127, KSKJ; dr. Vitezi, sv. Jurija; dr. Presvetega Imena dr. sv. Družine, dr Sloga št 14 SNPJ; North Chicago Police Dept,, Lake Co. Sherrif's Office za udeležbo pri pogrebu in za veliko pomoč v raznih ozirih, ter tudi njim in vsem drugim najlepša hvala za avtomobile, katere so rabili pri pogrebu. Nadalje izrekamo zahvalo pogrebnemu zavodu Nemanich Funeral Home za vso naklonjenost in lepo urejeni pogreb. telimo se zahvaliti vsem, kateri ste bili na vse strani naklonjeni in nam prihiteli na pomoč z različnimi darili; zato se iz dna srca najtoplepše zahvalimo vsem, naj vam ljubi Bog stotero povrne! Preljubi jeni in nikdar pozabljeni soprog in oče! Kako težko nam je bilo ločiti se za večno od Tebe. Naia srca so ostala globoko potrta in nam bodo vedno ostali dragi blagopokojnik na Tebe lepi spomini. Polivaj v miru božjem in uživaj večno veselje v večnosti! Žalujoči ostali: GERTRUDE, soproga. FRANK JR., MICHAEL, JOHN, ANDREW, in CPL. ANTON, sinovi. MRS. FRANCES CHAMERNIK, MRS. JENNIE ZABKAR in MRS. MARY JAKUBOWICZ, Met*. REV. JOHN OPEKA, ANDREJ OPEKA, brata v Jugoslaviji. MRS. FRANCES CVET1CH, MRS. JENNIE OPfKA-BRIC, sestre v Jugoslaviji. North Chicago, III. 11. januarja 1945. Naročite si na novo izdani anglesko-slovenski besednjak z angleško izgovarjava trdo vezan. 273 strani, nad 20,000 besed. Cena $5.00 s poštnino vred. Pišite na: DR. F. J. KERN 6232 St. dalr Ave. Cleveland 3. Ohio. VLOGE t tej posojilnici T do Savin** * Lean Oaryentttsa, Waahta«to«. D. C. Sprejemamo oeebne ta druttvene ▼loga. liberalne obuksti SL Clair Savinja A Loan Co. *ciSwnžj5r». Qgio, A n g le i k I olitveniki V krasni vezavi, najfinej- 1 šega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.75 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Naročite si dnevnik! V Clevelandu Uhaja že nad 40 let slovenski list z Imenom "AMERIŠKA DOMOVINA" V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni nm "AMERIŠKO DOMOVINO" nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta |2. • Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo . "Novi Svet" * * * i Prinaša zbrane članke, črtbe in najlepše zanimive povesti. Posebno Je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomen 1J i-• vega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3, Naročnino sprejema: ★ ★ ★ "ROVI SVET" 1849 W. Cermak Rd. Chicago, 111. » *TM till INI IKI UR TIKII ... ilVMl OUR 0 PAGE "The Spirit of a 'Rejuvenated K.SK.J" JOLIET GROUPS UNITE TO-HOLD SERVICEMEN'S MEMORIAL PROGRAM SUNDAY, JAN. 28 Joliet, 111. — The final arrangements have been made and completed for the Servicemen's Memorial program to be held Sunday, Jan. 28th, in Joliet under the auspices of the local JPO-SS and SANS groups with the co-operation and participation of all the societies and organizations of St. Joseph's Parish. The net proceeds of this program will be given to the Servicemen's Fund. At 10 in the morning, a Solemn High Mass will be offered for the Service Members of Ihe Parish. The Mass will be offered by Rev. M. J. Butala, the celebrant, and the St. Joseph's Mixed Choir, KSKJ Supreme President Mr. Germ, and K. S. K. J. Supreme Trustee Miss Polutnik will sing for the Mass. Special vocal selections will be sung before and after the services. The Supreme Officers of the KSKJ, the Slovenian Women's Union and the Holy Trinity Society will be present A beautiful fcnd appropriate program will be presented in the evening at St. Joseph's Parish Hall, starting at 8:30. Special services will be conducted by the American Legion and by the Veterans of Foreign Wars, augmented by the rendition of patriotic and religious vocal selections by the St. Joseph's Mixed Choir group and solos by Mr. Germ,. Miss Polutnik, and Mrs. Fon-dek of the Choir. The dance will start at 9 p. m., with the music being furnished by Gene Victor's orchestra. As a special treat for old and young alike (and reminiscent of the good old days), a special dinner will be served at the Hall at 6 o'clock in the evening. The treat is the good old Slovenian dinner of smoked sausages or "krvavice" (blood sausages) with sauerkraut. The charge for the dinner will be only one dollar. The complete program will be published in next week's issue of the Glasilo. CLEVELAND LODGE ENLISTS MEMBERS, TO HOLD DANCE JAN. 20. Cleveland, O. — The first meeting of Christ the King Society, No. 226, in 1945, started with ^the enlistment of four new members. They are: Mrs. Sylvia Jansa, wife of our vice president; William Jansa, his brother, who formerly was a member of the Knights of Trinity Society in Brooklyn, also a member of the American Numismatic Association and a bowling booster; Misses Beatrice and Bernetta Jackomin, nieces of Treasurer J. Trunk, both good singers. Post-war plans for our lodge are really good. Plans for a singing club were discussed and many other things are yet to be planned so that our servicemen will really have som-thing nice to come home to. How about planning to at-jtend our next meeting? It wil be held the first Sunday of the month, 2 p. m., in the Sloven ian National Home on St. Claii Ave. / At this time we invite all members, their friends, and members of neighboring K. S K. J. lodges to our annua dance this coming Saturday Jan. 20, Slovenian National Home, St. Clair Ave. Vadnal'j orchestra will start playing at 18:30 p. m. Admission 50 cents. . tax included. The entertainment committee will be working hard to see that both th€ hungry and the thirsty will be satisfied. Here's hoping we have a big crowd. Josephine Trunk, treas. WHITE FRONTS SURPRISE BY TRIPPING LEADERS AND THROWING LEAD INTO TIE Joliet, 111. — The feature of last week's Joliet KSKJ Men's Bowling League session was the surprise upset of the Tezak Florists (first place) team by t'he White Front Liquors, who won two games. It was a nite of low scores for most of the individual bowlers, as only two 200 or better games were rolled. Tezak Florists ... 817 778 883 White Fronts .....839 865 711 The White Front Liquors were "hot" the first two games and tripped the Tezak Florists In the last game, the Tezak Florists trounced the Liquors, and stayed in first place — tied with the Slovenic Coals. Hank Adamich (subbing for goO(i Old 679 Bluth) topped the White Front scores with his 521 series, while Frank Gregory's 539 series topped the Tezak scores. Slcvenic Coals 858 753 814 The Eagle Store 840 768 771 By winning two games from the Eagle Store team, the Slo- venic Coals bounced back into a first place tie with the Tezak Florists. John Churnovich's 554 and Tony Buchar's 503 series were tops for the Slovenic Coals while Andy Kludovich's 543 series sparked the Eagle cause. Avsec Printers ....784 808 760 Peerless Prints . 864 821 826 The Peerless Printers made a clean sweep of their series with the Avsec Printers. Rudy Ramuta's 521, Frank Ramuta's 518 and Eddie Carpenter's 518 series were high for the Avsecs. Ten Pin Topple* . . . It was a very bad nite for the bowlers ... with poor scores prevailing . . . the only members of the weekly 200 honor roll were: Eddie Carpenter 224 (good for the evening's prize), and Gene Tezak, 202 ... a new bowler was welcomed into the league . . . Hank (Henry) Adamich, who was a Staff Sergeant in the 'Continue) on MEETING NOTICE Chicago, 111. — At the meeting of Mary of Help -Society, No. 78, held Dec. 17, all the officers of the previous year were- re-elected with the exception of the vice president, w'ho is now Mary Markovich. Our next regular meeting ^vill be held Sunday, Jan. 21 at ONE p. m. As you all know, the women of the parish are sponsoring a big Card Party on that day. Said Card Party will commence at 3 p. m. Proceeds will be divided between the American Slovene Servicemen's Aid and the Jugoslav Relief, so make it a point to attend and also invite your friends. Members are asked to donate either a prize or some bakery goods. Members who cannot pay their dues at the meeting, and I know it does happen, are given a\\oppbrtunity to pay at my home, but please come on Tuesday. You know a person cannot stay at home seven days a week waiting till you make up your mind to pay your dues. Of course, in case of a death or sickness, you can come any time, but if I am not at home, please send a government card the same day you are reported sick. At the last meeting it was decided to give an attendance prize of one month's dues to the member whose name is drawn, of course, said member must be at the meeting. Make it a point to attend meetings, for who knows, maybe your name will be the lucky Dne. Be seeing you at the meet-ng and the Card Party 6n Sunday, Jan. 21. Pauline Kobal, sec'y. MEETING NOTICE Joliet, 111. — At the December meeting of St. John the Baptist Society, No. 143, the following officers were unanimously re-elected for the year 1945: John Kren, president; Frank Buchar, vice president; Joseph Avsec, secretary; Joseph Kochevar, treasurer; George Vertin, recording secretary; Trustees: John Ko-stelz, Wm. Vertin, Louis Ze-leznikar; Matt Rogina, Sr., Marshall. On Sunday, January 21, our regular monthly meeting will be held at 2 p. m. sharp in Ferdinand Hall. Financial report will be read. Installation of officers will also take place. Supreme Secretary Zalar will be the installing officer. Refreshments will be served. So, don't miss this meeting. Best wishes for the New Year. Joseph Avsec, sec'y. -o PIONEERS EXPIRE Two pioneers expired l^st week in Cleveland, Ohio:' Frank Gabrenja, 72, on Jan. 12, who was to celebrate his golden wedding anniversary Jan. 21. Besides the widow, surviving him are Edward, Alois, Angela (Martincic), Bertha (Lah), Matilda (Korb), Pvt.: Victor in France, Rev. Ed-warŽ, OFM, pastor of St. Stephen's, Chicago, 111., Corp. Charles in Belgium, Adeline (Gornik), and Sgt. Vincent. Mary Grdina, 84, of the well-known Grdina family, on Jan. 11. Surviving are sons, and daughters: John, Math, Vitus, Corp. Louis, Antoinette Kalish, Alice M. Vidmar, Jeanette M. Jaksic, Vera G. Virant. She was a member of Mary Magdalene Society, No. 162. ALL SLAV FESTIVAL BOOKED FOR MILWAUKEE Milwaukee, Wis. — An All Slav Unity Festival, sponsored by the American Slav Council of Milwaukee County, will be held on Sunday afternoon and evening, February 4, at the Bohemian-American Hall, No. 12th St. andifcr. Reservoir Ave. A program of singing, music and dancing will begin at 2:30 p. m. All the various Slav nationalities Vill contribute to this program. There will be a dance in the evening. Special Slav food^ will be prepared and served. Admission will be 50c, tax included. All Slav orgapizaUen| a*e urged to avoid atoy conflcting dates. Mrs. J. V. Kla&uch, sec'y., American Slav Council of Milwaukee County — 2913 No. 39th Street. Missing in Belgium Cleveland, O. —- Infantryman Pfc. Rudolph M. Modic, 30, has been mssing in Belgium since Dec. 18, according to word received by his parents, Mr. and Mrs. Joseph Modic. Pfc. Modic entered the Army Dec. 9, 1942, and went overseas in Sept. 1944. In his last letter written Dec. 7, he said he was in Germany and all right. He has two brothers, Radioman Robert, and Joseph, and two sisters, Mrs. Mary Kuly and Josephine. nun I PARALYSIS JOIN THE iARCH OF DIMES JAN. 14-31 MEETING NOTICE Pittsburgh, Pa. — The first meeting of the year 1945 of Mother of Seven Sorrows Society will take place Sunday, Jan. 21, promptly at 2:30 p. m. All members are invited to attend this meeting at which time the trustees will give t'heir report and the secretary will read the financial statement for the past year. Why don't you resolve to attend all the meetings this year? It is a very good habit to form, as it keeps you in touch with the activities and business of your lodge. The meetings are not long and are conducted in a very' satisfactory manner. The committee will do all they can to see that the lodge progresses, financially and in number, but we always need your co-operation and good will. According to the resolution passed by the Supreme Board last July, all members in the over-70 class, after January 1, 1945, will have to pay 42c more each month. The S. K. J. will continue paying oniy the mortuary assessment for these members who were 70 years old on or before June 30, 1944. This ,Js being done in order to take care of the deficit in this over-70 fund. Mrs. Mary Jurgel, one of ( our members of long years j years standing, died Jan. 8, j 1945. Mrs. Jurgel always took an active interest in the lodge and attended meetings as regularly as her health would permit. She was also present each time the lodge received Holy Communion in a body. Prayers of the members are requested for the repose of her soul. Our sympathy is extended the family of Mrs. Jurgel who have lost their greatest treasure. Frances Lokar, pres. -o- MEETING NOTICE Waukegan, 111. — The next meeting of St. Mary's Society, No. 79, will be held Jan. 21 at 2 p. m. in the Mother of God school club rooms. Installation of officers will be held at this meeting. The following officers will be installed: Ignatz Grom, president; John Cankar, Jr., vice president; Paul Govekar, secretary; Anton Mozina, treasurer; Mary Urbancic, recording secretary; and Frances Je-senovec, Frances Babnik, Mary Nagode, trustees. Let's have a large attendance at this meeting. Paul Govekar, sec'y. —-o- Buy War Bonds and Stamps BUY THAT EXTRA $100 WAR BOND TODAY! PINSTERS IN (HI SIEVE LEAGUE ROLL MERRILY TO SCORE 200 GAMES Chicago, 111. — A goodly share of 200 scores were rolled at last week's Stephen's bowling get-together. J. R. Tomazin topped the pinsters with a 233. Other double-century bowlers were John Zefran, 207, Victor Prah, 203, John Foys, 227, Frank Ko-porc, 226, 209, Carl Strupeck, 214, Victor Mladic, 204, and Louie Zulich, 204. The Darovic Lawyers sailed over the Park View Laundry for three, Tony Darovic, 525, and John Terselich, 476, scoring for the winners, Vincent Novak, 532, and Louie Kovacic. 490, for the losers. The other tilts were all edge- wins, the Kosmash Boosters tripping the Gottlieb Florists, the Zeleznikar Fuels, putting the damper on the Fidelity Electrics, Tomazin Taverns edging the Jerin Butchers, and the Monarch Beers winning Mver the Dr. Grill team. High scorers: Louie Zefran, 475, John Jeray, 472, Victor Prah, 565, Bill Arbanas, 497, Frank Koporc, 614, John Foys, 545, Carl Strupeck, 582, Frank Strupeck, 526, J. R. Tomazin, 540, Victor Mladic, 503, Frank Bicek, 518, Wally Smyth, 495, John Zefran, 583, Hank Basco, 496, Louie Zulich, 497, Louie Zidarich, 496. STANDINGS SHIFT IN JOLIET LASS CIRCUIT, AVSEC PRINTS, ZEMA DRUGS TIE FOR LEAD CHI STEPHEN'S PARISH WOMEN TO HOLD CARD PARTY FOR SERVICEMEN'S BENEFIT Chicago, 111. — On Sunday, Jan. 21, the women of St. Stephen's Parish will sponsor a big Card Party, ,of course, something else will also be played, for the benefit of the American Slovene Servicemen's Aid and Jugoslav Relief. I don't think it is necessary for anyone to tell about the work of either of these organizations. The Servicemen's Aid has done much for the boys of the parish who are in the armed forces and is preparing to give aid to the boys on their return home. As for the Jugoslav Relief, you all good turn for somebody and have a good time for yourself at the same time. Admission is only 50c, tax included. Tickets may be obtained from the officers of the different lodges in the parish or at the door. The Card Part? will be held at the St. Stephen's School Hall, Cermak Rd. and Wolcott Ave., and will commence at 2 p. m. Come one, come all, and also bring your friends along. Where?—To the card party, of course. When? — Sunday, Jan. 21. What time? — At 2 know what that means—Re-j p. m. What place? —St. Ste-lief—and that costs money. Soj-phen's School Hall, Cermak you see, both are very worthy|Rd. and Wolcott Ave. Pur-causes and it is our duty to j pose?—To have a good time, support them. You can do Committee. Joliet, 111. — As the season progresses, the teams in the Joliet KSKJ Ladies Bowing League continue to shift positions. The Avsec Printers blasted the Zema Drugs in all three frays and again are tied for top spot with t'he Joliet Office Supply. Mayme Umek led the victors with a 465 series. For the losers Mary Salesnik performed best with a 464 series including a 200 game which was high for the night. The Joliet Office Supply won two games from the Papesh Tavern. Marge Dolinshek took charge in the double win by smacking out a 490 series. Marge also scored the high individual series for the,evening. Dot Dolinshek's 470 series topped the Papesh Tavern scores. The Bluth Grocers took two from the Tezak Florists thereby holding the second place position. Isabelle Gregorich led the winners with 428. Gen Golobitsh was high for the losers with 472. The Peerless Printers turned in two victories out of three from the Gorsich Markets. The Peerless won their second game by 9 pins. Vida Zalar, who was absent and whose average of 450 was used was high for the winners. Jen Ju-ricic's 439 was high for the losers. Other high scores of t'he week were rolled by: Mary Salesnik 200, Mayme Umek 160, 160, Chris Azman 160, 179, Dot Dolinshek 192, Anne Papesh 160, Kate Przybylski 173, Marge Dolinshek 185, Jo Ramuta 160, Isabelle Gregorich 181, Mary Znidarsich 177, Dot Zlogar 168, Barb Buchar 169, and Gen Golobitsh 167. The schedule for Jan. 18t'h: Tezak Florists vs. Peerless Printers; Zema Drugs vs. Joliet Office Supply; Avsec Printers vs. Gorsich Markets; Bluth Grocers vs. Papesh Tavern. — Till then, I remain, Newsy. -oh-- Joliet KSKJ Ladies Bowling League Standings W. L. Joliet Off. Sup. ..30 18 Avsec Printers ....30 18 Bluth Grocers ....25 23 Papesh Tavern .. .24 21 Zema Drugs ........23 25 Gorsich Markets..23 25 Peerless Prints —.21 24 Tezak Florists ....13 35 Pet. .625 .625 .621 .533 .479 .479 .467 .271 MRS. J. DEBEVEC EXPIRES Cleveland, O. — Mrs. Jennie Debevec, wife of James Debevec, editor of American Home, expired Jan. 13 at the age of 47 years. Born in Brazil, she was brought to America at the age of 1 year. She was a daughter. of the well-known Kolar family of 1023 E. 61st St. Surviving her are the widower, Lt. Robert. Petty Officer 1/c Ralph, Jimmy, 6; and daughters Bertha and Jean; brother Michael; sisters Mary and Rose Kolar, and Antoinette (Larco). She was a member of Mary Magdalen Society, No. 162. The Debevec residence is at 1068 E. 174th St. Burial services were held today, Jan. 17, from St. Mary's Church, Holmes Ave. Interment at Calvary cemetery. -o-i— "What is time?" "A line that has two ends— a path that begins in the cradle and ends in the grave." OUR PAGE WAR KITCHEN Br FRANCES JANCER 1110 Third Bt. • » Salle. 111. ON VARSITY Our study tnis week is concerning thiamin, otherwise l.nown as vitamin B. - Vi amiri B and B1 is found in whole grains such as rice, wheat, oatmeal, and the like. Yeast is an excellent source as are milk and eggs. Thiamin cannot be stored in the body in any quantity, it is lost in milling and refining cereals, therefore whole-grain cereals are richer in vitamin B. The presence of thiamin in the" body promotes well being of the nerves, it stimulates the appetite and assimilation of food, as it is complete in starch and sugar chemistry. It also burns up acids of tiredness. Complete absence of thiamin in the body causes beriberi, a dreaded sickness. Children should be given enough oatmeal and other cereals to maintain the proper growth of their bodies. Besides cereals good sources of vitamins are found in the following: dried pinto beans, dried soy beans, dried apricots. dried kidney beans, dried pears, dried peaches, dried peas, dried lima beans, beet greens, avocados, green asparagus, brussels sprouts, prunes, cauliflower, sweet corn, bananas. Axtec Baked Beans 3 cups canned red kidney beans, l'/v cups canned tomatoes, I pimiento, minced, \\ cup deviled 'ham, 1 medium sized onion, minced, Vi teaspoon salt, dash of pepper, % teaspoon curry powder, l'/a tablespoons molasses, 1*4 tablespoons sugar, 6 strips thinly sliced bacen. Mix all ingredients except baeon; turn into greased casserole, arrange bacon on top and bake in moderate oven about 30 minutes, or until bacon is crisp. Makes 6 portions. Oatmeal Hermits 11/2 cup3 sifted flour, 2 teaspoons baking powder, i/2 teaspoon salt, l > teaspoon cinnamon, 2 cups oalmeal, 1 cup seeded raisins, V2 cup shortening, 1 cup sugar, 2 eggs, V2 cup milk. Mix and sift flour, baking powder, salt and cinnamon; stir in oatmeal and raisins. Cream shortening, gradually beat in sugar, then eggs; stir in flour-oatmeal mixture alternately with milk. Drop from teaspoon on greased baking sheet and bake in moderate oven about 15 minutes. Makes 3 dozen cookies, containing vitamin B, and children like them. Oatmeal Fruit Pudding 1 large apples, l/t cup butter, melted, Vt cup firmly packed brown sugar, cup raisins, 2 cups cooked oatmeal, Vi teaspoon cinnamon. Pa^e and dice apples, saute in butter until browned; add sugar and cook over low heat, stirring constantly until apples are glazed and sugar begins to melt. Place alternate layers of apples, raisins and oatmeal in greased baking John Pucin Waukegan, 111. — John Pucin is a local lad, currently playing on the local high school varsity basketball team. Pucin is a member of the Waukegan St. Joes No. 53 Lodge and has played with lodge teams in past years and in the annual Midwest KSKJ Basketball tournaments. Johnny received his original basketball parochial school centers thru the effort and attention of Rev. M. J. Butala. Rev. Butala was a guiding influence in the basketball careers of many young KSKJ members in Waukegan and North Chicago. , Wounded in Germany Cleveland, O. — Wounded for the second time after his paces in the Mother of God induction, Nov. 9, 1943, Pvt. school gym when basketball Louis L. Loushin is recovering, received its greatest boost in according to his wife, Caroline, who said that he was in- dish sprinkling each layer with cinnamon. Bake in moderate oven for 20 minutes. Makes 6 portions of delicious and nutritious pudding. Prune Rye Bread 2 cups sifted rye flour, 2 cups sifted white flour, 6 teaspoons baking powder, IV2 teaspoons salt, % cup sugar, 1 egg, slightly beaten, 1-% cups milk, 1 cup chopped, cooked prunes. Mix and sift dry ingredients. Combine egg and milk, and add to flour mixture, stirring only until well mixed; s^ir in prunes. Turn into greased loaf pans and bake in moderate oven about 1 hour. Will make 2 loaves 6x3 inches, or 1 sandwich loaf 11x3x3 inches. Banana Apricot Chiffon Pie 1 package orange flavored gelatin, 1 cup 'hot water, 54 cup sugar, Vi teaspoon salt, 14 cup orange juice, 2 cups thinly sliced ripe bananas, 13 cup apricot puree, Vfc cup whipping cream, whipped, '1 baked 9 inch pie shell. Dissolve gelatin in hot water. Add sugar, salt and orange juice. Chill until cold and syrupy. Combine bananas and apricot puree. Add to gelatin mixture. Beat with a rotary beater until thick and fluffy. Fold in whipped cream. Turn into pie shell. Chill until firm. (To prepare apricot puree, drain stewed or canned apricots thoroughly. Rub pulp through a sieve.) Banana Bran Muffins 1 cup sifted flour, % teaspoon soda, y