AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
&0. 142
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 19, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Washington, 17. junija. John Lewis, predsednik premogarske unije in načelnik CIO gibanja, je včeraj dal svarilo obstoječim političnim strankam, rekoč, da je CIO postala sila, s katero se mora računati.
' Lewis je nadalje povedal, da njegova organizacija ne bo podpirala direktno nobene politične stranke, toda simpatizirala bo s stranko, ki ima v svojem programu največ boja za odpravo brezposelnosti.
Omenjano svarilo je prišlo takoj potem, ko je nehal zborovati eksekutivni odbor CIO. Seje so se vršile tri dni in so bile deloma jako burne, vendar končno ostane tako kot Lewis reče.
Lewis je tudi naznanil, da se nikakor ne bo več pogajal z zastopniki American Federation of Labor glede delavskega miru, pač pa začel organizirati 20,000,000 ameriških delavcev, ki še niso pri nobeni organizaciji.
Vlada Zedinjenih držav v resnih dogovorih z Japonsko. Blokada Tienlsina ne ugaja Ameriki
Washington, 17. junija. Vlada Zedinjenih držav je izjavila svojo bojazen, ker so Japonci začeli blokirati mesto Tientsin.
Ameriški nadomestni poslanik v Tokiu je včeraj obiskal urad japonskega zunanjega ministra, kateremu je povedal, da ima Amerika svoje interese v Tient-sinu in da ji ni vseeno kaj se godi v mestu.
Vladni eksperti, ki poznajo mednarodne postave, so izjavili, da Japonci niso imeli nobenega vzroka blokirati Tientsina in da
so s tem kršili mednarodno pravo. Japonci temu ugovarjajo.
Ameriški interesi imajo nekako $26,000,000 investiranih v mestu in gotovi krogi se bojijo, da bo to zaplenjeno. V mestu je tudi 250 ameriških vojakov, da stražijo ameriški generalni konzulat.
Dosedaj se Japonci v Tientsi-nu niso dotaknili niti ameriških niti angleških interesov, todai v Londonu so prepričani, da bo Japonska v kratkem popolnoma spremenila svojo politiko napram tujezemcem.
Poslanska zbornica kongresa je odglasovala $1,775,000,000 za relif za prihodnje lelo
Washington, 17. junija. — Po trinajstih urah burne debate je poslanska zbornica končno odo-brila priporočilo predsednika Roosevelta, da se dovoli za prihodnje leto $1,775,000,000 za relif in enake svrhe.
Relifna svota znaša $1,477,-000,000, toda razne mladinske organizacije dobijo še posebno svoto $258,000,000, dočim je preostalo namenjeno farmarjem za relif. Predlog je bil sedaj poslan senatni zbornici.
Prvič v zgodovini relifa je poslanska zbornica kongresa predložila administraciji precej ostra pravila, v katerih se narekuje, kako se mora postopati z relif-nim denarjem. Obenem je zbor-
nica odpravila takozvana WPA gledališča.
Ure in ure je trajala debata, toda republikanci v zvezi z nekaterimi demokrati so imeli popolno kontrolo nad zbornico in Rooseveltovi demokrati niso mogli prodreti z nobenim predlogom, kot da se je dovolilo nadalj-nih $19,000,000 za mladino.
Zbornica je tudi določila, da mora priti 25 odstotkov vseh WPA uslužbencev iz relifnih vrst. Vsaka politika je strogo za-branjena. Obenem se je določilo, da oni WPA( delavci, ki so bili zaposleni že 18 mesecev, se morajo umakniti, da naredijo prostor onim, ki čakajo na relifni listi.
V počast graduantom
St. Lawrence alumni priredijo v počast graduantom farne šole sv. Lovrenca banket v SND na 80. cesti in sicer v soboto 24. junija. To je obenem letni sestanek
vseh, ki so dovršili osnovno šolo 1 i pri sv. Lovrencu. Ne prezrite tega dneva, za vašo dušo.in telo bo vse najbolje preskrbljeno. Na veselo snidenje!
Končan štrajk
štrajk pri The Weideman Co., ki je trajal en teden, je sedaj poravnan. Nova pogodba pravi, da bodo uslužbenci delali po 42 ur na teden in da znaša najmanjša tedenska plača $26.80. Po 42 ur bodo delali do jI. jan. potem pa začnejo s 40-urnim delom.
Mladinski zbori
Začasno se ne vršijo vaje združenih mladinskih pevskih zborov. Pričetek vaj vseh zborov j bo pravočasno javi jen v našem časopisu. — Pevovodja.
Slavčki
V torek večer 20. junija se vrši ob pol osmi uri seja mladinskega pevskega zbora "Slavčki." Sta-riši, prošeni ste, da se udeležite v največjem, številu.
Nova tovarna
Cleveland Graphite Bronze Co., ki ima svojo tovarno na E. 72 St. in St. Clair Ave.,^in kjer je zaposlenih precej Slovencev, je kupila nove prostore na 16800 St. Clair Ave., kjer je bila svoje dni zrakoplovna delavnica. Graphite Bronze bo zgradila novo tovarno, ki bo imela 500,000 kubičnih čevljev prostora in ki bo veljala $2,500,000. Z deli se bo pričelo takoj. Zemljišče je prodala kompaniji Guardian Trust banka, ki se nahaja v likvidaciji Prodajna cena je bila $275,000.
Zahvala
Mrs. Mžiry Sušnik se zahvaljuje Marie Prisland kadetinjam od podružnice št. 50 Slovenske ženske zveze za lep dar, katerega so prinesle iz Minnesote, ko so nahajale tam na.konvenciji Zveze, še enkrat vam lepa hvala. — Mary Sušnik, 6600 Bliss Avenue.
Novi uradniki
Governer Bricker je ustvaril v Clevelandu 34 novih uradniških mest v Vrgovinah, kjer se prodaja opojna pijača. In Bricker je obljuboval tekom kampanje, da bo hranil ljudski denar!
Protest demokratov
Mnogo vplivnih demokratov je te dni ostro in strupeno zavrnilo vmešavanje komunistov v derfio-kratsko stranko in v prihodnje županske volitve. Harold Mo-sier, bivši kongresman, je izjavil, da demokrati ne bodo imenovali nikogar za kandidata, ki bi bil po godu komunistom. Ali nismo bili tepeni dovolj lansko leto, je izjavil Mosier, ko so komunisti odobravali Sawyerja in je štiri petine demokratov glasovalo proti njemu. Amerikanci se bomo ravnali po svoji lastni volji, ne pa po diktatih tiranov iz Moskve, se je izjavil Mosier.
-o--
Napeto razmerje med Japonsko in Anglijo
London, 17. junija.—Odnošaji med Japonsko in Anglijo niso bili še nikdar tako napeti kot so danes radi japonske blokade v Tientsinu. Anglija namerava poslati svoje vojno brodovje pred Tientsin, toda ker je slednje mesto oddaljeno 21 milj od morja, bi bilo angleško brodovje izpostavljeno ognju obrežnih-baterij in ofenziva skoro brezuspešna. Ob istem času pa Japonci skrajno dostojno in prijazno nastopajo napram Amerikancem in je ivomiti, \da bi se Amerikanci pri-Iružili angleški akciji.
—;-o-—--
Novi graduiranci
Pretekli teden je na East High šoli bila graduacija in sledeči aaši mladi fantje 'in dekleta so dobili diplome: Helen Cimper-man, Justine Dolenc, Florence Globokar, Rose Hrovat, Josephine Keržisnik, Frances Končan, Jean Križman, Dorothy Launch, Frances in Heleh Lonchar, Pauline Lunder, Frances Marin-ček, Jennie Meserko, Matilda Mišic, Mary Pavlovich, Florence Princ, Victor Cvetkovič, Joseph Kastelic, Charles Mlakar, John Rozanc, Mihael Strainic, Joseph Ujčič in Raymond Zalokar. Vsem mladim graduantom naše prav iskrene čestitke!
Investiranje denarja
Jay Iglauer, ki je blagajnik Halle Bros. Co. v Clevelandu, je pričal pred senatnim finančnim odsekom, kateremu je svetoval, la bi Zedinjene države investirale ogromne milijarde v podjetja, tako da bi se delo hitreje odpiralo. Vlada ima težke milijone, katere j e dobila od davkov za družabno zavarovanje, toda jih dosedaj investira samo v vladnih bondih.
Nečedna literatura
Vlada bo začela postopati proti •tvrdkam, ki širijo med narod nesnažno literaturo, ženske slike brez obleke, v katerih se opisujejo razne nemoralno in enaka umazanost. Generalni poštni mojster se je izjavil, da ne bo prej miroval, dokler ne bo uničil te umazanosti.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naznanja, da bo pobirala nocoj večer med 6. in 7. uro asesment v starih šolskih prostorih fare sv. Vida. članice se lahko oglasijo tudi glede drugih društvenih zadev.
Zadušnica
Za pokojno Mary Perme se bo brala v sredo 21. junija v cerkvi sv. Vida ob 6:30 zjutraj sv. maša. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni.
Zadružna zveza
V pondeljek se vrši ob 8. uri zvečer seja direktor i ja Slovenske zadružne zveze, v torek večer
pa seja Gospodinjskega kluba.
Kongresu bo vzele precej moči, da razglasi vojno. Predlog pripravljen za glasovanje
Washington, 17. junija. Ju-stični pod-odsek senatne zbornice je končal z debato glede predloga, da se kongresu odvzame precej moči pri razglasitvi vojne. Pod-odsek je izročil sedaj predlog celotnemu odseku, ki ga bo spravil v zbornico.
Glasom sedaj obstoječih postav ima samo kongres pravico razglasiti vojno, dočim je predsednik Vrhovni poveljnik ameriške armade. V bodoče bi se odpravila ta pravica in bi kongres le v redkih slučajih lahko napo-
vedal vojno.
En tak slučaj je, kadar grozi Zedinjenim državam vpad od tu-jezemskega sovražnika iili pa katerikoli republiki v Ameriki. V vseh drugih slučajih bi se imelo prej vršiti narodno glasovanje glede vojne.
Tozadevni predlog je stavil v senatu senator LaFollette iz države Wisconsin, ki je pa izjavil, da ima predlog malo prilike, da bi bil že pri letošnjem zborovanju sprejet, pač pa pride na vrsto pri prihodnjem zborovanju.
Demokrati bodo zmagali, pravi Farley
New York, 17. junija. Generalni poštni mojster in načelnik demokratske stranke James Farley je včeraj prerokoval, da bodo demokratje prihodnje leto zmagali na podlagi rekorda, ki ga je naredil predsednik Roosevelt. Farley je govoril na konferenci zastopnic ženskih klubov. Izjavil je, da bodo zlasti ženske pripomogle) k zmagi demokratov v prihodnjem letu. Kar se tiče republikancev, je dejal Farley, še danes nimajo voditelja s katerim bi se upali v javnost kot s predsedniškim kandidatom.
Zanimive vesli iz življenja ameriikih Slovencev po številnih naših naselbinah
Omeniti moramo še eno novo mašo, ki se bo sicer vršila v stari domovini, na Bledu, ki jo bo daroval ameriški Slovenec, namreč Rev. Gabriel Russ iz Clevelanda. Novomašnik je študiral v Švici in bo opravil prvo slovesno dari-:ev dne 30. julija.
Kcnosrt mladinskih zborov iz Clevelanda, ki se je vršil preteklo nedeljo v Pittsburghu v krasni Memorial dvorani v Schenley parku, je bil sijajno izvršen, toda udeležba ni bila taka, kot bi jo pričakovali, žal je lahko vsem. ki niso poslušali clevelandskih davčkov v Pittsburghu.
Milwaukee. — Rojak Martin Volovšek, lastnik večje stanovanjske hiše v tem mestu, ki oddaja sobe v najem, je bil grdo potegnjen od neznane ženske, ki je najela sobo pri njem in ga prepričala, da je bogata dedinja, ki pričakuje milijone dolarjev, kakor hitro sodišče reši njeno zadevo. Volovšek ji je kreditiral stanarino in hrano (zredila se je pri njem za 24 funtov) in nekaj gotovine, ko mu je obljubila, da mu bo bogato povrnila. Končno je ženska obljubila, da Volovšku predela hišo na svoje stroške in najet je bil kontraktor, ki je že pričel z delom in podrl precej starega poslopja, ko je pa kontraktor naredil za $1,200 dela, je zahteval del plačila, toda ženska je rekla, da mora še vedno čakati na sodnijsko rešitev. Tedaj se je Volovšku posvetilo in je obve stil policijo, ki je hitro spoznala v bogati dedinji svojo staro znanko Emo Walters, staro sle-parko in' bivšo kaznenko. žensko so odpeljali v zapor, Volovšek si pa sedaj beli^lavo, kako bo dozidal napol podrto hišo.
Mclntyre, Pa. — Dne 6. junija je bil pri delu v premogovniku ubit rojak Janko Kocjan, star 22 let in rojen v Ameriki. Udri se je strop nad njim in obležal je mrtev pod kupom kamenja. Njegov tovariš pri stroju za sekanje premoga, Louis Turk, je bil pa le lahko pobit. Pokojni je bil član J. S. K. J. V Ameriki zapušča starše in več bratov in sester.
Buenos Aires, Argentina. — V tukajšni naselbini je prve dni maja meseca umrl Andrej Lašič, star 55 let in doma iz Gornje Vrtojbe na Primorskem. Pred letom dni je prišel v Argentino za svojimi otroci, ki so ga zdaj dostojno pokopali. — Dne 1. maja pa je v istem mestu umrla Marija Skvarča, stara 33 let in doma od št. Vida pri Vipavi. V Argentini je živela 10 let in zapušča moža in dva otroka.
Društva spadajoča k KSKJ iz Chicago in bližnje okolice so
preteklo nedeljo na primeren način proslavila znamenit zgodovinski dogodek, namreč 45-letni-co obstoja prve in najstarejše oratske organizacije v Zed. državah. Ob tej priliki se je vršilo skupno romanje v Lemont, ki je bilo pozneje združeno s piknikom. Med odličnimi gosti, ki so se tam mudili, je bil tudi Rev. Butala, župnik iz Jolieta in duhovni svetovalec KSKJ, dalje jugoslovanski generalni konzul iz Chicage in njegova'soproga, Mr. Jos. Zalar, dolgoletni gl. tajnik •Jednote, Mr. železnikar, Mr. Sla-
aa in. drugi.
.-0-
Senatorji se bojijo izjave o tretjem terminu
Washington, 17. junija. Senator Rush Holt iz West Virginije, je včeraj hotel staviti v senatni zbornici predlog, da se senatorji izjavijo, ali so za tretji predsedniški termin ali ne. Toda predlog je bil umaknjen na prizadevanje mnogih senatorjev, zlasti na prizadevanje podpredsednika Gar-nerja, ki ob tem času ne želi imeti nobenega spora v demokratski stranki.
-o--
Dober policist
Policijski službi se je odpovedal splošno poznani, pomožni inšpektor Walter Carey, ki je bil član clevelandske policije 42 let in ves ta čas ni dobil od svojih višjih enega samega ukora in nikdar ni streljal za kakim zločincem. Posebno lepo je postopal z izprijeno mladino, katero je očetovsko svaril, nato pa izpu-i stil prijete iz zaporov, ko so obljubili poboljšati se.
Naši odličnjaki
Mr. Joseph Zelle je pravkar dopolnil četrto leto študiranja na John Carroll univerzi. Dobil je pri tem odlikovanje "magna cum laude." Charles Centa je enako izvršil svoje študije in dobil odlikovanje "cum laude," kar je pač redko odlikovanje tudi najbolj talentiranih študentov. Naše uredništvo želi obema lepe bodočnosti in dobrega zdravja ter sreče.
Zadušnica
Sv. maša z libero se bo brala v torek 20. junija ob 8. uri zjutraj za pokojnim Louis Sternadom, in sicer v cerkvi sv. Kristine na Bliss Rd., v spomin pete obletnice smrti pokojnega. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni.
Zadušnica
Za pokojnim John Boldan se bo brala sv. maša zadušnica v torek ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki četrte obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k sv. maši.
Ubil ženo in dva sina in šel na policijo
Syracuse, N. Y., 17. junija.— 45 let stari jeklarski delavec Bo-leslav Waskiewicz je včeraj zadavit svojo ženo in svoja dva sinova, nakai' je odkorakal na policijsko postajo, kjer je priznal svoj zločin. En umorjeni sin je bil star 18 let, drugi pa 8. Omenjeni je namefaval zadaviti še enega drugega sina in eno hčer, toda se je premislil in se izročil policiji. Waskiewicz je izjavil policiji, da v družini nikdar ni'bilo prepira in so se vsi dobro razumeli, toda bal se je, da bo zgubil delo, pa je postal zmešan in izvršil umor.
Preponosni
V Clevelandu je,glasom, izjave direktorja relifa kakih 5,000 brezposelnih, ki bi radi dobili delo pri WPA, toda so preponosni, da bi vprašali mesto za javno podporo, pač pa bi radi delali. Kako se ti ljudje preživijo mesec za mesecem, je uganka, katere relifni uradniki ne morejo pogoditi. Nekateri dobijo delo za par dni, zopet drugi so odvisni od sorodnikov in z največjo skromnostjo se tako preživijo ter upajo na boljše čase.
Davey in Bricker
Nocoj večer bo govoril na demokratskem zborovanju v Lima, Ohio, bivši governer države Ohio, Martin L. Davey, ki bo nastopil proti sedanjemu governer ju Brickerju. To bo prvič, da se bo Davey oglasil, odkar je zapustil governerski urad. Iz govora bo razvidno, če želi Bricker ponovno kandidirati za governerja, ali namerava biti kandidat za zveznega senatorja ali namerava kontrolirati prihodnjo demokratsko delegacijo. Davey bo predvsem govril o silni zapravljivosti, katero je začel izvajati governer Bricker, da zadovolji svoje politične pristaše.
Prodaja bondov
Odvetniki, ki se razumejo na postave, so izjavili, da mesto ni, I kakor ne more izdati za $1,300,-I 000 bondov, kateri denar bi se uporabil za relif. Bondi bi bilf izdani v pričakovanju, da bodo ljudje plačali zaostale davke in bi bil denar pripravljen za re-lifne svrhe. Mestna vlada je sedaj v obupu, ker ne ve, kako bo dobila denar, ki ga nujno potrebuje za relif.
1 Odplačan dolg
Poznana Mt. Sinai bolnišnica je tekom leta 1938 odplačala $80,000 na svoj dolg. Bolnišnica še vedno dolguje $185,000 na prvo vknjižbo.
Prodajal v nedeljo
Roxy Montana, ki je bartender v Noble Road gostilni na Noble Rd., je bil na sodniji obsojen v $100 globe, ker je v nedeljo prodal dva kozarca žganja.
DOMOVINA
-
® mrtvih radi tornada v državi Minnesoti
Minneapolis, Minn., 18. junija.
Ladoma je severno in zapadno
''tega mesta v nedeljo popoldne
Puhnil ornado, ki je ubil 10
iel>, jih ranil nad 60 ter poru-
nad 100 poslopij v okolici.
a3bolj so bila prizadeta mesta
"fcoran, Maple Grove, Champ-
5> Anoca, St. Francis in Bethel, ii . >
cl ^več škode so doživeli prebi-1 fciv, mestu Anoca, ki šteje 5,-^ prebivalcev. Tornado je po-v tem mestu dva bloka hiš. m tornadu je bila poklica narodna garda v prizadeta ^ta, ki je čuvala življenje in ^oženje prizadetih ljudi.
-o-
*Hi živijo v smrtnem
*	'frahu, pravi dr. Beneš Katowice, Poljska, 17. jun,— litko Beneš, brat bivšega prednika čehoslovaške republike,
t ie izjavil v nekem pogovoru, °dkar so Nemci uničili čeho-^aško republiko, da je bilo Ki knih od 40,000 do 50,000 če-pgf v ječe ali pa so morali v kon-i *racijska taborišča. Nemška ^ "a policija silno muči Čehe v £ loi"ih in nekateri so pretepeni it* Smrti. Senator Beneš je poeti toil iz češke zadnji teden v
*	tovornem železniškem vo-Namerava se podati v Lon-" in od tam v Ameriko, kjer
p pridružil 'bratu Edvardu. 3r< je tudi povedal, da so $ ^i na češkem zabranili če-f tledališča, knjige in kultu-S Pa vzeli so jim tudi hrano in fi jim ropajo njih ženske. J živijo v neprestanem smrtmi1 strahu.
gj ■ -o-
Smrtna kosa
Nedeljo popoldne je premica svojem domu Marko Mil-'Jo||, star 73 let. Stanoval je sf&04 Thames Ave. Pokojni fCTl rojen v selu Pilatovich in fiŠel v Ameriko pred 53. leti. J'tppušča žalujočo soprogo An-' tf°> rojeno Sekolič, sina Mar-hčer Jelo Varich, v Colora-sestro Julijo Ratkovič, v f, f°Vini pa brata Daniela. Po-' j1' je bil član društva Lake fe Camp, št. 33 WOW. Pope vrši iz August Svetek polnega zavoda na 478 E. 152nd l.^an sporočimo jutri. Bodi jl^mu mirna ameriška zem-
pt. Pavlic odpotoval
J'Junija je minilo 30 let, od-| sta ^e poročila dobro poznajo. John in Mrs. Stefie Pav-1*238 St. Clair Ave., kjer vo-Pe več let lepo urejeno go-f - Odpotovala sta omenjena jamstvu Mrs. Erjavec, 6836 |S Ave., ki je sestra Mrs. I'ča, v Kanado in v New f ■ kjer si bosta ogledala tu-|Svetovno razstavo. Mr. in i: favlič naše čestitke in želi-p Precej dobrih let srečnega
Na!
I	Prijeti gostilničarji travni nadzorniki komisije r°dajo opojne-pijače so zopet Fali devet gostilničarjev, ki ren ali drugi način kršili do-j6 Postave. Nekateri so bili j Prijeti, ker so prodajali
drugi so ob nedeljah t! °Pojno pijačo, a tretji so
II	svoje prostore predolgo od-j "»
• Ubiti inženir
Eckerlein, 36 let star, inženir Fairview bol-je bil' prdteklo soboto nekega avtomobila, ko je LyL al s svojo ženo po RiVer Rd. r 3e dobila večje poškodbe.
Lewis grozi političnim strankam, da bo (10 podpirala le oner ki se borijo proti brezposelnosti

Nepotrebna jeza
Ko se je končno sklenilo, da obiščeta angleški kralj in kraljica Washington in je šel tozadevni pripravljalni odbor na delo, tedaj se je šele dognalo koli,ko zamere in jeze je prinesel kraljevi obisk v Zedinjene države. Namreč pri ljudeh, ki bi bili radi navzoči pri sprejemu angleškega vladarja, toda so bili "prezrti" ali pa pozabljeni ali pa ni bilo dovolj prostora za vse, da so navzoči.
Tekom bivanja angleškega kralja in kraljice v Washing-tonu se je vršila nekaka vrtna partija in ta partija je prinesla in povzročila največ jeze med "izvoljenimi Amerikanci," ki niso bili povabljeni na partijo. Dotičmo vrtno partijo je priredil angleški poslanik v Zedinjenih državah in k tej zabavi je bilo povabljenih dovolj ljudi, namreč 1350 in kam bi spravili vse, ki so hoteli biti zraven in ki se sedaj jezijo vprašanje, ki ne more biti rešene.
V	Ameriki imamo mnogo, premnogo Amerikancev, ki mislijo, da so "odlični dovolj," da kadar pride kak kralj v Ameriko, da morajo biti navzoč pri sprejemu. Kar se tiče nas, bi raje sedeli doma na porču, kot da bi se drenjali v taki družbi, toda je pa tisoče Amerikancev, ki so pripravljalnemu odboru silovito zamerili, ker jih odbor ni povabil. Nihče ne vidi, da je število 1,350 oseb za vrtno partijo dovolj visoko, da se vsaj deloma postreže gostom, toda sleherni misli, da bi moral biti tudi on navzoč.
In seveda, morda ni treba omeniti, da so ženske mnogo bolj razjarjene kot pa moški. Že od narave bolj radovedne kot moški, imajo tudi bolj.tenak čut za enake nastope in govori se, da je nastala strašanska zamera v Washingtonu med stoterimi ženskami, in da zna ta zamera imeti še politične posledice. Dobro, da predsednik in njegova soproga nista imela pri vsej aferi ničesar opraviti, pač pa sta paimetno in razsodno vse skupaj prepustila soprogi angleškega poslanika v Washingtonu.
Angleško poslanstvo v Washingtonu poseduje sicer precej obširen vrt, toda dohod in izhod v vrt in iz vrta je samo skozi hišo. In prepeljati skozi hodnike 1350 oseb, skrbeti pri tem, da ne pride do kakih škandalov in zlasti pa skrbeti za varnost kralja in kraljice, ni majhna naloga, katere mi nikdar ne bi prevzeli. In kljub vsemu temu se žene senatorjev, kongresmanov, sodnikov in drugih magnatov zaeno s svojimi hčerkami srdijo, ker niso bile povabljene.
Čudimo se pa zlasti mnogim ameriškim časnikarskim poročevalcem, ki se že sedaj kregajo, zakaj niso bili povabljeni. Take prismode! Kot da bi Amerika ne imela nobenih drugih važnih problemov kot sprejem angleškega kralja! Zakaj neki tolikokrat trdimo, kako smo demokratski, v resnici pa postanemo otročji, kadar bi morali kazati najbolj resen obraz.
Seveda so kralju ta razočaranja in jeza prišla na uho in so mu deloma zagrenila potovanje po Zedinjenih državah. Toda kralj je menda že vajen kaj takega. Kot ameriškega gosta ga seveda ne moremo prezirati, toda čudimo se pa Ame-rikancem, da so dvignili toliko prahu iz popolnoma nepotrebnega vzroka. In pri tem je napadan celo angleški poslanik, ki si absolutno ne more pomagati.
V	treh urah je vse gotovo.. Amerikanke, ki niso bile povabljene na vrtno partijo k angleškemu kralju bi dobro sto-i ile, da bi denar, ki bi ga sicer izdale za obleko in druge "potrebščine," ki pridejo v poštev ob taki priliki, podarile kakim dobrodelnim namenom.* S?j je gotovo, da jq sleherno žensko veljalo stotine dolarjev, da vidi angleškega kralja. Na ta način bi par tisoč nepovabljenih Amerikancev storilo lahko dobro delo za številno amerikanskih sirotnih družin.
Sicer pa bo v nekaj dnevih vse pozabljeno, nikomur ne bo počilo srce in angleškemu kralju bo najbrž bolj po godu, ako ga ne bodo obsipali tisočeri s svojo navzočnostjo. Saj trdijo, da je že postal nervozen, ker ni imel ene minute časa za sebe na razpolago, odkar je bival v Ameriki.
i......—* • "'• —................
BESEDA IZ NARODA |
■ • « ..»«««—•—»• • ■—'»*«•»»»«-'—
Za naš narodni vrt
nje, v toliko so pa še delavci v
spodnjem delu vrta dogotovili z
, v , , , ,, ; delom za okras in izpopolnjenje Letos teče drugo leto, odkar si ^	11 J
je nadel naš narodni4n kulturni
vrt svojo novo obleko z zelenimi Ravno pred Simon Gregorči-in barvanimi okraski in cvetlica- čevim spomenikom so sezidali mi. Vse krasnejše se letos raz- nekaki balkon, ki je za dvojni navija zelenje in cvetje, ker je za- men: Za okras celega Gregorči-dobilo v koreninah več moči kot čevega spcimenika v bregu in za jo je imelo prvo leto, ko so bili govornike, ki bi na tem kraju nasadi položeni v zemljo. Vse lahko obdržavali govore množi-drugače zgleda to l?to, kaj šele ci, ki bi se nahajala na lepi liva-potem ko bodo korenine postale di pred tem spomenikom, katera močnejše!	£eza prav doli po dolini proti po-
Kdaj ste bili zadnjič v vrtu? teku, ki ne vije v sredi doline Ali ste že videli v koliko je vrt proti jezeru ob cesti po kateri že v tem letu napredoval? V ko- drdrajo redno avtomobili. Ka-likor je naredilo vse lepše zele- kor nalašč imamo sedaj v vrtu
vse, prav vse, kar dela vrt najlepši in najpripravnejši izmed vseh ostalih vrtov. Ta dolina pod spomenikom Simon Gregorčiča je "že kar ustvarjena kot nalašč za zbirališče narodnih skupin in tam se bomo velikrat zbirali. Gregorčič nam bo pa dajal poguma za slovensko narodno stvar.
To pa še ni vse: pri tem da je dozidan ta balkon je tudi izpeljana nova cesta iz vrha Poljskega vrta po bregu v nižino prav tu mimo tega balkona in Gregorčičevega spomenika za potnike in obiskovalce. Ta cesta za pešce gre tu mimo v reber v češki vrt, ki je z našim v zvezi kakor je v zvezi Poljski vrt na drugi strani. Na ta način so sedaj zvezani vrt z vrtom in za to nosijo ime "verige," "Chain Gardens." Kar ponosni bodimo na naš vrt in veselimo se, da ga imamo in še posebno za to, ker smo ga pridobili s tako težavo.
Finančna stran vrta
Ne morem se izogniti ne da ne bi omenil finančne strani našega vrta. Kako smo šli za prvo fi-nanco je znano mnogim, da smo namreč šli od hiše do hiše in da i'lmo imeli mnogo nasprotnikov, ki so imeli za nas grenke opazke. Imeli pa smo tudi prevdarne in dobre zagovornike in narodno zavedne katoličane, ki so nam stali na strani v podpori. Tem se imamo zahvaliti, in zahvaliti tudi sobratom Srbom, ki so svoj del častno rešili in odplačali njih del. Tudi med Hrvati so bile častne izjeme posameznih mož, čast jim!
Nekateri računajo s tem, da je vrt plačan in da ne potrebuje več nobene podpore. Temu pa ni tako. Kadar si kdo hišo sezida in jo plača, ima tista hiša še vedno nove in redne stroške. Naš vrt sicer ne bo imel davkov kakor jih ima hiša in dom, imel pa bo vedno nekaj stroškov v namenu, da bomo vrt še izboljševali in tudi spomenike še postavljali. Naš vrt je velik in spomenikov imamo še, ki zaslužijo biti v vrtu.
Sicer imamo pa še nekaj dolga že sedaj še od lanske jeseni, ko ?o nam dodatno še nasadili za $50 novega grmičevja, ki ga niso imeli v pogodbi takrat ko so sadili ostalo grmičevje. Ta dolg nas sedaj priganja, da moramo zopet prositi podpore.
Kakor že omenjeno smo zbirali doneske kakor smo vedeli in znali za vrt. Od začetka je malo ljudi sploh vrjelo, da bo vrt to kar je in za to so mnogi odlašali, mnogi so pa dali, ker smo bili vedno za njimi. Mnogo je pa še rojakov, ki še niso nič dali, več se jih je pa častno izkazalo. Se-3aj ne preostaja drugega kakor da gremo na ponovno malo kolek-to k tistim, ki imajo zavest, da •so dolžni podpreti ta narodni vrt.
če bo kdo potrkal na vrata ali če bo pismonoša prinesel prošnjo boste iz tega poročila lahko /edeli za kaj se gre. Kar st6 do-sedaj že darovali imate tam v vrtu spomenike in vrt, ki je bujno lepo zasajen. Če vse vzamete v pretres boste spoznali, da ste še malo darovali za tako obširen in s spomeniki obdarjen vrt. Kako ponosni bomo lahko dne 30. julija, ko za gotovo pričakujemo, da bo navzoč sam prezident Roosevelt, ko bodo vsi vrtovi ta dan od ameriške vlade priznani, da spadajo narodom.
že samo to mora nam dajati misel, da je vrt veličina vse druge naše kulture, s katero še za-moremo ponašati. V mestu med uradniki štejejo našo narodnost med prve med drugimi in to je povzročil naš vrt in pri tem pa tudi naše vrle skupine v barva-nih oblekah, ki so vselej nastopale tako sijajno kadar smo imeli nastope v kulturnem vrtu. Naš narodni in kulturni vrt je središče ali centrala, po katerem nas poznajo pri mestni oblasti in nas poznajo še druge narodnosti. Za to naj bo vsaki ponosen nanj. K temu naj pa omenim še to, da je vsak dar tudi vpisan in bo v drugi spominski knjigi zabeležen
kdo ga je dal, ob enem pa tudi takoj v časopisu oznanjen.
Kar naj še priporočim je to, da ne bi slednji čakal na to, da bo kdo potrkal na vrata za dar. Mnogi so že sporočali, da se/ čakali, da bo kdo prišel po dar za vrt v hišo in da ker ni bilo nikogar niso dali ničesar. Na to moram odgovoriti takole: če bi človek vedel za vse družine in pri tem še za tiste, ki so pripravljene podariti bi z veseljem šel vsaki večer tudi v daljave, toda, kdo ve kam, v nekatere hiše smo šli ko smo že vedeli, kdo da so v njih, vse hiše je iti nemogoče, ker ne vemo za vse in ne kakšnega mnenja so v njih ljudje. Radi tega zelo vljudno prosim, da bi mi naznanili meni ali tajniku ali blagaj-ničarki: Jos. Grdini ali Mrs. Marian Kuhar, in gotovo se bo zgla-sil kdo, ki bo dar vzprejel in zabeležil, da se bo .zapisalo v protokol. Poštno kartico za en cent bi nam poslali in obiskali vas bomo. Tako naredite. —- Pozdrav,
A. Grdina, predsednik.
Jarina
Bilo je še temno, ko sta vstala Martin Delaney in njegova žena Marija. Martin je golorok stal pri oknu, tlolgo gledal ven, si mel oči in zehal. Marija je medtem izgrebla tleči premog, ki se je vso noč žerjavil v pepelu na ognjišču. Zunaj so peli petelini in s tal so se dvigale bele lise ter začenjale razganjati temo. Bilo je suho, mrzlo, zvezdnato pomladansko jutro.
Mož in žena sta molče sedla, da pozajtrkujeta čaj in kruh s presnim maslom. Poročila sta se šele prejšnjo jesen in mrzilo se jima je iz tople postelje ob tako zgodnji uri. Bila sta slabe volje in sta jedla zamišljena vsak v svoje misli. Martin, ki je imel kostanjeve lase, rjave oči, pega v obraz in svetle brčice, se je zdel premlad za moža; njegova žena pa skoraj tudi ni kazala, da bi bila kaj več kakor dekle rdečih lic modrih oči in črnih las počesanih vrh glave v čop, sredi katerega se je bleščal velik glavnik, zataknjen po španski šegi. Oba sta bila oblečena v hodnik in imela na sebi ohlapne, bele volnene srajce domačega tkanja, kakršne nosijo kmetje na Inverari pri delu na polju.
Jedla sta molče, tožljiva in slabe volje, vendar ko na žerjavici od razburjenja, ker sta se ravnala na prvo jarino prvič kot mož in žena. Vsak zase sta čutila neizmerno veselje nad tem dnem, ko gresta skupaj razkrivat zemljo in posajat. Pa sta le sedela čemerna in mol-čala; nekako potrta sta bila zaradi bližnjega dogodka, ki ga že dolgo pričakujeta in se nanj z veseljem in skrbjo pripravljata. Marija je žvečila zalogaj kruha s presnim maslom in s svojo bistro žensko pametjo mislila na . . . O, na kaj vse ni mislila,! V prvem strahu in radosti po' možitvi misJi ženska pač na vse, kar daje življenje. Martinu pa je bilo v mar le eno. Ali mu bo moči skazati se moža, ki je vreden biti glava družine in opraviti jarino dobro?
Po zajtrku sta na skednju, kamor sta šla po semenski krompir, lopato in vrv za merjenje tal, spregovorila dvoje ali troje zadirčnih besed. Ko pa je Martin v poltemi skolehal preko čajne na podu, je zaklel in menil, koliko bolje bi bilo, da bi človek ne živel, kakor . . . Toda preden je utegnil dogovoriti, kar koli je že mislil, se ga je Marijo oklenila okoli pasu in bila s svojim obrazom tesno ob njegovem. "Martin," je dejala, "nikar ne začenjajva tega dne drug z drugim navzkriž!" Glas ji je za spoznanje trepetal. In ko sta se objela, in je Martin s svojim kmečko robatim glasom momljal, "ljubica mojega srca, ti moj zaklad" in podobne stare publicd, ju je minila vsa zbeganost in tožiji-vost. Stala sta objeta, dokler je ni Martin z narejeno osor-
nostjo odrinil in dejal: "Zgani se zgani, dekle! Takole bo sonce prej vzšlo, preden začneva!"
Ko sta molče šla v coklah skozi vasico, ni bilo še nikjer nikogar. Malo kje so v oknih koč svetile luči. Na nebu je bila na vzhodni strani velika siva razpoka. Zdelo se je, da se hoče razklati, da bi konec moglo vziti. Nekje daleč so peli ptiči. Martin in Marija sta zunaj vasi odprla čajne s semenskim krompirjem na ogrado in Martin je ponosno šepnil Mariji: "Midva sva prva, Marija!" In oba sta se utripajočih src ozrla v mali kup koč, ki je bil ves njun svet. Spomladno veselje ju je vsa prevzelo.
Prišla sta na njivico, kjer bi morala posaditi krompir. Bil je to trioglat kot sveta v znožju z bršljinjem zaraslega apnenčastega obronka. Nekaj tednov prej sta bila njivico pognojila z morsko travo. Rastlinje je na travnatem drnju sprhnelo in se obelilo. V kotu ob ograji je bil velik rdeč kup nove morske trave, da jo potrosita, preden začneta saditi. Kljub mrazu je Martin razen progaste volnene srajce vrgel s sebe vse, kar je imel nad pasom. Potlej je pljunil v roke, zagrabil lopato in kriknil: "Zdaj boš videla, Marija, kakšnega kova moža imaš!"
"Pojdi, pojdi!" je menila Marija in zategnila ruto tesneje pod brado. "Ali se pa že na vse zgodaj bahaš! Mislim, da bom bržčas šele zvečer videla, kakšnega moža sem dobila!"
Začela sta delati. Martin je ob južni ogradi odmeril štiri čevlje na široko sveta za prvi kraj, in položil vzdolž roba vrv, ki jo je na konceh zakoličil. Potlej je tod potrosil nove*morske trave. Marija si je nabrala v predpasnik nakrhljanega krompirja in ga začela pokladati v redi, po štiri, tri, štiri. Ko se je malo oddaljila po kraju, je Martin z lopato stopil na gornji konec. Komaj je čakal, da začne.
"V božjem imenu,!" je viknil in pljunil v dlani "zasadil bom prvo lopato!"
"O, Martin, počakaj, da bova skupaj!" je vzkliknila Marija, spustila krompir na tla in stekla k njemu. Prste zunaj volnenih zapestnikov je imela premrle od mraza in jih ni mogla obrisati ob predpasnik. Lica so ji gorela. Eno roko je položila Martinu okoli pasu in ko otrok razvneta stala in motrila novo rušino, ki bo on vanjo zasadil prvo lopato.
"Dekle, za božjo voljo! Spravi se no stran!" je zagodrnjal Martin. "Kaj, če naju kdo vidi takole na njivi ob najini jarini! Z p kaj naju bodo ljudje imeli, če ne za dva nič vredna, puhloglava mehkužneža, ki bosta za gotovo še lakote umrla! Uh!" Govoril je zelo hitro in strmel v tla pred se. Oči so mu vročično sijale. Ves je gorel le od prvobitne želje, da se pokaže moža in si podjarmi zemljo. Nič več mu ni bilo za kaj drugega.
"Kaj nama mar, če naju kdo gleda!" je zavrnila Marija, a se hkrati odmaknila in srepela od daleč v tla. Tedaj je Martin zasadil lopato in z nogo potisnil globoko v zemljo. Obrnil je prvo rušo. Hrstele so travne korenine, ko jih je trgal iz zemlje. Marija je vzdihnila in na-mršenih obrvi odhitela nazaj h krompirju. Pobrala ga je in-ga začela urno .pometavati, da prežene nepričakovano grozo, ki jo je obšla, ko jo njen mož obrnil prvo rušo in je videla divji, trdi pogled njegovih oči, ki se njene navzočnosti niso zavedale. Na lepem se je zbala te neusmiljene okrutne zemlje, ki ravna s kmetom ko s sužnjem in ki jo bo uklepala v trdo delo in revščino do konca življenja, dokler ne bo obnemogla sama legla vanjo. Njena kratkotrajna ljubezen je proč. Odslej je možu le še pomočnica za obdelovanje zemlje. Martin pa
je čisto brez misli burjasto delal in pregrinjal kraj s črno prstjo. Ostra lopata se je belo zasvetila, kadar jo je zasukal, da je potolkel kepe.
Ko je sonce vzšlo, je bila dolinica pod z bršlinjem zaraslimi obronki pisana belih srajc. Ne da bi govorili, so moški povsod delali ko živina in ženske so sadile. Sončna luč ni dajala nobene toplote; še vedno redki zrak je bil tako oster, da so se možje kot divji zaganjali v lopate in tolkli po kepah ko po živih sovražnikih. Ptiči so tiho skakljali pred lopatami; z glavo postrani so prežali na črve. Lakota jim je dajala pogum; često so se poganjali prav pod lopate, da so si zagotovili krmo.
Ko je sonce že bilo dosti visoko, so se ženske vrnile v vas, da pripravijo južino za svoje može, ki so delali dalje. Nazaj so prihajale malone v tek in vsaka je nosila v flanelo zavito kanglico in belo culičo. Martin je odvrgel lopato, ko se je vrnila Marija. Drug drugemu sta se nasmihala in šla sedet pod obronek, da pojesta. Za južino sta imela čaj in kruh s presnim maslom kakor za zajtrk.
"Eh," je menil Martin, ko si je privoščil dolg požirek čaja iz svojega vrčka, "ali je na svetu kaj. lepšega kakor južinati takole na prostem, ko človek pošteno opravi svoje jutranjo delo? Glej, poltretji kraj sem obdelal! Noben moški iz vasi bi ne mogel narediti toliko. Ha!" In ponosno se je ozrl v svojo ženo.
"Da, kajne, da je lepo!" se jo zganila Marija in zamišljeno gledala črne kraje. Prav tedaj je žvečila kruh s presnim maslom. Nagla pot v vas in pripravljanje čaja sta ji vzela ješčnost. Da je šota gorela, je morala ves čas razpihavati ogenj z robom svojega krila, in dim jo je skoraj oslepil. Toda sedečo na tej vzbokli ruši, odkoder je videla po dolini, kjer se .je vseokoli bleščala nova morska trava in je iz na novo privzdignjene zemlje puhtel rahel dim, jo je obšlo čudno ve-selje. Premagalo je tisti prvi občutek groze, ki jo je prevzemal zjutraj.
Martin, že žejen in lačen, je pridno jedel. Vse znojnice telesa odprte čistemu zraku mu je sila teknilo. Bahavo se je oziral po njivah sosedov in jih primerjal s svojo. Potlej je pogledal malo črno glavo svoje žene in bil skriv kaj ponosen, da je ona njegova. Naslonil se je nazaj, se oprl na komolec in vzel njeno roko v svojo. Plašno in molče sta pojužinala in še roka v roki sedela in strmela v daljavo. Ničesar nista vedela reči, ker sta se sramovala svojih nežnosti, kakor se pač kmetje sramujejo kazati svoja čustva. Povsod so ljudje počivali po majhnih grbavinah; moški, ženske in otroci so sedeli molče. Vsa tiha je bila spomladna pri-roda. Zdelo se je, da vse na miru čaka, kdaj mine poldne. Le žarko spnee se je jadrno pomikalo proti zahodu, se skrivalo in prikazovalo izza belih oblakov.
Na daljnji njivi je vstal star mož, pobral lopato in začel z okruškom kamna strgati z nje prst, da je odmevalo daleč v tišino. Na to znamenje so začeli vstajati vsi po dolinici. Mladi moški so se pretegovali in zehali. Počasi so se vračali vsak k svojim krajem.
Martina je začenjalo v hrbtu in zapestjih nekam boleti, in Mariji se je zdelo, da se ji bo tilnik zlomil, če se bo spet sklonila po krompir. Toda omenil ni nobeden ničesar in med stro-jastim kretanjem teles sta kmalu pozabila na utrujenost. Močni duh prekopane zemlje je pomiril njune živce ko mamilo.
Ko je popoldne sonce najbolj grelo, so prišli iz vasi starci, da vidijo, kako kaj njihovi sade. Martinov ded, malone v dve gubi nad svojo debelo palico,
je postal ob njivi in se glas"0 godrnjaje naslonil na ograd0, "Bog blagoslovi delo!" je** hropel.
"Tudi vas, ded!" sta odgovorila Martin in Marija, ne da bi prestala delati.
"Ha!" je mrmral stari ^ sam pri sebi. "Ha! Fant dobro sadi in ženska tudi. Dobro zastavila oba!"
Petdeset let je že, odkar & bila zastavila on in njeg°vaf Marija, oba polna upanja ponosa. In odtlej ju je neuSj1^ ljena zemlja vsako P° znova priklepala nase. Poci ni bilo nikoli. Toda na to stH rec ni mislil. Zemlja storit ^ človek pozabi. Spomlad' ■ vsak spominja le sedanj°s ' 1 celo starci, ki so vse življenJ.t kmetovali. Tako je zdaj st* mož, ki je imel neznansko v® ' rdeč nos in glavo pod Tne^1' f črnim klobukom zaveza«0 tj pisano ruto, opazoval v" pri delu in mu dajal nasvet6, «
"Nikakor ne reži ruš Pr , ( boko!" je hropel. "Brazda »j previsoka!"	.J |
"Oh! Ženska, ne P°saj' '■
I Si®
krompirja tako blizu roba-^ bla bodo odgnala postrani- s A zmenil se ni zanj nob1eo^jv "Jeh," je godrnjal stari ^ ' "v mojih mladih letih pri delu od jutra do večera11^ 1 ničesar pokusili, pa boljše 6 lal! Seveda pa ni mogofa Jt bi še bilo tako kakor vča^j
Nagnal ga je kašelj & J8; krevljal je na drugo njiv0' ,re je delal njegov sin Mihael- ^ I
Ko je sonce zašlo, ,ie Martin obdelanih pet kr»J J: Vrgel je lopato na tla in se pg j tegnil. Vse kosti so ga bol« ^ najrajši bi bil legel in P°c j, J-"Marija, čas je, da greva mov," je dejal.	^ !)(
Marija se je zraynal*'. ^ *J pa je preveč zdelana, da ^ \ odgovorila. Trudno je P," ^ dala Martina in zazdelo ^ J: je, da je že veliko let J-odkar sta davi odšla na Ji Potlej je mislila na pot ^ na delo, ki ga bo imela s k1^ Z njem prašičev, s sPra vliJ{ kokoši na gredi in priP' 0 T njem večerje. Hipoma t j 'i I šla upornost, ker je bila y A na kmeta tako usužnjei1^' „ I?" da ta občutek je trajal tek. Martin se je oblačil"1 £
vil:	mi'
"Ha! Pri moji veri! ^ p 1}
je pa šlo delo izpod rok• f h\\
krajev je gotovih in vsak .j ^
ven kot po meri. Presnet0 \ t
rija, nič se ne baham, L'e ( te:
čem, da si lahko pon°?11pe] j I
imaš za moža Martina ^ Iji
neya. S tem pa še nise^ ^ j
dal vsega, dekle ti moje' ( fe
ti si svoj del opravila ^i
bro, kot bi ga na takle , 't>( i oP1 V
slo vi j en dan ne mogla y;; A|. nobena na vsej Inverari- ^ Ji0
Stala sta in nekaj tl,e,1fjje molče ogledovala delo. Zdajci je Marij0 ^ Ho Vsa nezadovoljnost i'1,. ,.)i nost. Odleglo ji je ob PrlJ1 vj 'in občutku, da je to delo ol^ „ t, opravila skupaj s sVOJ'^j ' n, žem in da sta skupaj P flgi< t),; krompir. Potlej ta dan» ^ 'Sj nji dan in skozi vse ^ ^ 1 'otj kadar bo le prišla Poin bt'e ^ sta morala upogibati ^ ^t je saditi, dokler jima ne ^ 'jltj žilo roke in kosti. Toda ^ j \ bo vselej prišlo spanje zabljenje.	<
Ko sta se počasi vra, jjfl ;" mov, je šel Martin sPr ' ,'Pi z nekim kmetom pog°v 'In jarini. Marija je P0^9^, \ šla zadaj in premišljen V dalji ko mukale ki-a
o -0—r-~Tedlll>
—Smrtna nesreča. _1
je ponesrečil z motornin1 ^
komaj 30 letni Božič Zla ju*
stilničar in posestnik p< i ^
skem Brodu pri Methk1^ ^
je tako hude notranje V° ^ ^
da je kmalu umrl. Sn;'udila j\
ga gostilničarja je 7 -e s
vsej okolici sočustvovanj ^ ^
do prizadetimi svojci- ^
rajnkega je bil lep dok^ t ^
je bil pokojnik prilj^1-1 "{>g
ljudstvom.	''{j0

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 Bi. Clatr AveJuut Cleveland, Ohio _______________ PubUahed jdftUy except Buud&ya and Holidays___
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Auierlko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta <3.50. Za Cleveland, po raznaialclb: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. v
SUBSCRIPTION RATES: D.S and Canada, $5.60 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 month« Cleveland, by mall. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. P IRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1B09, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 8d, 1878.
HiI^-83	No. 142, Mon., June 19, 1939
1939		JUNE			1939	
So	Mo	Ta	We	Thj	Fr	|s.|
				Dp	111	JU
4	5	6	7	8	9	101
11	12	13	14	151	16	17,
H	H	M	m	M	23	124,
L25J	26]	27J	|28	29	30i!J	

»amtiiitiiiiiiiittittmttiiniiitttiiiiiiiiiiitititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittiuuinttttmtmmffl
WINNET0U
Po nemikem Irvirnlku K. May« *»%mmmmmt»>M:»n?im:ninni»iru^»!tM»ttMtn»»»»:»:»m»nKn»i»;»
do mučili!"
"Spodaj pri reki, tam, kjer si bil ti h kolu privezan. Inču čuna vas je peljal v stran, ker noče, da bi bili poleg."
"Pa hočem biti poleg! Katere muke so določene za njega?"
"Vse, ki jih morajo pretrpeti ujeti, na smrt obsojeni sovražniki. Rattler je najhudobnejši be-lokožec, ki je kedaj prišel Apa-čem v roke. Brez vsakršnega povoda je umoril Kleki petro, našega dobrega očeta, ki smo ga vsi ljubili in spoštovali in ki je bil Winnetouov učitelj. Zato mu niso prisodili samo nekaterih muk, kakor navadnim ujetnikom, ampak mu bodo dali okusiti počasi in eno za drugo vse muke, ki jih poznamo."
"To se ne sme zgoditi! To je nečloveško!"
"Zaslužil si jih je!"
"In ti boš te muke gledala—?"
"Da."
"Ti—, dekle—?" Dolge trepalnice so se ji povesile, nekaj časa je molče zrla v tla, pa mi resno, skoraj očitajoče pogledala v oči: "Se ti čudno zdi?" "Da." "Zakaj ?"
"ženske bi ne smele gledati takih muk, posebno še ženska tvojih let ne!"
"Ali je pri vas tudi tako?"
"Da."
"Res — ?"
"Res!"
"Nisi povedal resnice, pa radi tega še nisi lagal. Nevede in nehote'si povedal neresnico. Motiš se namreč!"
"Torej misliš, da ni res?" "Ne."
"Ali bolje poznaš naše žene in naša dekleta ko jaz?"
"Morebiti! Ali simejo poslušati vaši beli ljudje sodne razprave, kadar stoji velik zločinec pred sodnikom ?" "Da."
"čula sem, da je pri takih razpravah več ženskih ko moških. Ali spadajo ženske v sodno dvorano?" "Ne."
"In če pri vas hudodelca kaznujejo s smrtjo, če ga obesijo ali mu odsekajo glavo, — ali niso mod gledalci tudi ženske?" "Tako je bilo nekdaj." "In sedaj je prepovedano?" "Da."
"Moškim tudi?" "Da."
"Torej je vsem prepovedano, če bi bilo vsem dovoljeno, bi bile tudi ženske poleg.
O, žene belokožcev niso tako nežnočutne, kakor si misliš! Zelo lahko prenesejo bolečine, pa bolečine, ki jih trpijo drugi, ljudje in živali! Nisem bila pri vas, pa Kleki petra mi je pripovedoval vse. In moj brat Winnetou je bil v mestih na vzhodu in ko se je vrnil, mi je pripovedoval, kaj vse je videl in opazil. Ali veš, kaj počenjajo vaše bele žene z živalmi, ki jih kuhajo, pečejo in jejo?" "No —?"
"živim slečejo kožo, živim iztrgajo čreva in jih žive vržejo v vrelo vodo!"
In — ali veš, kaj počenjajo beli zdravniki?" "Kaj ?"
"žive pse devajo v vrelo vodo, da jih vidijo, kako dolgo bi v taki vodi živeli. In oparjenim slečejo kožo. Oči jim iztaknejo, jezik jim iztrgajo, razrežejo jih žive, na vse mogoče načine jih mučijo, da potem knjige pišejo."
"To je vivisekcija. In ta je za znanstvena raziskovanja potrebna."
(Dalje prihodnjič)
-o-
—V Domžalah je umrla v 78. starosti vrla žena ga. Alojzija Košir. Pokoj niča je vzgledno vzgojila vseh svojih šest otrok, od katerih je sin France magistrat-ni uradnik.
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
24.—Letni	banket St. Lawrence Alumni v S. N. Domu na 80. cesti.
25.—Skupna	društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi
25.—St. Anthony Society, piknik na Stuškovi farmi.
25.—Cerkveni piknik fare sv. Lovrenca na Zornovih prostorih na Bradley Rd., Brooklyn.
25.—Otvoritev doma Zapad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave.
25.—Piknik fare sv. Kristine na Špelkotovih prostorih.
JULIJ
2.—Mladinski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi piknik.na Stuškovi farmi.
2.—Gospodinjski klub SDD na Prince Ave., piknik na Zornovih farmah, Bradley Rd.
9.—Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi piknik na černetovih prostorih na Glen-burn Rd.
9.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
9.—Podružnica št. 3 SMZ, piknik na Stuškovi farmi.
9.—Slovenska zadružna zveza priredi svoj letni veliki piknik na Močilnikarjevi farmi.
23.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
30.—Društvo Sloga št. 43 SDZ, Niles, O., priredi piknik na John Samual's farmi. Igral bo Jack Pershinov orkester iz Warren, O.
AVGUST
5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
12,—Društvo	Bled št. 20 SDZ priredi zabavo na Zornovih prostorih v počast novim članom, ki so pristopili tekom kampanje.
13.—Društvo	Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
13.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, O., piknik na Lovčevih prostorih na Clinton Ave.
20.—Piknik Zveze društev Najsv. Imena na Špelkotovi farmi.
20.—Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v Gordon parku.
27.—Olimpiada SDZ na Pin-tarjevih prostorih.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zor-nu na Bradley Rd.
SEPTEMBER
2.—Društvo Majnik št. 28 SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani društva Domovina, na 14. cesti.
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Do-;ma na St. Clair Ave.
9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
7.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v avdito-
riju S. N. Doma.
8.—Skupni mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
21.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. '18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice društva . Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
NOVEMBER
4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave.
4.—White	Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—Koncert	mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvonini na Prince Ave.
11.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
12.—Samostojna	Zarja, opera in ples, v avditoriju SND.
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Društvo	Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. '..... ..
19.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v
Tu so razvaline šole v Barbertonu, kjer se je pripetila razstrelim, ki je ranila manj -ali več 53 otrok. Janitor je žgal papir v pritličju, ko je nastala plinska razstrelim.
avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
30.—"SDZ	dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo" Rd.
DECEMBER
3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.	— Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Silvestrow	večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
dem, ki so za seboj pustili pozitivna dela. Zato naj }j>o ta naša ostra obsodba opomin vsem onim, ki hodijo po Štur-movih poteh, in naj se zavedajo, da jih bo narod slej ali prej obsodil in jih tudi smrt ne bo rešila!
—Končal je. Pred dnevi se je vrnil z juga v Gorico g. Ivan Leban, trgovski pomočnik pri tvrdki Koren. Pred petimi leti je bil obsojen na pet let kon-finacije in je preživel vseh pet let na jugu. Nobena amnestija za njega ni veljala in mu ni nič skrajšala njegove kazni. Šele sedaj, ko je dokončal vso dobo, se je vrnil, sicer pa čil in vedrega duha.
IZ PRIMORCA
DNEVNE VESTI
Notranjščina male šole v Barbertonu, Ohio, kjer je rqdi plina nastala mzstrelba. Trije otroci so bili tako kritično ranjeni, da se boje, da bodo umrli. Ognjegasci in policisti nadzirajo notranjost.
—Senožeče, maja 1939. Pred kratkim so ljubljanski dnevniki, nato pa tudi "Istra" prinesli poročilo o smrti Emila Šturma, dolgoletnega občinskega tajnika iz Senožeč. Izrazili so ob tej priliki sožalje, kot se to ob smrti navadnih smrtnikov spodobi.
Smatramo, da pok. Štrum ne spada med navadne smrtnike, zato naj na tem mestu objavimo nekaj podatkov o njegovem življenju.
Naš trg spada med one redke, če ne morda edine občine v Julijski Krajini, ki ima za po-deštata Slovenca,' domačega kmeta Medena, in ki je imel istočasno za tajnika Slovenca, / osebi pokojnega Šturma, ki je bil obenem, tudi duša vsega italijanskega in fašističnega delovanja v Senožečah, od okupacije do svoje smrti. Zato je ob Šturmovi smrti upravičeno vzkliknii faš. tajnik Gian Porcalo: "Kaj bomo pa sedaj?!" Bil je prvi fašist v Senožečah a* ne samo to, bil je izvrsten organizator, kratko-riialo stroj, ki je bruhal iz se-ae razne i3eje in domisleke v korist raznarodovanju, raznim fašističnim akcijam — in jih sam vodil, ustanovam, napravam in. priseljencem, nikdar pa se malo ni pobrigal za koristi svojih sovaščanov, ki jih je nasprotno oškodoval, kjer je le mogel. Mnogo očitkov se je v teku let na^romadilo tudi napram našemu podeštatu Mede-nu, vendar delovanje slednjega še daleč ne dosega dejanj tajnika Šturma. Poleg drugega je izrabljal svoj položaj v svoje osebne koristi, saj si je v teku let nagrabil ogromnega prettiOženja, kljub temu, da je ves čas razkošno živel. Med mnogimi njegovimi nepoštenimi dejanji, je med domačimi vzbudil posebno veliko ogorčenje naslednji slučaj: neka ženica je prodala hišo in izkupiček hotela poslati po pošti. Ker je bila pozna ura in je bil poštni urad že zaprt, se je obrnila na tajnika Šturma, ki je imel pisarno nad poštnim uradom in ga prosila, naj ji shrani denar do naslednjega dne. Ko je pa drugi dan zahtevala od Šturma denar, je ta enostavno utajil izročeno mu vsoto ter ji kljub večkratnim prošnjam ni denarja nikoli vrnil. Spričo neštetih krivic, ki smo jih bili z njegove strani deležni, smo se vsi oddahnili, ko smo zvedeli o njegovi smrti.
V Šturmovem primeru smo na lastni koži občutili bridko resnico pregovora: "Poturica je hujši od Turka." Da to sedaj javno razglašamo, si ne štejemo v zlo, saj žive poturi-ce, kakor pri nas, tudi med drugimi narodi, ki naj ostro take odpadnike obsojajo. Ne zdi se nam, da bi z žigosanjem Šturmovih podlih del žalili čut pietete, kajti ta je namenjen le poštenim in pravičnim lju-
Obsojeni, ker so začeli s sedečim štrajkom
Brooklyn, N. Y., 16. junija. 16 moških in štiri ženske, ki so vsi Člani ali članice Workers' Alliance, je bilo včeraj spoznanih krivim na sodniji, ker so začeli pred enim mesecem s sedečim štrajkom v nekem relif-nem uradu. Vsi so bili obsojeni v globo $25 in na 30 dni zapora. Ker globe niso mogli plačati, bodo morali toliko dalj časa sedeti v zaporih.
-o-
Huda kazen za tiskarje nesnažne literature
New York, 16. junija. Na zvezni sodniji so bili obsojeni trije lastniki tako zvane Fiall-staf Co., ki lastuje tiskarno, kjer so se tiskale knjige in pamfleti n e č e din e vsebine. Glavni lastnik tiskarne je bil obsojen na dve leti zapora in v plačilo $10,000 globe, dočim sta dobila njegova solastnika po 16 mesecev zapora in $5,000 denarne globe,
-o-
Bombe v angleških poštnih vrečah
London, 17. junija. V mnogih poštnih uradih so včeraj eksplodirale užigalne bombe, in policija dolži znane irske voditelje, da so povzročili ta najnovejši zločin. Dve osebi sta pri tem dobili poškodbe in mnogo vreč pošte je bilo uničenih. Bombe so eksplodirale v več kot dvajsetih poštnih rabiralnikih v Londonu.
Diktator Stalin bo boter bogotajcev
Moskva, 17. junija. Ruski komunistični diktator Joseph Stalin je sprejel pokroviteljstvo konvencije bogotajcev, ki se bo vršila v letu 1942 in katere namen bo / it ret i vsako vero v Rusiji. Obenem bodo bogotajci praznovali 25-letnico ustanovitve" komunistične stranke.
General Franco zapove-dal očiščenje časopisov
Madrid, 17. junija. Vlada nacionalistov je dala povelje, da morajo uslužbenci vseh časopisov poslati vladi poročilo, kaj so tekom civilne vojne pisali preko generala Franca in zoper vlado nacionalistov. T udi zastopniki vseh tujezemskih časopisov morajo doposlati enako poročilo.
MALI OGLASI
SAMO $1,200 TAKOJ
Naprodaj sta dve hiši, ena pet sob, druga pa za dve družini po 5 in 6 sob in kopališče. Vsaka ima svoj furnez. Nosi $50.00 mesečnih dohodkov. Proda se radi razdelitve samo za $3,500, takoj $1,-200, ostalo na vknjižbo. Hiše se nahajajo na 1426 E. 4Qth St. Vprašajte tam ali pa pokličite KEn-more 4151-R.

"Ako hočejo, jih bomo sprejeli c "aš rod, prav tako bodo, kot da dojeni Apači."	t
"Hvaležni ti bodemo za to! 'v Pa sama si izrezljala tole gla- c to iz svete gline? Kako spret-izurjene so tvoje roke!" r Zardela je.
"Vem, da so žene in hčerke be- i kožcev še vse bolj izurjene in t ^etne ko me rdeče! Pa še ne- 1 'iti >om prinesla!"	č
Odhitela je in mi prinesla mo- \ ^amokrese, moje nož, vso mu- š ''jo, sploh vse, česar nisem imel \ ^njenega v žepih svoje oble- t ' Mojih žepov vobče niso pre- r in izpraznili.	r
Zahvalil sem se ji, priznal, da s ^sar ne manjka, pa dejal: č "Ali bodo tudi moji tovariši j ® dobili, kar so jim vzeli?" ' "Da, vse! In najbrž tudi že i- i ^V kajti Inču čuna skrbi za ;e> medtem ko jaz tebi strežem." ' In kako je z našimi konji?" 'Dobro so preskrbljeni. Dobil š svojega konja nazaj in tudi ^rkens svojo Mary."	s
"Ah, torej veš, kako je ime nje- t 1 J muli?"	č
5 "Da! Tudi za ime njegove pu-5 Vem, ki ji Liddy pravi. Več-I sem govorila z njim, čepica v " »isem nikdar nič omenila. H šaljiv človek je, pa tudi zelo 1 |ten lovec."	,	j
"Da! In še mogo več! Namreč )(6st, požrtvovalen tovariš, ki ga ' človek res rad imeti!
^da nekaj bi te še rad vpra-, ''Ali mi boš po resnici odgovo-
A 5?»	(
•Nšo či ne laže!" je odgovori- , •i .Vnosno, pa vendar preprosto. ^ ^ ^jmanj pa bi se tebi zlagala."
Vaši bojevniki so ujetim Kio-| ^ vse vzeli, kar so imeli pri
I	tli 7»
it h 1 ,1 Da."
0 In tudi mojim tovarišem?" , 1) ?a""
je Zakaj pa meni ne? Mojih že- ; lj J se vobče dotaknili niso." o "Tako je zapovedal Winnetou, ž j brat."
f Ali veš, zakaj je to zapovedi
v
)V te ljubi."
,f>a je mislil, da sem njegov l0 ;>žnik —!"
p Da, dejal si prej, da si ga vz-( % že ko si ga prvikrat videl. jI ^ tako se je tudi njemu zgo-j In zelo težko mu je bilo, da , <moral smatrati za sovražnici ,In ne samo za sovražnika!"
|1ftolknila je. Nekaj je še mi-fH Povedati, pa se je zbala, da ( j^e razžalila. ji »magal sem ji.
Vej!"
% bom!" tU ,^>ral smatrati za sovražnika, j c ^om pa jaz povedal. Da me jO ^ ni bilo najtežje, saj spoštu-i'U vsakega sovražnika, če je Lii< i^men in odkrit, pošten. Toda ivi '"letou je sodil, da sem lažni-
n!' hinavec, zahrbten človek. ^
fl Da,-
c" ^Poznal je, upam, da se je
te a še nekaj bi te vprašal. Ka-jV« ^ z Rattler jem, ki je ustrelil ito 'J| petro?"
:i 1 pravkar so ga privezali h ko-
a < Xaj _? Pravkar — ? H ko-i
iti ,In kedaj ga bodo mučili?" , P® danes bodo začeli." e. M tega mi niste povedali —?
. ste mi to zamolčali? Zakaj :l11! >e peljali v stran?" ,le ..^innetou je tako naročil."
;0- Maj?"
Mislil je, da tvoje oči ne bo-Vi ^ogle gledati njegovih muk
u ta tv°J'a ušesa ne bodo mogla
111 ,'l,šati njegovih tožb."
^ «e najbrž tudi ni zmotil. s jaslim, da bi moje oči mogle in moja ušesa poslušati, > f bo umiral, — če bodete usli-
II	J^ojo prošnjo."
: Mero?"
P°Vej mi naj prvo, kje ga bo-
—Ali smem vprašati, česa se tiče?
—Konferenca se tiče mojega strica, Margolinskega.
—Ali ti je Ašinov kaj obljubil?
—Zaprl ga bo! — Ašinov mi je zelo ljubeznjivo obečal, da mi bo šel v vsakem oziru na roko. On ga pozna.
—Ali ve, da si njegov nečak?
—	Ne ve, — odvrne Iso. — Naznanil ga bo, da je nihilistič-ni špijon. Tako ga bodo poslali v Sibirijo in jaz se ga bom za vedno rešil!
—	Zbogom, sedaj moram na policijo. Ašinov ne sme čakati name!
Galantno poljubi svoji ženi roko.
—Na svidenje, Fiorina — reče on — spomni se svoje obljube
—	ne razočaraj me!
Namesto odgovora ga Fiorina
poljubi.
Toda čim se je prepričala, da je njen mož odšel iz hiše in Stopil v voz, je šla hitro v svoj bu-doar in ukazala sobarici, da pripravi vse za sprehod.
Nekaj minut pozneje je stopila na ulico. Bila je oblečena v elegantno obleko, ni najela kočije, temveč je peš zavila v neko ozko ulico, kjer se je nahajalo stanovanje doktora Puškina, pod čigar imenom se je skrival Bojanovski.
Pol minute pozneje pozvoni ona na nekih vratih.
Doktor Puškin stopi ven.
—Izvolite, milostljiva gospa?
—	vpraša prijazno.
—Ali me ne poznate, gospod doktor? — vpraša Fiorina.
Bojanovski se čudno nasmehne.
—	Ah, vi ste, ekscelenca, — vzklikne on. — Vi prihajate k meni ?
—če bi mi rekli samo eno be-sedo, bi prišel jaz k vam!
—Ne, ne, — moram govoriti z vami med štirimi očmi >— odgovori Fiorina.
Bojanovski jo odvede v sobo.
—Izvolite sesti, milostljiva gospa — reče Bojanovski.
Toda Fiorina ni sedla temveč je sklenila roki.
—Doktor — zašepeče ona — nekaj bi vas prosila. Toda prej mi obljubite, da boste molčali i
—Obljubljam vam!
—Vi ste mi odvzeli morfij, ki mi je neobhodno potreben — reče ona. — Zaklinjam vas, pro-si|m vas, dajte mi ga, ne'morem živeti brez tega sladkega strupa!
—Ne smem, milostljiva, — od-
vrne Bojanovski. — Ali vam naj opišem, kakšne posledice lahko pokaže ta strup?
—Vaša lepota bo propadla, dokler se ne boste plazili nekega dne kakor senca, a ponoči ne boste mogli najti miru.
Fiorina zamahne z roko.
—Vem, vse vem! — vzklikne ona. — Toda jaz ne morem več
živeti brez morfija!
—	Ekscelenca — reče on po kratkem molku, — morda vam lahko kako pomagam!
—	Oh, bodite prepričani, da vam: bom vedno hvaležna! Ako želite denarja, dala vam bom vsako vsoto!
Bojanovski stopi k majhni o-marici, odklene jo, ter vzame ste-
ka slika, zagrnjena s črnim P1 nora. On strga platno ter se 1 gleda v častit obraz svoje t"9 re.	J i
—Sedaj te bom maščeval1,1 ščeval, mati, — zamrmra oh in četudi je moje mašče^ strašno, prosi za mene, da i"1 odpusti!
kleničico, ki je bila napolnjena z neko rdečo tekočino.
—Milostljiva gospa, poslušajte me pazljivo! Poglejte to steklenico. V njej se nahaja redek strup, ki ga poznajo samo Indijci. Ta strup deluje tako, kakor morfij, toda ni niti izdaleka tako škodljiv!
—Kako se vam naj zahvalim?
—Ne rabim hvale — odvrne Bojanovski, — meni je nagrada, da vam smem izročiti to steklen; čico !
—Na svidenje! — reče Fedora ter mu poda roko.
— Sedaj, maščevanje, pojdi svojo pot! — zamrmra Bojanovski, ko je ostal sam. — Tokrat mi ne boš utekla, žena, sedaj boš žalostno propadla!
On se vrne k svoji pisalni mizi. Nad njim na zidu je visela ne-
Iso de Margenta je sedel v^ ji pisarni pri elegantni P1 , mizi ter ravnokar pisal p°r. svoji vladi o svojem delu v trogradu.
Bil je slabe volje. Obisk P gospodu Ašinovu je bil brez1" šen. Ni mogel govoriti s P° ; sk'm ravnateljem. Gruskin-" gov tajnik, je šepnil Marge ^ uho, da je njegov gospoda^ slabe volje. Iso je nato J nadi, da bo imel jutri več s^
Grozno maščevanje Hoja-novskega
V udobno urejeni sobi neke velike hiše v Tatarski ulici sta sedela nekega večera Bojanovski in Bakunjin. Oba sta se v zadnjih letih zelo postarala. Nekoč črna Bojanovskijeva brada je bila sedaj že skoraj siva, a tudi lasje niso bili več tako bujni, kot poprej.
—Ali misliš, da te ni spoznala? — vpraša Bakunjin svojega prijatelja.
\ —Ni me spoznala, — odvrne Bojanovski. — Držal sem njeno roko v svoji, na njenem obrazu ni bilo niti sledu straha.
—Res čuden slučaj — zamrmra Bakunjin, — da so ravr.o tebe poklicali v hišo argentinskega poslanika.
—To ni slučaj, — to je usoda!
Bojanovski se čudno, okrutno nasmeje.
—Ti veš, da nisem okruten,
—	reče on, — da nisem nikdar hotel mučiti ljudi in jih uničevati. Toda sedaj bom neusmiljen napram tej ženi, izmislil sem si maščevanje, ki bo daleč nadkrililo njene muke v norišnici.
—Ali misliš, da vživa Fedora morfij ?
—Da — odvrne Bojanovski.
—	Ali je čudno, da zahteva njeno telo vedVio ta strup, — toliko je, uživala v življenju, da so njeni živci sedaj že popolnoma otopeli.
■ —A posledice? — vpraša Bakunjin.
—Posledice so strašna, — odvrne Bojanovski. — Morfij deluje sprva tako, da nudi bolniku ugodna čustva, čuti se srečnega, zelo ugodno mu je pri duši, toda vse to je samo navidezno. Morfij razjeda organizem in slabi čutila. Tako deluje nekaj let, dokler nekega dne niti ta strup ne deluje več, niti on ne more niti za trenutek vrniti telesu moči.
—Sedaj se polasti nesrečneža slabost, vedno je utrujen, ne more spati, doživlja "pravi pekel, ki se ne da popisati. Ko-nečno mnogo bolnikov znori, divjajo in kričijo, tako da jih morajo odpeljati v norišnico, kjer počasi, toda sigurno propadajo.
—Strašno! — reče Mihajlo Bakunjin. — Takšen konec boš priredil Florini?
—	Ne prijatelj, — odvrne Bojanovski,—za njo sem si izmislil mnogo okrutnejšo usodo. Vem, da si mi dober prijatelj
—	pojdi z- menoj v sosedno sobo.
On odpre vrata in povabi prijatelja v majhno sobico, kjer je bilo mnogo zdravniških instrumentov in človeških o-kostnjakov.
Sredi sobe je ležal nek precej velik predmet, zavit v rjuho.
—Za Boga — vzklikne Bakunjin, ko je začutil nek grozen smrad — vendar nimaš tukaj mrliča?
—	Imam, tukaj se nahaja
mrlič!
Bojanovski se sklone in od-grne rjujo. — Bakunjin je zagledal pred seboj mrtvega psa.
—	Kaj je to, prijatelj? — vpraša Bakunjin. — Zakaj mi kažeš tega psa?
—To ni navaden pes, — odvrne Bojanovski zamolklo, — to je pes, ki mi bo pomagal, da se maščujem! Danes zjutraj sem ga ustrelil, ker je bil stekel. Moj namen je, da vbrizgam Fedori nekaj njegove krvi,—tudi ona bo postala stekla,— to bo moje maščevanje!
Bakunjin pogleda resno, skoraj žalostno svojega prijatelja.
—Da, to je maščevanje, ki je strašnejše, kot si ga je ke-daj izmislila človeška fantazija.
—Povej mi, Bakunjin, — vzklikne Bojanovski, — ali nimam pravice, da se maščujem nad ženo, ki mi je uničila življenje?
Bakunjin poda svojemu prijatelju roko.
—Želim ti mnogo sreče, Bojanovski — reče Bakunjin — dokler ne boš dovršil svojega maščevanja, ti ne bom razodel naših načrtov.
—	Zakaj? — vpraša Bojanovski. — Ali misliš, da ne bi posvetil naši sveti stvari toliko pozornosti, kot sicer?
—Nameravajo nekaj odločnega — odvrne Mihajlo Bakunjin svečano, — a tebe smo izbrali, da nam pomagaš!
—Ali pripravljate atentat?
—Atentat z bombo! — zašepeče Mihajlo Bakunjin. — Car se pelje vsak dan v svoji kočiji na sprehod. Tokrat nam ne bo ušel. Oni, ki bo vrgel bombo, bo izgubljen, ali pa bo padel v roke policiji. Ti torej vidiš, Bojanovski, da smo zato mislili na tebe, ker rabimo odločne in požrtvovalne ljudi.
—Pripravljen sem umreti, ako gre za našo sveto stvar!
—	To sem vedel — vzklikne Mihajlo Bakunjin ter objame svojega prijatelja.
—Sedaj ti nočem ničesar natančnejšega povedati, ni še vse zrelo — toda v kratkem ti bom lahko razvil naš načrt do podrobnosti.
—Zbogom, Bojanovski, ko se bova zopet sestala, ti bom lahko več povedal!
Prijatelja se poslovita in ločita.
V hiši argentinskega poslanika Iso de Margenta je vladala tišina. Fiorina, njegova žena, si je opomogla, njen mož ji je kupil z namenom, da jo razveseli, prekrasne bisere in ona se je odpeljala z njim na sprehod.
Ravnokar sta se vrnila in Fiorina se je še enkrat zahvalila svojemu možu za njegovo pozornost.
—Hotel bi te krasiti kot kraljico, ko bi to mogel — reče Iso — toda obljubiti mi moraš, da ne boš nikdar več mislila na ta prokleti strup! Zdravnik, ki te je zdravil, pravi, da bo morfij tvoja smrt, če boš tako nadaljevala !
—Prisegam ti, da ne bom nikoli več jemala morfija, — obljubi Fiorina.
—	Hvala ti za to obljubo — odvrne Iso nežno.
Poljubita se, a Margenta je bil prepričan, da bo njegova soproga držala besedo.
-— Kaj nameravaš popoldne, dragi prijatelj? — ga vpraša ona.
—	Imam važno konferenco s policijskim ravnateljem Ašino-vim.
V osrednji West Virginiji praznujejo na 8. in 9. junija pridelek jagod. Mary Loti Thorn, ki jo vidite v sredini, je bila izbrana za kraljico jagod. Njeni družici sta Virginia Snider in Elizabeth Law.
l--AIMS.....................................— ■ -	»v«
Alberto Diaz, novi čilenski poslanik za Zed. države, Podaja se iz Bele hiše, kjer je predložil predsedniku ; veltu svoja poverilna pisma.	^

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pri-	I
dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnderson**6
J,
Ameriški rokoborec Max Baer, bivši svetovni prvak, ki je zopet pripravljen stopiti v areno.
Billy Direct, najhitrejši dirkač v upregi, ki bo tekmoval pri konjski dirki v Goshen, N. Y. 'na 3. jidija. Voznik je Vic Fleming.
rgxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxx.xxxxxxxxxx xxxxxxx***^^
Boncha trgovina
\	TA TEDEN IMAMO VELIKO RAZPRODAJO
NA VSEM STENSKEM PAPIRJU IN BARVI
J Vsi novi vzorci . . . Prodajamo tudi tri jarde
I	za $1.00. Pridite in oglejte si sami! Točna postre
J	Se vljudno priporočamo.	.g
S	6005 St. Clair Avenue	Tel. HEndersotiJ.
t.-*- S;
AMERICAN RADIATOR PRODUCtS
WOLFF HEATING CO.
ffajŽSŽufik	GRELNI INŽENIRJI /fT""!
Gorak zrak, para, vroča voda, plin,
■^HiHLI	olje, air conditioning. — Poprav-	B RJ|9
j	I	(jamo vse vrste fumeze in boilerje.	g mf&it
i	NOBENE GOTOVINE TAKOJ,	L flte«
I IffiSraf H PLACATE V TREH LETIH fflgSjL
i ližf3~jSfflr Sly Urad in razstava vseh predmetov B HjulSjjjJ
I	na
715 E. 103 ST. GLenviHc 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Clayton Bishop iz Masa. je zmagal s svojim motornim čolnom pri tekmah od Albany do New Yorka. 130 milj je prevozil v 3 urah in 11 minutah.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
ROMAN
L.	V	^
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Doma
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander Ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.