Naročnina listu: —
Celo leto . . K IO-— Pol leta .... 5*— Četrt leta . .	„ 2 50
Mesečno. . .	„ 1’—
Xwnai Avstrije:—-
Celo leto .	„ 15'—
Posamezne številke — ID vinarjev.
falserai! ali oznanila
•e računajo po 12 vin. od 0 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust —
„Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne:
Rokopisi se ne vračajo.
Kro,^f:nLurvnlTÌre<;ónM».'?°3r I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Novi boji na Tirolskem.
Cesarski lovci odbili sovražne napade. — Sovražna letala nad Istro. — Nove priprave na primorski fronti. — Nati 12 km na rumuaskih tleh. — Ruska ofenziva omajana, — Ponesrečen angleško-franeoski sunek severno od Somme. — Burian v nemškem glavnem stanu. — Bitka za Bitolj. — Cetverosporazum poslal vojaštvo v
Atene. —• V Sredozemskem morju potopljenih 5 sovražnih ladij.
Zveza južnoštajerskih obrt nih zadrug in vojna oskrba,
Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug razpošilja svojim članicam sledeči oklic :
Borba narodov, kakoršne ne pozna zgodovina, svetovna vojska v pravem pomenu besede — razsaja nad Evropo in ta velikanska borba, je pritegnila v bojni metež tudi našo miroljubno monarhijo. Od stanov naše očetnjave, ki so darovali blago in kri, stoji v prvih vrstah tudi obrtniški stan. Vojni poveljniki, ki poveljujejo četam, v kojih vrstah so prideljeni obrtniki, so opetovano dobili od najvišjega mesta za hrabre čine svojih bojevnikov naj višjo pohvalo.
V doglednem času in po zmagoslavno izvojeya-aem miru, se bo rabilo za oskrbo obrtnikov, ki bodo iskali pomoč, dejanske podpore.
C- kr. vladi se je predložil spominski spis radi upeljave vojno-pomožnega sklada za iz vojne se vrnivšo obrtništvo, oziroma za zopetno zgradbo in j>ovzdigo po vojni toli oškodovane obrtne obrate.
Predlog je Ml vsestransko zelo prijazno sprejet, Ako hočemo od tega pričakovati tudi najboljše sadove, je naša dolžnost, skrbeti za osnovo ožjega in medsebojnega pomožnega sklada.
Radi tega se obrača Zveza južnoštajerskih o-brinih zadrug na cenjeno predstojništvo s prošnjo, da si ustanovite sklad, iz katerega bi se iz vojne se vrnivšim pomoči potrebnim zadružnim članom plačalo morebitno kopališče, potovalne prispevke, zdravniške izdatke, pogrebščine itd. Prispevki in darila M se naj v ta sklad stekala od zadružnih članov, ki niso prizadeti po vojaškem službovanju, z enkratnim
^Wf8aaBaaaraeBHggB«BnmgEfflt«iiiBB»«««iiaEiWi«iga«raB^^
USTI!.. ‘
Lrjndsk®-cerkv©EO petje.
Leta 1884 in 1885 sem izdal in založil orglars- 1 ko knjigo z naslovom: „Cerkveni orglavec na deže- j li.“ Doslej, organist na deželi do malega ni 'imel še | prav nobenih tiskanih cerkvenih napevov. To me je tudi napotilo, da sem zbiral napeve in izdal ter založil orglarsko knjigo. In sicer sem zbiral cerkvene narodne, napeve. Slovensko po vsem, pobožno ljudstvo posluša, pa tudi kaj rado popeva svoje pesmi. In tako je „Cerkveni orglavec na deželi“ zagledal beli dan. Prečastiti kn.-šk. lavantinski ordinarijat ga je % dne 24. dec. 1884, št. 3030, blagohotno pripoznaj pripravnega za povzdigo cerkvenega petja m ga priporočal župnim uradom v nabavo.
„Cerkveni orglavec na deželi“ je urejen po cei-tcvenem letu. Vsebuje za vsaki Čas po več napevov, vsebuje večje število mašnih najpevov — mrtvaških
—	Marijinih za celi mesec mejnik — rožni venec — lavretanske litanije — blagoslovu» — za pridigo in krščanski nauk — o raznih priložnostih — vsebuje dve slovenski maši: Miklošičevo in Gr. Tribnikovo,
—	v pristavku so pridejane preludije, kadencjje — previjanje glasov (Ausweichungen in andere Tonarten). Kot besedilo služi napevom Hergov: „Venec -eerlcv. pesmi.“
V dunajski nadškofiji se je upeljala ravnokar: «Orglarska knjiga“ (Orgelbuch) na podlagi ljudske-
prostim darilom (10 K) ali z letnim * ad ružnim prispevkom (4 K).
Ker v sedanjem izrednem stanju ni misliti na zadružno zborovanje, ki bi odgovarjalo pravilnim predpisom, bilo bi priporočljivo, v zadružni odborovi seji storiti sklep za upeljavo in zbiranje tozadevni prispevkov.
Obenem bi se naj s tem sklepom uredilo vprašanje, ali M kazalo priporočati in upeljati vojno-po-možni sklad za vsako zadrugo posebej ali pa pritegniti cel Slovenski Stajer v tozadevno skupno organizacijo.: S3 zadnjem slučaju bi se naj sestavil upra-vilni odbor, ki M bil sestavljen iz onih zadrug, ki so sklenile tak sklad in ki so k temu pristopile.
Ce se računa, da je v 81 slovenskoštajerskih obrtnih zadrugah statistično štetih 10.740 obrtnikov in da jih je od teh odrinilo v vojaško službovanje 40 odst, in da od ostalih 60% iz ubožniii razlogov itd. 25% ne bi vplačalo svojih prispevkov, bi ostalo število 4833 udov. Ce M od istih polovica pristopila z 10 K in druga polovica z 4 K, bi se moglo zbrati v sklad nafl 33.800 K. Mnogim, ki bodo iskali pomoči, M bilo mogoče s tem skladom pomagati v bedi, dočita bi se posameznim darovalcem ne poznalo mnogo, a storili bi velik čin- krščanske milosrčnosti.
Kar se tiče potrebnih oblastvenih odobritev za sklad, je zveza radevoljno pripravljena, dajati potrebnih pojasnil zanimajočim se zadružnim predstoj-ništvom in udom.
V prijetni nadi, da se strinjate in simpatizirate z nameravanimi cilji velike dobrodelne akcije, u-pamo. da hočete tudi Vi podpirati to delo.
Laški trg, dne 17. oktobra 1916.
Za Zvezo južnoštajerskih obrtnih zadrug.
Predsednik : Zupanc.
ga petja. Na podlagi ljudskega petja je sestavljen tudi „Cerkveni orglavec na deželi.“
U,soja,m si tukaj očitno vprašati in predlagati sledeče:
Bi li ne sodilo na podlagi „Cerkvenega orglavca na deželi“ sestaviti in vpeljati tudi v lavantinski škofiji novo primerno orglarsko knjigo?
Bi li ne bilo mogoče prizvati več strokovnjakov, ki bi temeljito presojali, kaj bi se morda od sedanjega „Orglavca na deželi“ naj odstranilo in kaj dodalo ?
- Dosedanja’ harmonizacija .„Cerktvjenega orglavca“ je zelo prosta in lahka, tako da knjigo tudi ne-vežbani organist lahko rabi. In ravno to je velike vrednosti.
Tukaj je na mestu dvoglasna harmonizacija s kontrabasom (Pedal), na katerem sloni splošno cerkveno ljudsko petje. ■Navdušen stopi pridigar na loco, ko zasliši poprej tako lepo ubrano petje iz stoterih. grl.
Zelo neumestno pa je ljudske napeve, ka,kor: mašne — pridižne za križev' pot in druge čvetero-glasno harmonizirati.
Jurklošter, dne 14. oktobra 1916.
Karl iTHbnik, župnik.
Smotrnost v rastlinstvu.
Prof. Pr. Pengov.
(Konec.)
„Sveta nebesa! Toliko domišljav pa še ni bil
n'h če izmed naše družbe!“ so se prenašale noge.
Charitas.
— s. Kakor je vojska trda, brezsrčna, morilna, tako je zaledje polno dobrodelne ljubezni in k novemu življenju vodeče oskrbi. Za mrtve se darujejo sv, maše in molitve; za ranjene in bolnike skrbijo državne in privatne zdravstvene organizacije, v katerih deluje na tisoče in tisoče plemenitih src samo iz ljubezni do Boga in do bližnjega;- za invalide, za vjet-nike, za vdove, za sirote, za ostale po vpoklicanih, za vse se skuša storiti, kolikor le mogoče. Ljubezen do bližnjega je v zaledju velika. Kakor sta si na bojni fronti postavili svoje šotore sovraštvo in smrt, tako kraljujeta v zaledju ljubezen do bližnjega in skrb za življenje.
V Avstriji je vsa vojno-karitativna organizacija v rokah države in privatnikov. Pri njih sodelujejo v odlični meri katoliški škofje s svojo munificent-nostjo, duhovniki z besedo in požrtvovalnostjo, redovniki in redovnice s svojo postrežbo in verniki z gorečimi molitvami in neusahljivimi darovi. Vsled tega nimamo, kakor na Nemškem, zrn. vojsko posebej ustanovljenih versko-karitativnih organizacij, ki bi velikopotezno skrbele in vodile vse vsled vojskinih razmer potrebno karitativno delovanje. V Nemčiji pa je, kakor rečeno, drugače: Tam so vse dežele prepreže-ne z različnimi versko-karitativnimi ustanovami, in nemški škofje, ki stoje ustvarjajoče na Čelu vsega dobrodelnega organizatoričnega dela, so že lani sklenili, da bo vsak v svoji škofiji ustanovil karitativno zvezo, v kateri bodo združene vse škofijske vojno-dobrodelne naprave. Vse škofijske zveze pa se po njih sklepu združijo v državno karitativno zvezo v 'Preiburgu v B.
Tudi mi avstrijski katoličani moramo pod mo-
„Ce Mi določimo da naj dečko gre, brzojavimo to nogam in vse gre naprej“, nadaljujejo stoično možgani. „Ce smo utrujeni — hola! — si odpočijemo, ali pa zaspimo vsi skupaj. — Treba Nam je samo le migniti.“
„Ali naj še naprej poslušamo to blazno bahavost?“ vprašajo ušesa.
„Počakajte za trenutek, da vodimo, kako daleč bodo gnali vso reč!“ menijo oči.
Možgani pa mirno nadaljujejo:
„Ce Vam povemo par zgledov, vam postane resnica bliskoma jasna. Včeraj — morda se bedro še spominja — je vzel Hudomušnikov Mihec buciko in zbodel ž njo v stegnb našega dečka, čisto gori, kjer je najdebeiejše. Isti moment že dobimo telegram; a ker nikdar ne izgubimo zavednosti, odpošljemo na mestu brzojavno ustom, ki so se oglasile „Au!“ Druga depeša 'je šla obenem na oči, češ, da naj neute-goma pogledajo, kdo da je nepridiprav. Ubogale so in naznanile, dg je Mihec, ki še ni tako velik, da bi se ga ne dalo pošteno premikastiti.“
„Res je“, pritrdijo oči.
„Kolikokrat sva ga že dobro naklestili!“ se ponašata roki.
„Takoj smo ukrenili vse potrebno za Miličev» bunke“, nadaljujejo možgani. „Ukazali smo nogam, da pohitijo za malopridnežem, Ieri roki, da ga pograbi za vrat, desni roki, da mu prisoli bobnečo zaušnico, ustom, da ga ozmerjajo z ne ravno izbranimi rekli, ki so Nam ravno prišla nä um.“
„Smem morda kaj pripomniti?“ se vmeša tukaj želodec.
„Potrpi! Storija še ni pri kraju.“ Ko je pred-*
Srim in previdnim vodstvom svojih škofov ' ne samo intenaivno kakor dosedaj sodelovati pri vsej javni in privatni dobrodelnosti, ampak tudi sami nastopati or-ganizatorično, ustvarjajoče. Gotovo bi še nove katoliške ustanovitve za invalide, sirote, vdove tudi sedaj dobile dovolj trdna gmotna tla in ne samo za sedanjost, ampak tudi za bodočnost imele dovolj priložnosti, udejstvovati krščansko ljubezen do bližnjega, ki je v bedi. Tudi dobrodelne pisarne, posredovalnice, knjižnice itd. bi še ne bile prepozno ustanovljene w . „
Posebno pa je treba na nekaj opozoriti. Ne prikrivajmo si, letos bo nam šla trda z živili. Toda zavoljo tega še sovražnikom nočemo podleči, vzdržati hočemo na vsak način, V to svrho pa je neizogibno potrebno ustvariti organizacije, tato da bodo posebno ubogi ljudje med nami po župnijah tudi imeli — svojo hrano.
V mestih so Vincencijev© in Elizabetne družbe. Sam Bog ve, koliko dobrega storijo v njih sveti možje in žene za uboge. Takih ali enakih, dobrodelnih odborov bo letos treha tudi na deželi. 'Marsikje bode žena z otroci ždela vsled pomanjkanja v globoki žalosti in nje oko se bo zaiskrilo veselja in novega življenja, kadar bo videla, da prihaja katoliška sestra Charitas proti njej. /Ubogi starčki bodo v samotnih hišicah koprneli po krščanski dobrodelnosti, bolniki bodo klicali po istih, ki so poklicani evangelizare pauperibus, sanare contritos corde.
Katoliška cerkev je razumela vsak čas in za.nj ustvarjala potrebne organizacije, Tudi sedanji čas i?o v zgodovini pjričal za to resnico.
Barantanja zrn slovensko-hriratsko zemljo«
Govor italijanskega, ministrskega predsednika Bosellija dne 9. oktobra v 'Milanu, ki je poslal svoj „prvi pozdrav“ zastavam Tridenta, Trsta in Dalmacije ter razpravljal o „jadranskem poklicu“ Italije, zatrjujoč v isti sapi, da se bori italijanska armada za ideje kulture in narodnostnega principa in da I-talija ne mara nobene narodnosti zadirati, je zopet spravil na dnevni red ententinega časopisja že nekoliko zastalo diskusijo o jugoslovanskem problemu.
Splošen vtisk je ta, da podpira angleška,, ruska in francoska publicistika srbske aspiracije popolnoma v soglasju z govoricami, ki pravijo, da so tu-
di oficijelni angleški, ruski in francoski krogi na strani Srbov. To razpoloženje izrabljajo razni „jugoslovanski odbori“ za prav živahno agitacijo. Razni srbski politiki se oglašajo sedaj v Londonu, sedaj v Parizu in Petrogradu, da, oelo v italijanskih listih se postavljajo rimskemu imperijalizmu po robu. Ta-ko je objavil „Popolo d’Italia“ razgovor z izdajateljem znanega glasila za velesrbsko propagando „La Ser-bie“ v Ženevi, |dr. Markovičem, da se Velika Srbija za nobeno ceno ne more odreči Reki. Z Reko bi bila odvzeta hrvatskim in slovenskim deželam vsaka možnost razvoja.
„Neue Züricher Zeitung“ smatra to izjavo za dokaz, da se Jugoslovani ne nadejajo, da bi jim mogla ostati tudi Trst in Gorica. Ce zahtevajo tudi ti dve mesti, je to le taktična poteza, ki naj ustvari za Jugoslovane ugodno platformo za poznejša pogajanja z Italijo. Na drugi strani pa se — meni „Neue Züricher Zeitung“ — Italija ne bo mogla upirati sr-bskj zahtevi po izhodu na Jadransko morje, ker bi izključna posest Jadranskega morja sicer nasitila i-talijanske nacijonaliste, obenem pa ustvarila smrtno sovraštvo med Srbijo in Italijo ter zagnala Srbe v naročje centralnih držav, Ta nazor zastopajo tudi i-talijanski reformni socijalisti in njihov voditelj minister Bisolati je v razgovoru s korespondientom pariškega „ Matin a“ očitno priznal, da bo treba iskati — kompromisa „s Srbijo.“
Italijanski publicist Salviefrnini označuje v posebnem pismu na, dr. Markoviča, izdajatelja 1 lista „La Serbi©“, nacionalistične aspiracije na Dalmacijo kot pretiranost, kateri da seveda na jugoslovanski strani odgovarja pretiranost glede Trsta, Gorice in Pole.
Salveminijevo pismo je spravilo italijanske imperijaliste pokoncu, ki so takoj spoznali, da nesrečni Bisolatijev prijatelj ni Italijan, temveč — naravno — un Croato, ki se skriva pod italijansko krinko, še bolj pa so te kroge razburile razne brošure, ki jih je izdal splitski župan in dalmatinski poslanec dr. Trumbič. Tam so- „jugoslovanske sanje“ točno o-črtane in narisan je v njih zemljevid „bodoče jugoslovanske države“, ki naj obsega tudi Dalmacijo in Albanijo do Valone, vse otoke, Istro, Reko, Trst in Gorico in še kos Bolgarije zraven. Da, dr. Trumbi-čeve karte označujejo tudi laško ozemlje do Vidma kot slovensko posest. Ni čuda, jda so začeli italijanski nacijonalisti v svojem ogorčenju premišljevati, zakaj se Italija pravzaprav bori. Zakaj se preliva
italijanska kri, ako naj pridejo Dalmacija in Istra v. slovanske, torej tuje, neprijateljske nam roke? Reformisti odgovarjajo s proti vprašan jem: Ako se borimo za osvoboditev malih narodov, kako še naj upravičimo pred seboj in pred zgodovino, če si podjarmimo avstrijske Jugoslovane in kaj bodo rekle Francija, Anglija, njih prijateljice? Kakšne garancije si u-slvarimo za bodoči mir, ako se smrtno zasovražimo z bodočimi svojimi neposrednimi sosedi na jugo-vz-hodu ?
Vsi ti spori in prepiri imajo na zunaj povsem zaseben značaj. Toda za Markoviči in TrumMči ter za „quatro Caporali“ rimskih imperij alistov se skrivata državi Srbija in Italija. In od časa do časa pade žarek tudi v temno zakulisje, kjer stoje odgovorni možje, aktivni državniki, režiserji cele igre. Tako če nastopi pariški srbski poslanik Vesnič na zborovanju pariškega socijološkega društva, ki je priredilo v mesecu juniju poseben diskusijski večer o jugoslovanskem' vprašanju ter razvije „svoj“ jugoslovanski nazor, ki je seveda tudji nazor njegove vlade. „Ako pregledamo jugoslovanski problem v njegovih socijologSčnih elementih — pravi Vesnič — moramo v prvi vrsti konstatirati, da se mora smatrati tendenco za vjedinjenjem Hrvatov, Slovencev in Srbov kot najnaravnejšo in najlogičnejšo, ker je duh narodne samoohrane mnogo močnejši kot vsi drugi motivi. In ta instinkt je ostal živ v vseh slojih naše rase. Predilo so naši predniki postali katoliki, pravoslavni protestantje in mohamedanci, so bili Slovani (Srbi, Hrvatje in Slovenci), p,a tudi v današnjih dneh je o-hranil narodni duh te težnje za skupnost. Pri nas se ne prenehava vedno ponavljati narodni pregovor: „Brat mil, katere vere bil, ali p,a: Ne gledaj, kako delaš križ, ampak kaka kri ti pluje po žilah.
V nadaljnjem svojem govoru se poslanik Vesnič spominja Križaniča, Strossmayerja, ki je ustanovil Jugoslovansko Akademijo, in tudi Napoleonove Ilirije ter zaključuje: „Mi ne zahtevamo nič, ker se mora jugoslovansko jedinstvo izvršiti kakor vsi veli ki principi narodnosti po zakonih socijalne evolucije. Mora se izvršiti, ker šo glavni interesi Evrope z njim v zvezi. Ako se jugoslovansko jedinstvo ne dovrši danes, dovršilo se bo jutri, ako ne jutri, tore dobro, pa pojutrišnjem. Ampak dovršilo se bode»“ — Tako Vesnič, Da so besede srbskega diplomata prvi vrsti adresirane v Rim, to je povsem jasno.
Srbsko-italijanski spor je seveda le teoretične ga pomena, kajti komaj par sežnjev tiste zemlje, za
stavlja! zreli Mihec svojo pasijonsko igro, smo ukazali očem, naj skrbno čujejo, če kdo prihaja. Znano Nam je namreč, da ima Mihec rodnega brata, ki je mnogo močnejši od našega fantiča.“
„Žal, 'da je tako“, se zdrzneta nogi. „Kolikokrat sva morali že bežati pred njim.“
„Pa mu nista mogli uiti!“ se melanholično o-glasi sedalo. „To sem dobro čutilo!“
„Kolikokrat naju je že mrcvaril med prsti!“ zagotavljata uhlja in rtdečica ju oblije pri sramotnem spominu.
„Kmalu smo tudi zazrle tega Golij ata“, se oglasilo oči.
„Res je“, potrdijo možgani. „In komaj dobimo brzojavko o tem, zapovemo že rokam, naj opustijo bunkanje, nogam, naj zbeže, kar najhitreje mogoče. In kako smo šli! Kakor bi nam bili Rusi za petami. Očem pa smo veleli porabiti nalik lisjajku vsak grm in mejo in porabiti le stranpotice. Na begu mimo Dragarjeve hiše. pa pride nenadoma od postaje, ki jo imamo na vonjalni sluznici v nosni duplini, važno poročilo, da peko hišna mati jabolčne štruklje. Ob tej veseli novici velimo takoj ušesom, da posluh-nejo, je li še slišati stopinje večjega brata, in očem, da pogledajo, če je še v vidni razdalji. Ko Smo se prepričali, da od te strani ne preti nevarnost, ukažemo precej bedrom, da nas poneso k vratom, roki, da uljudno potrka, hrbtu, da se pred Dragarjevo mamico lično ukloni in očem, da poškilijo proti buhtečemu pecivu. In res, dosegli smo lepo porcijo.“
„Kako nebeško dober je bil oni jabolčnik“, za-mleskne jezik.
„Pa je vendar obležal tako težko v meni“, potoži želodec.
„Mi Smo končali“, pravijo možgani. „Ima kdo kaj ugovarjati?“
Vsi so molčali, prevlajdani od velikih resnic, ki so jih bili ravnokar slišali in od katerih niso mogli utajiti niti ene.
Pa že je jel renčati želodec: „Naj bo tudi res, kar Ste nam pravili. Toda povsodi pa le nimate komande,. Vi domišljavei! Kadar jaz prebavljam, Vas mari vprašam za dovoljenje?“
„Tudi jaz vas ne prosim dovoljenja za vsaki u-üareo“, mu pritrdi srce.
„To je popolnoma res“, odvrnejo mirno možgani. „Pomisliti morate namreč, da imamo dostikrat o- i
praviti na deset strani obenem. Skrbeti moramo tudi za to, da se naš malček česa nauči. Zato vam sicer prepuščamo redoma, da vršite svoja opravila kakor pač veste in znate, a niti za trenotek ne izpustimo nobenega popolnoma iz oči. Hočete zopet dokaza? Kdaj ste slišali, da bi bilo vilo našega dečka po trebuhu in bi se ne bil kremžil? Vidite! Mi takoj vemo, da v Čmaru poredneža ni vse v redu, brzojavimo pljučam in ustom, da naj tulijo — in že tulijo! Mati dečkova zvedo, da se je sinko najedel preveč — klobas, ali naj še naprej pripovedujem?“
„Ni treba!“ se odloči sedalo resnobno.
Možgani so povedali svoje, tovariši pa so klepetali naprej in postali tako glasni, jda se je fant — prebudil.
Spoznal je svoj nesrečni položaj, drl kot vihra k peku, kakor strela domov. — A prišel je mnogo prepozno,
„Ho, ho?“ povprašujejo nenajdoma bežne noge. „Kaj pa je že zopet? Kdo pa razgraja tu gori tako silovito ?“
„To sem pa jaz, vaša slaba vest!“ se oglasi preje neznan glas.
„Kje pa ti vendar tičiš?“ vprašajo radovedno možgani.
Pa ni bilo več časa na razpolago. V diru je šlo proti domači hiši.
„Joj mene, zopet bom moralo izprazniti kelih, ki ga je natočil naš dečak, izprazniti do dna“, je vzdihnilo sedalo otožno.
Imelo je pra.v.
Solze je opazila zgovorna kapljica v očeh poslušne koreninice, ki je bila globoko zatopljena v premišljevanje zgodbe, ki jo je bila slišala. Ker si je izkušena Oceanova hčerka po pravici mislila, da ne najde pri korenini zlepa kdaj bolj rahle zemljice za rodovitno seme, zato je pristavila še povesti o nezadovoljnih udih človeškega telesa lep nauk:
„Ne žaluj tedaj, draga prijateljica! Življenje ima stotero podob in se izpreminja brez prenehanja. Ta živi visoko na tronu, oni globoko v jarku, ta v svetlobi, drugi v temi, mnogi vladajo, še več jih pa služi ; pa vsi delajo za en smoter v blagi harmoniji. Ce nisi tako srečna, da bd živela na luči, si pa zato tudi prosta vseh skrbi življenja. Vedi, da je krasota sveta mnogokrat le zlata pena., Id se lesketa na sol-
ncu, zadaj pa je stiska in bede čez glavo: tebi je u-sojeno mirno življenj© premišljevanja, pusti pri miru velikaše tam gori! Mnogo varnejša je tvoja samota, življenje onih pa je polno bojev in prepirov.
In mari ne veš, čemu si na svetu? V službi si mogočnega hrasta, čigar deblo držiš krepko v zemlji kot sidro ladjo na razburkanem morju; kaviar divjajo viharji pod nebom, besnijo po gozdu in bi najraje dvignili zemljo iz njenih tečajev, tedaj držijo tvoji togi prsti veličastni Onerous (hrast) v zemlji, kot stotero železnih verig. Ali nisi še nikdar čutila tega?
Kadar pa so časi mirni, tedaj dovajaš drevesu redilnih sokov iz vlažne zemlje, da si zvari iz njih in iz plinov, ki jih srka visoko gori v kroni njegovo listje, sokov za življenje, s katerimi krepča tudi tebe za novo delo. Tako si pomagata vzajemno in skupno življenje utripa v vajinih žilah.
Glej, služiti je naloga tvojega življenja. Služba. to je temelj vsega življenja, ki redi in varuje vse. Velika in plemenita je ta naloga, ki ima najvišji, čarobni sijaj od samega Sinu človekovega, ki po lastnih besedah ni prišel na svet „ministrari“ (da bi mu drugi služili), ampak „ministrare“ (služit); kdor živi zadovoljno z malim, najde v svoji službi srečo in veselje.
Ali me pa tudi razumeš popolnoma? Glej, veliko sem doživela na svetu jaz, neznatna kapljica, mnogo sem se trudila in delovala, gonila v neznosni vročini železnice in parnike, nosila, pri najhujšem mrazu težke plave, sukala ob burji in vetru nešteto mlinov (na veter) in gonila jadrnice kot morske lastovice po brezkončni gladini. Toda vžila sem v svoji službi tudi obilico sreče in izkušnja me uči, da s-premlja neumorno delo tudi največji blagoslov. Oj, služi z veseljem tudi ti, živi še nadalje svoje samotno življenje, posveti se vso trudapolnemu delu! Za to si ustvarjena; sreča velikašev bi te le oslepila in ti vzela zadovoljnost srca!“
Dolg govor kapljice je bil sicer za ubogo koreninico deloma nerazumljivo modrovanje, toda bistvo njegovo je razumela .in premišljevala sama pri sebi. Pomirila se je, postala zadovoljna in iskala odslej v svojem služabnem stanu sreče in miru, in glejte! čimbolj si je prizadevala za to, toliko jasneje ji je bilo. da morata biti njeno podzemeljsko življenje in njen poklic le najlepša pod božjim solncem!
telare usodo se vrše tako burne polemike, se nehaje v rokah sovražnikov in uporno, d» ni daleč treno-tek, ko bo tudi teh par sežnjev zopet v avstrijskih rokah. Potem bodo menda tudi Srbi in Italijani e. krat za vselej opustili neplodno barantanje.
Italijansko bojišče.
Na primorski fronti se na obeh straneh pridno pripravljajo na bodoče boje — na deveto italijansko ofenzivo.
Na tirolski fronti in sicer v ozemlju jugovzhodno in vzhodno od Tridenta so se razvili novi srditi boji. Italijani že blizu teden dni napadajo z veliko silo naše postojanke na črti Pasubio—Cosmagou —'Monte Testo—greben gore Roite. Hrabri cesarski lovci so napade srečno odbili.
Dne 16. oktobra so laški zrakoplovi napadli Rovinj in druge istrske kraje. Naši letalci so Lahe zapodili nazaj v Italijo.
Boroevič na fronti
Ko je bila osma italijanska ofenziva na višku srditosti, je dospel v bližino bojne Črte sam vojskovodja generalni polkovnik pl. Boroevič, da navduši svoje bojevnike. V najhujšem sovražnem ognju je šel od vrste cto vrste in jih bodril k vstrajnosti. Ko so na večer dne 18. oktobra morali Italijani svojo napadanje opustiti, se je Boroevič vsem polkom brzojavno zahvalil.
Mir na primorski fronti.
Na celi črti od Bovca do morja vlada po končani osmi italijanski ofenzivi mir. Dočim se je v času od 9. do 14. oktobra borilo noč in dan rta tisoče vojakov in gromelo skupno najd 2000 topov, sedaj le malokedaj pade kak strel. V naših rojnih vrstah se pridno delaj in pripravlja na deveto italijansko ofenzivo. Zasuti jarki se popravljajo, napravljajo se žične ovire in telefonske zveze. Vse je na delu nakor na kakem velikem mravljišču. Nagli seli in jezdeci dirjajo od polka do polka s povelji in navodili ra. bodočo obrambo. Kakor na bojni črti, tako je tudi v o-zadju. Na tisoče vozov in avtomobilov ter veliko tovorne živine donaša noč in dan vojne potrebščine. Iz mišljenj,a vseh naših bojevnikov, od generala.pl. Boroeviča do najnižjega vojaka čitaš le en trden s-klep : Trsta ne dam o !
Italija ai so hoteli v Trst.
Sedma ofenziva je bila le velika priprava za osmo, za velik naval, ki bi bil moral Italijane čez Komensko planoto privesti končno v Trst, po katerem hrepene že od prvega dneva vojske tako silno, da skrajno nestrpno pričakujejo onega trenotka, ko bi mogli vsklikniti: Trst je naš! Italijabski vjetnikli s Krasa so pravili, da v osmi ofenzivi Italijani prav gotovo predenejo avstrijsko obrambo, vržejo avstrijske čete nazaj in vkorakajo v Trst. Italijansko armadno vodstvo je znalo vcepiti to misel vojaštvu, tako da je to sodilo, da to pot prav gotovo ogromen naskok italijanskih čet ne bo brezuspešen, marveč da ga ovenča zmaga. Ali zopet so se kruto varali I-talijani.
'!51 vietili nad 80.000 mož.
Od.	ira so Italijani, ko-
čilo od 12 oktobra, ke meje 30.881 mož, med mm.	a i krvave izgube la-
ške armade pa je Italija • arino poročilo previdno zamolčalo.
Raško bojišče.
Ruska o I e n z i v ah vi V o 1 j -n i j i in vzhodni Galiciji je bila dne 18. oktobra ustavljena. Niti v: Voliniji, niti ob Narajovki niso'Rusi uspeli s svojimi napadi. Hoteli so razbremeniti Ru-mune, a namera se jim je korenito ponesrečila. Naše postojanke so na( celi napadeni črti ostale neoma-jane, Rusi pa so imeli velike izgube.
V Karpatih smo dosegli uspehe. Na črti Kirlibaba—Dornavatra se 1 je prestolonaslednikovim četam posrečilo, pognati Ruse več kilometrov nazaj, in tako združeno rusko-rumunsko fronto na tem mestu močno vpogniti.
Švicarski listi poročajo o velikem premikanju čet za rusko fronto. Iz tega sledi, da pripravlja ge-neralisimus Brusilov v bližnjem času nove velike napade.
Rusko javno mnenje različno sodi glede pogodbe, ki jo je Rusija sklenila radi posebej miru z Anglijo in Francijo. Zmerni ruski krogi zahtevajo, da «e naj pogodba prekliče.
V južnem koto Bute rine.
V kotu treh držav, t. j. na hukovinsko-ogrsko-rumunski meji, so naše čete v uss>ešnih bojih z ru-sko-rumunskimi četami. Dne 15. oktobra so južno od Dornevafre pot snile sovražnika preko prelaza Nea-gra nazaj. Drugi dan, t, )■ dne 16. oktobra, smo se že polastili višin vzhodno od Neagre. V Bukovini pa gre sedaj naša fronta nekaj kilometrov severno od Dornevatre, južno od Jakobeny j ai, ob Zloti Bistrici, mimo Kirlibabe (ki jo imajo Rusi zasedeno), na južnem bregu reke Cibo do gališke meje. Mesto Dorna-vatra jp sedaj vsled našega ugodnejšega položaja, v Bukovini izven vse nevarnosti, da bi jo sovražnik zasedel.
Ob Narajovki.
Rusi so dne 15. oktobra prekinili svoje daljšo mirovanje ob Narajovki. Od tèga dne naprej se vršijo dan za dnevom vroči boji. Rusi stojijo od izliva Narajovke v Dnjestr do Lipnice Dnine na zahodnem bregu reke. Dne 16. oktobra so naši odbili velik sovražni sunek v smeri proti Rohatynu in so pri tem vjeli 139 častnikov in 1900 mož. Dne 17. oktobra so se naši severovzhodno od kraja Bolszovoe oh Narajovki v srditem boju polastili močnega ruskega oporišča. Splošno se opaža, da so naši v. sedanjem odmoru svoje postojanke ob reki Narajovki dobro u-trdili.
V Voliniji.
Kakor ob Narajovki so se tudi v Voliniji pričeli dne 15. oktobra ponovni ruski napadi. Borba se vrši zahodno od Lučka na črti Miljatni—Pustomity— S'vi n i uh r— Z a t u r č in—Kiseli n (ob S|toiiodu). Rusi iimal-jo tukaj proti armadi generalnega polkovnika Terst-janskega zbranih celih 5 armadnih zborov. Cilj ruskih napajdov je črta Kovel—Vladimir-Volinsky— Lvov.
Romansko bojišče.
Na s e d m o g r a š k i fronti se od Vulkanskega do Predeal-prelaza vršijo boji za prehod naših čet na rumunska tla. Rumuni se krčevito branijo. Pri Predealu (južno od Braševega) stojijo naši že 12 km daleč na rumunskih tleh.
V	J u r j e v š k e-m gorovju se Rumuni sicer ustavljajo našemu prodiranju, vendar se morajo u-mikati vedno bolj iz Sedmograiške. Ker napadajo naši tudi v južnem kotu Bukovine, stremi avstrijski načrt najbrž za tem, da bi razdvojil rusko in romunsko armado.
V	D o b r u č i nič posebnega.
Glede vrhovnega vodstva rumu n -s k e armade se vršijo važne priprave. General Avarescu je s celim generalnim štabom odstopil. Začasno vrhovno poveljstvo je prevzel romunski kralj sam. V Rumunijo so dospela odposlanstva francoskega, angleškega in ruskega generalnega, štaba. — Vršijo se posvetovanja, kako organizirati romunsko obrambo.
Naši ‘2 km na rumunskih tleh.
Budimpeštanski list „Az Est“ poroča dne 18. t. m. iz glavnega stana Falkenhaiynove armade:
Po bitki pri Braševem bijejo naše čete zmagovite boje v treh gorskih prelazih, ki vodijo iz pokrajine Bureev na Rumunsko. Od teh je prelaz Temeš najbolj utrjen. Naše čete so se pomaknile do roba mejnega gorskega grebena. Sedlo Temeš leži blizu romunskega mesta Predeal. Dne 12, oktobra je naša artilerija pričela ta prostor temeljito obstreljevati. Dne 13. oktobra so naše čete z naskokom zavzele v-zhotìni del Predeala. Nato smo se polastili tudi višin 1110 in 1261. S tem je najvažnejši del rumunske meje prešel v našo posest. Dne 17, oktobra so naši zavzeli tudi južno pobočje tega prelaza, katerega so branile izredno močne ^sovražne čete. Pri prelazu Törzburg so naši došli do vasi Rucaru, ki leži 12 km dd naše meje na rumunskih tleh.
Spremembe v rumunstem generalnem štabu.
Rusi, Francozi in Angleži bodo vodili rumunsko armado.
Listi so zadnje dni poročali, da je rumunski general Avarescu s celim generalnim štabom odstopil, ker se mu je očitalo, da je zakrivil rumunske poraze na Sedmograškem in v Dobruči. Kralj Ferdinand je nato zopet prevzel vrhovno poveljstvo rumunske armade. Kralju bo baje stal ob strani ruski generalni štab, ki bo radi kraljeve nezmožnosti vodil rumunsko armado.
Novejša poročila pravijo, da so došla v Rumunijo tudi odposlanstva francoskega in angleškega generalnega štaba. Francoski generalni štab obstoji iz generala Berthelofa, 8 polkovnikov, 8 majorjev in 25 drugih častnikov, ki so po 25dnevni vožnji došli dne 16. oktobra v Bukarešto. Kralj je sprejel zastopstvo
francoskega generalnega štaba v triurni avdijenei. Navzoč je bil tudi rumunski ministrski predsednik Bratianu. Te dni se v Bukarešti pričakuje tudi prihoda angleškega generala Frencha s 13 jdrugimi ge-neralštabnimi častniki, Z gotovostjo se računas da se bodo v vrhovnem vodstvu rumunske armade na Sedmograškem in v Dobruči izvršile sedaj korenite spremembe. Skupni rumunSiko-rusko-angleško-franco-ski generalni štab bo baje načrt za obrambo Rumu-nije popolnoma predrugačil.
Koliko vjetnikov Je na Rumunskem.
Rumunsko uradno poročilo z dne 14. oktobra navaja, da so rumunske čete od začetka rumunske vojske vjele na naših frontah vsega skupaj 103 častnike in 11.911 vojakov. V tem številu so za,popadem Avstrijci in Nemci.
Macedonsko bojišče.
Na -macedonskem bojišču se bije srdita bitka za B i t o 1 j, Levo krilo Sarrailove armade je pričelo znova napadati. Srbski armadi, ki šteje približno
70.000	mož, se je po zasedenju Fiorine v zadnjih tednih posrečilo prodreti čez grško mejo proti Bitolju, in se ob kolenu Crne ustaliti na, severnem bregu reke. Bolgarska poročila sama zatrjujejo, da so si 'Srbi priborili do dne 16. t, m. že okrog 200 štirija&kih kilometrov novosrbskega ozemlja. Srbi se borijo izredno srdito in junaško. Radi tega so tudi srbske izgube izredno velike. Nekateri oddelki so izgubili 50—60% svojega prvotnega moštva. Srbom je poslal Sarrail zadnje dni na pomoč močne francoske in angleške čete. Bolgari se hrabro branijo in so zajdnje dni iztrgali sovražniku celo nekatere izgubljene postojanke na severnem bregu Crne in severno od Ni-dže-planine. Srbske čete stojijo na južni strani km kih 10, na južnovzhodni pa 15 km od Bitolja, Na skrajnem levem krilu, t. j, v vzhodnem kotu Albanije, so prišli Srbi v stik s tamošnjimi avstrijskimi oddelki
Srbi na macedonskem bojišču.
Vojni dopisnik lista „Pester Lloyd“ Geza. He-rozeg je poslal dopis o ponovnem nastopu Srbov na balkanskem bojišču.
Omenivši srbske divizije, ki se skupno z Rusi in Rumuni bore na dobruški fronti, piše:
„Mnogo večjo pažnjo zaslužuje tista srbska voj--Ska* ki se bori na južni fronti (v Macedoniji). Po podatkih merodajnih faktorjev moremo javiti, da Srbi. ki se bore v Sarraiiòvi vojski, šiejeju okoli '85800 bajonetov. Proti vsakemu pričakovanju- predstavljajo Srbi visoko stopnjo borbene vrednosti. Ne bore se le ogorčeno, ampak tudi odlično.
Srbri so razvrščeni v prostoru južno Bitolja, in se bore v eni skupini pod zapovedništvom svojih častnikov. Edino nekoliko tehničnih čet in baterij je pod francoskim zapovedništvom. Izraz „65.000 bajonetov“ pomenja, da je bilo število v etapnem prostoru uporabljenih vojakov poprej večje, ker se je v poslednjih krvavih borbah prvotno število srbskih čet znatno zmanjšalo. Po hudih borbah poslednjih dveh tednov se ne more več govoriti o prvotnem številu.
'Maeedonska fronta, ki obrača nase vedno večje zanimanje, gre ob Strami preko Belašice-planine — Doj renskega* jezera — Nidže-planine — severno •'Fiorine do severno Prespa jezera. Zapadno tega jezera je fronta v stiku z avstro-ogrskimi četami, ki se bore v Albaniji. Srbske čete so postavljene na odsek. kjer se odigravajo glavni dogodki — severno Plorine, Cetverosporazum je obljubil Srbom zavzetje Bitolja, da bo srbska vojska na svojih tleh. Srbski vojaki nosijo francoske čelade, francoske uniforme, imajo angleško orožje in ameriško municijo. Mnogi med njimi nosijo še staro francosko uniformo, posebno častniki.
Srbi na srbskih tleh.
„Az Est“ poroča iz Sofije, da se je Srbom posrečilo, da so dosedaj zasedli že 200 kv. km Nove Srbije južno in južnovzhodno od Bitolja. Pri vjetih srbskih vojakih so Bolgari našli oklice, v katerih se Srbi navdušujej’o za boj zoper Bolgare, dedne sovražnike Srbov in za popolno rešitev Srbije.
Ob reki Sommi so vsplamteli novi in hudi boji, ki prekašajo glede srditosti vse dosedanje boje na tem ozemlju. Angleži napadajo na severnem bregu reke Somme na črti Le Sars—1Morval, kjer se jim je dne 18, oktobra posrečilo zavzeti kraje Eaucourt, Abbaye in Guendecourt. Francozi pa napadajo na južnem bregu reke Somme na črti Biaohes—La Matso-nette, kjer se jim je istotako posrečilo zavzeti nekaj old Nemcev zasedenega ozemlja. Angleški listi pišejo, da se bo angleško-francosjka ofenziva ob Sommi nadaljevala še do 1. dec.
Oh reld Sommi poldrugi milil ob Angležev in Francozov.
Vojni poročevalec piše. v listu „HandcLsbladet* sledeče: V bitki ob Sommi dne 12. oktobra se je navalilo na nemške postojanke poldrugi milijon angleških in francoskih vojakov... Nič manj kakor 2600 angleških in francoskih topov, med temi 450 velikanov, je pošiljalo smrt v nemške jarke in okope. Ti topovi so izstrelili v rečenem dnevu poldrugi milijon granat. Ozemlje ob reki Sommi je vsled granat tako zelo razorano, da ni spoznati, kjer je bil poprej gozd, kje njiva ali travnik.
Granate spremenile strugo reke Somme.
Očividec opisuje boje ob obeh straneh Somme med krajema Maurepas in Feuilleres sledeče: Boje, ki so vihrali na tem ozemlju med, 9. in 12, oktobrom, je prištevati med najljutejše v svetovni zgodovini. Angleške in francoske granate so tako silno padale na hribe, ki se dvigajo ob levem bregu reke Somme pri kraju Feuillers, in podzemske mine so tako učinkovale, da so se zvrnili celi hribi v reko Sommo. V dolžini 3 km je reka Somme popolnoma spremenila svojo prvotno strugo in se razlila po livajđah, ki se jih je prištevalo pred vojskb med najrodovitnejše v celi severni Franciji.
Grška v četverospora-zumovih verigah.
Grška leze dan za dnevom bolj v verige Četve-rosporazmna. Cetverosporazum je zasedel ne le Ma-cedonijo in večino grških otokov, ampak je te dni, ko je prej odvzel Grški bojne ladje in najvažnejše železnice, poslal svoje vojaštvo tudi v glavno mesto A-tene. Dne 16. oktobra sta dva transportna parnika v Pireju izkrcala 1000 mornarjev četverosporazumo-vih držav, ki so zasedli mestno hišo, gledališče in kolodvore v Atenah in Pireju. Ko so došle četverospo-razumove čete v Pirej, je prišlo v Atenah do burnih demonstracij proti četverosporazumu. Kralju so se poklonili zvesti grški mornariški častniki, na katere je imel ganljiv nagovor. Kralj je slavil njih zvestobo in udanost domovini in vladarju. Ljudska množica je kralja navdušeno pozdravljala in vpila: „Doli s četverosporazumom ! “ Ko je došlo 150 četverospo-razumovih mornarjev v Atene in zasedlo gledališče, je celo mesto odmevalo klicev:	„Proč s četverospo-
razumom!“ Grško vojaštvo je moralo demonstrante s silo odstraniti. „Times“ poročajo, da se je na večer dne 16. oktobra vršil spopad med grško policijo in Četverosporazumovimi mornarji. Četverosporazumu pa še dosedanje nasilnosti niso dovolj, ampak baje zahteva tudi, da se razoroži dve petini grške armade. Vsa znamenja kažejo, da je četverosporazum s-pravil Grčijo že skoro popolnoma ob njeno neodvisnost.
Kralj Konstantin se hoče hraniti.
„Daily Mail" poroča iz Aten dne 17. t. m., da je bil kralj Konstantin radi vkorakanja četverospo-razumovih čet v Pirej in Atene tako razburjen, da je izjavil ministru Lambrosu, da mu ne preostaja sedaj (drugega nego se podati s svojimi v Lariso in se od tam braniti proti četverosporazumovi sili. Kralj je vse potrebno uredil, da se črta pred Lariso dobro u-trdi in zavaruje. Skuludisu, Gunarisu in Dragumi-su se je posrečilo pregovoriti kralja, da ni tajkoj odpotoval v Lariso, V Atenah se nahaja 28.000 kralju zvestega vojaštva, v Larisi 16.000.
Angleški poslanik pri kralja.
Atenski „Timesov“ poročevalec piše, da se je dne 18. oktobra angleški poslanik v Atenah dolgo raztovarjal s kraljem. Razgovoru se pripisuje velika važnost, ker se meni, da je vplival na kralja, da naj odpokliče iz Larise grške čete. Kralj namreč ni dovolil vse armade razorožiti.
Anglija zavira.
Znano je, da bi rada Francija iz Grške ustvar rila republiko. General Sarrail je fanatičen zastopnik te misli. A Anglija baje zavira. Različni angleški listi se pritožujejo, da dvorni uplivi dosedaj za-branjujejo radikalno postopanje na Grškem, vsled česa.r je ves položaj na Balkanu zelo neugoden. Nejci angleški časnik opisuje položaj tako:	Rjumunska
armada je doživela na Sedmograškem hud poraz. Mackensen je v Dobruči zaverižil združene ruske in rumunske čete in Sarrailova armada se nahaja v vedni nevarnosti ter je začasno brez koristi in im-mobilna in to v trenotku, ko se bliža zimski čas. Generalni štab četverosporazuma si zasluži grajo.
Rusija za grškega kralja.
Po poročilih ruskih listov je ruski poslanik Demidov v Atenah na povelje svoje vlade uporabil ves svoj upliv, da se kralju Konstantinu ohrani prestol	i	• ■' ! ■
Venizelos gre v Atene.
Iz Soluna se javlja v Chrih: Venizelos je izjavil, da se bo provizorična vlada z republikansko armado takoj preselila v Atene, kakor hitro odide kralj Konstantin iz Aten. Atene so bile vedno glavno mesto Grške,
Venizelos nima vojaštva.
Švicarska brzojavna agentura javlja: Organiziranje republikanske armade je zadelo na nepremagljive težave. K Venizelosu se je priteklo mnogo častnikov, ki jih je ente;nta pridobila z denarjem, a moštvo je po veliki večini ostalo kralju zvesto. Za to manjka Venizelosu moštva, le podkupljivi častniki so mu na razpolago.
Amerika in Grčija.
Iz Aten se poroča v Curih z dne 17, oktobra: Danes so v Atenah francoskega admirala Fournesa izžvižgali. Manifestanti so včeraj izročili amerikan-skemu poslaniku protest proti postopanju četverosporazuma. Poslanik je odgovoril, da se Amerika ne bo vmešavala v evropske zadeve.
Berolin - Carl grad Bagdad,
Potopisec Hesse-Wartegg piše v listu „Zürcher Zeitung“, da je povabljen na otvoritveno slavnost bagdadske železnice, ki se bo vršila ob Božiču 1916. Do tega časa bo ta važna železniška proga docela dogotovljena.
. Politične vesti.
Klic po državnem zboru postaja, vedno bolj glasen in splošen. Vsi narodi si želijo, da bi njih zastopniki povedali ljudsko mnenje o sedanji civilni u~ pravi ter nasvetovali druga uspešnejša pota. Toda v političnih krogih je mnenje, da državni zbor zasedaj še ne bo sklican, ker še vlada neomajeno vstra-ja na svojem prvotnem stališču, |da nima nobenih garancij za, to, da bi se zasedanje vršilo v. oblikah, ka-koršnih si želi, Za to se na zborovanje načelnikov dne 23. oktobra ne stavi nobenih posebnih upov, Viko bi to zborovanje naj imelo uspeh, potem bi morala vlada predložiti jasno formulirane garancijske zahteve . T cCiu» do danes se še ne ve, ali se bo vlada sploh udeležila zborovanja ali ne in če se ga udeleži, ali bo formulirala svoje zahteve. Bolj verjetno, a vendar ne absolutno gptovo Je, da se bodo sklicale delegacije. A pri delegacijah dela velike težave vprašanje, katere delegacije se naj skličejo. Nove delegacije se brez parlamenta ne morejo sestaviti, stare pa so že dovršile svojo od ustavnih zakonov jim predpisano dobo. Toda vprašanje zaradi parlamenta se je začelo gibati in gotovo je, da se bo prejalislej moralo tako ali tako rešiti.
Nekdanji finančni minister Bruck. Pravkar je izdal danajski zgodovinar Charmatz knjigo, ki nam popisuje življenje, delovanje in konec nekdanjega avstrijskega finančnega ministra Karla barona Brucka. Knjiga je zanimiva, a končno opravičenje Brucka ni prepričevalno. Bruck, rojen 1. 1798. na Nemškem, se je udeležil vojne proti Napoleonu 1. in se potem posvetil knjigotrštvu. Čez London je prišel v Trst, kjer je ustanovil avstrijsko »Lloyd« družbo, ki bi bil danes vse kaj drugega, da niso bili pri njem razni Rinaldiniji, in iz Trsta se je Bruck dvignil naglo, da je postal velik organizator in državnik. Genijalni človek je bil, to je gotovo. Po nesrečnem izidu vojne 1.1859. je zavladalo med avstrijskem prebivalstvom veliko nezadovoljstvo. Vojna je vezala ogromne milijone ali vse je trdilo, da so se zgodile goljufije. V tržaškem gledališču je nastala velikanska demonstracija, ko je neki igralec na odru rekel: S poštenim delom se že pretolčeš skozi življenje, 'milijonov pa si ne pridobiš. Tedaj je bil aretovan podmaršal Eynetten, ki je bil med vojno generalni ravnatelj vse preskrbe za armado. V noči od 7. na 8. marca 1863. se je Eynetten v zaporu usmrtil, zapustivši pismo, v katerem je priznal svojo krivdo. Začetkom aprila so bili v Trstu aretirani razni vojni liferantje : nekdanji mesar in poznejši velemilijonar Revoitella, posebni prijatelj Boueza, potem Mandolfo, Brambilla, Perugia in drugi. Tudi nekaj Kranjcev je bilo pri tej sleparski kompaniji. Kazenska preiskava se je začela tudi proti glavnemu ravnatelju Kreditne banke dunajske Francu Richterju in sum, da je bil udeležen pri teh velikanskih goljufijah, je padel tudi na finančnega ministra barona Brucka. Dne 20. aprila 1860 je prišel deželnosodni svetnik Hit-zinger v finančno ministrstvo in je zasliševal ministra Brucka. Zlasti obremenilno je bilo ministrovo pismo, ki jo je našel preiskovalni sodnik pri
tržaškem sleparja Revoitella. Bruck je šel naslednji dan 21. aprila fc cesarju v avdijeoco, dne 22. aprila pa mu je bilo pozno Zvečer dostavljeno ee? 3 sarjevo lastnoročno pismo, da je vpokojen in stan Plener imenovan za finančnega ministra. Nekaj ur pozneje se je Bruck usmrtil. Omenjena knjiga pravi, da so »reakcionarni krogi« spletkarili proti Brucku. Dokazano pa to v kajigi ni. Dejstvo je, da v cesarjevem laslnoročnem pismu, odstavljajočem Brucka, ni ne besedice priznanja za njegovo delovanje, niti besedice izraza, da cesar Brucku zaupa ali veruje v njegovo poštenje.
Historičen dan za Hrvatsko. Dne 9. t. m. je minulo 840 let, o ikar so hrvatski velikaši in škofje izvolili bivšega bsma Dimitra Zvonimira za svojega kralja. B;lo je to v letu 1076 v cerkvi sv. Petra na Solinskem polju Ko je bil po papeževem odposlancu ovenčan s krono, zastavo, mečem in žezlom je položil velezanimivo zaobljubo v roke oiposlanca in prisotnih velikašev kot vladar Hrvatske in Dalmacije.
Tedenske novice-
Velika vojna procesija na Dunaju, Zadnjo nedelj 2, d .-.-e 15 oktobra se je na Dunaju vršila velika vojna procesija iz obljubljene cerkve v cerkev sv. Štefana. Procesijo je vodil sam kardinal-nad-škof dr. Pilfl. V procesiji je bila zastopana cesarska hiša po nadvojvodinji-prestolonaslednici Citi in drugih. Udeležil se je je tudi vojaški škof Bjelik in mnGgo svetne in redovne duhovščine. V sprevodu so korakali ministri, genenlt in člani odličnih plemenitaških rodbin, ž pan in člani dunajskega mestnega sveta ter nad 25.000 oseb broječa ljudska množica. V procesiji je bilo tudi okrog 173 društ/enib zastav. V veličastni cerkvi sv. Štefana, ki je bila nabito polna v<rnega ljudstva, se je vršila volna pobožnost. Kardinal dr. Piffl je raz prižnice molil lavretanske litanije in molitve za mir. Tisočera ljudska množica pa je molila za njim. Po službi božji je množica vernih Dunajčanov člane cesarske hiše živahno pozdravljala.
f Bolgarski nadškof Menini. V Sofiji je dne
14.	oktobra v starosti 79 let umrl bolgarski nadškof Robert Menini, rojen Hrvat iz Špljita v Dalmaciji. V mladih letih je bil nekaj časa odvetnik na Dunaju. Odvetniška služba mu pa ni ugajala in je stopil v red kapucinov. Leta 1885 ga je papež Pij IX. imenoval za bolgarskega škofa, nekoliko pozneje pa za nadškofa. Nadškof Menini si je stekel za katoliško cerkev v Bolgariji nebroj zaslug. Zgradil je v Bolgariji veliko cerkva, šol in bolnišnic. Zadnjega dunajskega evharističnega kon gresa se je vdeležil kot patriarh-starosta vseh na kongresa navzočih škofov. Da se Bolgarija nagiba tako močno na katoliško stran, je nemala zasluga umrlega nadškofa. Njegov naslednik je Vsnko Pejev, rodom Bolgar.
Novi dunajski nuncij 'V&iite de Bonzo .prispe tedni na Dunaj, da prevzame nnnr-fVii
Vojne žrtrAevairijàfa$h redovnikov. V Äystri 1 je biP
vrše- ,,, ,	.	v
ho i; ija : >ja,šk* službe z t-ož'ein, u^dai strežj	...t itd., zavsem
1216 i	. .eh jih je dosedaj že
piadlo tx lunjenm je bilo 169, odlikovanih pa je 219 redovnikov.
701etnica starinoslovca Buliča. V Splitu je te dni obhajal 70 letnico svojega rojstva znani starino-slovec, bivši državni poslanec in ravnatelj državnega arheologičnega muzeja v Splitu, nonsignore Bulič. Ob tej priliki so došle učenjaku, mojega ime slovi tudi v krogih učenjakov inozemstva, številne in prisrčne čestitke.
f Nadučitelj Anton Lajnšic. V Celju je dne 16.
oktobra umrl v 80. letu svoje dobe, po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, Anton Lajnšic, nadučitelj v pokoju-, imejitelj zaslužne svetinje za 46-letno zvesto službovanje, in častni občan občine Sv. Martin v Rožni dolini. Rajni je bil oče vlč. g. Antona Lajnšic, župnika pri Šv. Martinu pri Vurbergu, m g. 'dr. F. Lajnšica, c. kr. komisarja na mariborskem okrajnem glavarstvu. Pogreb se je vršil v Celju v sredo, dne 18, oktobra popoldne. Svetila blagemu pokojniku večna luč! Čislani rodbini naše prisrčno sožalje!
Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Bolfenk na Kogu je dobil č. g. Franc Planinc, provizor istotam; župnija Sv. Jederf nad Laškim pa je podeljena tamošnjemu provizorju č. . g.. Jožetu Lončarič. Župniji nastopita dne 1. novembra.
Duhovniške vesti na Koroškem. Na župnijo Št. Ožbolt na Jezerskem je prezentiran vlč. g. Janez Sporo, župnik v Hodišah; na župnijo Roje v Lab. dolini vlč. g. Vinko Fiebiger, župnik v Št. Štefanu pri Diirašteiou Kot kaplan je nastavljen v Porečah ob jezeru vlč. g. Ludovik Wegmann. V pokoj je stopil redni profesor moralke in pastirstva na bogoslovni fakulteti inomoške univerze dr. Jožef Biederlack in mu je Nj. Veličanstvo za njegovo dolgoletno, uspešno poučevanje izreklo svoje najvišje zadovoljstvo.
Zvišane draginjske doklade za duhovščino. »Reichspost« poroča, da so v zadnjih dneh posredovali škofje, da vlada reši že pred tremi meseci vložene predloge, da duhovniki v pomanjkanju dobijo draginjske doklade jz verskega zaklada in da se zvišajo vladni prispevki ' za dušne pastirje. V kratkem je upati na primerno rešitev.
Razsvetljava grobov ob Vseh svetih prepovedana. V graških listih čitamo, da je cesarska namest-nija za celo Štajersko prepovedala razsvetljavo grobov ob Vseh svetih.
Iz sodne službe. Višjesodna svetnika dr. Fran Kočevar pl. Kondenheimindr. Ant. Rogina v Novem mestu sta imenovana za višjessdna svetnika graške višje deželne sodnije. — V pokoj sta stopila predsednik mariborskega okrožnega sodišča dvorni svetnik Ludvik Perko, rodom Kranjec, in dvorni svetnik pri graškem nad-sodišču dr. Nemanič. O dr. Nemaniču piše »Marburger Zeitung«, da je bil »ein durch und durch deutsch gesinnter, deutsch handelnder Mann«.
Mariborsko okrožno sodišče. Piše se nam: Ker je sedaj izpraznjeno mesto predsednika mariborskega okrožnega sodišča in ker je rok za kompetenco že potekel, za to je nemški volksrat že sklepal, komu se naj podeli izpraznjeno mesto. Njegova kandidata sta nadsvetnik dr. Glas v Gradcu in nadsvetnik Falke v Celovcu.
Za učiteljice. Na velikonedeljski petrazredni ljudski šoli je razpisano stalno mesto učiteljice s prostim stanovanjem. Prošnje je vlagati do 5. novembra 1 1.
Iz učiteljske službe. Stalna učiteljica na okoliški deški šoli v Ptuju, Stanislava Schreiner, je premeščena na dekliško ljudsko šolo v Št. Jurij ob jtiž. žel.; stalna učiteljica v Zibiki, Karolina Zajc, je premeščena v Slivnico pri Celju; nadučitelj pri Sv. Antonu, Ludovik Potočnik, je premeščen na Bizeljsko; stalna učiteljica pri Sv. Antonu, Terezija Potočnik, je premeščena na Bizeljsko ; začasna učiteljica na mestni dekliški šoli III. v Mariboru, Ana Pfeifer, je imenovana za stalno učiteljico istotam; začasna učiteljica na dekliški mestni šoli v Celju, Helena Wogg (Vok), je postala stalna učiteljica istotam; začasna učiteljica na ptujski mestni dekliški Soli, Elizabeta Tamm, je imenovana za stalno učiteljico na štirirazrednici na Bregu pri Ptuju; začasna učiteljica na šestrazrednici pri Sv. Pavlu pri PrebolduT Helena Supanek, je imenovana za stalno učiteljico istotam ; začasna učiteljica v Grižah, Marija Lorber, je postala stalna učiteljica istotam.
Iz poštne službe. Iz Lipnice v Maribor je premeščen poštni pristav Peter Masoh.
Kaj je z meščansko šolo v Žalcu? V Gradcu se nam Slovence m že smejijo. Poprej smo vedno zahtevali slovenskih meščanskih šol; sedaj ko smo s težavo izvojevali meščansko šolo v Žalcu, je ne otvorijo, ker trg Žalec ne skrbi za prostore. Izgovor, da je v poslopju bolnišnica, je prazen ; za prvi razred bi bilo gotovo takoj mogoče najti eno sobo, samo da bi se na ta način do normalnih razmer šola spopolala do treh razredov. Čudno postopanje tržke občine je to; ona bode nosila vso odgovornost. Omenimo samo, da so ostale nemške meščanske šole, ki so bile zajedno dovoljene, že sedaj otvorjene kot dve- ali celo trirazi ednice z več paralelkami.
Deželna kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel. je ravnokar izdala letno poročilo za 1. 1915. Kot kurijozum navajamo, da je bilo poročilo štajerske deželne šole natisnjeno na Kranjskem! O poročilu samem šo bomo govorili.
Preosnovà učiteljišč. Naučno ministrstvo je te dni izdelalo načrt, kako preosnoviti avstrijska učiteljišča, da bi odgovarjala potrebam sedanjega časa. Rok, fcedaj se bodo uveljavile te preosnove na naših učiteljiščih, še sicer ni določen, toda domneva se, da že s prihodnjim šolskim letom. Bistvene preosnove bodo sledeče:	Dosedaj so bili na vsakem učiteljišču
štiri letniki, v bodoče jih pa bo pet. V zadnjem letniku se bo poučevalo tudi o kmetijstvu. Pouk v drugem deželnem jeziku bo obvezni učni predmet. Orgle in glasovir bosta v bodoče neobvezna predmeta na učiteljiščih.. V zadnjih letnikih učiteljišč se bo nekoliko poučevalo tudi o učnem gradivu, M je sedaj kot učni predmet' v višjih gimnazijskih razredih.
Za varstvo mladine. Vded dolgo trajajoče vojske in zaradi lega, ker je mnogo očetov in mož poklicanih pod orožje in je varst.o mladine izročeno izključno materam, ki pa niso v stanu za dosino nadzorovati svojih otrok, preti mladini vedno večja nevarnost, da postane v duševnem in tudi v te’esnem oziru vedno bolj zanemarjena. Ker pridejo pri tem tudi vojaški oziri države v poštev, je izdalo vrhovno poveljstvo južno-zahodne fronte sledečo, tudi za Štajersko veljavno odredbo: Mladini je prepovedano, pušiti javno tobak, kvartati po gostilnah in drugih javnih prostorih, pohajati v gostilne in v zloglasne hiše ter po 9. uri zvečer pohajkovati po ulicah in cestah. Le do 9. ure zvečer je dovoljeno v spremstvu odrašenih zahajati mladini v gostilne. Izjeme veljajo samo v slučaju potovanja in izletov. V kino-gledališče sme mladina zahajati samo tedaj, ako dotična predstava ne traja čez 8. uro zvečer in ako je sploh dotična predstava primerna za mladino. Mladini se ne sme prodajati ne tobaka, cigaret, igrač, lišpa in mladinskih knjig umazane vsebine. Vsak tozadevni prestopek se strogo kaznuje. Kaznovan je tudi tisti, ki zapeljuje mladino in jo navaja do prepovedanih dejanj, ali ki daja mladini denarna sredstva in sploh vsak, ki bi ne izpolnil svojih dolžnosti pri nadzorovanju mladine.
Spolne bolezni pri vojaštvu. Nemška vlada pripravlja zakonski načrt, po katerem bi se naj zabranilo razširjenje spolnih bolezni po vojakih, ko se vrnejo iz bojišč v domovino. Namerava se vse spolno bolane vojake ob sklepu mira zadržati pri vojaštvu in jih sfbravi i v posebne bolnišnic*.
Družbeniki st. Mohorja., darujte za „Slovensko Stra*"'“ '	u u r- - r
ÄSIwSdL °Ì	Päse: .Proti
barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti ratto naglaša to, dia je, istovetna z rusko a Rusija da, je danes naša sovražnica.. To je res ali istotako ostaja resnica,, da mi ne nosimo ruske zastave, aippak svoj slovenski legitimni narojtini simbol. Slučajna sličnost v sestavi barv ne dokazuje še ničesar. Ogrska in bolgarska zastava sta n. pr, slični zastavi Italije, ki je danes tudi sovražnica Og ske in Bolgari j Nikdo v teh dveh državah piai n misli na to, dp. bi radi tega izpreminj-al svojo zastavo. Še na neki drug eklatariten zgled moremo opozoriti. Zastave kraljevine Rumuns/ke, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče“, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekateri na Kranjs-kem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske! ! ! Potemtakem bi bile njihove barve istotako izdajalske, kakor so baje naše — a to še posebno, t ker je Ru-munska med vsemi sovražniki naše države najbolj zavratno postopala in jo nje zastava, še najbolj izdajalska. In nasprotniki naše zastave bi hoteli to nadomestiti z rumunsko! S tem je ideologija nasprotnikov dovedena ad, absurdum in Je temeljito izpodbit argument proti naši zastavi! Nesmiselna, je torej misel, naj bi Svoje zastave zamenjali.“
Imena krajev v Dalmaciji. Zadnji vojnonarcč-beni list (Verordnungsblatt für das k. u. k. Heer) prinaša v 172, številki prvikrat Šibenik namesto Se-benioo, Split namesto Spalato, Ercegnovi mesto Ca-stelnuovo.
Štajerski užitninski urad. Štajerska dežela prevzame od države vso organizacijo zaradi užitnin-skega davka. Dežela bo nastavila v to svrho 45 nadzornikov in nad 100 dacarjev, Plača bo od 1000 do 1700 K* Za majhne posestnike bo to dober postranski zaslužek, Vse natančneje se bo še javilo. A somišljeniki naj mislijo in nam že kar sedaj javijo kako sposobne osebe.
Kolekovanje prošenj za službo Nova naredba finančnega ministrstva določa, da morajo biti prošnje za) službo, ki so morale biti dosedaj kolekovane s kolekom po 1 K, odslej naprej kolekovane s kole-kom po 2 K.
Seznam vojnih poštnih uradov, dopuščenih k prometu blagovnih vzorcev:	štev. 8, 11, 14, 16, 19,
19-11, 20, 20-V, 23, 24, 26, 29, 33, 37, 39, 51, 53, 55, 61, 6», 76, 79, 85, 88, 91, 94, 95, 102, 103, 105, 109, 11C?, 111, 113, 117, 117-11, 125t 128, 133, 137, 138, 145, -148, 166, 167j 171. 175-185, 188, 195, 195-11, 195-3, 200, 203, 205, 207-209, 212-215, 217-224, 226, 227, 230, 237, 239, 250, 252, 253, 255, 258, 259, 268, 269, 274-280, 282-284, 287-289, 291, 292,t 294, 295, 298, 302-304, 306, 307, 312, 316, 320, 323, 324, 331, 333, 835, 339, 340, 350, 354, 356-360, 364, 369, 370, 372, —378, 380—383, 385, 386, 389—393, 399, 401, 403—409. 412 444, 444-11, 444-III, 508, 510-512, 514-517, 600, 602, 605, 607-609, 611-613, 630, — Pošiljanje blagovnih vzorcev pod obstoječimi pogoji je v bodoče dovoljeno na vojne poštne urade in etapne poštne urar de s številko, ki so označene v tem seznamu. Vsi drugi vojni poštni uradi in etapni poštni uradi s številko, ki niso navedeni v. gornjem seznamu, so zaprti
za promet blagovnih vzorcev. Pošiljanje blagovnih vzorcev ha c.‘ in kr. etapne poštne urade s krajevno označbo je dopuščeno brez spremembe v dosedanjem obsegu.
Nadomestilo ža rekvirirane zvonove. Kor poroča dunajska „Reichspost“, se je ustanovila v Nemčiji tvrdka, ki izdeluje zvonove iz vlitega jekla.. Ta tvrdka ima svoj sedež v Bohumu na Vestfalskem, Jekleni zvon je mnogo cenejši kot kovinasti, ima pa to slabo stran, da, če poči, je brez vrednosti, dočim je kovina še vedno ohranila svojo vrednost. — Najboljše bo pač počakati, ko se zopet dobe kovine, ali pa vsaj ko se ustanovi kaka domača avstrijska tvrdka.
Posojilnice se opozarjajo nato, da so od 1. ok tobra zvišani koleki po 1. in 2. lestvici in da se naj pri kolekovanju zadolžnic itd, po tem ravnajo. Razun tega bo treba po cesarski naredbi z dne
28.	avgusta 1916 najpozneje dne 1. decembra 1916 plačati vojno doklade k rentnemu davku ki znaša ravno toliko ko plačan rentni davek. Omenjena cesarska naredba vsebuje še razne za zadruge važne uove določbe, zato naj vsak zadrugar prebere in si shrani prihodnje štev. »Narodn. Gospodarja«,
Nesreča na železnici. V četrtek, dne 19 oktobra popoldne mei 3. in 4. uro je našel železniški čuvaj Purgaj, ki je nadziral progo med Spielfeldern in Št. Ujem v sredini šentiljskega predora na progi mrtvo truplo nekega vojaka. Manjkal mu je gornji del glave. Došla komisija je dognala, da je ponesrečenec 471etni črnovojnik Simon Zdhnger, doma od S>’. Jurija ob Pesnici in da je služil pri 47. pešpolku. Vzrok nesreče ni jasen. Domneva se, da je padel z vlaka in se ubil. Ponesrečenca so zanesli v šentiljsko mrtvašnico.
Nova lekarna na Slov. Štajerskem. Trg Šmarje pri Jelšah dobi novo lekarno. Za lekarno je vložil pr oš,o o ! o a n Pokor ny, simulo’' v Pn;j •.
Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak, c. kr. gimn, profesor. Prvi del. Korespondenčno pismo. Te priznano izborne knjige je izšla sedaj tretja, bistveno neizpremenjena izdaja. Cena nevezani knjigi je 4.20 K, dobiva se v Katoliški Buldvarni v Ljubljani. — Ob tej priliki bi izrazili željo, da bi se tudi med slovenskimi učitelji in profesorji našle iniciativne moči, ki bi ustvarile sedaj toliko obiskane, ker potrebne stenograiične in knjigovodske teqaje. Knjige so na razpolago, sedaj še je treba tudi podjetnih ljudi.
Gospodarske nevi a#.
Začasno oproščenje živinorejcev od vojaške službe. Na predlog poljedelskega ministrstva je odredilo c. in kr. vojno ministrstvo, dogovorno s c. k. domobranskim ministrstvom: Da se pospešuje živinoreja po zimi, smeta dovoljevati vojaški poveljništvi v Inomostu in Gradcu za svoji okrožji oproščenja vojaške službe v času od 15. oktobra 1916 do dne 15. majnika 1917, 1, Taka oproščenja naj bodo omejena na osobje, ki je neobhodno potrebno za oskrbovanje živine; 2. se smejo odrejati oproščenja le za črno-vojnike letnikov 1865—1878 in 3. le za one črnovoj-nike, ki ne pripadajo armadi na bojnem polju, Prošnje se naj vlagajo pri okrajnih glavarstvih.
Galica in žveplo za vinogradnike. V soboto
21.	t. m. se vrši v deželnem odboru v Gradcu z odbornikoma ekscelenco grofom Attemsom in dež. odbornikom dr. Verstovšekom posvetovanje glede dobave galice in žvepla za prihodnje leto. Dež. odbornik dr. Verstovšek je opozoril v odborovi seji na veliko škodo, katero je povzročil v vinogradih zlasti oidij in je predlagal, da se skličejo vsaj nekateri deželni strokovnjaki na posvetovanje, kako bi se zamoglo najbolj izdatno uničevati razne škodljivce. Seje se vdeleži razun nekaj strokovnjakov še načelnik »Verbanda« g. Barta. Deželni odbor bode najbrže že prihodnji teden odposlal odposlanstvo na Dunaj k vladi, da skuša doseči galico in žveplo za vinogradnike.
Kako je z oddajo svinj? Vprašajo nas: Ali je treba oddajati svinje? Ali nas more kdo prisiliti, da bi morali svinje oddati? Ali je treba oddati mast? — Odgovor: Na Štajerskem še sedaj ni uradno odrejena oddaja svinjj ampak se vrši samo rekviriranje goveje živine in telet. Dosedaj ne more nihče nikogar prisiliti, da bi moral oddati pitane ali plemene svinj vojaškim ali kakim drugim nakupovalcem. Zaloge masti se sicer popisujejo, a oddati je bo treba pozneje le toliko, kolikor je ima kdo res preveč za lastno uporabo. Tudi masti ali zaseke ni treba nikomur prej oddaiati, dokler se ne bo oddaja uradno odredila. Mi bomo o tem pravočasno poročali
Razkosavanje kmetij na Štajerskem. Deželni ; statistični urad štajerski je objavil te dni sledečo za-
nimivo statistiko o razkosavanju in zmanjševanju kmetskih posestev na Štajerskem:	V desetletni dobi
od leta 1904 do 1913 je bilo na Štajerskem prodanih na nekmetske osebe zavsem 3252 kmetij, kojih povr-Bina znaša 55.103 ha. Od teh pride 957 kmetij na Slovenski Stajer v izmeri 11.832 ha. Pripomni se, da so ta kmetska zemljišča pokupili večinoma grajščaki In bogataši, ki so napravili iz kmetskih posestev obširna lovišča, kjer se goji divjačino večinoma v kvar kmetskemu prebivalstvu. Skrajno potrebno je torej že bilo, da je vlada vsaj sedaj, dokler traja vojska, z naredbo omejila razkosavanje, oziroma zlajganje, kmetskih posestev v lovske namene.
Predavanja o reji perutnine. Ravnateljstvo de želne vinarske in sadjarske šole v Mariboru naznanja, da se bo dne 28 oktobra v Mariboru v Gambrinovi dvorani od 8.-4. ure vršilo poučno predavanje o reji perutnine. Ker bo predavanje samo v nemškem jeziku, pozivamo ravnateljstvo ò aie njenega zavoda, naj v prihodnje poskrbi za skvensko predavanje, da bo tako tudi Slovencem in Slovenkam vstop omogo. en.
novi©©*
100.000 K globe radi draženja. Pred kazenskim sodiščem v Olomucu sta se te dni zagovarjala žiaovska tovarnarja Heller in Husserl zaradi draženja, ker sta za neprimerno visoko ceno prodajala volnene izdelke in pri tem napravila 3,000,000 kron čistega dobička. Obsojena sta bila vsak na denarno globo 100.000 K, katere svote bosta pa gotovo prav lahko plačala.
Pri generalisimu Joffreju. Odlični ruski časnikar Nemirovič-Dančenko, čigar posebnost sp vojna poročila, je priobčil sedaj izvestje o dnevu, ki ga je preživel pri francoskem generalisimu Joffreju. Komaj se zdani, vstane J olire m gre v pisarno, kjer ga že čakajo njegovi glavni sotrudniki. V tej sobi ni ne črnila in ne telefona. Kar mora spisati, to spiše z velikim svinčnikom, telefonirati pa sploh ne mara. nego hoče z generali vse ustno opraviti. Ob 7. uri zjutraj pride general Casteln.au in poroča o vseh važnih dogodkih minole noči. Joffre si da potem poročati o vseh diplomatičnih vesteh in določi na to, na podlagi vojaških in diplomatičnih vesteh, kaj storiti. Vsak'dan ob 10. uri dopoldne se pelje general Joffre s svojimi spremljevalci v treb avtomobilih na črto, namreč tja, kjer je bilo zaukazano bojevanje. In tekom 24 mesecev vojne je baje Joffre prevozil v avtomobilu nad 150.000 km. Tudi v avtomobilu nadaljuje svoje delo. Na najvažnejših točkah gre Joffre v-selej v prve črte in izprašuje voj,ake za njih želje in tudi za njih mnenje o bojevanju. Vsako novo iznajdbo, ki jo ponudijo armadi, preišče sam. Redno sprejema Joffre tudi zastopnike zavezniških armad. Joffre ne puši in pije skrajno malo. Neuradno ne govori nikdar o vojni, za razvedrilo pa čita najraje šaljive liste in se zna prav prisrčno smejati, zlasti če mu pride v roke dobra šaljiva slika. — GeneralSisi-mus Joffre vsako jutro prebere kratek odstavek svetega pisma.
Smrt 1171etnega moža. V mestu Vioclavek na Rusko Poljskem je te dni umrl 1171etni starček Anton Dilevski. Starček se je še prav živo spo miniai pohoda Napoleonovih čet pred 100 leti skozi Rusko Poljsko proti Moskvi ter je prav rad pripovedoval svoje doživljaje izza onih let.
Dopisi.
«.likokrat izkazala šolski mladinit Sprejemsi ta velikodušni dar, izrekata podpisana velespoštovanemu gospodu Krefta v imenu šole in mladine najtoplejšo zahvalo z zagotovilom, da nam bo rajna ostala v neizbrisnem spominu! Jakob Zemljič, predsednik kr. š. sveta. Quinn Peril, nadučitelj. -
Sv. Florijan ob Boču. Dno 13. oktobra zvečer je požar upepelil Janezu Perkavs V Strmcu blizu pfuiske ceste najprej hlev in potem še hišo. Ne vemo, kdo je zažgal.
Sv. Ema. Dne 8. oktobra se je priredila slavnost v proslavo godu Njega Veličanstva s tombolo m licitacijo v prid Rdečemu križu za uboge ranjene vojake. Slavnost se je vršila pri Kmetijskem društva v gostilni g. Anice Cakš, ob obilni ude Itžbi gostov iz drugih krajev. Cisti dobiček je znašal 24 K 40 v, neimenovan darovalec je daroval posebej še 20 K. Znesek se je poslal Rdečemu križu na Dunaj. Bog nam pa ohrani ljubljenega vladarja Franca Jožefa I m milo nam Avstrijo !
Štore pri Celju. Dne 15. oktobra je umrl v 61. letu svoje starosti knjigovodja tukajšnje livarne, g. Franc Haniš.
Celje. Predstojnik tukajšnjega poštnega urada, poštni nadupravitelj Ivan Kranjc, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne.
Celje. Mestni magistrat razglaša, da. bo dobivalo od dne 22. oktobra, nadalje revnejše mestno prebivalstvo v mesnici Skoberneta goveje meso po znižani ceni in sicer 1 kg po 4 K. Tozadevne nakaznice bode izdajal mestni magistrat ob petkih in ob sobotah.
Hrastnik. Tesar Matija Pevšu je pred dnevi popravljal peč 'tukajšnje kemične tovarne. Pri 'delu se mu je spodrsnilo in padel je v 5 m globoko japio. Vsled padca se je na glavi tako močno poškodoval, da je kmalu na to umrl.
ßajhenburg. Po dolgi in mučni bolezni, spre-videna s sv. zakramenti, je dne 4. oktobra umrla v najlepših letih svoje mladosti Antonija Susterič. Pogreb se je vršil v petek, dne 6. oktobra. Na zadnji poti jo je spremljala cela dekliška Marijina družba. N. p. v m. !
Zadnja poročila došla a petek dne ZO. oktobra.
avstrijsko
uradno portèllo.
Dunaj, 19. oktobra.
Uradno se razglaša:
It«imuisko bojišče.
Boji na Sedmo g. raške m, v vzhodni in v južni Galiciji se nadaljujejo.
Rusko bojišče.
Južno od Zborovegai uspešna podvzetja naših straž. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Terstyansky so bili sunki oddelkov ruskih gard odbiti ter smo ob gornjem toku reke S t o h o d zasedli nekaj sovražnih jarkov.
Maribor. Včeraj, v četrtek, dne 19. oktobra, so iz zvonika bazilike Matere Milosti vrgli razbite dele velikega zvona.
Maribor. Dne 14. oktobra se je na rotovžu vršilo p.>-svetovanje mariborskega obč. sveta in za-stop v ko / ueraterth okoliških občin. Udeležencem se je naznanilo, da se je sklenila z elektrarno v Fab pogodba, po kateri dobi Maribor in okolica že y poletju 1917 električno luč.
Št. Ilj v Slov gor. Posestnik in gostilničar g. Martin Miiršec v Cirknici je bil radi zaslug za avstrijski Rdeč križ odlikovan z bronasto častno kolajno.
Št. Ilj v Slov. gor. Dne 15. oktobra so v tovarniškem vodotoku v Ceršaku ob 'Muri našli mrtvo in popolnoma nago truplo nepoznanega, moškega, pomn neva se, da je vtopljenec ruski vojni vjetnik. Pokopali so ga na pokopališču v Št. liju.
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 29. t. m na bol-fensko nedeljo, se bo tukaj posvetila in blagoslovila spominska^ kapela, v spomin padlih vojakov andraže-vske župnije, katero je dala postaviti s pomočjo raznih dobrotnikov vdova Pravilič-Antonekova. Kapela bo posvečena v čast presv. Srcu Jez.
Kapela pri Radgoni. Blaga umrla gospa Marija Kreft, soproga velespoštovanega gospoda krajnega šolskega ogleda Alojzija Krefta v Očeslavcih, se je v zadnji volji tudi spomnila ubogih šolarjev pri Kapeli in odredila, da se ima v ta namen od kazati 100 K. Pokojnica pa naj vživa pred tronom Najviäjega zasluženo plačilo za dobrote ki jih je,
Italijansko bojišče.
Boji na ozemlju P as u bio so se s pomnoženo srditostjo ponovili. Brigada Liguria, ojačena ž alpinci, je napadla naše postojanke severno od gorskega vrha. Na nekaterih mestih se je sovražniku posrečilo vdreti v naše najsprednejše črte. Hraibra tirolska cesarska lovska polka št. 1 in 3 sta pa zopet zavzela nazaj vse postojanke, sta vjela 1 bataljonskega. poveljnika., 10 drugih častnikov, 153 mož, ter vplenila 2 strojni puški. Močne sovražne oddelke, ki so se zbirali pred grebenom R o i t e, je pa naš artilerijski ogenj zavrnil. Na ostali fronti mestoma- topovski boji.
Na,ši zrakoplovci so metali bombe n a Kostanjevico in Solkan.
Balkansko bojišče.
V	Albaniji nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer.
podmaršal.
Wajnuwefi© nemšk.® urad»« poročilo,
Berolin, 19, oktobra.
Francosko bojišče.
Severno od reke Somme je bil včeraj zopet dan uspešnih in zelo velikih bojev!
V	težki borbi je bil nov- angleški poskus, pre-
dreti našo črto med krajema Le Sara inMor-val izjalovljen. Angleški napadi, ki so se vršili n* tem prostoru od jutranjega svita do opoldne na našo postojanke, katere smo žilavo brajnilis držali r hoji z bližine, atti pa s proti sunkom zopet zavzeli, so bili deloma že vsled našega močnega, dobro namerjenega artilerijskega ognja odbiti.
Nepomembna pridobitev ozemlja Angležev severno od krajev Eaucourt 1’A b b a y e in G u -endeeour fc* Francozov v S a ì 11 y in na južnem bregu reke Somme med krajema B i a c h e s in La Maisonette pri nekem večernem napadu na izjednači težkih in krvavih sovražnih izgub.
Rusko bojišče.
Severno od S i n i a v k e smo zavzeli sovražne jarke na zahodnem bregu reke S t o h o d, pri Bubnov e m pa odbili napade rusjkih gard, pri Čemur je imel sovražnik težke izgube.
Seilniograško bojišče.
V	prelazih čez rumunsko mejo so v teku uspešni boji.
Balkansko bojišče.
Nobene spremembe.
Maeedonsko bojišče.
Ob reki Crni so se razvili novi boji.
Laški letalci nad Istro.
Agenzia Stefani poroča, da so dne 16. t. m. laški in francoski letalci bombardirali naše ladje, Stoječe pri Rovinju in Punta el Salvare.
Naši poročajo, da, so se res prikazali sovražni letalci nad Rovinjem, Salvorom in Piranom, a so jih naši letalci pregnali. Le v Piranu so na privatnih poslbpjih povzročili neznatno škodo.
Če je res . . .
„Giornale d’Italia“ poroča, da so v Italiji dogradili nove vojne ladje, ki vozijo s hitrostjo brzo-vlakov. Kurijo se z nafto potom umetnega sistema cilindrov in prašnikov, vsled česar se doseže tempo 15(10 do 1800 stopinj.
P* čoln potopil 5 sovražnih ladij.
V	sredozemskem morju so naši P-čolni od dne 4 do dne 16, oktobra potopili pet velikih sovražnih ladij, ki so vozile vojno gradivo v Solun,
Bu ri an v nemškem glavnem stanu.
Naš zunanji minister baron Burian se je mudil dne 18. oktobra cel dan v nemškem glavnem stanu, kjer se je sestal z kaneelarjem Bethmann-Holl-wegom.
General Berthelot na sedmograški
fronti.
Francoski general Berthelot se je dne 18. oktobra po obisku kralja Ferdinanda podal na sedmo-graško bojišče.
Namicani© samo pundellkov«
„Straže“» Kdor hoče imeti „Stražo“ samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči pose-sej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznici na naslov: Upravništvo Pondeljkove Straže“ v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je üO¥ ali star naročniki da ne bf pomot. Sama ' Pon« deljkova Straža stane za celo leto H 3*2$; za pol leta tl	; za četrt leta SO Sfili.
-v-------1--------------------------------i-nnnrmmc
Ranjeni» padli in ujeti.
Razni:
Padlo moštvo:
Smogavec Jernej, pešec, Slov. Bistrica, domobranski pešpolk štev. 37;
Stebtt Jožef, pešec, Solčava;
Tratnik Mihael, pešec, Slovenj gradeč:
Volarič Janez, pešec;
Zimmermann Franc, ulanec, ptujska okolica; Zlatar Martin, pešec, Vižinga;
Cep Matija, Maribor;
Gangl Ernest, pešec;
Hernach Franc, pešec;	■ 1
Paulič Janez, pešec;	, ; i
Semenič Franc, pešec, Ljutomer;
Tenj Jožef, Lajtersberg, Maribor.
Domobranski pešpolk štev. 26-Ujeti Častniki:
Cuk Henrik, praporščak, Maribor (Kazalinsk, Rusija);
Kolarič Franc, kadet, Ptuj (Kazalinsk, Hus.);
P*vilik Franc, poročnik (Soligalič, Kaatruma, Rušilni;
Sturm Peter, kadet (Cistopol, Rusija).
Ujeto moštvo:
Ogorevc Janež, PiŠece (Kvalinsk, Rusija); 0-merzu Mihael, Brežice (evak. bolu. štev. 28, Vladimir. Rusija);
Pavlovič Mihael, ptujska okolica (Jenotajevsk, Astrakan, Rusija); Paurič Jože! (Rusija); Pečovnik Jožef, Konjice (Poselok, Rusija); Peteršinek R., okolica Maribor (Sarapul, Vjatka, Rusija); Pinter Janez, desetnik, Brežice (Rusija); Pirjevec Jože! (Rusija); Pisanec Matija, Ptuj (Kvajlinsk, Rusija); Pi-satek Franc, Konjice (Kvalinsk, Rusija); Planko J., Slivnica (Orenburg, Rusija); Plevnik Janez, Brežice (Kvalinsk, Rusija); Pliberšek Karol, Maribor (Penza, Rusija); Ploder Franc (Rusija); Podgoršek, Janez, Sv. Jurij, Celje (Kara-Kalla, Rusija); Pogorevc Adolf, mariborska okolica (Skobelev, Rusija); Polanec Janez (Rusija); Pospeh Mihael, Griže, Celje, (Skobelev, Rusija); Požar Franc, Kapele, Brežice, (Kvalinsk, Rusija); Prelogar Anton, Konjice (Kvalinsk, Rusija); Prenker Janez,’ Brežice (Spaskoje, Rusija); Prevolšek Janez, narednik, Donačka gora, (Rusija); Pšeničnik Janez, desetnik, Kapela, Brežice (Omsk, Rusija); Pušnik Vincenc, Sv. Rupert, Celje (Kvalinsk, Rusi j a) ;
Rašl Janez, ptujska okolica (Rusija); Reber Rajmund', Ponikva (Sap o sok, Rusija); Rep Alojzij, ptujska okolica (Obojan, Rusija);- Repe Martin (Rusija); Rezar Anton, Celje (evakucijska bolnišnica štev. 13, Moskva, Rusija); Rezek Janez, (Merv, Rusija) ;
Sagadin Franc, mariborska okolica (ev, boln. Štev, 104, Jaroslav, Rusija); Sobilli Jože!, Radgona (Rusija); . Schmid; Janez (Semipalatinsk, Rusija); Schmidt Dominik, poddesetnik, Brežice (Tatarsk, Rusija); Schmidt Karol (Rusija); - Sedminek V., Celje, (Kvalinsk, Rusija); Sedovij Avguštin, Sv. Jürij pri Mariboru (Cita, Rusija); Selišnik Franc, Luče (Kokand, Rusija); S ep e c Jože!, Kapele, Brežice (Uzma-nje, Samara, Rusija); Silh Avguštin (Rusija); Skoberne Jožef, desetnik, Brežice (Cita, Rusija); Škofič Karol, Radgona (Razdolnoje, Rusija); Škrabi Tom., ptujska okolica (evak, boln. štev, 77, Kursk, Rusija); Skotnik Alojzij, Celje (Rusija); Slokan Matevž, okolica Celje (Ura, Tjube, Rusija); Smajder Matija, Ptuj (evak. boln, štev. 13, Moskva, Rusija); Sotošek 'Janez, desetnik, Kozje (Merv, Rusija) ; Spieler Ož-bold (Rusija); Steiner 'Matevž, Sv, Jurij na Pesnici (Spaskoje, Rusija); Stockier Anton (Glazov, Rusija); Stolzer Franc, mariborska okolica (Kurgan, Rusija); Strašek Franc II, celjska okolica (evak. boln. štev. 64 Voroneš, Rusija) ; Štraus Jože!, titulami narednik, Maribor, Lobnica (Cita, Rusija);; Štrucl Janez, •četovodja, ptujska okolica (Rusija); Stuppan Jožef, (Moskva, Rusija); Super Franc, desetnik, Velika Pi-rešioa- (Razdolnoje, Rusija); Supan Anton (Rusija, Kazajinsk):	Senica Franc (ranjen, Ospedale, Mi-
litare, Latisana, Italija); 'Sernec Franc, desetnik, Gornja Bistrica (Rusija); Sever Frano,, častn. sluga (Rusija); Sijaneo Franc, Sv. Andraž v Slov. goric. (Taškent, Rusija); Simpl Alojzij, poddesetnik, Maribor (Penza- Rusija); Sipec Gašpar, Slatina (Rusija); Škof Jožef, Maribor (Srbija);! Škofič Martin, Maribor (Rusija); Skorjanec Franc, ptujska okolica, (Rusija); Skoro Jurij, Sv. Peter, Celje (Pokrovsk, Rusija); Skutnik Alojzij, Konjice (Almasnaja, Rusija); Skvarč Janez, Brežice (Pokrovsk, Rusija); F. Smogavec, Tinje (Rusija); 'Soba Franc, stotnljski
trobentač, Vrhloga, Maribor (Cistopol, Rusija); Sor-ko Jakob, Maribor, Jarenina (Almasnaja, Rusija) ; Sotošek Franc, Brežice (Orel, Rusija); (Sovič Fran, poddesetnik, 'Konjice, Zbelovo (Rusija); Speglič Kar rol. Maribor (Rusija); Spinjdler Franc, poddesetnik, Ljutomer (Nikolajevsk, Rusija); Srako Konrad, Maribor (Jekaterinov, Rusija); Stajnko, Mihael, Ljutomer (Tjumen, Rusija); Steinecker Franc, Ptuj (Rusija); Stiberc Janez, Ptuj (Volinsk, Vjatka;, Rusija); Stiplošek Jožef, Sv. Ema (Rusija); 'Štor Janez, Sv. Lovrenc, Celje (Moskva); Štorman Janez, Sv, Peter v Savinjski dolini (ranjen, Volsk, Saratov, Rusija); Štuhec Alojzij, Ptuj (Kajriišin, Rusija);,' Sumej Fr., desetnik. Sv. Jurij, Celje (Rusija) ; Sušeč Janez, poddesetnik, Radgona (Cardžuj, Rusija); Sušnik F., poddesetnik, Trbovlje (Rusija); Srakar Franc (Rusija); Stante Mihael, celjska okolica (evak, boln. št. 63, Voroneš, Rusija.); Starčič Janez (Sarapul, Rusija); Staroversiki Alojzij, Majšperg (Rusija); Stip-lovšek Albert, Ptuj (evak. boln. štev. 14, Moskva, Rusija); Sušeč Martin, Ljutomer (Semipalatinsk, Rusija); Svetko Anton, Celje (Orenburg, Rusija);
Tentschert Alojzij (Rusija); Težak Filip Jak., Hardek, Ptuj (Nikolsk-Usurijsk, Rusija); Toman L., Slatina okolica (Orenburg, Rusija); Trampuš Franc (evak, boln. štev, 8, Moskva, Rusija); Türner Fran, Janžev vrb, Maribor (evak, boln. štev. 17, Moskva, Rusija);
KNJIŽEVNE NOVOSTI.
Koledar za slovenske; vojake za leto 1917 je
ravnokar izšel v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Ta koledar se je lansko leto našemu vojaštvu in civilnim osebam silno prikupiL Tudi po koledarju za leto 1917 že vojaštvo skoraj 2 meseca močno poprašuje. Njegova vsebina je:	a) Organizacija naše vojske
(tudi mornarice), b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, c) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskroa invalidov in njihovih družin, f) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo. Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim vojakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik“ ■ ki obsega krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in molitve. Ob koncu ima tudi nove poštne določbe. Za razne zapiske je pridejanega 48 listov praznega papirja in svinčnik. Koledar je močno v platno vezan, in stane s poštnino vred K 1.10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K. Naroča se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Bogomila, molitvenik za dekleta, To knjigo si je naročilo silno veliko deklet. A žal že več tednov Tiskarna sv. Cirila v Mariboru nima nobenega izvoda več,- ker knjigoveznicam manjka materijala in delavcev, Zato naj naročniki blagovolijo potrpeti. A kakor hitro knjigo dobimo, jo takoj razpošljemo. Tudi cene knjigi so se zvišale za 66% in bodo gotovo še rasti©; zato stalnih cen niti 'določiti ne moremo, dokler knjig ne dobimo.
Molitveniki se podražijo. Karton, platno in druge surovine, katere rabijo knjigovezi, kakor tudi papir itd. je poskočilo v cenah za 100% in še več. Radi tega je Tiskarna sv, Cirila v Mariboru prisiljena, zvišati vsem molitvenikom, ki so izšli v njeni zalogi, cene za okroglo 40%, dokler trajajo te izredne razmere. Dolgo smo čakali, da draginja poneha, in smo v lastno škodo vzdrževali pri molitvenikih stare cene, kar pa nam je zanaprej popolnoma ne-
mogoče, Obenem pripomnimo, da nekaterih topSih vezav, posebno v ati san ih, sploh ni več dobiti.
Najprimernejša knjiga za vojake. Z dovoljenjem preč. kn.-šk. lavantinskega ordinariata so izšli: „Nedeljski evangeliji s kratko uaobračbo zlasti v korist krščanskim vojakom.“ Knjiga vsebuje evangelije vseh nedelj in praznikov cerkvenega leta, povrh pa še kratko razlago in naobračbo za vojaške razmere. Vojak, ki se ne more udeleževati redne službe božje,- naj seže z veseljem po tej knjižici, ki mu bo milo nadomestilo za nedeljsko prerojenje v domačiji in blago hladilo za upa, poguma in tolažbe potrebno dušo. Knjiga obsega v mali žepni obliki 93 strani in stane 25 vin. Vojaki jo dobijo, če to želijo, tudi zastonj. Naslov za naročila je: Knezoškofijska pisarna v Mariboru. — Ravnotam se dobi tudi knjiga v-nemškem jeziku iste vsebine, katero je spisal profesor ir Slavič, ivomad stane 30 vin. Tudi nemško knjigo dobijo vojaki zastonj
P.	n. župnijskim, šolskim, občinskim, poso-jiiniškim itd. uradom naznanja tem potom Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, da je primorana od zdaj zanaprej vsem tiskovinam zvišati cene za 50%, ker se je že samo papir podražil za 125%. Kakor hitro se razmere spremenijo, bo seveda zopet odpadla ta dra-ginjska doklada,
8prejme se takoj učenec pri g. Duhek medicar, Maribor. 642
Pristao laneno olje ia firnež iz
lanenega olja kupnje od 1 kg naprej vsako množino za ceno 8 K Ì kg. H Billerbeck, Maribor, Gosposka ul. 19.	635
Hlapca, 16—17 letnega za postrežbo 4 s lav goveje živine išče vinarska šola v Burgwaldu pri Mariboru. Mesečna plača 20 K 678
Deklica, šole prosta, od poštenih staršev, se vzame k enemu otroku. Več se izve pri gospej Krošl, v Koroški ulici št. 31. Maribor, vrata 5.	628
Učenec
Močnega učenca sprejme mizarski mojster v Kaiserjevi ulici št. 18. Maribor.
Gospodična vešča slov., hrvaškega in nemškega jezika, izprašana učiteljica za meščanske šole, vešča trgovske korespondencije in knjigovodstva, išče primerne službe. Dopisi A. P. Lenaugasse 20, Maribor.	505
Kuharica, vajena vsacega dela, ki je že 10 let služila v župnišču, išče zopet službe r kakšnem župnišču. Naslov: Alojzija Weinhardt, Dobrna pri Celju.
Kupujem
kože ovc, koz, rumen čebelnl vosek, suhe gobe in svinjske kože po najvišjih cenah T. Braun, Maribor, Koroška cesta 13.	666
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci.
jKdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsak, ki trpina frajnem kaAlju.	A VaduATjivi .katerim Sirofln znafno
la ž-je je obvarovati se boieznùnego jo zdraviti.	olehča naduho-	.
.2. Osebe s kroničnim katarom bronhijev,	<k Skrofuzni of roci, pri katerih učinkuje Sirolin
ib^ ki s Sirolinom ozdrave.	z ugodnim vspehem na splošni pocutek.
Sa dobi v -s Kseh lekarnah é X.V .-
sprcjema ’-sa tiskarsko stroko spadajoča dela kakor : časnike knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
2,a v'i. župnijske urade spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise Za slavne občinske, šolske in druge urade- uradne zavitke, oznanila, nap's-. -azglase, plačilne predpise, prejemu* potrdila itd Za obrtnike in trgovce pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice naslovnice, letake in lepake * črnim in drugobanmim tiakom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Brzojavni naslov : Cirilova tiskarna Maribor
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatijic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticor, pismenega papirja v mapah in škatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapulirji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobu© I
• ••
99 0
CELIE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča p© najnižjih cenah svofo bo gaio zalog® steMesie las . ceianasfe posode, svetilk, ogledal, vsakovrsteih šip tn okvlrfsv ms wdofe®. — Prevzetje vseh. steklarskih del pri cerkvah is» Ävtefe,
Naisolidrteiša ta i&ètm postrežba.
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež, ter sploh vse deželne pridelke
kupi veletrgovina
Anton Kolenc, Celja,
istotako tudi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov.
Ivan Ravnikar
m trgovina špecerijskega, kolonija!- WA nnTvcTr n i nega blaga barv in zaloga mine- T^rmijn i
DEBELO! 8 rahlih voda DROBNO! CELJE — Graška cesta štev, 21
kupuje po na j viši i dnevni ceni vinski kamen, kumno, janež, pristno strd in vosek.
• Preselitev«
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem preselil svoj fotografični zavod iz hiše št. 15 Tržaška cesta Maribor v lastno hišo štev. 28, Tržaška cesta nasproti deželni bolnišnici. Se priporočam za obilen obisk.
su	Adolf SfeuleiS, fotograf.
CtŠ w t»
-arnr Gobe.
lupim
ssako množino I©©© p«SUÌenÌh gob (globali!) po oajvišjs dnevni cem. V prvi vrsti kr&vše ali prave globanje, potem pp$UÌ0it(i torke, bresovke, žemljarice, jeleoovke, b^dlcarlee ali romene ježovke, medvedove tace, laške lesi^ke, navadne rumene (žoite) lesičke, sivke, pečenice, golobarke, Štorovke it.d. spoh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob. ki bi se zanimali z» nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob* v Konjicah št 62, Štajersko. — P. S. Pridem aa zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce » trgovce o nabiranju in nakupu raznih vrst g?®
f
Altar® sliko ali eno cerkev brezplačno
(le za povrnitev režijskih stroškov) poslika umetnik in propagator cerkvene umetnosti. Podrobna pojasnila daje uredništvo »Reuve pro umeni crkveni« Praga-Vinogradi, Krameriova 10. Češka.
K«Sor hoće Jabolka
dobro prodati, vpraša naj pri Jos. Šerec Maribor, Tegetthoff strasse, trgovina s špecerijo m deželnimi pridelki	m
Xniiflam«, umtitfiiM Im muxife&lìie»
Goričar & Leskovšek
= Celie =
trgovina « papirjèffl, pisalnimi m rišalaimi polršbšcmhmi na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko ižtogro dopisnic XX po' raznih cenah. XX
Zm eostilnitarie:
Papirnate servi j eie vsleđ nóvih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Burei N
curar, slatomer In ©datar,
leptthcfsva sesta 39. Prti arar si glav. koledvere.
»*“ Ure! Ure!
¥ veliki iitelrt In p® niških cetiish*
Očala ; Za kratkovidne nova, aboljfeaa stekla.
Srebrne tire zs fante od 7 K Srebrne are damske od 8 K Srebrne verižice od K a 40 fireb. verižice damske E. 3*60 Zlate daaiske are od 26 S.
Za vsako uro se jamči!
are, Schafbauset, Sssitb, Omega, Item©
Spocin|eštcif. ljudska posojilnica v Maribora
reg, nati» z neoni. zav.
za <se,-s #1»-* »1/5 t- Isa*» h ms- * , tmp&m pres- pssg&naž tHMrtt 9* SA ** vknjižbe »»te foßglftfc & OSOJIlis 1»%.	1 i e	6*/®.	■ fcfsa®® s» mtixm vradnssstailt p#aqs
fft»a«lf1«A «Iam« »• Tjavjamajo od «ake§* in e® obrestujejo, navadne g®	P»*l triffiitèténi edpovedi po	Obresti se pripisajej» ka*ttai*
kit «titillile V wiy v 2, ysaaasja te i. Jtìbj» mk«ir* ista. Brasila# kojiüeä se sg^sJssKaj© kot gotov đaaar, uè da bi s® ajte obrestovan^ tej prekinite
Sa aalagùje 50 polti *■>. peitas Lr*.«Sla® fletei«#.	a* pi®^8Pft Kontni davek plato' ppfflnlss eaaaa.
IWÌta
prsrssuae fritsejllniea •• svsje Isst §ro*	pw:# stealÄ1: Us p'aiMar as	i Ista, iwfessw sa staffe» é«®
«§ 'ssipSi ’Imam,b
mA* -JLsfe h telk».
Äk
Uradne are
m TS&ÌE	i» I»' m	l«t 3^4
m fcpisèài*
' '.srNčijj,' tfifa&t v	iirsfe m »Pwi«Ba
r. ••«ZimiiwMrvaMiHiManjo'ieierw
nn2j. etili S* «t& distlsiln i5J	wok «oMkilt .M «. do 'A. a?# to&ä&Mrm oš Š5 i. w» fopoÄ*
* vjadiliUI 8* **a|a|U	' pgs- Pos^nòtca tana žtadS aa ra«po!age domače hranilu® nabiralnike.
Stolna ulica 6 |mcd Glavnim trgom in stolno cerkvijo.)


Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
rugistrovana «adrus« * »afiw# tmem>
Obraslula hranSiti^	nm
1 0 I4 0
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Daie posolila
ca vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih, listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koieke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12, ure dopoldne.
^Posojilnica daje tudi domače hranilnike.1
Graška cesta 9,
OBČINSKIM URADOM
se naznanja, da ima tiskarna sv. Cirila v Mariboru zopet na razpolago Prošnja ir. Potrdila, za klanje telet in mlade živine
MUZEJ
Slov. zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete, osobito vojne spomine.
v lastni hiši (Hotel «pri belem volu* ) ¥ Celiu, Graška cesta 9,1, we d str» 1
Kopmceli „Start**	Odgarorai uradnik: Vtkoalar Stapan.	Tisk tiskarn# sv. Cirila v Maribora.
::